Iistslovenskih delavcev v Ameriki*
The largest Sbvcnu Daily in ll»e United Stttei.
v
Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers.
TXLEfOH: CHelsea 3—1242
Kntored u flacond Chun Matter September 21, 1903, at the Port Offict >t New York, N. Y., nnder Act of Oongrew of March 3, 1879.
No. 197. —Stev. 197.
NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 22, 1936 —SOBOTA, 22. AVGUSTA, 1936
TELEFON: CHelsea 3—1242
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
(
NEMČIJA JE POSLALA SPANSKI VLADI OSTER PROTEST
MUSSOLINI JE MOBILIZIRAL LETNIK 1914 TER POSLAL NA MANEVRE 200,000 VOJAKOV
Oster protest zaradi preiskave parnika Kamenin. Nemčija zopet poslala 7 ladij na Španfeko. — Mussolini pazi na položaj na Španskem. — Bivši ministrski predsednik ustreljen v San Seba-stianu.
BERLIN, Nemčija, 21. avgtfsta. — Nemčija je razburjena, ker so španski socijalistični vojaki preiskali nemški parnik Kamerun. Hitler je takoj poslal v špansko vodovje 7 bojnih ladij, katerih poveljnik je brzojavil v Madrid, da bo "s silo nastopil proti sili.**
Nazi j ska vlada je od španske vlade strogo zahtevala, da se opraviči in obljubi, da se ne bo več ponovil slučaj Kameruna.
Poveljnik nemških bojnih ladij admiral Carl je sporočil španski vladi, da kaj takega ne bo trpel in je naročil svojim častnikom, da izpolnijo njegova povelja.
Hitler je naznanil, da se mora španska vlada o-pravičiti in obljubiti, da španski vojaki ne bodo preiskovali nemških ladij, predno bo sploh mislil na to, da bi sprejel francoski predlog, da prepove pošiljanje orožja španskim upornikom.
Nek vladni uradnik je rekel:
''Nemogoče je razpravljati o francoskem predlogu, dokler ni dano zadoščenje za Kamerunovo a-fero. Pogajanja se vrše s Francijo in Anglijo, ki sta v stiku s Špansko."
LIZBONA. Portugalska, 21. avgusta. — Bra-nitelji San Sebastiana so ustrelili bivšega španskega ministrskega predsednika grofa Romanonesa, ki je bil najbogatejši mož Španske in prijatelj kralja Alfonza, ko so uporniki pričeli bombardirati San Sebastian.
LONDON, Anglija, 21. avgusta. — Da vzdrži nevtralnost Anglije, je zračno ministrstvo izdalo na letalce svarilo, da jim bo odvzeta letalska pravica, ako bodo kak aeroplan prepeljali na Špansko.
RIM, Italija, 2 1. avgusta. — Mussolini je odredil, da je Italija pripravljena na suhem in v zraku, medtem ko fašistični voditelji pazno gledajo na
borbo na Španskem.
Mussolini je izdal povelje, da ostane letnik 1914 mobiliziran ter je poslal na manevre 200,000 voja-
kov.
Zračnemu brodovju je že prej naročil,, da je pripravljeno za vse slučaje,
MADRID, Španska, 21. avgusta. — Ravnatelj urada za agrarne reforme Vazquez Hamasque je po vladnem radio naznanil, da bo socijalistična vlada zaplenila vsa veleposestva in jih razdelila med kmete.
Malo prej je vlada zaplenila premoženje vseh cerkva, ki so podpirale fašistične upornike.
PHILADELPHIA, Pa., 21. avgusta. — Konvencija ameriške učiteljske federacije, je sklenila, da bo zbrala sklad $5000 v pomoč španskim delavr cem v njihovem boju proti fašizmu.
Konvencija je tudi obdolžila ameriške kapitaliste, da podpirajo španske upornike ter je sklenila, da pošlje tozadevni protest na državni department.
-:-1 —
Delavcem bi pod republikanci slaba predla
ČRNEC SKUŠA UTAJITI UMOR
K priznanju je bil prisiljen. — Oče umorjenega dekleta omedlel v sodnijski dvorani.
ASHEVILLE, N. C., 21. avgusta. — 22 let stari črnec Martin Moore, ki se mora zagovarjati zaradi obdolabe, da je IG. julija v hotelski sobi u-?<trelil 18 let staro dijakinjo iz New Yorka Heleno Clevenger, je sodniku Donu Phillipsu rekel, da so ga na policijski stražnici toliko časa obdelovali s pestmi in gumijevo cevjo, da je šerifu L. E. Brownu in drugim pričam priznal, da je umoril mlado dijakinjo.
To svojo trditev pa je Moore podal sodniku ob odsotnosti porotnikov, ker hoče sodnik z osebno poizvedbo priti do sklepa, ali naj bi Moorejevo priznanje dovolil kot dokazilni materjal, ali ne.
Moore je rekel, da ga je nek debel mož, čegar imena pa ne ve, tepel z gumijevo cevjo in ga s pestjo suval v trebuh, ko so ga izprane vali. 'Detbeli mož'
SPOR ZARADI OČETOVSTVA
Po mnenju 1 zdravnikov je mogoče, da imata dvojčka dva očeta. — Primer iz državljanske vojne.
COLUMBUS, Ohio, 21. avgusta. — Državni dobrodelni urad je spor glede očetovstva dvojčic izročil v nadaljnje poslovanje otroškemu uradu v Columbusu, ker zdravniki niso mogli najti prave rešitve.
Mati obeh deklet, ki sta stari deset let je naprosila ravnateljico dobrodelnega urada, Mrs. Luetto Magruder, da bi izposlovala, da bi ji bilo priznano varuštvo nad deklicama, ki se nahajata sedaj v nekem zavodu v Wheeling, W. Va. — Imena matere in dvojčic niso bila objavljena.
Kot pravi Mrs. Magruder, je mož matere pri volji, prepustiti svoji ženi eno hčerko, o kateri pravi, da je hči drugega moža, toda drugo hčerjo hoče imeti za sebe, ker se smatra za njenega očeta.
FAŠIZEM - CILJ ZAROTNIKOV
. A . ,	Urednik lista "Journal of
um je tudi rekel, da so našli ^ Aluerican Medical Associ-
odtise njegovih prstov na svetilki v hotelski sobi umorjenega dekleta. Prej pa je že šerif Brown pričal, da v hotelski sobi niso našli nikakih odtisov.
ESTELLA TAYLOR V AVTOMOBILSKI NESREČ!
CHICAGO, 111, 21. avgusta. — Neki avtomabilist je povozil znano filmsko igralko Estel-lo Taylor, ločeno ženo Jacka Dempseya. Po nesreči je avto-mobilist pobegnil. Ierralka ni moono poškodovana.
DVA PREMOGARJA SO REŠILI
G0EBBELS SE BO POGAJAL V HITLERJEVEM IMENU
MOBERLY, Mo., 21. avgusta. — Reševalci so danes dospeli po hudih naporih do šti-rik premogarjev, ki jih je pred tremi dnevi zasulo v Esry premogovniku. Dva sta medtem že umrla.
ation" pravi v razpravi o tem: "Spominjam se dveli slučajev, kjer je znanost dokazala, da moreta imeti dvojčka vsak svojega očeta. En slučaj je bil v času državljanske vojne, ko je neka žena porodila enega 'belega in enega črnega otroka."
NEWY0RSH FARMERJI IMAJO BOLJŠE DOHODKE
WASHINGTON, D. C., 21. avgusta. — Bureau of Agricultural Economics je dognal, da cK) imeli farmerji v državi
New York meseca junija tri-
Zinoviev i n Kamenev priznavata vso krivdo. Stalin je bifl štirikrat določen, da bo ustreljen.
MOSKVA, Rusija, 21. avg. — Vseh 16 obtožencev je odkrito priznalo, da je imela njihova zarota namen usmrtiti vse komunistične voditelje in postaviti fašistično vlado v Rusiji.	♦
Zinovijev je prevzel na sebe vso odgovornost zarote, da bi z umorom sovjetskih voditeljev prišel do vlade v Rusiji-
"Trockizein in terorizem je fašizem," je rekel Zinovijev. "Šel sem celo pot: od opozicije do proti revolucije in v fašizem."
Zinovijev in Kamenev, ki sta Ob času Ljeniuove bolezni skupno s Stalinom vladala Rusiji, sta na oibdolžbe odgovarjala na različne načine.
Kamenev je mirno in dostojanstveno govoril o zaroj^ in ni niti najmanj tajil svoje mle ležbe pri zaroti.
Tekom razprave je prišlo na dan, da je imel biti ustreljen Stalin 1. decembra, 1934 skupno s Sergejem Ki rovom. Zinovijev je naročil svojemu osebnemu tajniku Bogdenu, da u-streli Stalina, toda Bogden je rajši ustrelil sebe, kot Stalina.'
Zinovijev in Kamenev sta bila leta 1927 skupno s Trocki-jem izključena iz komunistične stranke. Pozneje pa sta obžalovala svoje dejanje in sta se navidezno ločila od Trockega in sta bila zopet sprejeta v stranko. Trocki sedaj živi v izgnanstvu na Norveškem in je pri sedanjem procesu obdol-žen, da je vodil celo zaroto.
"Zveze s T ročki jem nismo nikdar pretrgali," je rekel Zinovijev. "Stranko smo preva-
NASPROTNIKI VLADE SKUŠAJO IZKORIŠČATI PREPROSTE LJUDI
WASHINGTON, D. C., 21. avgusta. — Administrator WPA, Harry L. Hopkinte, ki je v mnogih mesecih imel prvo konferenco s časnikarskimi poročevalci, je rekel, da bi mogla republikanska vlada pri podpori brezposelnih varčevati samo na ta način, da bi z brezposelnih rezala jermene.
BOJI MED ARABCI IN
_ANGLEŽI
iV boj so posegli aeropla-ni. — Nova nasilja v Palestini. — 2e 70. židovska žrtev.
najst odstotkov več dohodkov J rilr, ko smo obljubili ponovno
Uo.4 ________—• „:.*„	I_____A_i _ __________________i; „
BENETKE, Italija, 21. avgusta. — Danes je bilo objavljeno, da bo prihodnji teden dospel sem nemški propagandni minister dr. Goebbels ter
bo konferiral z raznimi italijanskimi visokimi uradniki. Najbrž bosta imela tudi z Mussolini jem važno konferenco.
V GOTOVEM SLUČAJU JE DOVOLJENO^ ŽENO TEPSTI
SUDBURY, Ont., 21. avgusta. — Sodnik J. S. McKessock ni hotel obsoditi nočnega čuvaja Wintera, ker je dal ženi tri zaušnice.
Žena ga je tožila. Sodnik je poklical Wintera predse, in Winter je izpovedal:
— Ves sestradan sem s e vrnil zjutraj iz službe domov. Žena je bila že pokonci, toda zajtrka mi ni skuhala. Na moje vprašanje, čemu ni tega
kot pa meseca junija lanskega leta. Za prodajo živine, kokoši, mesa itd. so dobili newyor-ški farmerji osemnajst milijonov petstotisoč dolarjev. Lani je bila ta vsota za oel milijon dolarjev manjša.
ŠTIRJE BEGUNCI POSLANI NAMORJE
PORT OF SPAIN, Trinidad, 20. avgusta. — . Po štirinajst dnevnem bivanju na otoku je trinidadska vlada štiri obsojene morilce, ki so pobegnili s francoskega Hudičevega otoka, postavila v čoln in jim odkaza-la, da se odpeljejo po Karaib-skem morju, kamor hočejo. Beguncem so dali čoln, živeža za 3 tedne, nato pa jih je policijski vlačilni čoln vlekel 12 milj daloe
zvestobo, samo da smo mogli v stranki, porabljati isto orožje, ki ga je rabil Trocki — seveda na drug način. Odkar se je pričel boj proti vladi, sem vedno lagal. Sedaj pa sem pripravljen govoriti resnico."
Proti svojim obtožiteljem se je Zinovijev postavil kot mož, ki brezskrbno gleda smrti v oči.
J ERUZ ALEM, Palesti n a, 21. avgusta. — Arabci so iz zasede pri Karkurju napadli angleški policijski oddelek, ki je poklical na pomoč aeroplane Vnel se je ljut boj, tekom ka terega so Arabci izgubili na mrtvih in ranjenih najmanj 24, poleg tega pa so na bojišču tudi pustili 15 pušk.
Arabski teroristi so ustrelili tri araJbske žene, ki so hotele nesti mleko Židom na Karmel-ski gori.
V	bližini Ramleha je prišlo do boja med teroristi in angleškim vojaštvom. V temu boju je padel židovski šofer J. Gruen-wald in baje še nek drug Žid.
V	ponedeljek je bil nevarno ranjen dijak Geršon Mošajev, ko je stal na straži pri naselbini Kirjath Anawin. Mošajev je podlegel ranam in je 70. žrtev na strani zidov.
V	Jaffi je bilo aretiranih 7 Arabcev, ker so osumljeni, da so bili udeleženi pri umoru dveh zidov, bolniških strežnic.
Zaradi raznih nasilij pa je bilo aretiranih še 10 domačinov.
Hopkins je na/padal republikanskega predsedniškega kandidata Alf.M. Landona ter podpredsedniškega kandidata Fr. Knoxa in predsednika narodnega odbora Johna HamUto-na ter je rekel, da bodo znižali podporo s tem, da jo bodo "rezali iz kože politikov."
Nato pa je Hopkins; rekel, da izdaja WPA za upravne stroške tri odstotke. "Mene morejo nadomestiti,'* je nadaljeval Hopkins, "toda nekdo bo sedel v tem uradu in bo vlekel isto plačo. In tako bo po celi deželi. Landon more pri podpori samo štediti, ako jo bo rezal iz kože brezposelnih."
"Mesto da bi Landon vlado kritiziral, — je rekel Hopkins, "naj bi preskrbel, da bi država Kansas prispevala saj 10 centov za podporo."
OCEAN CITY, Md., 21. avgusta. — Senator Bennett Champ Clark iz Missouri, ki je govoril na demokratskem zborovanju, je predsedniškemu kandidatu Landonu očital, da molči kot grob, kolikor pridejo vpoštev vsakdanja vprašanja. Nasprotniki vlade hočejo samo priti do vlade, da bi moli narod izkoriščati. Republikanska platforma ima samo en cilj, namreč monopole, kar pa vzeli rz demokratske plat-
so
forme. Leta 1933 se je Landon izrekel za vladno diktaturo ter zagovarjal vladno kontrolo nad petrolejsko industrijo. Toda danes Landon molči o tem, ako še zagovarja diktaturo. Ako je svoje mišljenja premenil, naj to pove javno.
ŽENEVA JE KRIVA ŠPANSKIH NEMIROV
BOLNIŠKI STREŽNIK TOŽI DRŽAVO
storila, je rekla, da to ni nje- pa morje ter jih tam prepustil na dolžnost. Tako me je ujezi-j njihovi usodi. V slovo so po-
lo, da sem ji prisolil tri zaušnice.
Sodnik je Wintera oprostil.
listam mahali z rokami, nato pa so se uprli v vesla ter se odpeljali proti Venezueli.
ALBANY, N..Y., 21. avgusta. — Po deset mesecev trajajočem službovanju v Kings Park State Hospital je vložil bolniški strežnik Bob Glen Fuller proti državi tožbo za petdeset tisoč dolarjev odškodnine. Fuller pravi, da si je pri delu nakopal jetiko.
Advertise in "Glaa Narode.'*
URBAN, Južna Afrika, 20. avgusta. — Znani državnik, general Jan Smuts, nadomestujo-či ministrski predsednik Južnoafriške Unije, je rekel nekemu časniškemu poročevalcu, da je sedanjih homatij na Španskem posredno kriva Liga narodov. Če bi se malo bolje obnesla v italijansko - abesinskem sporu, bi bila obdržala svoj ugled, in danes bi njena beseda nekaj zalegla. Z odločno kretnjo bi lahko zapovedaia Italiji in Nemčiji, da ne smeta pošiljati v stažem orožja. Danes se pa nihče ne ibriga za Ligo iu za njene proteste.
KRALJ JURIJ PRI KRALJU EDVARDU
CORFU, Grška, 21. avgusta. — Grški kralj Jurij se je dva uri razgovarjal z angleškim kraljem Edvardom na njegovi jahti NaWin.
Oba vladarja sta se sestala kmalu zatem, ko je grški dvorni maršal, Aleksander Mercap-pi, zanikal govorice, da je kralj Edvard v kaki zvezi z neko grško princeso. Na Korfu ni bila nobena grška princesa.
Pred svojim sestankom 3 kraljem Jurijem se je kralj Edvard peljal z motornim čolnom na otok Vido, kjer se je kopal v morju.	♦
Ceste v Korfu so bile počiščene in tudi prebivalci so zunaj pobelili svoje hiše, da se pripravijo na prihdd angleške-, ga kralja.	,
V'ATLV52" 1 11
New York, Saturday, August 22, 1936
TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ93.

"Gla* Naroda"1 —
- % ■ * ' (A Corporation) u^f^V , •v Omed and Pnblshed by | % 8LOVKNIC rUBUBBOHQ COMPANY frrank Bttaer, President -_•_I«. Benedlk, Tnu.
S&9
«f the corporation and of
oC above otfleant Nnr Ttrk GUr, *lx
OLA8 NARODA" (Volee of the People)
Svsty Day. Except flandays and HdUdaya -
Ea celo lato velja aa Ameriko in
Kanado ffebO Sa AqI leta .»,..« |9l00 Ea eetrt leta ------fUJO
Za New York aa celo leto......f7-O0
Za pol leta.....................$3.60
za Inozemstvo aa o^o leto......$7.00
Za pol leta...........................93JS0
Subscription Yearly $6.00
Dcf^l brea pddplsa In osebnosti se ne prlobfiujejo. Denar naj se blagovoli poSOIatt po Money Order. Pri spremembi krafe narofinlkov, prosimo, da se nam tudi pngflnje bivališče naznani, da bltroJe najdemo naslovnik*.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lsvaemfil nedelj in praanlkov
"GLAS NARODA**, 21$ W. 18th Street, New Teefc. N.
Telephone: CHelsea 3—1242
kako bo ž nevtralnostjo
Prihodnji teden bo minilo osem let, ko so podpisali v Parizu zastopniki 52 narodov Kellogg - Briandovo pogodbo ter obljubili, da se ne bodo poslužili vojne kot orodja narodne politike.
, Za^pogodbo se danes nihče več ne briga. Prva jo je prekinila Japonska, za Japonsko pa Italija, zdaj so pa razne evropske drždve na vrsti.
Evropa je uverjena, da je vojna neizogibna, le tega ne vedo, kdaj in kje bo izbruhnila.
Pred osmimi leti so državniki domnevali, da je mogočo spore med narodi še na kakšen drug način uravnati kot pa samo s streljanjem in pobijanjem. Danes tega ne verjamejo več.	-	. • . r . ..
Evropska poročila razodevajo edino mogoče upanje, da bi se namreč dalo vojno odgoditi s pomočjo pogodbe nevtralnosti, to se pravi, da bi se nobena tuja država ne vmešala v "špansko državljansko vojno. To upanje je pa precej varljivo. Hitlerjevo časopisje odkrito priznava da se bodo pogajanja glede nevtralnosti izjalovila.
Poglejmo, kakšna je ta stvar. Newyoreki komunisti so1 aJborovali v Madison Square Garden ter so nakolektali za čpansko vlado pet tisoč dolarjev.
Rev. Gerald L. K. Smith, ki sovraži komuniste iz dna duše, bo najbrž nakolektal pet tisočakov in jih poslal španskim fašistom, ki se bore proti radikalni španski vladi.
Če bo kakšna ameriška delavska organizacija sklenil*, da je treba poslati španskim komunistom stotisoč dolarjev: Čemu bi Du Pimt ne napotil ameriške Liberty League, da po-šlje španskim fašistom isto ali pa še večjo vsoto? In zakaj bi ne šli se dalje. Čemu jim je treba dajati denar za nakup orožja in mu niči j o od kake druge države, ko ima vendar Amerika sama dovolj te robe.	"
Ali, da bi bila pomoč še izdatneja, čemu bi ne šli Ame-rikanci tja pomagat?
To je sicer že s-tara komedija, pa je še vedfio nevarna komedija, kot je nedavno poudaril predsednik Roosevelt v svojem govoru.
Prav nič Čudnega ni, Če se noče predsednik v tem času podajati daleč zdoma.	-

NEKATERE D0LŽN9SH IN 06EYZN0STI SPOJENE S V AMfRBflM' DRŽAVLJANSTVOM '
Ta je osemnajsti izmed vrste člankov o državljanstvu
in naturalizaciji.
au bo v prihodnji vojni kaj nevtralcev
Kar se tiče za«poslenosti, javnih služb, starostnih pokojnin, prihoda sorodnikov iz inozemstva itd., so ameriški državljani, kakor znano mnogo na boljšem - nego inozemci. S temi predpravicami in koristmi pa gredo vzporedno tudi dolžnosti in obveznosti, ki jih mora vsakdo prav resno uvaževati, ako misli postati ameriški državljan. Pred vsem ko polaga prisego zvestobe do Združenih držav — tik pred podelitvijo a-nteriškega državljanstva — mora kandidat zapriseči, da bo "podpiral in branil ustavo in zakone Združenih držav proti vsem sovražnikom, inozemskim in domačim." Troje nedavnih in važnih odločb Vrhovnega sodišča Zid razen rh držav je raz-tolmačilo pomen te prisege v tem zmislu, da kandidat za a-tnerfško državljanstvo mora obljubiti, da je pripravljen <za vojaško službo, ako bo pozvan. Ker niso to obljubili, je to najvišje sodišče dežele odreklo a-meriško državljanstvo nekaterim osebam, ki so iz verskih ali drugih razlogov izjavili, da nočejo nositi orožje v slučaju vojne.
Te odločbe Vrhovnega sodišča niso bile nrkakor ne enoglasne: v dveh izmed njih so štirje sodniki izmed deveto-rice bili drugačnega mnenja kot večina. Vendarle dokler Kongres z novim zalkonom ne spremeni besedilo te prisege, nrkak kandidat ne bo v stanu dobiti ameriško državljanstvo, ako ni pripravljen zajpri^eči, da bo, ako nastane potreba, branil z orožjem Združene države "proti vsem sovrajžn ikosm, inozemskim in domačim," morda celo proti rojstni domovini sami.
Služiti kot porotnik je tudi Ižnost, ki jo naturalizirani vljan sprejema in za kamero -mora biti vedno pripravljen. Voliti je tretja obveznost, ki'jo on prevzame, in je najvažnejša izmed vseh: to je velika pravica, ob enem pa dolžnost. Dolžnost je novega državljana, da te funkcije izvrši čim primernejše in. da more to storiti, naj se on naprej spozna s političnimi strankami, ki tvori jo -tako znamenito silo v ameriškem sistemu vlade. Ko se je spoznal s političnim življenjem, »aj glasuje za onega, ki najbližje zastopa one ideje, v katere on sam veruje. Naj glasuje za kandidffte in volilne programe, dokler ti odgovarjajo
njegovi zavesti, in naj se prizadeva postati vpliven činitelj v organizaciji in vedenju stranke, ki si jo je izbral* Kajti tudi najbolj skromni volilec more potom takih inistrumentalltet, kot so primarne volitve in k on-: vencije, prispevati k usmerie-nju strankine politike.
Dafrro je zapomniti si sledeči nasvet, ki ga daje Alice Bro-'flhier Morris novim državljanom v svoji knjigi "Ameriško državljanstvo.''
"Končno navodilo novim državljanom je to-le: ne le pridruži se kaki stranki, marveč marljivo izvršuj svoje strankine pravice; rabi svoj vipliv, ki je mogočen, da vidi«, da stran ka se zavzema za pošteno stvari, da so poštenjaki izbrani za njene voditelje iri za strankino kandidate za javne službe. Bodi integralen strankar ali strankarica s tem, da se pazno vdeležuješ vodstva ii-tranke."
NIC VEČ NEŽNIH ROK
Ves svet, posebno pa še Evropa, se trese v mešanicah g<* spodarskih in družabnih prevratnih dogodkov. Vsaka država bi morala dandanes zbrati vse svoje duhovne, čednostne in telesne moči, da bi se mogla upirati svetovni zmedi. A namesto tega doživljamo žalostno u&odo, da mora sleherna država izdajati milijone in milijarde za pripravo na vojno.
Današnja doba ne vsebuje le ene samo gospodarske be-dastoče, ki obdaja z meglo na milijone možganov, marveč vsebuje tudi, kar ni nič manj nevarno, strah pred vojno. Obe te bolezni današnjega časa, gospodarska nespaimet in groza pred vojno, pa delujeta Bkbipno tako, da je vsa naša civilizacija resno ogrožena.
Za zdaj ni moči kaj boljšega storiti; kakor -da čimbolj mirno pregledamo vse .svetovno stanje in da se ne zapletamo v posamezne krize. Razen tega pa. ne more nihče resno trditi, da ne bi bila že kmalu kaka vojna in kje da bi isdbruhnila. Zares je pa želja prav vseh Narodov indršav, da bi ne bilo vojne.
Amerika hoče mir in njena zunanja politika tezi za tem« da se nikamor ne zaplete. Nekateri njeni državniki £o celo zoper oboroževanja, kar je pa napak. Stojo dbrambo mora pač imeti vsdka dežela.
Pri vsem tem pa je resoicno, da bi si morale vse države želeti, da bi prišlo do splošne razorožitve. Vse države bi morale svoje vojne sile nastaviti Čim nize. Svetovo razsodišče in Liga narodov bi morala imeti tolikšno oblast, da bi razsojala pri po-, edinih sporah in uravnavala svetovni mir. Alkfcr smo prav zdaj tako oddaljeni od miru, se mora pač vsaka nevtralna država oborožiti.	"	'
Vsi se moramo držati praktične poKtike : Zahtevati svetovno razorožitev; dokler pa ta ni dosežena — in dotlej je še daleč 1 —pa se oboroževati za cfcrao&o svojih dežel.
. . l — "StbVenec".
Angleški draguljarji izjavljajo, da so postale ženske roke v zadnjih letih nenavadne velike. Pred dvema pokolenjima je imel poročni prstan za ženske prilieno premer 1 do poldrugega palca, danes znaša ta premer povprečno že 2 do 2 in pol palca.
To spremembo ženskih rok spravljajo v zvezo s tem, da se ženske čedalje bolj bavijo s športom, posebno avtomobilski sport, avtomobilizem in golf so tega krivi.
Tudi rokavičarji izjavljajo, da že težko spravijo kakšno majhno številko ženskih rokavic v denar, kajti roke današnjih deklet so za lep košček večje nego so bile roke njih babic.
ZAZNAMOVANI KITI
V novejšem času zaznamujejo poleg ptic in rib tudi kite, da bi dobili vipogled v njih potovanja. Neka angleška znanstvena družba je pred kratkim zaznamovala na ta način 900 kitov.
Na podlagi deljstev, ki si jih bodo nabrali na račun tega "obročkanja" nameravajo izdati odredbe glede zaščitnih dob, ko dov na kite ne bo dovoljen, da se ohranijo zadnji o-stamki teh morskih velikanov.
' kosmatinec gospodari na planinah
To se je začudil zadnjič Su-'hadolnikov oče, ko je zgodaj zju'traj stopil iz svoje pastirske kolibe tam pod Grintovcem da pogleda v ovčijo stajo in požene ^vce na pašo. Dolina je bila še zavita v temo in le najvišji vrhovi Kamniških planin so bili obžarjeni z jutrno zarjo, med ovcami v staji pa je bil že pravi dirindaj. Oče Suhadol-nik si je bil -kmalu na jasnem, kaj je vzrok nemira v pohlevni č^edi Na tleh jt. našel ostanka raztrgane, ovce, malo dalje o-stanke druge ovce in še naprej tretjo ovco, ki pa je bila še živa. Na prsih ji je zevala velika rana in gOspodar ji je moral z nožem končati make. v
Istega dne, ko je medved me-saril med Suhadolnikovimi ovcami, so pastirji na vzhodnem koncu planine pogrešili vse ovce, ki so se pasle na prostem po livadi. Niso si mogli misliti, kam je prešla čreda. Pogledali so v sipevi proti prepadom, preiskali v«e grape in u-drti ne nuokrog. j-k nikjer ni bilo nobenega sledu o čredi. Šele oče Suhaidolnik jim je povedal, da jih je najbrž pregnal kosmatinec. Toda kam? V dolino ali še više v ska'ov je? Mr* dni so pastirji begali po planinah in iskali ovce in šele tretji dan zvečer so jih našli 2500 metrov visoko pod vrhom Kočne. Preplašena čreda, >ki je v divjem bogu pred krvoločnim kosmatincem zašla tako visoko, se je stiskal v majhni grapi proti jezerski strani. Ovce so bile po treh dneh že hudo sestradane, vendar pa je bil strah pred medvedom £e tolik, da jih pastirji n?ti zlepa niti zgrda niso mogli pognati v dolino. Po dolgem trudu se jim je šele posrečilo da so sestradano čredo opravili iz skalne grape in jo po strmini privedli na planinski pašnik, kjer si je opomogla po dolgem postu.
Žrtev orient
ekspresa
Ugledno rodbino univ. prof. dr. Rajka Nabtigala,. enega najvidnejših predstavnikov ju-goslov. slavistične vede in predstojnika slovanskega instituta ra univerzi kralja Aleksandra, je zadela strašna nesreča. Na tragičen način je iznenada u-mrl drugi sin, 20-letni Anton, slušatelj slovanskega in in«do-
germanskega jezikoslovca na univerzi.
Ko je ob 21.18 privozil Sianp-lon-Orientt ekspres na glavno postajo, je strojevodja javil prometnemu uradniku, da se je na enem izmed prehodov v viš-kem'preqmestju očitno pripetila huda nesreča. Kolesa lokomotive so bila v resnici vsa ob-lita s krvjo. S postaje so stvar takoj javili viški stražnici, odkoder so poslali na progo straž ni'ka Ivana Rutarja, da pregleda prelaze na odseku od Viča do tobačne tovarne. Tik prelaza ob Glinški ulici je stražnik našel prve krvave madeže, kakšnih 100 m dalje pa je na tiru naletel na strašno razmesarjeno truplo.
Ko je pogledal za dokumenti, je našel univerzitetni indeks, po katerem je v ponesrečencu f»pozi>al mladega Na h trgal a.
Kolikor se je dalo ugotoviti, ie stroj narečnega vi-sokošolca pograbil na prelazu, mu odrezal glavo in nogo in truplo še kakšnih 100 m daleč vlekel s seboj. Komisija je dala ostanke še ponoči prepeljati v mrtvašnico k sv. Krištofu.
)i
Denarna nakazila!*vr?»j<;mo točno in zanesljivo po dnevnem kUrzu-

V JUGOSLAVIJO
Za $ 2J55 ____________________ Din. 100
$ 5.0* ._____________ Din. 200
» 7J60 .................... Din. 300
--------------- Din. 500
$23.00 ------------------ Din. 1000
$45 .00 ____________________ Dim, 2000
V ITALIJO
$ 9.00 $ 1X40 $43.00 $ 82.80 $164.00 $245.00
Lir 100 lir 200 Ur 500 Lir 1000 Lir 2000 Lir 3000
t, KMR49 CENK SKDAJ BlTRO MVNiAJO 80 NAYtDMfiW CENE PODVVtENE? SPREMEMBI OOBJ ALI DOLI
Za Izplačilo večjih zneskov kol xf«raj ^navedene, bodisi v dinarjih aH Urah dovoljujemo io boljše pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za izplafilo t 5.-— morate poslali.,__________$ 5.35
$1^— - » _____________________.$10k*S
$15-— " "	116_
" __________________
" - ___________________$4L28
,	— " - _____________.$51*50
Ptsjsaisll doM v stareto krajo laplaBla v doiatjlftj
NOMA NAKAZILA IZVR&CJKMO PO CABLE LETTKR ZA Pil-
STOJblifO * |L—
SUOVENK. PUBLISHING COMPANY "Gla^ Naroda"
216 WEST 18lh STREET	PJEW <TOEit 'N. T.
■n^——— I I II mSSSSSaBS^SSS^mffSSSmmmmmimmbmdmmm,
sin je s koso ubil očeta
V vasi Kukavi v Slovenskih goricah se je odigral krvav in tragičen dogodek. Posestnik Jože Janžekovie, je s svojim 33 lednim sinom Antonom, ki je oženjen, sicer mirno živel na svojem posestvu, kadar se je pa| napil, 'so se odigravali prepiri s sinom ali pa s kom drugim iz rodbine. Te dni je bila vsa družina pri sv. Lovrencu pri maši, potem pa so krenili v gostilno, potem v drugo in naposled je stari satm šel še nekam in se tam še bolj napil. Po obedu je sin Anten, ki je bil vodja gospodarstva menil, naj bi oče pognal živino na pašo, sam pa je začel brusiti koso. Razdelitev dela staremu ni bila po volji, prepiral se je s sinom in (kakor so pozneje priče pripovedovale, mu ie koso iztrgal iz rok ter mu z njo grozril. Antonova žena je staremu Janžekoviču koso iztr-' gala iz rok ter jo vrgla na tla. Jože"je tedaj ves besen iskal po žepih nož ter se zaletel proti sinu. Ta je zgrabil za koso in zamahnil. Očeta je 'zadel v hrbet ter mu predrl pljuča. Stari Jan-žekoviČ je izkrvavel.
Evropa je sliča sodu smodnika. Ene same iskre ie treba, pa bo nastala eksplozija.
Taka in slicna poročila čita-mo dan za dnem.
Sod smodnika sam po sebi ni navaren. Nevarno je pa, če hodi kdo z bakljo okrog njega.
Posebno če imajo bakljo v rokah ljudje, ki še nikdaT niso
duhali smodnika.
*
Na svetu se vse vrti v večnem krogu.
Pravijo, da bodo vsled suše poskočile cene življenakim potrebščinam.
Vsled visokih cen življenskili potrebščin bo pa nastala v žepih suša.
*
V torek sta se v New Yorku baksala zamorec Joe Louis in bivši mornar Sharkey. Borba je trajala sedem minut. Zmagal je zamorec.
Joe Louis je dobil nekaj nad štirideset tisoč dolarjev, dočim je Sharkey spravil petintrideset tisočakov.
Gledalci so torej plačali nad Sedemdeset tisoč dolarjev za sedem minut trajajočo "predstavo '
Pa naj še kdo reče, da ni v Ameriki denarja, oziroma, da ga ni mogoče zlabka zaslužiti.
Nek znanstvenik v državi Ohio je iznašel način, kako je mogoče delati iz krompirja pa-pir.
V sedanjem času bi bila do-Ui va-žnejša druga iznajdba: kako bi se moglo delati iz papirja krompir.
Listnica uredništva.
M. R, Coverdale, Pa. — Po-Šiljatev v mlu sprejeli. Iskrena hvala!
za potovanje.
Kdor jo omenjen potovati, v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poa£en-v .vseh stvarehs . letos skn&nje Vam zasasremo dad najboljša pojasnila in todi.vse potrebno preskrbeti,-da je potovanje udobno in hitre «-to se xa-upno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Ml preskrbimo vso, bodisi prošnje sa povratna dovoljenja, potni lisle, vizeje In sploh vse, kar je* sa potovanje polrebn« v najhitrejšem času, in kar je slavno, za najnmnjfte strošku
Nedriavljani naj. na odlašajo do zadnjega trenutka, k«r______
so dobi iz Washington povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj e
Pišite torej takoj za brezplačna navodila In ziwotavljamo Vise da boste poceni In udobno potovali.
sloven1c publishing company (Travel Bureau).
216 West, 18til,Street
New York, N. Yk
Trije prijatelji so se poga-varjali o napredku in modernih iznajdbah.
—	To je res nekaj imenitnega. — je rekel prvi, — človek sede v aeroplan in po preteku tridesetih ur je že v Evropi.
—	Še boljši je radio, — je pripomnil drugi. — Govornik govori v Ameriki, ljudje v Evropi ga pa poslušajo.
Tretji je pa molčal.
—	O čem pa ti premišljuješ? — sta ga vprašala. — Ali ni svet strahovito napredoval?
—	Napredoval je, nič ne rečem. Toda ta napredek je ja-ko počasen. V taki naglici kot jo poznajo danes, sem bil jaz že pred petnajstimi leti izve-žban.
—	Ni mogoče, — sta rekla.
—	Pa je, — je odvrnil in pričel pripovedovati:
—	Tedaj sem bil so lep, mlad fant. Že vsaj ženske- so rekle tako. Strašno sem ibil zanorjen v neko lepotico. Tlidi ona me je rada imela, pa se je bala svojega moža. Nekega dne je pa odpotoval njen mož v Ev-
jropo. In ko je dobila pismo od njega ter se dodobra prepričala, da je oddaljen štiri tisoč milj od nje, ini je p*sal», naj jo obiščem. Ih tukaj se prične zgodiba o naglici, s katero se ne more meriti noben Lindbergh in noben radio-telefo-nist. V tistem trenutku, vama rečem,, prijatelja, v tistem trenutku, ko sem zaprl v njenem stanovanju vrata za seboj, je bil njen mož v starem kraju goljufan.
*
» Tukaj jih je par o zakonu in zakonskem življenju: ; Za zakonsko srečo cesto ni treba drugega kot da mož ženi vse verjame.-
Pravijo, da pride ljubezen v zakonu sama od sefoe. Morda. Vedno pa sama od ?sebe odide.
Če. hočeš spoznati ženo, se oženi; n&akor se pa ne smeš oženiti, če hočeš ženo oboževali
Pred poroko se zdi ljudem, da - bodo lahko živeli od same ljubezni v zakonu, po poroki jim je. pa ljubezen najprej od-ve& "
"GLIB NAROVZ"
New York, Saturday, August 22, 1 936
THE LAROESTSWVENE DAILY IN UJ33
MICHAIL ZOŠČENKO:
Večerna zabava se je kasno končala.
Vasja Česnokov je Lil ves utrujen in poten, rediteljsk: trak je imel na rokavu in pred Mašenjko je stal, stal in milo prosil:
"Počakajte, srce moje . . . Vsaj do prvega tramvaja ^oča kajte. Za božjo voljo, saj sevam nikamor ne mudi. Malce poBedi-te in počakajte, nikar ne hodite ... Do prvega tramvaji, počakajte, prosim vas, za božjo voljo vas prosim . . . Sama vidite, da ste potna in jaz takisto. Na tem mrazu se ikaj lahko pre-hladite 4 .
"Naki'1 dejala Mašenjka in si obuvala galošo. "To ste pa lep kavalir, ki si zaradi mraza ne upa spremiti dame domov "
"Poten sem, ves sem poten," je skoraj joka je odvrnil Vasja.
"Še pa oblecite!"
Vasja je ubogljivo oblekel suknjo, prijel Mašenjko pod roko in stopil z njo na ulico.
Mrzlo je bilo in luna je sijala. Pod nogami je škripal sneg.
"Kako ste nemirni, gospodična,* * je dejal Vasja in ves vzhi-čen opazoval Mašenjkin profil. "Če ne bi bili to vi, vas ne bi zap nič na svetu spremil. Bog mi je priča, da ne bi. Samo iz ljrfbezni do vas som šel!-
Mašenjka se je zasmejala.
"Le kar smejte se in norčujte,' 1 je dejal Vasja. "Toda Marija Vasiljevna, jaz vas zares ljubim in obožujem. Samo recite: Vasja Čefenokov, ležite na tramvajski tir in počakajte na prvi tramvaj — ni če se ne bom obotavljal, kar legel bom, JBog mi je priča . .
"PusftJte tisto," je dejala Mašenjka, "rajši poglejte, kako čudovito lepo je vse okoli nas, kadar sije luna. Kako ča-ro/bno je videti mesto ponoči. Kakšna krasota!"
"Da, da, zares je lepo, strašno je lepo," je ponavljal Vasja in z nemalim občudovanjem o-pazoval okrožen i obok bližje. "Da, da, zares je lepo. Vidite, Marija Vasiljevna, svet je za člov.eka še tem lepši, če ga ob pogledu nanj prevzamejo prav posebna srčna čustva . . . Mnogo je učenjakov in partijskih mož, ki vobče zaniknjejo čustve ljubezni, ampak jaz. Marjh Vasiljevna, jaz ga ne zaniku-jem, nnk, nikakor ne. Prav do svoje zadnje ure bom čutil v sebi nagnenje do vas in naj-
JUNAK
večje zadoščenje mi bo, če se bom lahkq za vas žrtvoval. Bog naj mi bo priča . . . Samo recite: Vasja Cesnokov, udari s tilnikom ob tole steno — in udaril bom.''
"No, kar dajte," je dejala Mašenjka, ne brez zadovovolj-stva.
"Bog mi je priča," je dejal Vasja, "udaril bom. Ali že-li'te?"
Par je dospel do Krjukovega prekopa.
"Pri moji veri," je iznova dejal Va>ja, "če hočete, skočim v kanal. A, Marija Vasiljevna! Ne verjamete mi. toda lahko vam dokažem."
Vasja Česnokov je zgrabil za ograjo in ise delal, kakor da hoče zdaj pa zdaj skočiti nizdol.
"Ah!" je zakričala Mašenjka. "Vasja! Kaj pa vendar delate?"
Mračna postava je nam ah švignila izza vogala in se ustavila^ pod ulično svetiljko.
4Čemu vendar ta'ko kričita?' se je tiho vprašala postava in pozorno opazovala parček.
Mašenjka je od strahu krik-nila in se pritisnila k ograji.
Neznanec je stopil bliže in potegnil Vasja Česnokova za rokav.
"Nu, šleva," je dejal z globokim glasom. "Suknjo sleci! Tn takoj! Samo pisni mi, pa te udarim po tisti tvoji neumni bc'fici, da te bo kar takoj zmanjknlo. Ali si me razumel mrcina? Suknjo doli!"
"Do-do-dovolite," je jecljal Vaisja, "Kaj pa prav za prav hočete od mene?"
Vasja je z dregetajočimi rokami odoel suknjo in jo slekel.
"Tudi čevlje sezuj," je nadaljeval noznanec. "Potrebujem jih!"
"Do-do-dovolite," je mrmral Vasja, "dovolite, mraz je . . ."
1 i Nu ?''
"Tele gospodične se niti ne dotaknete, mene pa naganjate, naj sezuiem čevlje," je izpre-govoril Vasja. "Plašč ima in era lose. jaz pa naj čevlje sezu-jem."
Neznanec je pogledal Mašenjko ir. dejal:
"Tisto bore, kar ima na sebi, je komaj za majhno culico. Vse bi iztresel med potjo. cer pa, pusti tisto, jaz že vem, kaj delam. Ali se boš sezul ali ne?"
Mašenjka je vsa začudena gledala neznanca in ise niti ga-
niti ni mogla. Vasja Česnokov je sedel v sneg in pričel sezu-vati čevlje.	•
"Plašč in galoše ima," je godrnjal, "čemu naj jaca za oba trpim?"
Neznanec je oblekel Vasjevo suknjo, vtaknil čevlje v žepe in se prijazno poslovil:
"Lepo sedi in glej. da se mi nepremaknes. Tudi z zobmi ne šklepetaj. Če se le ga^eš, si izgubljen. Ali si razumel, mrcina? Vi pa, gospodična..."
Neznanec je naglo zapel suknjo in izginil za vogalom.
Vasja je s edel kakor vreča v snegu ves preinrazen je bil in za rnnlo mu je bilo, ko je ogledava1 svoje noge v belih nogavicah.^
• *"Še tega |se je manjkalo," je dejal in srdito pogledal Mašenjko. "Spremiš jo, da te potem okradejo. A, to je dobra."
Ko so napadalčevi koraki že P£12olnoma utihnili, je Vasja Česnokov z nogami udaril po snegu in zavpil s tankim, veka joči m glasom:
4' Policijaf Tatovi! Roparji! Morilci!"
Nato jo poskočil in ves preplašen tekel po snegu. Mašenjka je ostala pri ograji.
NAJBOGATEJŠI MOŽ SVETA V LONDONU
V Londonu se mudi indijski maharadža iz Mysore. Prišel se je poklonit angleškemu kralju Edvardu VIII. London je vajen takih visokih eksotičnih gostov in zato tem bolj preseneča javnost, da vsi veliki angleški li^ti neprestano pišejo o tem posetu, da kar tekmujejo med seboj, kateri list bo priobčil več novic o indijskem mogovcu. Vidimo torej, da ne gre za navaden poset, sicer bi se tisk ne zanimal tako zanj. Londonska javnost je vsa zbegana in v visoki družbi govore samo o eksotičnem gostu. Ženski svet je baje ves navdušen zanj In kako bi tudi ne bil, saj vzbudi vsak maharadža največje zanimanje pač v ženskem svetu že po svoji zunanjosti in svojeim spremstvu, še fbolj pa po svojem bogastvu. Maharadža iz Mysore je najbogatejši mož sveta.
Toda razen tega neizmernega bogastva je zanimivo na maha-
PO VELIKEM VIHARJU V TEXASU
po zapaanem delu države Texas in povzročil veiiko ško* nam predstavlja del glavne ulice y Dallas, Tex.
radži tudi to, da še nikoli ni zapustil svoje dežele. Njegovo sedanje potovanje v London je prvo potovanje v inozemstvo in zato ni čuda, da se ves svet tako zanima zanj. Že prihod visokega gosta v London je bil nekaj posebnega. Parnik, s katerim se je maharadža vozil, je imel natovorjenih 80 avtomobilov in z vsemi temi avtomobili je prispel indijski knez v London. V velikem hotelu sredi mesta so mu pripravili več nadstropij, kjer stanuje s svojim spremstvom. Da ibi vse njegovo spremstvo sploh prišlo v hotel, bi morala karavana 80 avtomobilov voziti po najpro-metnejših londonskih ulicah in Londončani, ki sicer nimajo časa, da bi pasli radovednost, so napravili to pot izjemo in vse je hitelo na ulice gledat prihod najbogatejšega moža na svetu.
Na Trafalgar Square je imela policija čez glavo dela, da je vzdrževala red, kajti radovednežev je bilo toliko, da so zatrpali vso široko ulico.
Kakšen pa je ta najbogatejši mož sveta ? O njem je treba v prvi vrsti povedati, da je globoko veren mož. Zato je pripeljal s seboj mnogo svečenikov, ki opravljajo dan za dnem po večkrat službo božjo. Velike težave je imelo njegovo spremstvo z iskanjem primernega prostora za službe božje. Toda maharadži za denar sploh ne gre in to mu pride vedno prav. Za denar dobiš povsod na svetu tudi cerkev. In tako jo je dobil tudi maharadža v londonskem hotelu. Seveda je pa moral biti to hram, odgovarjajoč eksotični deželi in veri visokega gospoda. Najbogatejši mož sveta menda ne more pogrešati tega, kar si poželi njegovo srce. Delali so torej arhitekti, mizarji in cela vrsta zidarjev, da so v kratkem spremenili slavnostno dvorano hotela v kralsno hindusko svetišče, kjer imajo sedaj do večkrat na dan službo božjo.
Spremljevalci pravljično bogatega maharadže so mislili na vse, kar bi moglo ugajati in u-streei njihovemu gospodu, da bi se počutil kakor doma. Za ritualno umivanje po predpisih vere Hindov mora imeti vladar vodo iz svetega Ganga.
Zato so pripeljali iz Indije o-gromer. tank svete vode, da je bo imel maharadža dovolj za ves čas svojega bivanja v Evropi. Če bi mu jo pa kljub temu zmanjkalo, je že zdaj poskrbljeno za novo. V tem primeru pripeljejo novo zalogo vode s posebnim letalom.
Zanimivo je seveda tudi življenje najbogatejšega moža na svetu, ki pač ne pozna nobenih skrbi navadnih zemljanov. To bi pa še ne bilo vse. Težko si je misliti, kaj vse si lahko privošči ta maharadža s svojimi ogromnimi dohodki. Njemu se zdi vse poceni, skoraj brez vrednosti v primeri z njegovim premoižeyy»m. Kako neki živi, kaj vse si privošči? se vprašu-jeid ljudje. — Ali navdušeno uživa sladkosti življenja? Nikakor -ne. odgovarja angleški t Vek. Maharadža iz Mjfcore je zelo malo, mesa sploh nikoli, ker mu ga njegova vera prepoveduje. Alkoholnih pijač ne rije in tudf ne kadi. Skratka, *ivi tako trezno kakor zahteva njegova vera. Njegov jedilni list ne zelo skromen. Najbogatejši mož sveta je skoraj sa-Trto sve^e'socivje irt sadie.
V kratkem ga sprejme angleški kralj v posebni avdijenči in priredi njemu na čast svečano pojedino. Vrhovni cere-moaijar Buckinghamske palače ni samo v hudi zadregi, temveč tudi ves obupanntoliko ima sknbi, kajti treba je marsikaj pripraviti, da bo visoki gost s svojim ožjim spremstvom_zadovoljen. Angleški kralj še daleč ni tako bogaft, zato je pa vladar največje države, na sve-tn iij mora to eksotičnemu gostu tudi pokazati, da ne bo trpel Ugled
KNJIGARNA
216 WEST 18th STREET.
ti,
NARODA"
NEW YORK. N. Y.
in . .
učni
AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40
Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni.
AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J.
M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5.—
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in dru^n narodne ustanove. Bogato ilustrirano.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.
F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.—
BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........40
BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 181 str. Cena .80
BONTON. 2S0 strani. Cena .................... L50
Knjiga o lepem vedenju, govorjenjn in oblačenju v zasebnem življenju.
BODOČI DRŽAVLJANI naj narofe knjižico — "How to become a citizen of the United States".
STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena ..................
• - t
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. KaBaj. Trda ve*. 75' Istrani. Cena ......
V knjigi je; 21 slik in en zemljevid. Zgodovina In pripovedke o naravnem čudu, Kakršnih je le malo na svetu.
DENAR. Spisal dr. Kari EngliS.
236 strani. Cena ........................
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomnr jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodno-gospodar-ski strokovnjak, je razširil svo5° Celo tako, da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju.
DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drepje: kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki.
DO ORHIDA DO BITOLJA. I«" Hrani. Cena Zanimiv potopis s slikami "stih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
.50
.35 L20
.80
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ..................
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 296 strani. Cena ....................
Knjiga se odlikuje po stoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jO nudi ženam in dekletom \ vseh vprašanjih gospodinjstva.
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 strani. Cena ...................
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvefeana zgodovina slovenske prestolice.
GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena
Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 stranL Cena____
Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu, -
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc
Levstik. 220 strani. Cena ................
Levstik. 220 strani. Csna broš. ..JO vez.
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani.
Cena : I. Del.....80----II. Del
Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu.
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani...
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN .SRBOV.. 95 strani. Cena ........
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez.
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str.
KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za Izračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 str.
oena......
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jesdkoslo\ ca.
LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. Politična Študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke.
MISTER!J DUŠE, Spisal dr. Franc Goestl. —
275 strani. Cena .............•..........
Razprava o blaznosti in posledic H pijančevanja.
MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer-
melj. S slikami. \90 strani. Cena ..........
Nauk. o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsieaaih moderne
znanost L
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami.
168 strani. Cena .................
Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva
sploh.
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. «410 .strani. Cena Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih In neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest gve^w*lec v vsakem domu.
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. niegove Sege in navade.
NAJVEČJI 8PISOVMK. 150 strani. Cena____
Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavalh in Senitnih pisem. -
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel tflere. 60
strani. Trda vez. Cena ..................
To je nekak .slovgnskl abecednik, sestavljen po. uzorou amer^ih učnih knjig. S slikami. Primerno aa otroke, katere hočete, naučiti sWenskega pravopisa.
-
1.20 .70
1.50 1.20
.60
... 1.— JO
.90
1.10
.80
.30
.30 1.25
.75
.70 .70
J5 0
1.25
L—
L—
.40
.7$
.75
NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
308 strani. Cena ..........................i-5®
To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami.
VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami, 256.
strani. Cena ............................
SANJSKA KNJIGA. S slikami, 100 strani. Cena. .60
OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
94 strani. Cena .......................... -25
Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo juao-slovanstva.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAR. Trije
deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko vez. JO
Cena vezane .60 Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver
197 strani. Cena .........................80
V	knjigi so opisane lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike na&in najlepših krajev.
PRAKTIČNI RA^UNAR. Trda vez. 251 «tr... .75 Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri nakupu in prodaji notrebno.
PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... .65
Nasveti In navodila, kako se je treba obnašati v družbi.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena „.. .1* Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče _ seznaniti z glavnimi či^ami sodobna t filozofije.	i',
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijat-lj ' 413 strani. Cena ..........................j 50
V	knjigi so opisani predhodniki in idejni ute^ meljitelji te svojevrstne ruske struje.
RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75
Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami
RAČUNAR. 266 strani. Vezano. Cena .........75
S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo Iz-» računati obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri In teži.
SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. Xalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani,
lepo trdo vezana. Cena ..................6.—
STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... .50
Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent".
SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani.
Cena......1.50
V	tej knjgl	naš znani potoplsec župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja.
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.—-
SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLCVEN-
SLOVAR. 148 strani. Cena .............. JH>
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar In kratko slovnico slovenskega in nemškeca jezika. SPRETNA KUHARICA. 24S strani. Vezana. Cena 1.45
V	knjigi je nad Šeststo najvažnejših kuharskih navodil.
SPOL, LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... -50 Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti Štirinajstih let.
SPOLNA NEVARNOST. Cena ................
Na Šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni.
UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60
Knjiga vsebuje tudi slovnico In kratek Blovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni-
niča in slovar. 295 strani. Cena broš.......L25
Vezano......L50
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
352 strani. Cena ........................1.50
VOŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... -50
Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... .50
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. —
100 strani. Cena ......................... -3t
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 strani. Cena ..........................
V	prvi knjigi so pesmi in basni, d očim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govc~aika, ' glasbenika in časnikarja.
VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str.
Cena......— .50
Zbirka zanimivih spisov, ki bo trajnega pomena.
VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena____ .60
Knjiga je izšla v založbi Vodnikove dražbe ter vsebuje življenjepise mož, ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva
v svobodo.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena.. X Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoških kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 Btrani. Cena ...... .40
T knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviš svoje zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SIX)VENCIH,
SRBIH IN HRVATIH. 137 stranL Cena____LM
Znamenito delo naSega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V kijigi je 67 krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........US
Higijena doma in v golt Opis bolezni pri mladini.
ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal
dr. Just Bačar. Cena ......................U85
Sestav, delovanje in nega človeškega telesa.
V
-wLzn irzxona
New York, Saturday, August 22, 1 936
1JHP L2X0E9T BfflVENE DZ1LT iN UJS3.
Hči druge žene'
□
28
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
Razne vesti
nagiba napravil. Tudi prej je vse naredil isamo, kar »ipu je gospodarica zapovetb.la. Samostojen delavec pa ni bil ni-k.lar. Veseli ga, da si prišel in mu odvzameš odgovornost, iielga pa je saj prepričana, da boš zavožene stvari zopet uredil in spravil v pravi tir. Saina nima niti pojma o gospodarstvu. N.iena stara nuati jo je čez mero razvadila in ni mislila na (to, da bo morala tako naglo umreti.*'
"No, ro je veo, kot sem pričakoval, da Helga saj stavi zaupanje v mene. Mislim, da foom kmalu zopet vse uredil. £t daj pa mi povej, kako je kaj Helga do tebe? Ali se ti je posrečilo, da si imela do nje kak vpliv? O tem si mi malo Ijisala."
Sestra ga zalo ste-o pogleda.
"Oh, Miklavž, kako sem se trudila, da bi imela dostop do uienega srca, pa je oilo skoro zaman. Po smrti svoje stare matere j? sicer pogv--stejše in prostovljno prihajala k meni, priznava mi svojo ne-zmožnost v trgovskih zadevah, toda v r.stalem ji nisem pri^Ja nič bližje. Ima še vedno staro navado da je sama zase in je ošabna v vseh zadevah. In vendar bi me *tako veselilo, ako bi mi le pustila, da bi jo smela rada imeti. Saj hrepenim po človeku, kateremu bi mogla kaj biti, ker je soroden z menoj. Sedaj pa imam tebe."
Rutar poseže čpz majhno mizo in prime njene roke.
"Kati, s seboj s«nn pripeljal Še ndkoga, ki hrepeni po tem, da bi te smel rad imrti in da bi ga tudi ti rada imela."
Sestra ga začudeno pogleda. Njene modre o^: gledajo njegov obraz.
"Kc^? pa m isl's, Miklavž?"
"To ti hočem sedaj povedati brez dolgega ovinka. Sedaj je čas, Koti. da ti nekaj priznam. Veš, kako me je vedno moja ta.š^n na to opozarjala, da sem Eli, ker me ie k temu (prislila, obljubil, d* se T>ikdar več ne poročim."
" Da, zaradi tega sem bila vedno jezna. Taka neumnost, da 'te je baronica še vedno hotela vezati na to obljubo. Saj ■:em ti toi'kokrat rekla, da se za to ne brigaj. Saj, še nisi imel trid'3-.et let, ko ^e Ela umrla."
"Dobjo, K>ti, za to se tudi nisem zmenil. Eno leto po svojem o'isodu na Sumatro sem se zopet poročil in sem bil v s rojem drugem zakonu neizmerno srečen.""
m
Sestra veselo k'ikne in 3tiska njegovo roko.
"O, Miklavž, in tega nisem vedela, nikdo ni vedel, tako bi nas veselilo!"
ČUDNA ZELJA
Sto let stari Are de Triomphe na trgu Etoile v Parizu je že od nekdaj svetovna atrakcija. Okrog njega prirejajo Francozi vse velike svečanosti. Mnogo je bilo pa 'tudi že samomorilcev, ki so skočili z orjaškega slavoloka na tlakovano cesto, in se ulbili. Najbolj se je pa proslavila v zvezi s to velika pariško atrakcijo neka mlada Američanka, ki je prišla na pariški magistrat in vprašala župana, ali ne bi mogla kupiti Are de Triomphe, češ, da je pripravljena plačati zanj toliko, kolikor bi zahtevali. Ko so ji pojasnili, da ta spomenik slave ni na prodaj, ga je hotela najeti vsaj za eno noč z vsem trgom vred. Lahko si mislimo županovo presenečenje nad to čudno željo.
Končno so zvedeli, da bi se hotela Američanka v Parizu zaročiti in sicer 'baš pod spomenikom slave ponoči ob čarobni razsvetljavi, kar naj bi prineslo presenečenje vsej rocft>ini njenega lju'bljenega ženina. Pri-
DRŽAVA PRITLIKAVCEV
Na idejo ustanoviti novo dr-zavoje prišel Madžar Julius Gent, ki jneri komaj 80 cm in bo v novi državi najbrž prezi-dc-nt. Nas pritlikavcev je na svetu 56.000 — pravi Gent. — Ce bi se združili, bi lahko ustanovili svojo držarvo. Pritlikavci vseg<; sveta, združite se torej !
Njihova država bi bila v rodovitnih madžarskih nižinah. Madžarska je baje že itak dežela liliputancev. Na Madžarskem živi na tisoče pritlikavcev. Roditelji baje sami pohabijo svoje otroke, da nastanejo iz njih cirkuški artisti, da lahko nastopajo v varijetejih ali po sejmih in tako zaslužijo sebi, pa tudi svojim staršem vsakdanji kruh. Ustanovitev posebne države bi bila pritlikavcem dobrodošla že zato, ker bi živeli skupaj in bi ne imeli več mučnega občutka, da so manj vredni. Tudi hiše in oprema v njih "bi bi^a prilagodena pritlikavcem, Šole, bolnice in
V JUGOSLAVIJO
V MANJ KO* 7 DNEH
QUEEN MARY
Kraljica vseh morja; krasna izdelava. Nenadkriljive kabine Tretjega razreda in prostorni javni prostori.
Odplutja iz New Yorka preko Ciiebourga. 9. sept.; 23. sept.; 7. okt.
BERENGARIA AQUITANIA
12. sept., 1. okt. 2. sept., 17. sept.
Tudi Moderne Motorne ladje preko Havre
GrEORGrIC BRITANNIC
5. sept.. 3. okt.	19. sept. 17. okt.
Za nadaljne inrormacije se obrnite na lokal nega ttgenta ali na
CUNARD WHITE STAR
25 BROADWAY	NEW YORK

j cerkve bi bile zgrajene tako, smojena Američanka je izjavi- da bi se pritlikavci v njih ne la, da je pripravljena <lati več počutili majhne in ponižane, milijonov za pariške reveže, če temveč kakor v.eliki ljudje v
"Tola zaradi l.iubega miru bi morali baronici Sa-nten la-fcnti. In to sem vam hotel prihraniti. Drugače bi vedno morali poslušati očilke. ako bi bil baronici sporočil, da sem se zopet poročil. Vedno sem bil tukaj po nekaj tednov in Fem molčal. LaJil:«% bi ji bil povedal, toda vi vsi bi potem o »čutili uj*no jezo. Tega pa vam nisem hotel naložiti."
"Kje pa jo tvoja žena!"
Brat globoko vzdihne.
"Pre. i dvema 'e^oma, nekaj tednov prej, predno je umrl tvoj mož, sem jo pokopal. Toda zapustila je hčer, Kati, in
ji dovolijo zaroko pod Are de svojih poslopjih. Triomphe. Nikakor ni mogla J Gent ima v Budimpešti trgo-razumeti, da se župan branil, vino -za pritlikavce, kjer tudi tako ugodne kupčije. Seveda strežejo pritlikavci. Mož dob-takrat še ni bilo pod spomeni- ro razume njihovo psihologijo kom slave groba neznanega vo- in zato bi jih rad spravil sku-jaka. Toda to je bil vedno naj-' paj Seveda misli tudi na do-imenitnejši kraj Pariza od le- hodke od take države in upa, ta 1919 pa tudi najsvetejši, da bi radovednost prignala v
Tam so se igrale menda že vse | državo pritlikavcev mnogo ra-{ je razvilo 1 jubavno razmerje, himne sveta. Najslavnejše ar-1 dovednežev. Zato sklicuje kon- prišlo je pa tudi običajno iz-
gres pritlikavcev v Budimpešti treznenje, ko je pustolovec ne-kjer se bo razpravljalo o ustanovitvi posebne države. Seveda je pa vprašanje, če je to sploh mogoče in če bi Mažarska dovolila pritlikavcem imeti državo v državi.
VANDERBILT IN LEPA RUSINJA
Mnoga ruska dekleta iz Har-bina so sedaj znane filmske igralke v Hollywoodu ali gledališke igralke.v. Parizu, Rimu in po drugih velikih mestih. Posebno čudno pot si je pa izbrala sreča do nekega ruskega dekleta. Nad je po imenu. Dekle je izgubilo starše in prišlo pred petimi leti v Harbin. Tam je bila Nadja najprej sobarica, potem pa prodajalka v slaščičarni. Bila je zelo skromna, pa tudi zelo lepa. Nekega dne je prišel v slaščičarno mlad gospod i j: _*e na prvi pogled za gledal v njo. Obetal ji je zlate gradove in neizkušeno dekle mu je verjelo. Med njima se
Na parnlkih, Id so debel* tiskani, vrše v domovino izleti pod vodstve izkušenega spremljevalca.
baru se je jel takoj zanimati za lepo plesalko. Na svojem potovanju po Daljnem vzhodu je že dolgo iskal za svoj roman "tip angela, dekleta zelenih oči v nočni restavraciji." Nadja je bila kot ustvarjena za to. Milijonar je plesal samo z njo, ponujal ji je bogata darila, toda Nadja jih ni hotela. To je bo-ga'tega Američana presenetilo, dbenem se je pa še bolj zagledal v njeno lepoto. Povedala mu je, kako žalostno usodo ima za seboj in Vanderbilt ji je obljubil, da ne bo pozabil na njo. Tn res je dobila sedaj iz Pariza njegovo pi^iiio, v katerem jo prosi, naj se pripravi na pot v Ameriko. Kaj jo čaka tam, šo ni znano. Ni izključeno, da se bo Vanderbilt poročil z njo.
miade iso se tu že poklonile spominu nec:\ianega francoskega vojaka. Zato ni Čuda, da se pariški župan niti v imenu mestnih revežev ni mogel polakom-nlti ameriških milijonov in da je prošnjo bogate Američanke odklonil.
Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih dr&at-ah
kega lepega dne izginil. 18-let-na Nadja ja postala potem plesalka v baru.
Kmalu je prišel v Harbin znani ameriški milijonar in pisatelj Cornelius Vanderbilt. V
njena mah. Všeč ti bo. Kati, moja Gonda."
Vsled presenečenja Je Kati vsa zardela.
"Kje pa je, kje si jo pustil, zakaj je nisi takoi k meni pripeljal?"
"V Nvborgu je v hotelu Schirmer. Najprej sem te lio-tel na to pripraviti. Ako pa mi dovoliš, grem takoj po njo, zato sem pustil avtomobil čakati. Prtljaga, ki sem jo pripeljal s^ seboj, .bo med tem časom spravljena v hišo. Ima-^ pa še nekaj kovčegov v hotelu, pri taki premembi krajev mora človek vzeti mnogo s seboj. Torej, peljem se takoj nazaj in pripeljem Gondo in druge kovčege. Vse drugo ti1 povem pozneje."	- J
Kati veselo poskoc-i.	j
"Seveda se peljem s teboj, Miklavž. Ali misliš, da bom mirno sed la in čakala, ko vein, da je v Nyborgu nečakinja, ki me hoče rada imsti? Miklavž od veselja se mi vse vrti p glavi. Kmalu bi te ozmerjala, da si mi to tako dolgo zamolčal. pa je prelepo, ker si mi povedal da bi še imela kako veselje do umerjanja. Kako si se mi smilil, da si tako sam in zapuščen sedel tam na DaJiomvju, sedaj pa vse to ni res, nisi zaslužil mejega pomilovanja. Samo počakaj pet minut, bom samo naročila, J n je tudi za Gondo pripravljena soba in an bo pripravljena velika pojedina. Tak dan moramo obhajati. Potem pa se skrapaj peljeva v Nyfoorg."
Brata po?jubi, so mu smeje, tudi nekoliko joka, nato pa se ftopei amoje. In d-?et minut pozneje sedi s svojim bratom v svojem elegantnem avtomobilu. Avtomobil, ki si ga je -Hutar najel v Nyborgu je poslal nazaj in je šoferju naročil,
naj samo pripelje prtljago.
Med vožnjo pripoveduje Rutar sestri o marsičem, kar je morala vedeti m tudi *ama mu ima mnogo povedati. Še nista končala s pripovedovanjem svojih doživljajev, ko pričata pred hotel Schirmer. Butar takoj pelje sestro v Gon-dino sobo. Gonda pa je željno stafla in čakala pri oknu, ko se pripelje avtomobil in vidi, kako je iz avtomobila stopil oče Z neko damo. Z glasno utripajočim srcem stoji sredi sobe in z velikimi očmi pleda proti vratom.
Tedaj pa pride akozi vrata lepa, elegantna in okrogla da-.ma, jo pogleda z napol smejočimi, napol jokajočimi očmi in iztegne svoje roke proti njej.
"Teta Kati? O da, to moraš biti teta Kati, četudi si mnogo mlajša, kot s^m si te predstavljala " pravi Gonda in $e ji vrže okoli vratu
"Seveda s*m tvoja teta Kalti! Za božjo voljo, ti ljuba, ziata dnsa. Tako lopo. tako sladko nečakinjo imam, pa ni-&em vedela!"
7EMLJEVIDI
igalje £rihednji&l
—
-...... !..
STENSKI ZEMLJEVIDI
Na močnem papirju s platnenimi pregibi ............7-50
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI
Jugoslavija-30
Dravska Banovina........... -30
CANADA
.................40
ZDRUŽENIH DRŽAV
VELIKI ................ -40
MALI ....................15
NOVA EVROPA
.................80
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
A'ti1*«-*. Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mlsslppi, Washington, Wyoming ............-25
Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin. West Virginia, Ohio, New
York, Virginia ............-40
Naročilom Jo priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order all poštne znamke po 1 ali 1 centa. Ce pošljete gotovino, rekomandi« raite
KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y.
DRAG POLJUB.
Pred londonskim sodiščem se je zagovarjal te dni mlad bančni uradnik Adam Alexander zaradi pregreška, ki ga sodniki puritanske države še vedno strogo kaznujejo. Fant se je; bil v vlaku zagledal v lepo damo, pa ni imel sreče, da bi se tudi ona na prvi pogleu zagledala vanj. Peljala sta se v priletno zibajočem se Pullmano-vern vagonu in ker ni šlo dru-gaee, ji je podjetni Adam v trenutku, ko ni bilo nikogar na hodniku, ukradel poljub. Točno se sicer ni dalo dognati, ali jo je poljubil, ali pa se je samo preveč približal. Užaljena dama je seveda odgovorila na njegovo vsiljivost tako, kakor imajo nekatere preveč občutljive dame navado, ngjnreč s krepko zaušnico. Poleg tega se je pa še zatekla na sodišče.
Tudi sprevodnik se je pridružil dami, češ, da je bilo vedenje bančnega uradnika nespodobno in škodljivo ugledu angleških, železnic. Zadeva je bila tem bolj zapletena, ker je potegnil Alexander za zasilno zavoro, da se je vlak ustavil. Njegov pravni zastopnik se je v svojem zagovoru skliceval na to, da je obtoženec ravnal pod vtisom prizora iz analognega filma, poleg tega je bil pa nekoliko vinjen. Sodnik se pa nI dal omehčati in je obsodil Adama na 30 funtov tšerlingov, poleg tega pa je moral plačati železnici še odškodnino, ker je ustavil vlak.
Pišite nam za cene voznih listov, reservacljo kabin ln pojasnila za potovanje.
8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bnreao) 816 W. 18th St., New York
PALAČA ZA TRI MACKE
26. avgusta:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
28. avgusta:
He de France v Havre Europa v Bremen
2. septembra:
Normandie, Havre Aquitania, Cherbourg
5. septembra: Paris v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa
8.	septembra: Saturnia v TrBt
9.	septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
10.	septembra: Cbamplain v Havre
12. septembra:
lie de France v Havre Berengarla v Cherbourg Europa v Bremen
16.	septembra: Normandie v Havre
17.	septembra: Aquitania v Cherbourg
19. septembra:
Conte di Savoia v Genoa
22.	septembra: Bremen v Bremen
23.	septembra: ^ Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
26. septembra: Paris v Havre Vulcan i a v Trst
Pred nekoliko dnevi je umrl v Londonu sir Henry Wellcome, milijonar, kemik in lekarnar, lastnik velikih kemičnih tovarn. Mož je bil velik čudak. V Regents Parku je imel veliko palačo, v kateri je bil vsak kos oprave posebej zavit v rjav zavijalni papir.
Deset let je bila ta palača z veliko plesno dvorano in preobilico sob zapuščena, kajti milijonar sam je stantfval v hotelu. Palačo je imel samo zato, da iso mu tja lahko naslavljali pisma, in pa za svoje tri mačke. Vsako nedeljo zjutraj je starec obiskal to palačo in te mačke. Vsak kos oprave, ki je bil zavit v zapečaten paipir, je nosil etiketo z natančnim opisom predmeta in z navedbo, kje naj stoji.
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do tdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasno poravnati. Pogljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku v VaSem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
=k=
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laushln
COLORADO:
Pueblo, Peter Culig, A. SaftiČ
Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič.
"LLINOIS: Chicago, J. BevClC, J. Lukanlch
Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero, ln niinois)
JoUet, Mary Bambich
La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustisi North Chicago, Joe Zelene
MARYLAND:
Kitzmlller, Fr. Vodopivec
MICHIGAN: Detroit, Frank Stnlar
MINNESOTA:
Chisholm, Frank Gouže Ely. Jos. J. Pesbel Eveleth, Louis Gonie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Brvatlch
MONTANA:
Roundup, M. M. <Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderick NEW YORK:
Gowanda, Kail Strni aha Little Falls. Frank Nasi* Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl linfor, Jacob Benl& John Stanulfc
OHIO:
Barberton, Frank Troha Girard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John Kumse
Youngstown, Anton Klkelj
OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA: Brougbton, Anton Ipavec
Conemaugh, J. Brezovee
Coyerdole in okolica, M. Rupnik
Export, Louis Supantii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensbnrg, Frank Novak
Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tau2el] Luzerne, Frank Ballocb
Midway, John Žust
Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pro
gar
Steelton, A. Hren
Turtle Creek, Fr. Schlfrer
West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN:' Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei
vVYOMING: Rock Springs, Louis Taudzar Diamondville, Joe Rollch
Vsak zastopnik Izda potrdila mm sva to, katero Je prejel. Zastopnike topi«
UF&AVA »ftlAft NAHODA"
29.	septembra: Europa v Bremen
30.	septembra: Normandie v Havre
1. oktobra: Berengaria v Cherbourg
3.	oktobra: Rex v Genoa
7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre
9. oktobra: Bremen v Bremen
10. oktobra :
lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa
14.	oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
15.	oktobra : Saturnia v Trst
16.	oktobra: Europa v Bremen
20.	oktobra: Roma v Genoa
21.	oktobra:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 24. oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen
28.	oktobra : Aquitania v Cherbourg
29.	oktobra:
lie de France v Havre
31.	oktobra: Vulcania v Trst
4.	novembra:
Queen Mary v Cherbourg 6. novembra: Europa v Bremen novembra: Chain plain t Havre Conte di Savoia v Genoa
1,	novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
L novembra: Rex v Genoa . S. novembra:
Queen Mary v Cherbourg '0. novembra:
Bremen v Bremen ~L novembra: Lafayette v Havre
, Saturnia v Trst novembra:
, Normandie y Havre
Berengarla v Cherbourg
5.	novembra:
Conte di Savoia v Genoa
2.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg •1. deecmbra: Champlaln v Havre
4.	decembra: Europa ▼ Bremen
5.	deecmbra: Vulcania v Trst
9. decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 12. deecmbra:
Rex v Genoa t a. decembra:
Bremen v Bremen 16. decembra:
Queen Mary v Cherbourg 26. decembra: Normandie t Harrf