p05tirna olaSona v gotovini vMMmmmmmmmm ribor, torek 10 septembra 1935 Ste 204 (Leto iX XVI ARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribo , Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 24S5 izhaja razen nedelje in prkznlkov vsak dan ob url 1 Velja mesnino prejeman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Postni čekovni račun St. 11.409 99 JUTRA 99 Ičrepka in lasna beseda našega Sokolstva Savezna uprava Sokolstvu »Pod jugoslovenske zastavo se Vega, boljšega jugoslovenskega življenja" — Omahljivcem Uprava Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije objavlja: Ob priliki žalostnih dogodkov, ki so se Uigrali v zadnjih tednih, ko se je pripeko, da so bili‘člani naše sokolske organizacije tudi dejansko napadeni zato, ker so Sokoli, smatra Savez SKJ za potrebno, da z ozirom na vse večje poudarjanje plemenskih tendenc, ponovno naglasi svojo neomajno stališče v osnovnih vpra šanjih sokolske 'ideologije. Sokolstvo je bilo in bo tudi vedno o-stalo nepolitična in nadstrankarska nacionalna organizacija. Svobodno in demokratsko ono ustvarja svoje težnje, ne zahteva od nobene strani pomoči in se ne veže na prav noben režim. Moč za delo in borbo črpa Sokolstvo iz prepričanja o čistosti in koristi svojih idealov, nnajoč pred očmi samo blagor vsega jugoslovenskega naroda. Versko in politično prepričanje je intimna stvar vsakega posameznika, ki ga Sokolstvo globoko spoštuje in se vanj ne vmešava. Ved rega čela gledamo na svoje dosedanje delo in vprašamo, ali je kdo, ki tnore navesti samo en sluaj, da se je So-olstvo kot celota pregrešilo proti svojim 0snovnim načelom? , toda je vprašanje, o katerem nismo 'hkdar sklepali kompromisov in jih tudi v bodoče no bomo: to ie vnrašnn e. ki zadeve,... temelj naše sokolske ideologije, vprašanje, ki je temelj našega sokolskega življenja. Jugoslovenstvo in nedeljivost jugoslovenskega naroda in države sta za na največji svetinji. Simbol teh svetinj je naša jugoslovenska zastava. Samo pod to zastavo živimo in delamo, ona je znamenje vseh naših stremljenj. Nazaj ne moremo! Stare plemenske zastave šobile simboli naših osvobodilnih bojev, pod njimi srno se borili in umirali za uresničenje večnih teženj vsega našega naroda, za ustvaritev močne in edinstvene Jugoslavije. Naše sanje so se uresničile. Pod jugoslovensko zastavo se bomo borili za u-stvaritev novega, boljšega jugoslovenske ga življnja. Naš sijaj in polet dolgujemo veliki in zedinjeni Jugoslaviij, njej pripadamo z vsemi svojimi deli. Od zibelke do groba smo dolžni služiti samo Jugoslaviji in jugoslovenski misli. Njene so naše mišice in naša srca, njeno je vse naše veselje in ideali, naše težnje in vsi naši napori. To zahteva od nas naša sokolska tradicija, to je oporoka tistih, ki so padli za domovino. A naše stare plemenske zastave pripadajo naši sveti nacionalni zgodovini. To je edina pot, po kateri more in mora korakati jugoslovensko sokolstvo. Po tej poti bomo korakali samozavestno in smelo, ne oziraje se ne na levo. ne na desno. bomo borili za ustvaritev no-ni mesta v sokolskih vrstah Za sumničenja in omahovanja ni prostora v naših vrstah. Omahljivcev med nami ne maramo, za nje ni tu prostora. Naj se sami odstranijo, ako so med nami. Utrdimo in prečistimo, ako je potrebno, naše sokolske vrste! V današnjih časih je potrebna krepka opora za vse tiste, ki jugoslovensko mislijo in čutijo, in ta opora je nesporno naše Sokolstvo. Ono ne bo klonilo pred nobenimi zaprekami, ono se ne boji nobenih napadov. Moško in odkritosrčno bomo izpovedali in branili sokolske ideale. Ako bo potrebno, borno doprinesli tudi žrtve, kajti ideali se ne ustvarjajo lahko, za nje se je treba tudi žrtvovati. Sedaj je prišel čas, da vsak pokaže svojo notranjo moč in voljo. Vsakdo naj se zaveda, četudi se mu zdi, da je morebiti osamljen, da je za njim močna, borbena in krepka organizacija, ki bo znala ščititi svoje pripadnike in izvojevati zmago svojim idealom. ‘Ljudje nosijo vsak pokret in so nam zato zlasti danes potrebni brabri in vztrajni možje. V Sokolstvu jih je mnogo, zato bomo korakali složno in junaško naprej z vero v najlepšo bodočnost jugoslovenskega naroda in Sokolstva! Tisto, kar je boljše, naprednejše in večje, niora zmagati! Zdravo! — Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Pr***« na UteesSnilo Mrzlične priprave za pričetek vojne Italijanski načrti — Afoesinija odklanja vse utesnitve ADIS ABE8A, 10. septembra. Po po- r°čilih iz severnih provinc se opaža na 'Unogih krajih abesinsko-eritrejske tne-!e veliko in naglo pretnlnkanje italijan- ske 'ojske. Po teh vesteh se je že zače- la i * ?I ^ncentraclja italijanskih čet na meji. ^ asti na sektorjih, o katerih se ve. da f>dn izhodišče italijanske ofenzive, Kon-c?n*nranje se vrši naglo in so v giba-1' ” cele divizije. Nad vsem obmejnim °k'fi!n!iem krožijo neprenehoma italijan-, letala, ki se spuščajo tudi nad abe-s|fts!fo ozemlje. da bi na ta način ugo-Rv*la premik abesinskih čet. V Adis n se zaradi tega pričakuje, da bodo . ^”»«5 že v na!krnišem času pričeli po-„ V Abcsiniji se nadallule inobfHza-,! *' 7.. Mrzlično naglico, kljub vseni de-nnn«,nni vendar se stori vse, da se po-• 'M ne poslabša, Vlada ie ustavila na« . ,S!!> izhaianlp treh abesinskih listov. r So preveč hidskali proti Italiji. Mi-u;”-ie ot,r°d»la VSR 'm varnost 'ta' 1 poslaništva in konzularnega nscl»e bil češkoslovaški zunanji minister dr. Bcncš Nato so bili izvoljeni podpredsedniki in predsedniki posameznih odborov. Nadaljnje delo jc bilo več ali manj for-melnega značaja. Glavna pozornost ie posvečena delu odbora petoricc. ki pripravlja poročilo o italijansko-abe-sinskem sporu za končno sklepanje o stališču Društva narodov. Sokolske Lepa sokolska manifestacija v obmejnem Št. liju lepi sadovi sokolskega dela na naši severni meji — Si* jajno uspeli javni nastop požrtvovalnega sokolskega dru* štva v St. liju Švarkin: Tuje dete; Zweig: Siromakovo jagnje. — Opereta: Abraham: Ples v Savoyu; Albini: Madame Troubadour; Ipavic: Princesa Vrtoglavka; Kalman: Bajadera; Kozina-KnafHč: Majda; Parma: Nečak; Schubert-Berts; Pri treh mladenkah; Strauss j.: Beneška noč; Cigan baron. V umetniški ansambl je na novo vstopila gdč. Branka Rasbergerjeva, upokojena članica ga. Dragotinovičeva pa bo nastopala kot gostinja. Razen tega se je gledališka uprava pogodila z več ljubljanskimi režiserji in igralci za serijo gostovanj, tako v režijskem kot tudi v igralskem pogledu. Tež-avno je kulturno delo ob naši severni meji. Kdor pa pozna njene prilike in razmere, bo moral priznati, da je sokolsko delovanje prav gotovo zvezano z največjimi težavami. Korak za korakom si je morala sokolska ideja utirati pot in se je v razmeroma kratki dobi že globoko ukoreninila. Mimo narodnostnih težavnih prilik pa se mora obmejno Sokolstvo boriti še z raznimi lokalnimi neugodnimi razmerami, ki se prav v sedanjih časih vedno očitnejše kažejo. Toda naše obmejno Sokolstvo se zaveda svojega vzvišenega poslanstva, zaveda se, da . je čuvar naše severne meje, ki jo bo branilo pred vsakimi napadi, pa naj pridejo od katerekoli strani. Naše obmejne sokolske vrste so prežete s Tyr-ševo mislijo, zato so jeklene in čvrste dovoli, da bodo mogle odbiti vsak sovražni napad. Druži jih iskreno bratstvo in ljubezen, v kateri kraljuje sloga, ki. je temelj sokolskega napredka in vedno lepše sokolske bodočnosti. Med obmejnimi edinicami mariborske sokolske župe pa prednjači šentiljsko Sokolsko društvo. Tudi v Št. liju niso za Sokolstvo najbolj rožnata tla. Toda šentiljski sokolski delavci so se že pred leti s pravo sokolsko požrtvovalnostjo lotili težavnega dela, ki jim je prineslo lepe uspehe, kar je pokazal in dokazal njihov včerajšnji javni nastop, ki se je pretvoril v lepo in učinkovito obmejno sokolsko manifestacijo. Kakor prejšnja leta, se je tudi včeraj zelo slovesno pripravil obmejni St. Ilj na ta dogodek. Prvi popoldanski osebni vlak iz Maribora je pripeljal lepo število Sokolov in zavednih Mariborčanov, ki so postali že stairi prijatelji šentiljskega Sokola. Prišlo pa je precej ljudi tudi iz Jarenine, Pesnice in drugih sosednih krajev. Šentiljski Sokoli so Mariborčane prisrčno sprejeli na kolodvoru. Po sprejemu je krenil lep sokolski sprevod z godbo na £elu s postaje na okusno okrašeno telovadišče pred šolo. Na telovadišču je bilo zbranega že mnogo domačega. Sokolu naklonjenega ljudstva. Ob napovedni uri so prikorakali na telovadišče vsi nastopajoči oddelki. Zbrane Sokole in občinstvo je toplo pozdravil starosta šentiljskega društva br. dr. Bačar. Imenoma-pa je pozdravil zastopnika politične oblasti br. Jakija, za- stopnika naše vojske poručnika br. Jovanoviča, zastopnika Sokolske župe br. prof. Struno, poveljnika domače orožniške postaje, požrtvovalne pevce »Jadrana« pod vodstvom prof. Vrabca, zastopnike sosednih bratskih edinic in druge. V jedrnatih besedah je nato podčrtal naloge, ki jih vrši, in ki jih mora vršiti naše Sokolstvo. Lep je bil trenotek, ko so zbrane sokolske vrste na starostino vprašanje javno in glasno izpovedale, da hočejo izpolnjevati vse svoje sokolske dolžnosti in pripeljati društvo do vzvišenih sokolskih ciljev. Zbrane Sokole in občinstvo je nato nagovoril z ognjevitimi besedami br. dr. Sentočnik. Stvarno in lepo jim je razložil pomen Sokolstva in sokolske vzgoje, ki dviga in utrjuje naš narod kulturno, socialno, moralno in gospodarsko.'Posebej je omenjal važnost sokolskega delovanja na vasi, zlasti pa tik ob naši severni meji. V bodrilnih besedah je pozval zbrane Sokole na nadaljnjo nesebično delo za procvit naroda in vse domovine. V imenu Sokolske župe in mariborskih društev je prinesel šentiljskim Sokolom bratske pozdrave brat prof. Lojze Struna. Pozdravnemu nagovoru je dodal še nekaj klenih besed, ki so zlasti vžgale vse sokolske vrste. Sledil je javni nastop z zelo pestrim in bogatim sporedom. Organizacija je bila brezhibna in so prednjaki na svojem mestu. Nastopajoči oddelki, zlasti ženski, so izvajali proste vaje zelo učinkovito in skladno. Potrudili so se tudi naraščajniki in člani pri prostih vajah in na orodju. Požrtvovalen je bil tudi nastop telovadcev na bradlji in drogu. Zelo ljubko so izvajale proste vaje sokoličice. Spored so zaključile članice s prostimi vajami, ki so jih izvajale vzorno. Ves nastop sta požrtvovalno vodila načelnik br. Žižek in načelnica s. Hitijeva. Pomagal pa jima je bivši načelnik, pridni sokolski delavec br. Šeško. Pohvaliti moramo tudi načelnico Sokola Maribor III. s. Zlatko Zimičevo, kj je spremljala vse nastopajoče oddelke na klavirju. Po nastopu se je razvila na telovadišču lepa in animirana sokolska zabava. Prepeval je prav pridno pevski zbor »Jadrana« in domači Sokoli. Njih vesela pesem je zanosno odmevala po vinorodnih goricah. Madheslti utaUettu Carinska skladišča v obupnem stan?u Kako je s skladišči 1, 2 in 3 - Prostori podobni m?l-vašnicam — 20 milijonov dinarjev iz kaldrmine — Rešitev je v zamenjavi vojašnic z eraričnimi objekti skladišča opremljena niti ^ navadnimi dvigali, ki bi olajšala nadčloveški napor uslužbencev. Ob navalu morajo usluž- Takoj po prevratu se je v Mariboru osnovala glavna carinarnica. Ker ni dobila nikjer drugje primernejših prostorov, je vzela v najem bivša vojaška skladišča ob Einspielerjevi ulici. V teh prostorih posluje mariborska glavna carinarnica še danes. In kar je najzanimivej-št* teh skladišč ni od prevrata sem do danes nikdo popravljal, čeprav so že pred leti bila nujno potrebna popravila. Mariborska carinska skladišča tvorijo trije objekti, dva zidana in s pločevino krita ter lesen objekt, pokrit z lepenko. Pogled na vsa tri skladišča pa je naravnost žalosten. Skladišče štev. 3 sploh ni rabno, ker je streha na mnogih mestih vdrta in je blago ob vsakem najmanjšem deževju izpostavljeno pokvarljivosti. Zato shranjujejo v tem skladišču danes sa-ino še premog in drugo tako blago, ki mu mokrota tako kmalu ne škoduje. Zgodi se pa često. da morajo v tem skladišču shranjevati tudi razno predivo in odpadke od tkanine, ki jih dež kaj lahko pokvari in povzroči veliko škodo. Spedi-tersko združenje je moralo na svoj račun zgraditi pri tem skladišču rarnpo za razkladanje in nakladanje. Nič v boljšem stanju pa nista carinski skladišči številka I in 2. Streha je nekoliko boljša, vendar pa so tla ponekod tako izrabljena, da so zaradi jam, ki so nastale v tleh, cariniki in uslužbenci neprestano v nevarnosti za svoje življenje. Obe skladišči sta zelo slabo zavarovani proti ognju. Na strehah ni strelovodov, žlebi so pokvarjeni, ob zidu pa visijo potrgane telefonske in električne žice. Streha nad rampo ob Einspielerjevi ulici je vdrta, stebri so strohneli iii so v neprestani nevarnosti tudi vozniki in delavci, ki nakladajo carinsko blago. V teli prostorih poslujejo tudi razni odseki mariborske glavne carinarnice. Vsi prostori pa so podobni mrtvašnicam, ne pa uradom. Nikdar ne vidijo solnca in nimajo prave ventilacije. Tudi niso carinska benci po več sto kilogramov težke zavoje nositi na podstrešje, ki ga pa ne smejo preveč 'obremeniti, ker bi se lahko zgodilo, da bi se udrli nosilci. Človek na prvi pogled ne bi mogel verjeti, da so mariborska carinska skladišča v tako dezolatnem stanju. Na drugi strani pa so dohodki mariborske carinarnice tudi še v sedanjih Sasih precej veliki. Samo na kaldrmini je mariborska glavna carinarnica, odkar obstoja, nabrala nad 20 milijonov dinarjev. V letu 1932. je nabrala milijon in pol, v letu 19.33, 1934 in 1935 pa tudi vsako leto okroglo milijon dinarjev. Ves nabrani denar za kaldrmino se steka v centralno carinsko blagajno, ki ga izroča Hipotekarni banki za račun mariborske mestne občine. Če bi prejela mestna občina ves znesek, ki je bil vplačan za. kaldrmino pri mariborski glavni carinarnici, bi bila prav gotovo že zdavno zgradila novo moderno carinsko poslopje in duhu časa ustrezajoča moderna carinska skladišča. Kaldrmina se pobira od uvoznega in izvoznega blaga, in sicer po različnih tarifah. Najmanjša tarifa znaša 0.5 par v zlatu, kar predstavlja vrednost 55 par. Prvotni načrti, da bi se zgradila nova carinarnica s skladišči ob Aleksandrovi cesti ali za' Pokojninskim zavodom, so padli v vodo. Vprašanje pa je vsekakor pereče in je odvisno od rešitve glede zamenjave vojašnic z nekaterimi objekti, ki so last erarja. Kolikor nam je znano, jc mestna občina storila že vse potrebno, da bi sc zamenjav a čimpreje izvršila. Na ta način bo mestna občina postala lastnica tudi carinskih skladišč ob Einspielerjevi ulici, kar bo pomenilo prvi korak k uresničenju nove carinarnice in novih prepotrebnih carinskih skladišč v Mari boru. Hetcdkc gtedaiište Gledališki repertoar v sezoni 1935-36 Razpis gledališkega abonmana Uprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za sezono 1935-36, ki se »tvori 1. oktobra t. 1. in se zaključi prve dni maja 1935, gledališki abonma. Podpis abonmana upravičuje do obiska 22 raznih uprizoritev, to je 13 dramskih, 7 glasbenih predstav, do enega koncerta ter do onega opernega gostovanja, ki bi ž njim gledališka uprava rada pripravila Sg. abonentom prijetno presenečenje, ki pa o njoin zaenkrat ne more točno govoriti, ker pogajanja zanj še niso definitivno zaključena. — Abonma pomeni v razmerju proti večernim cenam velik popust ter se plačuje v sedmih zaporednih mesečnih obrokih vedno v prvih petih dneh vsakega meseca. Cene za vsak obrok (plačati je torej ireba 7 takih obrokov) so sledeče: Ložni sedeži so po Din 58, 38, 31, 19 (za uradnike 49, 32 27, 14); parterni sedeži po Din 48, 38, 31 (za uradnike 41, 32, 29); balkonski sedeži po Din 48, 38, 29, 22 (za uradnike 41, 32, 24, 18); galerijski sedeži po Din 24, 19, 13 (za uradnike 19, 14, 9). Dobe se tudi bloki, ki upravičujejo obisk gledališča pri poljubnih 12 dramskih, 7 glasbenih predstavah, pri enem koncertu ter pri gori navedenem opernem gostovanju. (Izvzete so one pred veh«). Cene teh blokov so nekoliko višje kot pri običajnem abOnmanu. Priglase sprejema gledališka blagajna, ki jc odprta vsak dan od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure (ob nedeljah od 10. do pol 13. ure). Za dosedanje abonente pa ostanejo lanski sedeži rezervirani do sobote, 14. septembra. Uprava prosi vse, ki se nameravajo abonirati, da to store čimprej. Opozarja se, da je abonma med sezono neprenosljiv ter neodpovetfljiv. Repertoarni načrt, iz katerega se bodo črpala dela za sezono 1935/36 obsega: Drama: Slovenska dela: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski; Kranjc J.: Direktor Čampa; Kreft: Malomeščani; Ouidam: Injekcija; Vomhergar: Zlato tele. Srbohrvatska dela: Kosor: Požar strasti; Nušič: Mister Dolar;Vesnič: Po potili skušnjav. Češko delo,- Werner: Medvedji ples. Rusko delo: Dostojevskij-Debevec: Bratje Karamazovi. Bolgarsko deK>: Kostov: Goljemanov. Neslovanska dela: Arx: Izdaja pri Novari; Bulgakov: Moliere; Dickens: čvrček za pečjo; Br. Frank: Vihar v kozarcu: L. Frank: Vzrok; Lichfenberger: Kariera kanclista Vinciga: Maugham: Za zasluge; Moliere: Tartuffo; Ortner: Čevljar Anton Hitt; Rostand; Orlič: Sha\v: Hudičev učenec: fHuisk€ v/iMu; ona iniuicev ncerieu, itave, ki imajo na lepakih označba »iz-; Shakespeare;. Ukročena trmoglavka; Ob prihodu arheologov Dne 11. in 12. t. m. prispejo v Ptuj ude leženci študijske ekskurzije nemških in podonavskih arheologov v našo državo. Tej'ekskurzij se pridružijo naši domači Znanstveniki. Namen obiska našemu mestu je, da si znanstveniki ogledajo arheološke najdbe in znamenitosti Ptuja in njega okolice. Zgodovina Ptuja sega daleč nazaj v preteklost; že v dobi mogočnega rimskega carstva je bila na desnem bregu Drave naselbina, ki se je imenovala Poeto-vio. O tem nam pričajo številni zgodovin »ki spomeniki, ki se nahajajo v ptujskem muze u in v mitreju, svetišču boga Mitre na Hajdini. V tretjem stoletju je bilo krščanstvo v Ptuju in ptujski okolici že precej razširjeno; saj e bil tukaj škofovski sedež. Ker je bil Ptuj na meji Panonije in Norika, je bilo mesto vazno trgovsko središče, ki se je posebno povzdignilo radi cvetočega vinogradništva, sadjarstva in živnore e. Po odhodu Rimljanov iz teli krajev so prišli Gotje in Huni, ki so mesto močno opustošili. Boljši časi za mesto so napočili, ko so Slovani postali lastniki te zemlje. Za srednji in novi vek mesta Ptuja je važna zgodovina ptujske! ga gradu. Spočetka je bil Ptuj posebna marka, pozneje pa pod oblastjo Pribine in Koclja. Okoli devetega stoletja je prišlo mesto v posest solmograškiih nadškofov, ki so tukaj- gospodarili s presledki sedem stoletij. Iz te dobe so nam znani »ptujski gospodje« (vitezi), ki so bili v službi solnograštih nadškofov in so hra- nili mesto proti Madžarom. Po smrti zadnjega »ptujskega gospoda« so prišli v m-še kraje Turki, ki so mesto večkrat o-grožali in uničili ptujsko trgovino. Šele. ko so Habsburžani zavladali Dravskemu polju in je dobilo mesto zopet svojo staro mestno pravo, je trgovina oživela in ptujski grad je postal zopet vaina postojanka nemške eržave. V dobi reformacije in protireformacije so igrali odločilno vlogo razni redovi (dominikanci, minoriti, kapucini), ki so se borili proti prote-stanstvu. Težki Časi so nastopili za Ptuj v 17. in prvi polovici 18. stoletja, pogosti požari so uničevali mesto in kuga je morila prebivalstvo. Preteklo stoletje tli prineslo posebnih gospodarskih sprememb in pre tresljajev, podčrtati je treba, da se je v Slov. goricah in Halozah zbudila narodna zavest; ptujska »Narodna čitalnica« je bila nositeljica narodnega pokreta. Današnji Ptuj ima realno gimnazijo, meščansko in državno ple-tarsko šolo: obenem ima garnizijo pionirjev, je sedež ptujskega prošta in raznih državinli oblasti. Še danes je ohranjeno mestno pravo in so danes vse stare pravice, da ima Ptuj svojo avtonomijo odnosno mestno poglavarstvo. Ko se bodo zbrali v prihodnjih dneh arheoloigi-znanstveniki v Ptuju, da pre-motrijo in pretehtajo delo in uspehe ptujskega muze:skega društva, jih pozdravljamo v svoji sredi z željo, da bi odnesli iz Ptuja in prelestne okolice najlepše vtise in da bi tudi drugim pripovedovali o ptujskih izkopinah, ki so poleg izrednih prirodnih krasot ponos tega dela slovenske V M a rj tj d r u, 'dne 10. IX. 1935. Mariborski »V e 5 e r ti 1 K« Jutra. Stran fkmi&tske MMitA Sirov napad na Sokole Šentiljski kapian Ravšl je s svojo družbo navalil na Sokole, ki so bili zbrani po nastopu na svojem telovadišču. Zgražanje vse poštene javnosti nad početjem katoliškega duhovnika Na drugem mestu poročamo o sijajno uspelem sokolskem nastopu, ki je bil pre. teklo nedeljo popoldne v obmejnem Št Hiu. Nastopa se je udeležilo lepo število zavednih Mariborčanov i-n tudi domačinov, čeprav se je med njimi vršila intenzivna agitacija, naj se sokolske prireditve ne udeleže.. Ves nastop in tudi zabava Po nastopu je potekla v najlepšem sokolskem razpoloženju. Proti koncu zabave Pa so opazili Sokoli dve znani osebi iz Sokolu nenaklonjenega tabora stikati po Prireditvenem prostoru. Po skrivnostnem izginotju omenjenih dveh oseb se je okrog ene ure ponoči pojavila na sokolskem prostoru močna cku-Pina mladih fantov in deklet z domačini kaplanom Ravšloin na čelu. Brez v-ike-najmairšega . voda so pričeli nasprot na prav nesramn načni izzivati in dejansko napadati mirne Sokole in nosa-niezne domačine. Med tuljenjem so se sli šali klici: »Dol Sokoli! Sokoli so hinavci, Lžnjivci, smrkovci!« 'Nahujskam skupina se je celo tako daleč spozabila, da je pričela pljuvati po Sokolih nac; domačini Pa se je glasno zgražala, češ, sram nai jih bo, ker so se udeležili sokolske prireditve. Ob prihodu kričave družbe je sicer sku šal neki član domačega Sokola pomirjevalno vplivati vsaj ua njihovega vodjo gospoda kaplana Ravšla, toda kaplan ga je sunil vstran. Z vzkliki: »Živela svoboda!« so kaplanovi privrženci navalili nato na Sokole in posamezne donnčine. Razumljivo je, da so se morali Sokoli, ki so bili na tako grd način izzvani od sovražne družbe, postaviti v bran. Pa so tudi pošteno branili svojo čast in razgrajače kmalu prisilili k umiku. Ljudstvo se zgraža nad takim početjem in obsoja posebno domačega kaplana, ki jc pripeljal svoje razgrajače nad mirne Sokole, namesto da bi kot katoliški duhovnik širil krščansko ljubezen in deloval pomirjevalno med svojimi farani. — Divjaški napad je tem boilj vsega obsojanja vreden, ker so se ga udeležili mladeniči in mladenke, ki še nimajo 17 let. Na državni narodni meji bi pač vkljub spremembi državnega režima pričakovali razsodnega narodnega in obrambnega dela in udejstvovanja, ne pa strupenega razdiranja, kakor se ga je lotil šentiljski kaplan g. Ravšl. Zadnjo besedo o naoadu pa bo spregovorilo mariborsko sodišče. Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Na 36. rednem občnem zboru Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Stanko Peterih, stud. iur.; Podpredsednika Drago Cvetko, stud. Phil- in Zdenka Lušinova, stud. iur. in Beno Marušič, stud. iur.; blagajnika Viljem Androjna, stud. iur. in Branko Lov-s®> stud. agr.; odbornika Anton Radovič, stud. iur. in Marjan Vesenjak, stud. teh., revizorja pa Zoran Mulej, stud. iur. in Mirko Skok, stud. teh. Smrt zanje. V starosti 41 let je umrl tukajšnji trgovec g. Karol Ciert. Žalujo-cim naše iskreno sočutje! Peš na Oplenae. Včeraj se je vrnil v Maribor 28letni tkalec Anton Bekafiga iz Maribora, ki se je, kakor smo poročali, podal dne 7. avgusta 1.1. peš na Oplenae. Posestne spremembe. Posestnica Katarina Badlova je prodala Renati Supan-čičevi, hčerki trgovca v Mariboru, stavbeno parcelo (1192 nf- za 90.000 Din; zdravnik dr. Rudolf Mikuš je prodal Vojki Reismanovi, odvetniški hčerki, parcelo v Prešernovi ulici za 79.000 Din. Poravnalna postopanja. Uvedena so pri „ukajšnjem okrožnem sodišču: o premo-Zetl:u trgovke Marije Hvalec v Maribo-u> aktiva 44.544, pasiva 83.664. nadalje o Premoženju trgovca Franca Straha v S^r. Radgoni ter o premoženju kleparja inštalaterja Edvarda Ditriha v Murski Soboti. , N°vi upravni in nadzorni svet MP se volil, na peti redni seji mestnega sve-ki bo dne 19. trn. Upravni svet tvo-njo v smislu člena 6 Statutov Mestnih Podjetij vsakokratni mestni župan kot nrri*°V Predsednik, vsakokratni mestni I ’ ZuPan kot njegov podpredsednik ter ■ °d občinskega sveta izvoljenih čla-°v. V smislu čl. 9 navedenih Statutov vori nadzorni svet 5 članov, izvoljenih občinskega sveta. Člani nadzornega sveta izvolijo iz svoje srede predsedni-J? Podpredsednika. , *ron*a ° Mariboru«. V ravnokar mestno dividendo, 3. izvedena valorizacija po strokovnjaško sestavljenih in po pregledni komisiji odobre nih spiskih nepremičnin v bančni rabi v Ljubljani, Mariboru in Šibeniku od knjižne vrednosti D5n 4,808.860 na dinarjev 9,637.184.40, 4. obrestna mera 20/o brutto letno na stare hranilne vloge in po tekočih računih, začenši z dnem 10. aprila 1934, 5. finančne olajšave iz čl. 15. in 34. y zvezi s čl. 68. uredb MARIJ SKALAN ROMAN »Ne«, je lagala. »Menda sprememba zraka.« »Morje«, je dejal Ervin. »To bo naglo minilo«. »Upajmo . . .« »Vendar bo bolje, da ostaneva tu Se do jutri in se šele potem odpeljeva po morju v Dubrovnik«. »Kakor želiš«. Ta igra ji je prijala, dasi ji ni prinesla docela tistega miru pred Ervinom, ki si ga je želela. Njegova prevelika uslužnost in zaskrbljenost jo je dražila, namesto da bi jo veselila. SedSj je čutila čisto določno. cla kljub vsem svojim trdnim skle pom le ne more zatreti v sebi nekega trdovratnega odpora do zakonskega življenja z njim. Pričela je spoznavati, da je igralska uloga. ki se je je lotila, v resnici težka in terja od nje veliko samopremagovanje. Ko je ležala vznak zleknjena v hotelski sobi, je mrzlično premišljevala: »Saj je vendar odločeno. Njegova žena sem in on je moj mož. Sama sem skle nila tako. Zakaj je potem tako težko? Ljubi me, ves mi je vdan, dober je z menoj, pa vendarle vse nič ne pomaga. Vse delam mehanično, samo zato, ker sem njegova žena. Tako ne bo mogoče nadaljevati. Moram se s silo nasloniti nanj. la moram se ogreti, da mi postane zakon potreba, ne le hladna dolžnost. Moram, moram! Smili se mi. Revež ... Ko bi sarno slutil. Nikakor. Niti tega ne sme. In vendar, bilo bi morda vse to dosti lažje, ko bi opustil svojo strahopetno zadržanost in me osvojil s silo in pogumom polnokrvnega moškega. Razgrel bi me. da bi ga čutila in bi bila naposled zares njegova. A tako . . . Kaj naj storim? Naj mu rečem? Bo pomagalo? Morda bo potem hlinil moško silo in strast. To bi bilo še huje. Zavest, da igra tudi on. bi me spravila do obupa. Če ni v njem ognja . . . Čemu me potem ljubi? Od kod ta ljubezen? Iz fizičnih potreb? Iz duševnih? Menda pač le iz duševnih, iz zavesti, da sem mu potrebna, da se ob meni dviga iz svoje letargične nemoči. Potem so bile moje slutnje resnične in ni v ujem več. kakor je pokazal že prej. kot ženin. Moje upanje, da bo po poroki postal mož. je bilo torej prazno. Tako sem poročena in nisem. Ali pa je napaka tudi v meni? Morda bi ga moja resnična toplota le sprostila in ogrela? Ne, tako naglo ga ne morem, ne smem obsoditi«. Premišljevala je. kako bi sama v sebi zanetila ogenj, ki naj bi razžarel še me^a »Morala bi čutiti, biti bi morala aktivna, ne pasivna, živa, ne igrana. Toda kako, kako? Brez ljubezni, ki je do njega še ne čutim, nimam goriva. In vendar, tako ne sme ostati. Kakšen bi potem bil ta najin zakon. Le strast naju lahko privede na zaželjena pota. a čutiti jo morava oba. Sedaj je ne čutiva ne jaz ne on. Ali pa jo on čuti in je samo pokazati ne zna ali ne sme. ker mu manjka poguma, da bi premagal zadržanost sramu? To bo treba ugotoviti.« Sida je znova, kakor že tolikokrat poprej, zatrdno sklenila, da mora postati resnična Ervinova žena. Ta sklep, ki je bil sedaj odločen, jo je iztrgal iz prejšnje i^obitnosti. Dvignila se je in odšla k njemu. Prvič, odkar ga je poznala, je sedaj čutila resnično potrebo zbližati se z njim. zliti oba v enoto . . , XV. Potniški parnik »Karadjordje« je dostojanstveno rezal nenavadno mirno morsko gladino, kakor da hiti kradoma iz noči v prvi svit zore, ko je Sida tiho vstala, se oblekla in odšla na polubo. Že uro dolgo ni več spala. Oči so jo pekle in v glavi je čutila rahlo bolečino. Morda zaradi vožnje po morju, morda tudi zaradi misli ter notranje razdvojenosti. Na palubi je bilo še vse pusto in mimo, le kdaj pa kdai je prišel od kod mornar in spet izginil po svojem opravku. Sida se jc naslonila na ograjo in prepustila lase osvežujočemu božanju rahlega ve- tra. Njen pogled se je izgubil po morski gladini pred parnikom, ki ji je dajalo rano jutro čudovit blesk zlata in srebra. Ta igra barv je bila na preprogi preču-dežnega miru tako krasna, da jo je čisto omamila. Prijetni veter ji je izmil oči in odpihal bolečine iz glave, z njimi pa tudi misli. Tako so ji napočili trenot-ki odmora, ko je vse v njej počivalo. Bila je brez zavestnih misli. Oči so pile krasoto jutrnjega morja in vijoličastih pasov dalmatinskega obrežja, ki je hitelo mimo proti severu kakor prizor na filmskem traku. V svoji brezmiselni zamaknjenosti ni niti opazila, da se je z rastočim jutrom pričel prebujati tudi parnik. Zaspanih in od jutrnje otrplosti bledih obrazov so prahajali na palubo potniki, ki niso mogli dalje spati, ali pa jih je dvignila iz kabinskih postelj, klopi in trdih tal pod-krovja želja po vpijanju krasot jutra na mirnem morju pod jasnim nebesnim svodom juga. Sida ni ne slišala ne videla okoli nje vstajajočega življenja in tudi ne korakov in pogledov nekoga, ki jo je neprestano opazoval. Strmela je v morje v daljavo in nebo. Vse je bilo dalnje, vse neskočno, kakor tiho, neizpolnjivo hrepenenje mehke duše. Predramila jo je šele nova obala, ki se je na jugu pričela dvigati iz morja na desni. Počasi je rasla dobivala vedno jasnejše obrise in nazadnje je opazila Sida na njej t,udi z južnim drevjem obrasle vzpetine. Otok Kolo-čep . . . Viri življenja ZNANOST IN ŽIVLJENJE. Med nerešljivimi vprašanji človekove znanosti je prav gotovo najzanimivejše vprašanje o postanku sveta in njegove prve žive stvari. Človeški razum se že stoletja poglablja v mnoge tajnosti življenja, toda na vsakem koraku se pojavi pred njim niz pojavov in mnogih dokazov, da je še daleč do tega, ko bo mo-gei razkriti vse te skrivnosti. Nešteto je teorij in hipotez, toda vse o vesoljnem stvarstvu je sama teorija brez dokazov. Ko so učenjaki znašli drobnogled, so bili že prepričani, da so na prvi stopnici življenja in da se jim bo vendarle posrečilo pogledati v njegove globine. Toda vse nade so se izjalovile, človeško obzorje se je sicer razširilo, povečalo, a do danes še nobeno oko ni videlo dna življenja in smo najbrže še daleč od tega, tako da nastane vprašanje, ali se bo sploh kedaj posrečilo človeškemu razumu razgrniti kopreno tajnosti, v kaWo je zavito stvarstvo sveta in njegovega življenja. Sobice, zemlja, luna. V šoli smo se učili, da so že stari narodi s svojimi preprostimi pripomočki dokaj točno določili pozicije nebeških teles, vendar so bili njih nazori o vesoljstvu pogrešnl. Znana sta Ptdomelev geocentrični in Kopernikov heliocentri-čni svetovni sestav. Slednji nazor je bil v bistvu pravilen, toda zadel je na oster odpor. Veliki misleci in učenjaki so Kopernikovo domnevo na podlagi točnejšlh opazovanj popravili, izpopolnili in ji tudi priborili zmago, V zvezi s to domnevo so nam znana imena Galileja, Kepplerja, Newtona itd. Nevvton je odkril zakon težnosti in tako pojasnil delovanje tiste enotne sile, ki vodi gibanje nebesnih teles. Spektralna analiza pa je pozneje pokazala enotnost snovi, iz katere so zgrajena nebesna telesa in je pojasnila njih fizikalno stanje. Zemlja dobiva svetlobo in toploto od solnca, luna je popolnoma ohlajeno nebesno telo, brez vode in zraka. Šolnce pa Je ogromna žareča obla, ki izžareva svetlobo in toploto, ki Jo cenijo na približno 6.00« stopinj C. Po znani Kant-Laplaceovi domnevi je tvorHa snov solnca in njegovih planetov ogromna huda žareča megla, ki se je vrtela, ohlajala in krčila. PET ZANIMIVIH HIPOTEZ O POSTANKU SVETA IN ŽIVLJENJA. Nosilec življenja. Nosilec življenja je stanično pratvorl-vo ali takozvana protoplazma. Proto-plazma Je podlaga vsem življenjskim pojavom. To je dokazana stvar. Kaj pa je priklicalo v stvarstvo pratvorlvo ali pro-toplazmo, to je še nerešeno vprašanje. O prvi klici življenja, ki je pognala na zemeljski krogli in se razvijala dalje do kompliciranih oblik, do današnjega razvoja življenja pa pozna človeštvo nešteto domnev. Od asirskih svečenikov in Aristotela do Haeckla in Američana Alla-na. Vsi veliki misleci in učenjaki so se že bavili s tem vprašanjem. V učenem svetu opazimo dvoje nazi-ranj. Nekateri učenjaki iščejo začetek življenja v vsemlrju, iz katerega je padla prva klica na zemljo, drugi pa iščejo začetek življenja na materi zemlji. V najnovejši dobi pa odločno pobija prvo hipotezo znani ameriški paleoblolog Ozborn, vendar je tudi vsa njegova učenost ena sama domneva. Prvotno vprašanje, kako je nastalo življenje, pa se ni ganilo z svoje mrtve točke. Prav tako zanimivo pa je vprašanje, ali je življenje nastalo hkrati ali pa se še danes ustvarja iz mrtve snovi. Za velikega misleca Haeckla to vprašanje sicer ni važno. On dvomi, da bi se kedaj človeku posrečilo opa zovati, kako se mrtva stvar obuja k življenju. Vse zanimivosti o Humunkulusu in o ustvarjanju življenja v epruvetah pa so sad fantazije, in jih ne pozna priroda in jih nikdar ne bo poznalo življenje. Domneva petih mislecev. Kako je izgledala prva živa stvar na zemlji, ne ve nikdo. Haeckl trdi, da prva živa bitja niso bile stanice v današnji obliki, marveč popolnoma homogene in brezoblične belančevlne. Po njegovi domnevi so nastale iz otoplenlh tvari v pramorju, ki je davno v predzgodovinski dobi pokrivalo našo zemljo. Nasprotna Haeckkm domnevi pa je Richterjeva teorija. Richter išče klice življenja v vsemlrju. Trdi, da organsko življenje ni nikdar nastalo, marveč se stalno prenaša % nebesnega telesa na drugo telo. Trdi, da je eksistenca živih bitij na svetu večna. Richterjev« teorija pa v učenem svetu ni držala. Učenjaki še danes iščejo rešitev tega problema na zemlji, a ne v vsemirju. Zanimiva, čeprav malo verjetna, pa je Preyerova teorija o kontinuiteti življenja. Preyer domneva, da se je mogla nekoč ustvariti živa tvar iz mrtve. Ustvarjenje življenja iz neživih tvari ima še danes mnogo pristašev. Tu moramo omeniti Pfliigerjevo teorijo, ki išče začetek življenja v fizikalno kemijski znanosti. PflUger domneva, da je nastalo življenje iz ognja, torej v oni dobi, ko se je še naša zemlja kot žareča obia podila v vsemlrju. Podobna Pflilgerjevi je AHanova teorija. Allan išče početek življenja v dušiku. Po njegovi domnevi je dušik najvažnejši element, ki se stalno pojavlja v vsaki živi stvari in si ne moremo predstavljati življenja brez dušika. Po Alla-nu je življenje na zemlji nastalo šele tedaj, ko so se razdelile vode od kopnega. Nešteto je še drugih teorij, nešteto domnev. Nekaterih so se poslužili celo romanopisci in drugi fantasti. Vprašanje pa je, če nam bo tudi bodočnost mogla odgovorili na vprašanje glede početka življenja na zemlji. Jtimue Šport Sabljaškl dvoboj dravske banovine : avstr. Štajerska, ki se je vršil v nedeljo v v Mariboru, se je končal z zmago Avstrijcev. V floretu so zmagali v razmerju 11:5, v sablji pa smo bili poraženi z 11:5, v meču pa z 8 in pol:7 in pol, dame pa so bile poražene v floretu s 5:4. Krasno darilo g. bana dr. Puca so si priborili Avstrijci. Iz učiteljske službe. Za eno položajno skupino so napredovali sledeči učitelji in učiteljice: Anton Mušič, Hoče, Ana Špen-dal, Maribor, Helena Glaser, Ribnica na Pohorju, Jožica KumteriČ, Dolnja Lendava, Ciril Hočevar, Maribor, Stanka Virant, Dolnja Lendava, Elizabeta Hobov-nik, Muta. Mara Justin, Murska Sobota, Katarina Lazar, Radvanje, Vida Lorger, Šmarje pri Jelšah, in Jožica Osterc, Kapela pri Ljutomeru. Mednarodni letalski kongres se je o- tvoril včeraj v Dubrovniku. V imenu vla de je kongres pozdravil vojni minister general Živkovič, kot odposlanec kraljevega namestnika kneza Pavla Je bil pri otvoritvi navzoč naš londonski poslani^ Gjurič. Slovensko planinsko društvo prosi fo-toamaterje-alpinistc, da blagovolijo dati društvu na razpolago posnetke smuških terenov, v svrho izdaje smuškega prospekta. Slike naj bodo iz Julijskih in Savinjskih Alp. Označiti jih je z imenom lastnika in z označbo terena, ki ga predstavljajo. Slike je oddati v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4 I. Strupen jezik. »Moj šef je bil neprijetno presenečen, ko sem mu sporočil, da zapuščam prihodnji mesec službo.« »Seveda, ker je mislil, da odideš takoj.« Mali o Posest DVE POSESTVI. eno uro od Maribora, zidano poslopje, vinograd, saaonos* nik z vsemi pridelki in živino na prodaj. Cena 65 dr 110 tisoč Din. Samo osebni dogovori. Gostilna »Bela zastava«. Studenci pri Mariboru. 4028 Kupim MBSHBBEBST "■ KUPIM KNJIGA za poti razred realne gimnazije. Domiceli. VViUlonrainer-jeva 15. 4029 KUPIM HERMES KNJIOE. Cankarjeva 34, Pobrežje. 4038 DOBRO OHRANJENI RADIO kupi gostilna »Wilson« Aleksandrova c. 53. 4039 - Stanovanje ODDAM STANOVANJE s 1. oktobrom t, 1. z eno sobo in kuhinjo v vili pri parku, Trubarjeva ul. 11-1. Ravno-tam oddam 2 sobi, eno takoj, eni ali dvema osebama, dru go s 15. septembrom. 4030 STANOVANJE, sobo in kuhinjo, oddam boljši družini brez otrok v Studen cih, Cankarjeva št. 7. 4035 Dijak DVA DIJAKA0N.il) sprejmem na stanova uje m dobro hrano v.centru. Stolna 1, vrata 1. 4036 VIŠJEŠOLEC KLASIČNE GIMNAZIJE. kateri bi pomagal ant,: ml učenju dobi stanovania. za-Jutrk in malco. Sobo separi-rano, luč prosta. Lovec. (dav ni trg 4. 4034 DIJAKINJO sprejmem na hrano Ir, stanovanje. Vprašati na Aleksandrovi cesti 53. 4'MO Sobo odda SOBO. . meblirano, lepo, poseben vhod, za stalnega nameščenca tako) oddani. Stritarjeva ul. 5, prvo nadstropje. 4032 Pouk DIJAK klasične gimnazije želi poučevati angleščino. Naslov v upravi »Večernika«. 40,31 Oglašujte i Izdaja konzorcij *t ■Mrtm* v I£WMSani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru. v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik