Štev.79.,Lcto I.
Spital na dhavi
Sobote 30.novembra 1946,
BEOGPJLD. Maršal Josip Broz-rTito je včeraj razglasil novo jugoslovansko petletko. Po objavljenem načrtu se bo Jugoslavija v prihodnjih petih letih spremenila iz agrarne v industrijsko državo. Industrijska podjetja bodo na osnovi danih prilik in naravnih možnosti pravično in enakomerno porazdeljena po celotnem ozemlju Jugoslavije. Posebna pažnja bo posvečena takoj v začetku petletke elektrifikaciji države. Kapaciteta električne energije se mora tekom petletke zvišati za 300^.
| LONDON*. Pri nadomestnih volitvah za izpraznjeno mesto Škot-iških univerz v spodnji zbornici jje včeraj z ogromno večino zmagal konservativni kandidat Valit er Elliot nad svojim l?;burističnim tekmecem. Konservativci so idobili 22.000 glasovf laburisti ;pa le 3*700. To je še druga zrna-jga konservativne stranke pri na-jdomestnih volitvah tekom tega
HEW..Y0RK. Svet četvorice je včeraj razpravljal o italijanskih in bolgarskih reparacijah. 0 višini zneska, ki ga naj plača Bolgarija Jugo sl ".vi ji in Grčiji sta si stali nasproti stališči Bevina in Molotova. Bevin je vztrajal, da dobita Jugoslavija in Grčija vsaka enako visok znesek. Molotov pa je zahteval za Jugoslavijo dvakrat toliko kot za Grčijo. Po nizu postavljenih predlogov in protipred-logov je Molptov popustil, tako da je obveljalo Bevinovo stališče. Molcrtov je sicer pristal na rešitev, ki jo je predlagal Bevin, iz'~ 'javil pa je, da ni pravična. 0 višini zneska samega pa se še niso zedinilir Razpravljali so tudi o umiku sovjetskih čet iz balkanskih držav. Molotov je izjavil,da Rusija zaenkrat ne more umakniti vseh svojih čet is Bolgari j e,Romuni j e in Madžarske,ker sicer ne bi imela direktne zveze z Avstrijo. -Na seji političnega odbora Zli je bilo na dnevnem redu vprašanje razorožitve na osnovi Molotovije-vega predloga. - Varuški odbor je z 12:6 glasovi odklonil južnoafriški predlog, da se bivša nemška južno-zapadna Afrika priključi južnoafriški uniji. - Varnostni svet je sklenil še enkrat proučiti prošnje Albani j e,Irakc,Mongoli je,Por-tugalske in Transjordanije za spre j eni v Organi p,aci ,io ZN.
te-
[dna. Bolj kot zmaga je značilno ištevilčno naraščanje konservatIvinih glasov.
j LONDON. Winaton Churchill slavi danes svoj rojstni dan.- Star ! jo 72 let,
ATENE. Na včerajšnji seji mi' ■ jnistrr/kega sveta so razpravlja-jli o zahtevi 30 poslancev is jvladnega bloka, da se radi kri-l.tične situacije, v kateri so nahaja vlada,ista razširi. Objavljeno je bilo, da bo predsednik vlade Tsaldaris te dni odpoto-jval V New York, kjer bo pred I glavno skupščino ZN obtožil no-!ko druge države radi vmešavanja Iv gverilsko vojno. j LONDON. Včeraj je prispel v |London vodja nemško socialnodc-imokrotsko stranke Kurt Sohuhma-icher. Povabilo ga je vodstvo an~ jgleške laburistične stranke.
VARŠAVA. Te dni sta bila aretirana 2 člana socialistično stranko radi zvez z begunsko vlado .
§tran...296,.,št,.79.» T. A
C N I K Sobota 3..9..noverabr ,19.4.6
/ POZIV KARDINALA SPELLKANA AMERIŠKIM KATOLIČANOM /
Eew..YorX*.28.npvembr@;>/AITI)/. Newyorški nadškof kardinal Spellman je na zborovanju katoliilke zveze za državo Hew York imel važen nagovor,ki je veljal vsem ameriškim katoličanom, V svojem govoru je kardinal katoličane Združenih držav in vseh sosednjih ameriških držav pozval,naj s svojim vzgledom pokažejo vsemu svetu,kaj je prava demokracija* Med drugim je dejal;
"Mi katoličani moramo pripomoči,da bi naš narod z božjo po -močjo doživel svoje prerojenje. Pripomoči moramo,da. bo Organizacija Združenih narodov v Združenih državah in v vseh velikih sosed -njih državah našla narode.ki delajo zo mir,v katerih živi prva in največ j a zapoved: živeti in delati v slogi z vsemi soljudmi! Tako bomo največ storili za telesni in duhovni blagor Amerike, S tem bomo množili splošno blagostanje ter zavarovali pravice vseh ljudi* katerim je država dolžna dajati varnost in pomoč in ki se na, njihovo zvestobo in pripravljenost k sodelovanju mora država zanašati, Svojo življenjsko opravičenost ameriška demokracija izvaja iz so -glasnosti ljudstva= To je oblika demokracije,ki ji podarjamo svojo vero in svoje zaupanje. Njen namen je svoboda vsarh ljudi,ne pa njihovo zasužnjevanje, To je svoboda,katera od nas cerja,da spoštujemo ter varujemo pravice svojih soljudi!"
■ PORA! BELGIJE VLADE ^
I.z. Brusi.j.a .poroča..agencija..Reuter: Belgijski senat je danes /28.nov./ z 82 proti 82 glasovom odklonil predloženi preračun. Po dosedanjih navadah belgijskega parlamenta to glasovanje pomeni poraz vlade. Ko se je seja znova začela,je krščansko-socialna stranka dala izjavo,da bo zapustila senat,če se vlada ne bo ozirala na to glasovanje in ne bo odstopila* Nato je vstal mini st er ski pred -sednik socialist Huysman ski je rekel, d a sc vlada ne bo ‘udala ter bo preračunslci predlog o vojni škodi senatu še enkrat predložila, Nato je vstal zastopnik opozicije v senatu Struye,ki je dejal; "Če bo vlada vstrajala na tem stališču.se krščansko-socialna stranka ne bo voljna istovetiti s tako zmaličenim parlamentarnim delovanjem ter bo zbornico zapustila."
Ker so senatno sejo že poprej zapustili trije zastopniki kr-ščansko-socialne stranke,zdaj seja ni bila več sklepčna,nakar je predsednik moral sejo zaključiti.
Tako se glasi poročilo omenjene agencije. Da položaj razumemo,moramo vedeti,do je sedanja belgijska vlada sestavljena iz treh strank;liberalcev j socialistov in komunistov. Najšibkejši v toj vladi so liberalci,ki pa imajo: zunanjega ministra Spaaka,ministrsko predsedstvo imajo socialisti,ki SO' v te j koaliciji najmočnejša stranka. Najmočnejša stranka v Belgiji: pa so krščanski socialci,ki imajo v parlamentu in senatu skoro toliko glasov kakor vse one tri stranke skupaj. Doslej je koalicija treh strank proti krščanskim socialcem mogla vladati,kakor se zdi zdaj,v prihodnje ne bo več mogla,ker so tudi občinske volitve pokazale,da je ta stranka zdaj še močnejša kakor je bila.
Kupim dobro ohranjeno moško kolo z dinamo in reflektorjem
ali samo dinamo z reflektorjem. Naslov oddati v naši upravi,
Sobota 30.XI. 1%6.
 O'
f A B 0 I I S C N I K
Hn~' k pr-v^ k"a/T~*
Štev.,79,Stran 297»
vSI4£- ECBBE....................
.NA30J'
tonij
SVINC®
2. NA-
:?gJ
pluto
Ko se je zvedelo, da je s:vjetska vohunska služba v Kanadi dobila v roke skrivnost atomske bombe, je ves svet misl\l, da je sedaj to strahntno orožje za zahodne zpve-nike brez p’ mena. Kmalu pa se jo izkazale da prava skrivnost sploh ni bila izdana. Uradni ame-;r tiči krogi so sioer o vsem tem molčali, a francoski strokovnjak Andre Labarthe, ki je bil navzočen ob a-tomskih poskusili na BildLnskem otočju, je dejal: 'Nikakor ni res, da bi bila skrivnost atomske b;'mbe iz, daj^a".
Kmalu nato je angleški list "Daily Espress" prinesel senza^inalen popis atomske bombe ter oelo risbo,kakšna je ta bomba. Najprej je ta članek povzročil velikansko senzacijo in zanimanja,ker je vsakdo bil radoveden, kakšno je to strašno orožje. Kmalu pa je iz tega v Ameriki nastal 'škandal ter zgražanje, češ, kdo je javnosti podal tako natančen popis te bombe? Zdaj pa se zdi,da -je ameriško vojno ministrstvo nalašč .izdalo javnosti na ta način te podatke,ki ao bil?*, vsebovani v člankv. angleškega lista, da na ta način zabriše pravo skrivnost. Zdi se,da je izdalo javnosti le tolike, kolikor je sovjetska špijonaža mogla o tej skrivnosti dognati - pa prav nič več. Torej po popisu tega lista je bomba nekako takale: Bomba tehta 4 tone in pol. Takih bomb ima Amerika sedaj nekak;} 100. Ko je padla piva bomba na Nagasaki,	takrat	je	Amerika izdelala trose c le 6 takih
bonih in ja	vsega skupaj imela 8 b anb. Bomba je dol-
ga 8,50 m ter Ima v premeru 80 cm. Bomba mora biti tako dolga,da je mogoče vanjo spraviti dvoj.:! naboj. Bomba ima namreč dvojni naboj,in sicer iz plutonija. Plutonij je mnogo hujše razstrelivo kakor uranij. 0-ba naboja tehtata 50 kg ter sta spravljena na nbeh konoih bombo. Dokler sta vsaksebi,ni nobene nevarnosti. Pa« pa nastane eksplozija,kakor hitro gorenji naboj udari na spodnjega, To	se zgodi skozi	cev, v
kateri ata nameščena. Bomba	je zaradi tega tako težka,ker	ima	to cev, ld.	že sama
po sebi	predstavlja	veliko, težo,	zraven	pa	dvojno plast svinčenih plaščev,ki varujeta	okolicc	pred	izžarevanjem	radija	iz	bombe. Na vrhu bombe so padala,ki po-
vzročajo, da bomba počasi pada in da se med tem mehanizem v notranjosti bombe lahko razvije ir. spraži.
To je zdaj vsa skrivnost,ki je doslej prišla v javnost. Verjetno je,da se ti objavljeni podatki resnični,dasi je tn zelo malo,kar se doslej o atomski bombi ve. Ge se tistim,ki so tr. skrivnost izdali javnosti,ni zdelo potrebno kaj več objavljati, je to dokaz, da je tudi nasprotna špi j maža o njej	nič	več ne ve.	V glavnem je izdana oblika bombe,	kako se sproži in kale o nato pada.
I*av nič pa ni povedano, kako se izdeluje strelko v tej bombi, kako je to sestavljeno - kar pa je glavna stvar in kar je tudi gi^vr.- ^ r.ajbolj drigocena skrivnost. Kdor tega ne ve, mu tudi opis bombe nič ne pomaga.
"TŠkioa atomske bombe, kakor jo je priobčil "Daily Expross"
DUNAJ... Zavezniški kontrolni svet nr Dunaju je včeraj obravnaval kritičen položaj prehrane, v katerem se nahaja Avstrija. Britansko stališče je, da
so mora Avstrija tudi ^lede prehrano obravnavati kot celota in da v tem pogledu ne srni? biti nobenih r ..zlik in ovir med zonami'.
S ti* on 298.,St.79. '1' A B O }.i I Š č H K	Soboto,30.nov. 1946. -.
NA.' ©BŠicEH GRE ZA PES.............
Iz Aten poro 15 3 n g on c i j a ING,da so so zdaj boji v zahodni M?. -cedoniji in po drugih vročih žariščih zdaj bistveno poostrili. Poročila iz severne Grčije govore.ds je tamkaj položaj "skrajno vznemirljiv", Angleški dopisnik lista "Nevvs Clironiclo" pravi v|svo jem poročilu, da nad Solunom leži "pravo vojno o sračjo".
Glavni stan tretjega grškega armadnega zbora naznan ja..,da je vstaško vojskovanje dobro o rg a? i i z i r ano. Uradno naznanjajo, da so vstaši na turškem .obmejnem ozemlju razstrelili železniški most če® reko Dolice,s čemer je železniška zveza med Turčijo in Grčijo pretrgana.
Iz Aten poročajo,da je preteklo sredo blizu gore Pahikos grška vojska napadla 500 mož močno vstaško četo. Boj je dolgo trajal, Sodelovala so tudi grška bojna letala. Posrečilo se ja, da. so vstr-še potisnili nazaj /boj je bil tik ob jugoslovanski iuejl/ in v kraju- napravili red in mir.
»cm vm/Hk ŠUMBA«.
Agencija United Press .poroča iz Moskve: "Berlinski dopisnik aonlr.ovske ."Pravde" poroča,da so Angleži začeli snovati v Nemčiji posebne nemške vojaške oddelke,ki j im ljudje pravijo "črn: državna brainba". Berlinski list "Berliner Zeitung" prinaša pisma nemških vojakov,ki pravijo,da imajo ti vojaški oddelki nalogo kaznovati domače nemško prebivalstvo, List "Pravda" naglasa, da ji je znanih š'c nekaj drugih dejstev,is katerih jasno sledi,da zavezniki še doslej niso izvršili sklepa kontrolnega s v e/ta, da bi razpustili nem -ške vojaške enoto. Nove nemške vojaške enote bodo nastanjene v odročnih burga.
in samotnih krajih v Hanevru,južnem Selile ewigu in okoli Ham-
TOG & NE
V
U-
Sovj.etske ..čate. v	ji	če
mikajo ter bodo,kakor sovjeti zatrjujejo, zaradi demobilizacije odpoklicali še več sovjetskih čet iz Nemci je.Doslej je iz Saške in Turingi j e odšlo že 6 sovjetskih divizij in.štiri brigada,vendar sama., pohota.
Na Poljskem je bilo obsojenih ha smrt 6 ljudi,ki so bili obto -ženi,da so delovali po naročilih "londonskih Poljakov".
M5.^9.Sl:..llP.^i<69fflP.^y.fnrtčelnik gl, štaba britanskega imperij a,je prispel v Palestino,
Zma^Ji...mir4,stgy...Bevi.n jo z> žične praznike povabljen v Kairo, kjer n - j bi podpisal angleško-e -giptsko pogo3bo,
Čeb;.:o-3$ob;ški. preračun, za leto I9.47 izkr-zv:.j(' 40.294 milijonov kron dohodkov in 76,304 milijone izdatkov.
Angleško . brodov j e j c aačolo a*> p ušc ati luko v Alek sandrij i, kjer je angl,voj.morn.že 64 let imela svoje oporišče.
'J C. £
V Poraiji so so notranji odnesi apot nevarno zaostrili•Generalni guverner pokrajine Aserbcid-žrn,kjer je pod sovjetskim'pritiskom bi]..- prod meseci vpeljana samouprava,jo isjavil,da so razveljavljene vse pogodbe med jpokrajinsko in osrednjo vlado,
(Sef perzijskega glavnega stana IRazni:-ra pa jo izjavil,d- so vi 1 dne četo dobilo‘povelje nastopi-iti, Vladne čete zd-j stojo 30 km (pred Mi anhom.
<5 ang-Kaj Šele, ki tajski gene ra -|lis!'imus,ki’’že 25 lot vodi usedu b 0-1 Kitajske, je izjavil,da je 60 let
star in da jo zdaj njegovo politično delovanje končano. Hkrati je predložil zbornici 1000 po -slancev načrt nove ljudske vlado.
Sl o v an ski kpngrc s bodo 8, de c. odprli v"'Bol gradu. Povabljene sf na ta kongrea vse slovanske države, ki naj pošljejo tja po 20 zastopnikov.
///