vife .... r.. 11 i 11 i A i I IPVPI/ITIflxliJfl AmPlTIIw) f j tau-w«*. ll|li V lj||i I lll^ll 1M j| U imH ji---_J ............. . _ _ NEODVISEN LIST ZA SIX)VENiKE DELAVCE V AMERIKI. MVi ,;i jiji r ■ ■ ......... NO. 118. CLEVELEND, OHIO. FRIDAY, OCTOBER, 6. 1916. LETO IX. — VOL, IX. • _N_ ■ M i ■ , 11 11 .iMBMer . ■ % ■ FM! .. ' . ................*■'"'" ''1""....... '" ' ' .........-BgggSB—g < ■ IT I I.I.*I.IM.. IM—II.I.I ............................................... David v okolici Gevelanda narastejo prihodnje leto. —.Davki za prihodnje leto o-stanejo v Cievelandu isti kot lansko leto. Toda skoro vsi o-(kraji v okolici Clevelanda morajo plačati za prihodnje leto Veliko večje davite kot dosedaj. Mnogo slovenskih hišnih Pose" stiiikov je prizadetih. V Cievelandu ostane davek $1.53 oa $100, vrednosti, v East Cievelandu se zviša za 3 <*ntc $100, v Lakewoodu za loc pri $100, v Bedfordu za m pri $*oo, v Newburg Heights fca 7 centov, v Cleveland Heights za 25 centov, v Euidiid za n centov, v Bratenahl za 7 centov, v South Newburgh za 14 centov, v West iPark, kjer je kakih 50 slovenskih hifšnih posestnikov ali lastnikov lotov za 7 centov, v Randall in Warrensville za HI centov. Mesto Cleveland je v hudih finančnih stiskaH vendar ima le $59><**>000 dolga, dočim znaša vrednost Cleve-lana $325,000.000, namreč kar je mestne lastnine. ,, —(Sledeči slovenski otroci so se narodili starišem v preteče-nith dneh : Stariši T. Kozak na Broadway so dobili dečka, stari« Humi na 54- cesti defka' stariši Cigoj na 66. cesti dečka, stariši Božič na St. Clair dečka stttriši Ribanič na Superior dečki, stariši Belič na 70- cesti k dečka, starili Jurjevec na 32. / cesti dečka, stariši Saje na 60. cesti deklico, stariši Perlič na Lakeside dečka, stariši Ivan-čič na 81. cesti deklico, stariši Rogelj na 70. oesti deklico, stariši Leliard na 8i» cesti deklico, stariši Terbežan na 63. cesti deklico, starfci Fine na 41. cesti dečka, stariši Strucar na Bi. cesti dečka, stariši Skerjanec na 66. cesti deklico, startfi Po* zelnik na cesti deklico, stariši Jakopič na St. Clair ave dečka, stariši Penko na 99.. cesti deklico, stariši Lipič na Waterloo dečka, stariši Levstik na 60 laesti deklico, stariši Kram-pol na Addison deklico. Vsem novorojencem mnogo sreče v življenju! —V nedeljo, 8. okt. se bo igral velik baseball v Luna parku. Slo se bo za mestno prvenstvo v Cievelandu glede base-balla. /Dva najboljša kluba bo-1 deta igrala, in sicer Ordinov I ter Kleschov. Mi želimo seve- Ja Slovencem zmago na sport- em polju. J —'V nedeljo 8. okt. se vrši seja dr. Slovenski Sokol. Bratje so naproseni, da »e udeležijo tc seje. —V petek zvečer, 6. oktobra »e vrS prvi podučni večer slovenske večerne šole za državljanstvo. Rojaki naj se oglasijo sedaj, kajti med podukom, oziroma med raznimi tedni se ne bo moglo ozirati na nove učence. Vsi, ki mislijo postati državljani, naj sedaj poprime-jo to priliko in pridejo k poduku. iNobena slovenska naselbina po celi Ameriki nima toliko prilike, da se česa nauči kot ravno v Cievelandu. In rojaki v Cievelandu bi morali to upoštevati. d —V pondeljek se prične s podukom angleškega jezika v večernilh javnih šolah. Rojaki, za vas ej angleški jezik velike važnosti v tej deželi. Radi va-$e lastne koristi pojdite v večerno šolo, in nikdar se ne bo-dete kesali. Mi vas neprestano opominjamo, da le z učenjem boljšo izobrazbo se pride naprej. Mesto vam zastonj nu^ di poduk. Namesto postavanja po ulicah, pojdite v šole? S —Zadnji čas, da plačate ra-'čune za plin Je do srede. Hi. /Vktobra do 10. ure dopoldne. —(V našem uredfnSftu naj se Oglasi rojak Rado Debevc, ka- teremu piše brat iz lahkega ujetništva, in ga brat-jako nujno prosi, da se zglasi. —iNaši čitatelji se spominjajo, da smo omenili v listu afero mladoletne Mary Klemen-čič, ki stanuje na zapadni strani mesta na West 50th St. kako je bila zlorabljena od zločinskih! oseb. Dejstvo pa je, da stanuje na vzhodni, torej E^ast 47. cesti poštena slovenska družina, ki ima tudi hčerko l$ let staro in kateri je tudi ime Mlary. Hudobni jeziki, pripadajoči obrekljivim ženskam,, ki se štejejo, med katoličane, 1 so začeli obrekovati to pošteno družino Klemenčičevo na fe. 47. cesti, češ, da se Je dotična novica nje tikala. In kljub temu, da smo *ze enkrat to pojasnili v listu, da to ni resnica, se dotični hudobni jeziki še neprestano spodtikajo nad posjte-, no Klemenčičevo družino na East 47. cesti. Mi danes resno in zadnjič posvarimo te hudob-1 ne in škodoželjne jezike, da molčijo, ker sicer jim pripra-, vimo ječo na naSo častno besedo. Naš list je jasno in na-, tančno povedal* da je dotična , Mery Klemenčič stanovala na , zahodni strani mesta, nis W. . 50th St. in kljub temu so pa haidobni jeziki obrekovali Klemenčičevo družino na vzhodni , strani mesta, na 47. cesti. Mi , resno svetujemo mir, ker'se bo > prva oseba, ki bo še zinila eno i samo besedico proti pošteni . Klemenčičevi družini na E. 47» , cesti znašla takoj v zaporu. [ In vrjemite nam, da se ne 2a* limosteml '(•■{ «, * —'."i- ~ •,•« '-» m* » i ' • —Mestni naselniski urad se nalhaja sedaj v novi mestni hi-' ši (City Hall) številka 103. Rojakom svetujemo, da se o-' brnejo na ta urad, kadarkoli so* v zadregi. Ce nimate dela, če vas vaš delodajalec izkbn-šča, če vam sosed nagaja, če vas agentje goljufajo, če vas zemljiški prodajalci sleparijo, pojdite v ta urad, predno greste k odvetniku. Odvetnik velja drag denar, tu pa dobite pomoč in nasvet zastonj. Izre-žite si to novico, da ob času potrebe veste kam se obrniti. S , —(Stara zgodba je že to, kar bodemo sedaj povedali, toda vedno nova. Na svetu se vedno še dobi dovolj lahkomisljeniih lljudij, ki ne mislijo od danes do jutri. Martin Frančič je našel listnico z denarjem blizu Union Depot v sredo. Ko jo odpre in pogleda, se mu približata dva moža. Začneta zatrjevati, da je listnica njifh lastnina in obdolžila sta ga, da je precej. denarja ukradel iz nje Toda rojak je povedal lopovom da se motita in pokazal jima je svojo listnico*« kjer je bilo $109. Moža sta mu izpulila listnico in zbežala. Frančič stanuje na St. Clair ave in E. 62. cesta. Bodite nežaupni proti vsakemu tujcu, in če ste kaj našli, spravite hitro in pozneje oddajte policiji. Namesto da bi kazali svoj denar, dajte raje onemu, ki ga od vas zahteva par klofut. To bo najboljši uspeh. —Kompanija, ki lastuje ulično železnico v Cievelandu je priznala, da je njena krivda "strašni nesreči, ki se je pripetila v torek zvečer na W. 3rd Street. Zračne zavore niso bile v redu in niso bile pregledane, in to je bilo vzrok, da mo-torman kare ni mogel kontro-liratii radi česar je nastala ne-steca. Nad $200.006 bo znašala svota, za katero bodejo to-'1 žili ponesrečenci kompanijo. Srbi so odvzeli Bilgarom 7 mest Dosedaj to Srbi osvojili 290 kvadratnih kilometrov svoje zemlje sovražniku« Rumuneka armada v Dobrudži zmaguje, toda Rumunci so se morali umakniti preko Donave. Ljuti boji se vršijo v Galiciji, dočim je na Francoskem precej mirno. ' Sijajna srbska zmaga. Pariz, 5. okt. Srbi so prekoračili reko Černo in na N95 -go-| rovju popolnoma premagali Bulgare, ki so se umaknili v( divjem begu, ko so pustili ne-| kaj tisoč Wtvih na bojnem po-, lju. Srbi'so osvojili Kesali že-( lezntško postajo. 230 kvadrat-, nih kilometrov srbske zemlje' je padlo Srbom v roke. To so imeli dosedaj Bulgari zasedeno. Francozi in Rusi živali no pomagajo Srbom. Berolin prizna zmago Srbov. : Berolinsko včerajšnje poročilo priznava, da so se morali združeni Nemci in Bulgari u-makniti pred silovitim srbskim pritiskom. Nemci in Bulgari so se umaknili do Presbra jezera na prej pripravljene pozicije. Srbska armada se nahaja sedaj vsa na srbskih tleh. Mesto Bi-tolj je pred neposrednim padcem. Zajedno le zatrjuje iz Be-rolina, da so Angleži obdržali vse one postojanke ob reki Strumi, katere so dobili v bojih v pondeljek in torek. Mesta Talhinos in Jenikoi so padla v angleške roke. Sedem vasi in mest so včeraj Srbi iztj^a^ /svojim sovražnikom. Rumunci in Mackensen. Amsterdam, 5. okt. Mala ru-munska armada, broječa 20.000 mož, ki^e pred tferni dnevi prekoračila Donavo, da bi napadla generala Mackensena, se je morala umakniti preko Donave nazaj. Ritmunci niso prišli v zadostnem številu preko Donave, da bi se mogli ustaviti sovražniku. Mackensen je naredil hiter obrat svoje armade in eagrozil na ta način Rumun-iejem, da jih vse polovi ali pa da se hitro umaknejo preko reke. Ce se je Rumuncein posrečilo umakniti ali ne, še ni mogče dognati, ker Berolin in Bukarešt molčita o tem. Rumunci so vspdtai na drugih frontah. 1 Bukarešt, 5. okt. Poroča se "o novih zmagah nad nemško in bulgarsko armado v Dofcrudža okolici. )Pri Amzacea so Rumunci naskočili postojanke Nemcev, jih prognali iz slednjili in ujeli en tisoč nemških vojakov, sedem topov 15 strojnih ptfšk in mnogo vojnega materijah. Iz Sofije se poroča, da so 'Bulgari osvojili rumunski otok Mlakakalafat v sredini reke Donave. Boji na SedmograSkem. Po celi Sedmograški se bije-jo večji boji in sicer od mesta Oršove do meje Bukovine. Iz Bukarešta se poroča, da so Rumunci imeli na^vseh frontah uspehe, in da Nemci ter Avstrijci kljub močnemu pritisku nikjer ne morejo prodreti ru-munsko fronto. Pač pa Rumunci priznajo, da so se umaknili iz Jiul doline na Sedmograškem toda predno 50 zapustili ta kraj so razdrli vse premogovnike v Petroseny. Na ruskem boji&Ču. London, 4. okt. Silni boji, ki so se vndli zapadno od Lutska, v bližini Vladimir Volynski, se vršijo še neprestano naprej, ne da bi ena stran ali druga kaj pridobila. Na fronti ob reki Zlota Lipa Nemci in Avstrijci s pomočjo Turkov Se^vedno sa-držujejo Ruse, da lie bi prodfli bojno črto, ki vodi do Lvofa. Iz Berolina se poroka, da so Rusi na bojiSču jwi Ltitsku pustili tisoče mrtvih. Nemci trdijo 6 uspehih. C , Berolin, 5. okt. Zapadna A ► ,, ^ 2 A. "j* a A A. X > fronta: Severno od reke Som-me so se artilerijski boji tekom včerajšnjega dne' in danes pomnožili in so postali silnejši. . Francoski napadi na Rancourt cesti pri St Pi«fre so bili odbiti. Ijjeli stno tu enega Častnika, 126 mož jn dve strojni pu-I ški. Angleški napadli blizu Thi-epvala in ira Motrquet farmi so bili odbiti. Vzhbdna fronta: Rusi so doživeli včeraj nov poraz pod vodstvom našega generala J von Knobelsdorfa. Niti enega i čevlja naše zemlje nismo zigu-bili. Ruski mrtvfccl štejejo na tisoče. Jugozapadno od Rovna je eden naših zrakoplovcev razdrl železniško progo Rovno-Brody in povzročil s tem Rusom velike neprilike. Rumun-ska fronta: V G^orgeny dolini so naredili Rumunci več brezuspešnih napadov. Zapadno od Parajda smo pridobili nekaj rumunskJh postojank. Pri Fo« garaš pa so Rumunci pridobili nekaj naših utrjenih postojank. Nemške in butgarske čete so obkolile pod vodstvom generala Mackensena rumunsko armado, ki je prekoračila Donavo. Rumunci sotse umaknili. Rumunsko unjdno poročilo. Bukarešt, 5. otet. Na severni in zapadni front}' v Kaliman in Gurgueli goroiju se je Vršilo več manjših bojev. V okolicj Odorkim je bil sovražnik odbiti Tu smo ujeli lit* častnikov in 1(258 mož. Med mestom Fo gara s in Sighiscara so se naše čete spoprijele z združenimi Nemci in Avstrijci. Obe armadi ste bili poraženi. V gorovju zapadno od Alta smo napredovali. V Jiul dolini so se naše čete nekoliko umaknile radi sovražnikovih napadov. Predno smo se umaknili smo razdejali premo-garske rudnike v IPetroseny, ka-terSh se je sovražnik Hotel p<*■ lastiti. Ka laškem boji&u. I Rim, 5. okt, Na celi fronti je bila včeraj artilerija jako za-posljena. Na Avisio planoti je sovražnik večkrat zaporedoma napadel vse naše postojanke na . State of Ohio. County of Cuyahoga: SS. Before me, a Notary Public in and, for the State and county aforesaid, personally appeared Edward Kalisli, who, having been duly sworn according to law, depose and says that he is the Publisher of the "Cleveladnska Amerika" and that the following is, to the best of his knowlege and belief, a true statement if tihle ownership, management if the aforesaid publication j for the date shown in t(ie above caption, required by the Act of August 24, 1912, embodied in section 443, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this, to wit: 1. That the names and addresses of the publisher, editor, and business managers are: 'Name of— Postoffice address— Publisher—Edward Kalisli, 6119 St.Chfcir ave. Cleveland, O. Editor—Louis J. Pirc, 6119 St. Clair ave. Cleveland, O. 2. That tthe owners are: (Give names and addresses of a individual owners, or, if a corporation, give its name and the names and addresses of stockholders owning or holding 1 per cent, or more of the total amount of stock.)) Edward Kalidh, 6199 St. Clair ave., Cleveland, O. Louis J. Pirc, 61 «9St. Clair ave., Cleveland, O. 3. That the known bondholders, mortgagees, and other < security holders owning or holding 1 per cent, or more of i total amount of bonds, mortgages, or other securities are: (If ' there are none, so state.) None. EDWAHDt KALISH, Publisher. | Sworn to and subscribed before me this 23rd day of Sept., J (Seal.) F. M. JAKSIC, Notary Public. , I My commission expires Dec. 25, 1918. ■ # ..t|l W L H £%.§ ■ lUlf S%, Jfe mM ij aJ' 1 Afe'f A< ■V uiM ■ «m fj ■ m^^Bfe, jn jjfc gyi ^ BV jg A&k IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEST ^^ .............. NAROČNINA. : £a Arnrn^ - i Xa C W A po pohifSJOO JZa Evropo - £3*301 ^g-rofti+sno Jtt*oitKa - «SivC lycdic Jž#lja «o tofj visjM ziginej 'D# ** frneče ognjišče Ji«. Irulinske i( živfjerrfe je^oi^nwhi itfHi tO? '^Strašno sovraštvo se naseli f v zadnji kck^satUg* iriesta,' vsake domačije, v vsako srce. Vojska je hujša kot .smrt, kajti ~ ljudje moralno in duševno pro-- padajo. _ "Ito pri takem polbžaju, ki ustvarja te silne grozote, sem videl *kofo narode EvroJ' pe, kako skušajo Ameriko za-~ peljati v vojno. In ko sem se ' mudil v glavnih iflfestffl 'Evro " pe, sem gledal, kako si ^Vash-, ® ingtoft prizadeva, da olirani • mir v Zjedinjen^h državah, da ne skoči Amerika v morje krvi in strašne gifozotb, moralne pro-palosti in duševne osirotelosti. "Ko smo se mudili v Evropi in smo bili priča evropskim vojnim dogodkom — smo vide-j li, kako se zavezniki prizadevajo, da nas prisilijo v vojno, z ^ Nemčijo, videli smo kako se . rfemčija trudi, da nas potegne v vojno z zavezniki — in zadrževali smo sapo. BiH so časi, ko smo bili vsi prepričini, da je vpjna edina pot iz tega te-J1 žavnega položaja. "Videl sem Nemce, kako so i kot nori od veselja poskakova-J li, ker So mislili, da se Zjedinjene države zapletejo v vojno z zavezniki. Videl sem zaveznike v največjem veselju, ko so pri-^ čakovali, da Zjedinjene države , napovedo vojno Nemčiji radi torpediranja Lusitanije. "Toda Zjedinjene države so ' prestale vselej vsako krizo. In I bil je veličasten pogled na Zjedinjene države, kako so z dostojanstvom odklanjale evrop-■ sko mešanico. Vsi smo bili prevzeti z največjim zadovoljst-. vom, ko smo videli; kako moč-i ne in dostojanstvene so Zjedinjene države. "In sedaj ko se vračam do- 1 mov, se nahajam v volivni bor-I bi. Cujem govoriti može, da imamo časten mir. Mi, ki smo 1 i se mudili v evropskih glavnih ! mestih nismo nikdar niti dom- 1 nevali, da so Zjedinjene države ( zgubile dostojanstvo. iNihče v ' Evropi nikdar niti namignil ni, ' da bi Zjedinjene države zgubi- 1 le ponos in čast. Mi smo bili * ponosni na zdravi razum Ame- 1 rike in na krasne državniške zmožnosti voditeljev ameriške- ' ga naroda. 'Mi smo se čudili A- ' merikancem, ki nikakor niso 1 hoteli, da bi jih kdo kam prisi- ' lil, kamor nečejo iti. "Z nekakim ponosom smo 1 'čutili, da se nalhajamo v Evropi 1 kot ameriški državljani. Vedeli 1 smo, da imamo v ameriškem glavnem mestu može, ki viso- 1 ko nadkriljujejo evropske dr- (žavnike, ki ne dosežejo nikdar ' ničesar, razven če ne rabijo človeške krvi za svoje žrtve. J Vedeli smo, da v Ameriki ni , sovraštva brata proti bratu, ' kakor je to v Evropi. "In sedaj ko pridem domov ' v Zjedinjene države, pa vidim J •gotovo stranko, ki se igra z di* ' namitom, ki pravi, da se Amerika ni povoljno obnašala te- ' kom največje evropske krize. ! ' >VV Evropi danes ni nobene 1 I politike. Vlade so se med seboj < združile. Tudi za nevtralce ve- i l^a ta resnica. Nizozemska ni- j ma politike in je varna. Švicar- 1 ska nima politike in je tudi var- i na. Grška se je igrala s politiko, toda pogletje jo danes? j "In v Ameriki se danes do- j bijo ljudje, ki se igrajo s poli- ] tiko iz gole sebičnosti in oseb- t nega dobička. Danes ko je tre- 1 ba trdne, močne vlade v Ame- « riki, se vriva ameriškemu ljud- š stvu malo politikarstvo, prazne r čenče, blesk brez pomena, da l se zmanjša upljiv, ki ga ima A- z merika v Evropi. Ameriška via- s da je spoštovana v Evropi. A- j merike se bojijo Nemci kot za- :- "Veoina narodov v Eyropi i nima sidij v vojni nobenjh <'0-a litev. V 'Ameriki to iji potreb-! i no. Prihodnji mesec se vršijo - v Ameriki volitve, tn letošnje L volitve naj se vršijo pod devi- - zo: Dobro ste dosedaj naredili, i g. predsednik. Vodite še naprej - usodo naroda!" Evropa bo do- - bila po teh volitvah še večji re- e špekt pred Ameriko. * . -o- [ Vislice in sola za svobodo. ) Ni bolj smešne stvari na sve-. tu kot je bedak, kadar pravi, da bo rešil kako pametno vpra-, sanje, ali kakor je kukavica, ko , se junači> da je kralj Matjaž, . ali pa kot je človek, ki se po-, taplja in še grozi svojim nas-I protnikom. V teh poslednjih dnevih, — ( č?ovek se mora smejati, — rav«-. , no v teh poslednjih dnevih, ko . Avstrija propada ipod (pritisk . zadnjih batin, katere dobiva od vseh strani — so za/krokale črne vrane avstrijske v New Yor~ ku in zakričale: "Za jugoslovanske zlikovce se že priprav-, Ijajo d"robne vislice za debele laži, katere so širili po Ameriki." Morda je « potapljajočim se voda prišla že v grlb ali pa da so zgubili že pamet, ko ob času potapljanja mislijo in še grozijo ljudem z vešali. Vislice so jim iprešle v kri in mislijo da lahko Se vedno prisleparijo kak cent za' naročnino laži in tatvine, ker za drugi pose? izdajalsko, osobje "Strupa" itak ni zmožno. Jaz pa hočem medtem brez ozira na krokanje avstrijskih hlapcev v New Yorku povedati, "kaj se mi je sanjalo, in ničesar nimam proti temu, če se mi reče: Kar Mile želi o tem tudi sanja, ker v resnici, kar se mi je sanjalo, želim da se tudi spolne. Torej meni se je sanjalo sledeče : Bil sem doma, v stari domovini, in hpdil sem preko Bosne, Dalmacije, Hrvatske, Slovenije in vsepovsod sem naletel na vislice, katerim se je poznalo, da so v naglici skupaj zbite, in kjer ni bilo vislic, je pa bilo drevo dobro. Na stotine vran je prhutalo okoli teh vislic, in oni, ki so vislice postavljali in ki so obešali ljudi, so si od veselja meli roke'in govorili: "Eh pa smo jih, sedaj dobimo večjo plačo in zlati križec okoli vratu. Meni je bilo strašno hudo in silno sem se mučil v spanju. Konečno pa začujem neki glas, ki govori: "Naj nas vodijo v smrt — drobna vešala so cena svobode!" Tedaj sem se napol probudil, pa zopet zaspal in sanjal naprej. Vojna je bila končana. Praznovali smo zmago in osvu-bodenje domovine. V New York so prispele od vseh strani sveta silne množice naroda, našega naroda. Bilo je med nji- , mi mnogo naših poznanih do- , brih ljudij, a še več poznanih , zasfiepljencev. Vsi so hiteli v , staro domovino, da vidijo svo- < je rojstne koče, svojo družino, < da poberejo sadove zmage. < Svet je polnil ogromne prevoz- -ne parnike, toda na rparnik ni ' mogel vsakdo priti. Pred pri- ' staniščem so stali nekaki ljud- ' je, podobni ar'hangelju Mihae- ' lu, ki so vsakogar pretehtali, / ga vprašali za ime in za njegova dela; ali je kaj pomagat pri borbi za svobodo- Gledali so v I neko črno kn jigo in vračali so vse, ki so bili v tej kniiigi zapisani. Ravno tako je.bilqkot na xrfnji dan, New York pa je bil ipodoben dolini Jozafat; pravični so šli preko morja, a huf- ! ' Z« ,j)(- t ' se vozim po naših - krajih stare dotaiOVine. Poto-i val sem y Zagreb, Ljubljano, i Sarajevo, Split, Beograd. Vse-1 povsod so. velike slavnosti Iz - Amerike prihajajo pravični in . njih slava je velika. Tu^pa opa- zim še nekaj druzega, nekaj » vislicam podobnega. Lepo so 1 izdelane te vislice in okoli njih • pa so dolge lesene Klopi- Na-Jrod se zgriJija »kupaj, biriči in i ogleduliL kateri so poprej obe- • šali ljudi poštenega razuma in ■ prave pameti, Pod ve&ali -pa se ► narod valja po klopeh na sto-; tine drugih, manj fcrivih, manj • črnihf, ip batine pritiskajo, da . se kar kadi, nakar zopet odne-i hajo in jim govore: "Ali ste se- ■ daj svobodni?" "Kaj portveni vse to?" vprašam ves ^čirden. "To je pravica!" odvrne neki glas. "Ali je to svoboda, ljudje božji?" vprašam nadalje. "Ne," odgovarja glas — to Še ni svoboda, svoboda bo zavladala juttri, toda to je šola za svobodo, kajti brez iPravke ni Svobode!" In mahoma se dvignem med oblake in pohitim tja v New York, kjer najdem one, ki so tukaj ostali. Videl sem jih, kako so preklinjali one, ki so jih držali v temi, ki so jih pripeljali v nesrečo. In v istem trenutku vidim, kako visijo avstrijski rablji in šipijoni po la-ternah, kako spakujejo jezike, kako se krivijo oči. Narod pa kriči, a rablji preklinjajo. Tedaj pa zakličem: "Stojte I" In prenehali so. In rečem jim: "Sedaj pa tudi vi lahko greste v staro domovino!" In prišla je velika ladija, ki jih je naložila in odpeljala svobodne v svobodno domovino. Mile. r -ii' * v '-"i s? (' ' * i v Jadransko vprašanje. ("Die Zeit") v "Giornale d' Italia" govori urednik "Times-a"' ponovno o jugoslovanskem problemu in o jugoslovanskem viprašanjiu. Dopisnik pravi: "Vprašanje rešiti ibo lahkq, ker Jugoslovani ne stavijo pretiranih zahtev. Pa tudi Italijani ne bi smeli to zahtevati." Po njegovem mišljenju' lašjki nafiod ni stopil raditega v vojno, do^ bi kako zentljo, pač pa ikel* je hotela Italija zaVzeti svoje mesto med velikimi državami Evrope, da se sme svobodno razvijati, sigurna pred vsako nevarnostjo. Nato odgovarja Caburi sledeče: "Ravno zato, da moremo živeti v naših naravnih in etnografskih mejah, in da se moremo svobodno raizvijati, za- je tako važno kot za nas« Veli-noaoPDija, lei bo tmela iza svoje meje 'Bosno, -Hercegovino, Hrvatsko, Slavonijo, Kranjsko, Banat,, dele Korošlke in Stijer-sike, se lahko odreče Fur lani ji, Istri in enega dela , Dalmacfo. ' Tržaška "Edinost" z dne 1. (srbskemu numsterskeiltU predsedniku) je treba pripoznati, da je pravi čudodelnik. Kljub temu, da je že v visoki starosti, pa je agi-len kot mladenič, in kljub temu, da je on minister države, ki danes ne obstoji več, pa zna on svoja dela tako urediti, da igra važno ulogo. Sedaj je taW9 drugi dan zopet drugje — ka- ' Dalje na tretji strani. Prtac«U»n 1844 W Podruiaio: 530« HALE AVE, Wood 783 R BRATA KUNSTEL new York Dry £le«NlN0 go. Priporočava m wi^MMa «biluhi n £iU«nj«, likanj* i« popravljanj« fMOSKJH IN ŽENSKIH OBLEKI Vm M> xvrlino v pcpolno »dovoljtiost. Fino dalo! Nizk« etiw. Prida« no iskat in pripoljano mm dan. 6230 ST. CLAIR AVENUE TIL. PUNOtrON IUU FRANK ČERNP A SLOVENSKA TRGOVINA A-J S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO, . 6033 St. CUir Ave. \ Kadar ielltc kupiti dobro uro In drago zlatnino, Columbia grafofone, ploKe t «eh jesikih, poacbno importiranc •loventke ploifie is atarc domovin« ter tm ▼ to stroko spadajoče predmete, obrnite m zaupno na svojega rojaka. Prodajam tudi na mceeCna odplačilo. Točno popravljanje ur, zlatnine In gralbfonov. Vsako blago je jamčeno. i VELIKI LOTI NA BLISS ROAD ! vod«, električne luči, tlakovane ceste, jarki in senčnata drevesa. Loti so 70x140 veliki. Cena lotom je od $425.00 naprej na | lahka odplačila. Cena lotom se v kratkem zviša. McNUT McCALL L , t , . l\ t-tfiJ fi ' ' . * >i *» »J » -. ' .' r ..... • ., ! Daniel Garapič, zastopnik BLISS ROAD EUCLID^ OHIO Tel. Main 183 Wood 719 W Central 1580 W SAMO PRI THE MAY CO irnfM VARNE PROTI OGNJU V Se ne^morejo užgatl z žeplenko / DAD SE NEPREPARAJO M M Nov par dobite, če se strgajo vHH j^S^^J^^M^S^^^^SS^^ tekom 6 mesecev VSAIE^ i^DBp^ Garantirane, da A T IN POGLEJTE ■ BL na boljše hlače, ki so bile kdaj f HS^^ narejene za.....- ' ^VCa DESKE "NOHGLE" HLAČE IN DOKOLENICE PO $1.00 PAR. 1 Si k 01) od 1 Z I 1 (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT Aflttt)! I ' ^^^^^ 1; ^ v N"! 'U R A DN I ikT^^08 " " " ? • ■ PRBDSBDNIK: JOHN OOlIlKJC, «06 STTa OLAIR AVHNUJ. PODPREDSEDNIK: PWMOS K0QOTQ 3S04 Bf. CLAIR AVE. »TAJNIK: FRANK HUDOVBRNIK, 1052 BAST 62nd ST. I BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUS, 1063 BLAST «2lld STRBST. R j VRH. ZDRAVNIK: J. H. 6 H L I® (K AR. 5127 ST. OLAIR AtB. ODBORNIKI: j | 2 . 4 Frank M. JAKJIC, 1203 Norwood Rd. Jo«. RUS 66)19 Bonna »re. jI, Frank ZORIC, 5900 iFrowfer ara. Frank CERNE, 6033 St. Clalr aje. U ^ Anton GRDINA, 6127 St. Clalr are. Ignac 8MUK, 1061 Addison Ud. ■ M Anton OKTOR. 1168 B. Slat St. / / f I A l tf 8*to vrhovnega odbora bo vrMJo vseko Četrto nedeljo t messcu 3 1 ob 9.30 dopoldne t pisarni rrkorasfa urada f, / / Plaarna vrhovnega urada I10B2 B. 6Snd SL drugo nadstropje, s* • daj. Cuyahoga Telefon Pr»aoeton 1178 R. V / Val dopisi, druge uradne stvari ln denarna nakunioe, na} ae | j [£ poSIljsjo na nrhovnega tajnika. Zveaino glaallo: "CLBVBLANDUKA AMERIKA" , / Z 1 Ui Am iIk Ji M, Nadaljevanje iz a. stranL kdt odvetnik. Te dni se je mu-*dll v Atenah — mogoče je tam še danes, kjer je konferiral z Venizelosom, kjer je dosegel toliko, da so upljivni grški listi zopet začeli pisati o srbsko-grskem dogovoru, trdeč, da ta dogovor še danes obstoji. Na enak način piše tudi grški vladni list v Solunu, ki povdarja dobre prijateljske razmere med Srbijo in Grčijo. Pašič deluje z vsb silo pri zaveznikih, od katerih pričakuje rešitve. In ravno raditega je bil pred kratkim v Petrogradu. In ob tem času so Vši ruski časopisi pisali, da je JPtošač s svojim obiskom popolnoma zadovoljen. Da, mnogo upljivnih ruskih časopisov je welo trdilo, da je bil Pašič vzrok, da je padel ruski zunanji minister, kateremu je mno-ruskih srbofllov očitalo, da %remalo stori za slovansko nalogo Rusije. Agilnost Pašiča zasluži vse priznanje. i Ljubljanska plinarna je ban-kerotna. "Ljubljanska delniška plinarna*se nahaja od 8. avgusta pod likvidacijo." (Op. red. Ta plinarna je dajala Ljubljani in cflcolfci plin za razsvetljavo.) Nastanjenje beguncev. Avstrijska vlada se je pogodila z | -ogrsko, da ogrska vlada sprejme 25.0O0 beguncev iz Galicije -v svoje ozemlje, ker so avstrijski begunski tabori že prena-, polnjeni. ■»I 11 -—f Obistne neprilike so bolj natanko opisane v našem cirkularju, ki se imenuje '^Severovo Zdravilo za obisti in jetra — Kdaj in kako ga rabi-p ti." Razpošiljamo 'ga zastonj, ' pišite pop j na W. F. Severa of., Cedar Rapid?, Iowa. Opi-► , aujie načine z« zdraviti razne /Jfieprilike v slučaju katerih se r-Jge izkazalo Severovo Zdravilo S ji- obisti in jetra (ISevera's iKidney and Liver Remedy) iz-I borno po preisk-usu. IPbslcusite to zdravilo pri zdravljenju vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja vode ili puščanja goste vpde, bolestnega puščanja vode oteklih nog ali bolečin v hrbtu, katere povzročajo obistne neprilike, zlatenice in kisleka želodca. Cena 50 centov in $1, v vseh lekarnah. Zahtevajte le Severovo zdravilo za obisti in • jetra. Zavrnite nadomestitev. 1 Ako ga ne morete dobiti, naročite ga od nas. W. F. Severa 1 Co,, Cedar Rapids, Iowa. J 1-------—........ ' SOLA ZA GODBO. I V spodaj navedeni šoli se 1 podučuje igranje na vse inštru- 1 h r mente. Garantirano, da se iz- 1 £ učite. Nizke cene za učenje. i 4118 St. Clair ave. (Fr. 133) j POZOR! ~~~~ i ] ;J>r. Carniola št. 1288 katere- j ga društva veselica je bila skli- , caria na 14. oktobra, se prestavi ta veselica na 4, novembra. ( Pomota je bila po moji krivdi. John Grdina j DELO t DELO! ' ; 1 I VPekleta stara nad iS let ali ze- « ff ne dobijo takoj dobro delo v to- < [J varni. Dobra plača in stalno -r delo. (120) I WmTlla^eih^ ' Works, vogal 38. ceste in Kmg. PREKLIC! Veselični odbor dr. Carniola 1 šotor 1268 KO HM tem potom z p reki kuje zabavni večer z vin-\ sko trgatvijo, namreč da se „ zabavni večer ne bo vršil na .14. oktobra kakor je bilo prvo-! tno porocano, pač pa na sobo-j to, 4. novembra. Vstopnice, _ katere so člani in rojaki kupili 1 z datumom 14. oktobra bodejo j istota'ko veljavne za soboto, 4. c novembra. Prosi se vse, ki ima-. jo že vstopnice, da nam zaen-. krat oprostijo, ker to ni krivda t odbora, pač pa 'Mr. John Grdi-, ne, ki je že imel zarentano dvo-j rano, potenj pa je pomotoma . zarental še nam. (120) Odbor. \ Dve sobi se oddajo v najem za ' 1 ali dva fanta, s kurjavo ali ne. Ali se pa vzamejo tudi dve dekleti. 1394 E. 53rd St. L ■■ ■■ - . Dva fanta se sprejmeta na "hra-l no in stanovanje. 1957 £. 6oth St. (tt*20) ■ NAZNANILO. i i Bivše člane in članice "Slo-l Venskega Delavskega Sokola 1 "Chkago" opozarjamo, .da se gotovo udeleže občnega zbora, - ki se vrši v soboto, 7. okt, ob : 8. uri zvečer v Narodni dvora-, - ni, vogal Racine ave. in W. 18. s St. da se zopet oživi delovanje ■ Sokola. Vabimo pa tudi vse ti-• ste zavedne, narodno čuteče rojake in rojakinje, da pridejo na občni zbor, da bodemo tako v stanu dati Sokolu trdno pod-. lago, na kateri mu bode naprer , dek zagotovljen. Slovenec vsa-, ki bodi Sokol hraber, Slovenka . vsaka vrla Sokolica! Zatorej vsi na občni zbor, da razpne Slovenski Sokol po šestmesečnem počitku z novo močjo svo-, je peruti. Sokolski Nazdarl Odbor. ■ 1 V najem se odda lepa soba za 1 enega ali dva fanta. Vprašajte na 1064 E. 61st St. (119) Čedna soba s prostim vhodom se odda za dve dekleti. 6021 Bona ave. VABILO. P" na plesno veselico, katero priredi Slovenska godba "Triglav" v nedeljo, 15. okt. v B. Juratovcevi d^drani, prej-št\i prostor D. Staqesic, 15820 Calcutta ave. Collinwood-Cle-v el and, O. Pričetek je ob 4. uri pgpoldne. 'Vstopnina 35c za moške, ženske proste. Tem potom uljudno vafoimo vsa slovenska društva in posameznike, rojake in rojakinje, da se naše veselice polnoštveilno u-deleže. Ob enakih prilikah smo tudi mi vedno vam na razpolago. Naša godba igra na pihala, šteje 20 mož, pod vodstvom g. L. Masleta. Godba bo igrala več novih komadov, ki jih še niste slišali. Zasukalo se bode lahko staro in mlado. Krasen ribji lov bo prinesel dovolj plena vsakomur, ki se ga udeleži. Šaljiva pošta in druga zabava. Fantje in dekleta it lahko pošteno seznanijo pri plesu, in marsikaterega čaka sreča, ki še ne ve zanjo. Za dobro zabavo in postrežbo bo v polni meri preskrbel odbor. Torej na svidenje dne 1-5. oktob.' v dvorani B. Juratovca. (Tri (121)I Radi pretnalega prostora sem prisiljen razprodati polovico moje zaloge po nižji kakor tovarniški ceni Kakor vam je ztiano, se je vse, posebno pa čisto volneno blago podražilo za skoro polovico 0d lanskega le-t* in se vedno draži, zatorej gledajte vsi, da si nabavite kar potrehujete. za. zimo prej kakor mogoče. Na tej razprodaji bo-'cletef dobili blago po skrajno znižani ceni: Fine moške, ženske in otp-čjc jopfce (sweaters). ty^niqfte ženske in otrofeje k. Fine ženske žekete s kikljo fi. Jihe čisto volnene ženafce vwftvrstne mačke in hiuii (furs). " e.^j^tvUeneobl.fe. t Vse gotf navedeno blago je Čisto svežjP iz najboljšega bla- Sa in moderno ter ppežno. To-;j če si želite prihraniti precej denarja, kupite sedaj, dokler imate priliko, ker ta razprodaja bode nrfto za kratek Čas. Za obilen obisk se vam naj topleje priporočam, (Fri. XI14) BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair zraven 65. ceste. Opomba: Za časa te raaprd-daje ne bom dajal kakor tudi ne zamenjal tiketov ali stemp-sov na gorej navedenem blagu. Mala družina, mo<ž in žena želi dobiti stanovanje 3 sobe, do 1. novembra ali prej. Naznani naj se uredništvu, kdor ima kaj za oddati. (118) >... i..1.1.1.... 1 ■ m 1. 1 11»» Slovenec, vešč pekarske stro-stroke, bi rad delo kot pekovski pomočnik. 1317 E. 55th St. -i- (120) "Čas je edina slovenska revija * Ameriki, posvečen za pouk, napredek in znanstvo. Naročite se na ta velezanimivi list pri "Čas" 27 it So. Millard ave. Chicago 111. ali pa na 6033 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Naročnina $1.00 n« leto. . Iščejo se zanesljive osabe po slovenskih naselbinah, ki bi nabirale naročnike za ta velezani-mivi list. (Fri.) piRMAt BIRMA! Vsem cenjenim materam in botram se najtopleje priporočam v nakup vsakovrstne otročje oprave za sv. birmo. V zalogi imam najlepio izbero finih belih oblek, vence, tančice, rokavice, nogavice in vso drugo opravo, ki spada k temu. V takem slučaju so vedno .precej veliki stroški, in če si želite iste zmanjšati, kupite kar potrebujete pri meni, kjer dobite sedaj vse po znižani ceni. Vse tančice in vence kupljene pri nas uredimo fino in okusno ter brezplačno. Za obilen obisk se vam najtopleje priporočam' BENO B. LEUSTIG. 6424'St. Clair (Frl-121) Najfinejše mačke in mufe (ftirs) dobite vedno po nižji ceni kot kje drugje, pri Beno B. Leustig, 6424 St.. Clair ave. Dr. LE SIEGELSTEIN 3. NADS. PERMANENT BUHL 746 EUCLID AVL bllsti E. 9th St. KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način in s istimi 'aparati kot zdravijo v VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI Vw%4mm ar.. 9. ^ d« 4. pop. 7. mi. dm S. srdi. 10.4» 12 dmp. ob Md«tiah. ' = Ixri£tt€ ta ojlas, da • • : • 1. i m u {J ''' um H m UU j vk^FM I Gn tisoč in štiri- H naj »t novih računov H ^m se je začelo pri tej I H banki zadnji teden. H Ljudje so y resnici H H začeli hraniti. To je j H javna čednost, Več ! I kot 124.000 uložni- M kov ima ta banka, ■M kar znači varnost, y uljudnost in udob- M nost. »9 Sedaj 15 podružnic -.... . . V-- Naznanilo in vabilo. S.P.P. dr. Zvon prijazno vabi rojake in druištva k zabavnemu večeru, ki ga priredi dne 14. oktobra v M. iPlutovi dv ' p* i> Tj* TJU' Ai' *»' Ir —^ , * Je-fenfKp naznanilo. # Vedno 10 in 15 t /jit V^^) Imeli uddbno obleko pomeni to /^^^H^ v\ /1 več kot dobro pristojna a^Ieka. Ca ste j^jSM kdaj kupili 4*€lothcraftM obleko ali suk- J Jj^HH|H/ ll^V Vf\ W te<**j *te vcc*no prepričani, da tHMSJ 8MH/ B//ril I «te nosili blago, ki je bito vredno svo- ^W^Bflff J I i I Zajedno imamo v zalogi najfinej- JnBuI^ f I I šo izbero moških, potrebščin, največjo / I I H nalogo klobukov po $2 in $3 na vzhod« J HkML —nem koncu mesta. Mi; vrnemo denar, ^JKI če z blagom niste zadovoljni. Vaš stari S a^H zanesljivi trgovec J I KLEIN'S jM 6031 St Clair Avenue, vogal 61«! cesti. ^^^^ NE IGRAJTE SE Z ZDRAVJEM Zdravje je več kot premoženje, če se ne počutite dobro, ne stavljajte vašega zdravja v nevarnost z rajnimi alkoholiČnimi grenčicami, ki samo oslabijo kri in parallzirajo krvne celice. Kri je dragoceni tok življenja Kri se pretaka skozi žile in prinaša hrano vsaki celici telesa. Ob istem času odnaša nabirajoče se nečiste snovi in se bori proti bacilom, ki napadajo telo. Raditega se morate znebiti vsega, kar slabi krvne celici. Samo močne in živahne krvne celice so zmožne pravilno delovati za rast telesa. Čisto naravno vino ne škoduje krvi, pač pa utrdi telesni sistem, živce, odpravi nervoznost in tako povzroči v telesu, da lahko opravlja svoje življenske dolžnosti, pravi dr. Armand Gautier, član Francoskega Inštitu. ta v listini, ki se je brala pred kratkim pred francosko akademijo. To je vzrok, zakaj bi morali uživati 'ii ' . i|i ' H.t . . '-t. • ' Trineijevo ameriško grenko vino. To neprimerljivo zdravilo je narejeno iz zdravilnih zelišč, korenin in lubja, ki imajo veliko zdravilno vrednost in iz čisto naravnega rudečega vina. V njem ni nobenih kemikalij ali strupa. Pomaga prebavi, učvrsti Živce. Je pomoč zoper ZAPRTJE, NAPETOST, GLAVOBOL, BRUHANJE, NERVOZNOST, SLABA KRI, POMANJKANJE ENERGIJE, SIPLOŠNA SLABOST. I.....-.....-.....- -r --------- ' • • • . ...........-......... - .....-1---------h; -- . .........., • ' \''f .........'-*•' Ozdravi hitro in varno. Zavrnite slabe ponaredbe, ki samo kradejo vam denar. Naš namen je narediti zdravilo kolikor mogoče dobro, in cena je kljub silno zvišanim potrebščinam vsega, stara: $1.00, po lekarnah. ' Sedanje vreme prinaša s seboj razne goste kot revmatizem in nevralgijo. Ali se jim znate upirati? Najboljše je, če rabite Trinerjev liniment. To močno zdravilo je jako uporabno tudi pri otrplem vratu, napetju in razpoklinah. Cena 35 in 5oc„po pošti 35 in 60 centov. Pri vseh boleznih, katere spretnlja kašelj, zahtevajte Trinerjev pomirjevalec kašlja. 35 in 50c, po lekarnah. Po pošti 35 in 60 centov. JOSEPH TRINER, IZDELUJOČI K KM 1ST 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, III. 1IJ' , - K 1 • • O JOliiU STJGfi; ..vi :>Li b U i ■ ' /ERUcSiY1 i .i ■ ■ i ■ ■ ROMAN SILNEGA ZLOČINCA < ' . Ij^LmmmmJ^ •"■ ' " ' ''. | ffffffrffPffWff I I AUXANKR DUMAS "Zakaj obuip ?" vpraša župnik. "Vaš hlapec jim je šel nasproti, in njih čoln se lahko vsak trenutek pojavi." "Oprostite, častiti oče," odvrne gospod de Lamotte, "dan se je nagnil k koncu. V eni uri ? imamo temo in ne bodejo se i^pali iti v čolne." "No, če je tako, -pa moramo v biti potrpežljivi; prenočili bodejo kje v bližini, in jutri gotovo pridejo." "Moj brat ima prav," pravi drugi duhoven. "Gospod, nikar se ne razburjajte!" Gospod* de Lamotte pa se zoipet ustavi in gleda proti je-ki, in fcer ničesar ne opazi, se pridruži duhovnoma in nada* Žjuje hojo. ?' "Da," reče po daljšem molku, "jaz imam gotove slutnje, katerih se ne morem otresti. Jjisem še tako stari da bi m| atarost oslabela jaiztwn, da 1)i postal otročji, da niti reči ne morem, da se bojim, toda locl* t|ev od žene mi Je vedno bolestna. Ali ni to čudno? Včasih sem zapustil ieno lahko za več mesecev, ko sem bil še mlad Irk Sem strastno ljubil. In čudim He, zakaj je sedaj drulgače ? Za-jlaj »me je njena pot v Pariz, nekaj ur zamude radi važnih ojpravkov, tako razburilo? Ali se spomnite, župnik," nadaljuje po kratkem molku, "kako ljubezniva je bila Marie na dan jnajine poroke? Ali pomnite »edolžni izraz na njenih licih.? j&igumo znamenje poštene in 4iste duše. In raditega jo tako kuibim; sicer sedaj ne zdihji-|eva več eden za drugim, toda druga ljtfbezen je 4e močnejr ta kot prva, ker počiva na spo- K Snintfl, ie mirna^ .zaupljiva in prijateljska......Čudno je, da sfc niso še vrnili, nekaj se je (moralo agoditi. če se ne vrnejo nocoj, tedaj grem jutri v p • o ' In spq kratkem moiky nadaljuje: "Glejte, moj sii^e spremljal mater, inV to, je edini otrok, ki ga imava.. Sam nama je preostal izmed treh otrok, in vi ne morete razinmeti, kako stariši čutijo, kadar se gre za obstanek in dobro srečo njih edinega otrolka. če zgubim Ed-< varda, tedaj umrefflf" "Torej ste po mojem mnenju najbrž mislili, da je zadeva jako važna, ker ste ga pustili v Pariz?" "Nikakor ne; moja žena je šla V (Piariz le radi nekega posojila, ki je potrebno za atooljša-nje našega posestva." "In zakaj ste pustili sina z njo?" "*Rad bi ga obdržal doma, toda mati ga je hotela vzeti s seboj. Ona ga enako ljubi kot jaz, in ves dan sva se kregala, ali naj ostane , ■ i i • p-|dite, gospod župnik? Glejte s- ga dečka, kako vihti robec, in ik njegova mati yf z njim. Toda zdi se mi, da je se tretja oseba d- zraven —, da , še en mož pri-tn haja. Poglejte!" , ri "ZRes je," reče župnik, "če se me moj pogled ne moti, tedaj tudi jaz trdim, da sedi nekdo 10 pri krmilu. Toda zdi se mi kot o- bi otrok." 0- "Najlbrž je kdo iz soseske, ki se je hotel zastonj prepeljati vi preko reke!"4 ii- Čoln se "hitro [približuje; že so lahiko slišali žvižganje biča, se s katerim je sluga priganjal e- konja. Zdajci se čoln ustavi, se komaj petdeset korakov od te-a- se. Gospa de Lamotte "se s svojim sinom izkrca, dočim ji 'hiti ►1- njen soiprog nasproti. Prvi se mu obesi okoli vratu njegov ti. sin. olj 'Wli si zdrav, Edvard?", bi "Popolnoma/* ie "In mati?" "Je tudi zdrava-. Zaostala je, it- toda mudi se ji ravno tako kot m meni, da te poidravi. Toda te-e- .či ne more hitro kot jaz. Pojdi in ji nasproti!" m "Koga ste pa pripeljali s se-a- boj?" z, "Nekega gospoda iz Pariza." ih "Iiz Pariza?" Ji "Da, gospoda' Deruesa. Toil- da mama ti bo povedala vse. :o Glej jo, je ie tu!" in Župnik in menih sta prišla te bližje baiš ko je gospod de La-i ? rnotte sprejel svojo ieno. Dasi in je gospa de Lamotte že prfcko-:o raeila s^oje štirideseto leto, pa 1- je bila vseeno; je lepa in vredna la moške pbhvale. Njena koža j"* Jr bila fše čista in sve;?e ohranje-> na; njen nasmebljaj prijazen n in njene velike modre oči so ta izrafžatfc prijaznost in dobrot-je Ijivost. In kdor je videl poleg e- te prijazne postave postavo v tujca, se mu je slednji zdel takoj sumljiv, in igospod de i- motte je komaj zatrl v sebi, ne-je prijeten občutek .pri pogledu 11 n!a to pomilovanja vredno po-a itlvo. Toda igostpod de Lamot- te je bil še veliko bolj začuden, 0 ko je videl kako njegov sin pri-a me tega človeka za roke in re-h če: I- 'iFojdite iz menoj, iprijatelj. Oče in mati gresta pred nami." Ko je gospa de Lamotte po-a zdravila župnika je pogledala li meniha, ki ji je bil ptuj. Beseda ali dve razložite .položaj, na-e kar prime svojega moža za pa->- zduho in ne odgovori na nobe-L- no vprašanje več, dokler ne pride v hišo. Ves čas se je smeja-z la radovednosti domačih. Peter Etienne de Saint-Faust l, de Lamiotte, kraljevi vitez, go-s spodar Grange-FIandre, itd. je t poročil leta 1760 Marijo Fran-l, soise Perier. Poroka teh dveh j je bila čista in izvršena v res- 1 niči iz gole ljutbezni. Zautpala sta eden druzemu popolnoma. . Marija je bila krasna dovolj, i da bi nastopila lahko v vsaki - družbi, toda odpovedala se je blesku, da bi se posvetila edi- 1 : nole dolžnostim matere in že-l ne. Edina bridka zguba, ki jo i je zadela, je (bila smrt dveh ; 1 mlajših otrok, Ostal jima je še i • Edvard, delikaten deček, iti je 1 bil zdaj star 14 let. Bil je na- 1 i tančna podoba svoje matere s < svojimi modrimi očmi in gra- 1 : cijozno postavo. Oče kot ma- s ti sta ga neizmerno ljubila. Od- 1 tod očetovski strah, ko ga ni r bilo ob pravem času domov; s najmanjši stok ali vizdihljej je njegov oče smatral za nevarno bolezen. V tem strahu za telesno popolnost Edvarda je t njegova duševna vzgoja pre- <1 cej zaostajala. Vzgojen je bil t v Buisson-Souei in skakal je s celi dan kot' divji okoli, prost s in svoboden, kot gozdna ptica, s Bil je še vedno priprost in ne- ti poučen v mnogih) stvareh, kot -p otrok pri devetih ali desetih g letih. n Kot kraljev vitez je imel gx>- r spod de Laimotte mnogo stro-Skov, ker je moral večkrat na d 11 pri/njegovem (premoženju , ZiMi vel je zadnje čase na svojem I [ posestvu v Buisaonn-Souef poli popolnoma kot v pokoju. Toda celo njegovo posestvo mu je nosilo zlgubo, ker je zahtevalo velikih svot denarja za upravo, toda denarja gospod de Lamotte ni imel na razpolago. 2e zdavnej bi posestvo prodal, da ga niso vezali ljubezenski in , družinski spomini; na tem po-j sestvu je prvič videl svojo se-danjo ženo, tu ji je govoril o ia svoji ljubezni, tu se je poročil . z njo in živel srečna zakonska leta. On in njegova žena sta e želela, da preživita ostale dni ' • svojega življenja- na tem pose-Q stvu. )t V takem stanju se je nahajala družina de Lamotte, ko je £j usoda pripeljala Deruesa na . posestvo. Derues je dobro opazil, da gospod de Lamotte ni- • kakor ni vesel njegovega prihoda. Toda Derues je bil va- . jen enakih prizorov in učil se . je neprestano kako naj naredi / pri ljudeh dober ulpljiv pri svo-^ jem obnašanju, ker s svojo po-stavo tega ni bil zmožen. Na-e mah je pogodil značaj človeka, s katerim je imel občevati v Sprevidel je torej tudi v tem slučaju, da je gospod de Lamotte jako izobražen in življenja privajen Človek, poleg tqga pa je .moral Derues računati ^ tudi z obema duhovnoma, ki sta ga natančno opazovala. Bal se je torej, da ne bi naredil napačnega koraka, torej se je t delal priprostega in nevednega, ker je bil prepričan, da ga bo „ tretja oseba kmalu potegnila iiz mučnega položaja. < In v res-^ niči mu ni bilo treba čakati dolgo. e. Družba je prišla v stanova-la nje in gospod de Lamotte je i naprosil navzoče, naj se vsede-sj jo. Derues se je globoko pri-'klonil radi te uljudnosti, nakar a je nastal trenutek molčanja, a dočim sta se Edvard in njego-e va mati spogledala in se na-s smejala. Prva spregovori gospa de Lamotte. n "Dragi Peter," reče, "goto-t vo se čudifš, ker naju spremlja tujec, toda ko bodes vse zve- 0 del, kaj je on za nas naredil, te-daj mi boš 'hvaležen, ker sem ga pripeljala s seboj." "Oprostite/' je prekinil go-u v or Perttes, "dovolite mi, da vam povem, kaj se je zgodilo. Gospa je govorila nekaj o hva-ležnosti, toda to je bila le maj-j' hna stvar, katero bi vsakdo, storil, ne da se bilo treba za to zahvaljevati." • '^Nikakor ne, gospod; pusti-te me, da jaz povem." H '1No, kaj pa je? Kaj se je ugodilo?" vpraša gospod de Lamotte. j r '1Sram me je skoraj," reče Derues. "Toda pokoriti se ho-j. čem vaši izapoveli, gospa." i- "Da," odvrne gospa de La-motte, "le sedite, ker jaz tako želim. Le pomisli, Piere, pred t šestimi dnevi se je Edvardu ne-i— kaj zgodilo, kar bi imelo za e mene in iza Edvarda kmalu ne-. srečne posledice." 1 "Toda ničesar mi nisi pisala _ o tem, Marie i" 1 "Nisem te hotela razburjati, 1 . ker ni bilo vzroka za to. Opra- 1 , viti sem imela v najbolj zapos-i Ijenem delu Pariza; vzela sem ' s si voziček in Edvard je kora- j - (kal poleg mene. Na oesti Beau- . ■ burg so naju mahoma obkolili ' > lopovi, ki so se med seboj pre- i 1 pirali. Konji so nam zastavili i i pot, nekaj se jrh je siplašilo, in ' i .konj neke kočije je dirjal na- I ravnost proti meni kljub temu, i da se je koči^až na vso moč ] trudil, da pomiri konja. Bil je \ straišen prizor, in Čudim se, da j me niso pomandrali. Nezavest- ] no so me potegnili izpod konj- I skih kopit in me odnesli v hišo, i pred katero se je to zgodilo. J Tu sem okrevala, varna pred I druhaljo, in hvaležna moram I biti Deraesu, ki mi je stregel, i •kajti v njegovi hiši sem se na- 1 hajala. Toda to še ni vse. Ko 1 sem prišla nekoliko k sebi, ni- I sem mogla hoditi, tako me je I strah prevzel. Derues mi je po- 1 nudil drugi vožiček, medtem I pa sem dobila »zavetišče v nje- J govern stanovanju, kjer mi je 1 njegova žena na najprijaznejši I način stregla." | '^Monsieur —•" reče gospod j de Lamotte, ko vstane. Toda f nrJilrfi nitim i* - vrnil v eni flri, in tedaj em ee i zt precej dobro počutila. Toda j predno sem ga zapustila, sem > bila neumna dovolj, da sem mu , povedala, da so me tekom vr- - veža oropali; moji diamantni : uhani, katere sem dobila še od i svoje matere, so zginili. Ti ne i moreš misliti, koliko si je De- - rues prizadjal, da bi dobil tatu, • hodil je neprestano na polici- > jo — v resnici me je bilo že I sram, ker sem mu povzročila i tako nadlego." t I Dasi gospod de Lamotte še . ni mogel razumeti, kakšen vtzrok je imela njegova lena, . da je pripeljala tega tujca na , dom,' razven če je čutila hva-L ležnost, je vendar vstal in se . približal Deruesu, kateremu . ponudi desnico. ' Tvoj denar kupi kvaliteto! naKovost je edino upcljava, ki se je še kidaj nudila možem, ki kade Prince Albert. Kuponi in premije se še niso z njim dajale. — 'Prince Albertu ne more škodovati vladna ali državna prepoved glede rabe kuponov ali premij, ker njega vsebina je kakovost! Ko hitro prižgeš Prince Albert tobak, se boš šele zavedal, kako visoko ga ceniš z ozirom na to, da ne grize in ne peče, kar je odstranjeno s patentiranim procesom, po katerem je izdelan. t>RlN6E ALBERT th* national Joy moko je vrste tobak, s katerim se boš žfelel sprijazniti zato, ker ga lahko veliko kadiš in bo vsak upljival na tvoj okus bolj od prejšnjega. Kupi Prince Albert in poskusi ga takoj — v cigareti ali v pipi — in ker je tako dober, se boš kesal, da tega nisi že prej vedel. Na 4ru«i *<**) Princ« Albert «*»•)• j« UUtit Proč«« patsntiran 30. juli. Pri »c« Albert m prowl* povaad w r