©MOYINft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 64.
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MARCH 17th, 1931.
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Trije ubiti, ko je hotel šerif aretirati prijatelje v Indiani
Monticello, Ind., 16. marca. — Trije prijatelji iz mladih let so danes mrtvi kot posledica, ko je šerif tega okraja, Ray Fisher, skušal aretirati brata William
Vesele in žalostne vesti iz raznih naših naselbin širom Amerike
V Milwaukee, Wis., se je ustanovil dramski in pevski zbor Slovenskega Doma, ki ima v nedeljo, 22. marca, svojo prvo prireditev. Zbor deluje za korist
Jn Scott Telbutt, ki sta bila Slovenskega Doma. Vodja zbo-osumljena bančnega ropa. Eden ra je Ciril Muškatovec. Istotam izmed pomožnih šerifov je bil I se je ustanovil tudi Jugoslovan- j Pri tem ranjen. Računa se, dal ski orkester, ki je odsek Slovenje Scott Taibutt ustrelil šerifa, | skega Doma, in ki bo v nedeljo, Potem je pa ubil svojega brata [dne 22. marca, potom WTMJ in samega sebe, ko je videl, da radio postaje izvajal izključno se bliža večja množica zasledo-j jugoslovanski program, valcev. Streljanje se je pripe-l Več rojakov v Milwaukee, tilo v hiši Harriet Taibutt, 81- Wis., je na priseljeniškega ko-letne matere obeh bratov, šerif j misarja vložilo prošnjo za brez-Fisher je imel zaporno povelje plačen iransport v staro domo-za Scott Talbutta, katerega so vino. To se lahko,zgodi, ako ni-obdolžili, da je oropal Battle j so še tri leta v deželi in dokaže-Ground, Ind., banko za $1400. V j jo, da ne morejo dobiti dela. zapornem povelju se je omenjal V Eveleth, Minn., je umrla tudi njegov brat kot sumljiva j komaj 27 let stara rojakinja
oseba. Ko je šerif dospel do hiše, ga je sprejel William Taibutt, ki je peljal šerifa do žitni-ce na dvorišču, kjer je bil Scott Taibutt zaposlen. In ko je šerif pričel čitati zaporno povelje,
Ar.a Virant, ki zapušča moža in hčerko.
Pri družini Mr. in Mrs. Fr. Shega, v Sherman, Ohio, blizu Barbertcna, se je oglasila smrt in pobrala družini 2 leti stare-
Je Scott pograbil puško. Dva- ga sinčka. V bližnjem Kenmore, krat je ustrelil na šerifa, ki je 1 Ohio, je pa umrl rojak Fr. Kobil na mestu mrtev. Pomožni kelj, član JSKJ.
serif Ireland je pobegnil, dobil je pa strel v roko. Hitel je v mesto, kjer je dobil druge pomožne šerife, s katerimi se je
V Cranberry Lake, N. Y., je več gozdarskih kemp, kjer jalco slabo plačujejo zaposlene delavce. Na uro se zasluži največ 35
vrnil proti farmi, toda tu so do- centov, in to pri težkem delu. bili oba brata mrtva v žitnici. Hrana in stanovanje velja $9.-Najbrž je Scott ustrelil najprVo: 50 na teden, svojega mlajšega brata, potem Pevsko društvo "Naprej" v Pa samega sebe. Najbolj tra- Forest City, Pa., bo 21. marca gično pri tem je, ker so bili vsi pelo na WGBI radio postaji v trije ubiti od mladih let največ-1 Scranton, Pa., in sicer ob pol Ji prijatelji in sosedje. Pri za'd-i deseti uri zjutraj, njih novemberskih volitvah, ko V Tower, Minn., je umrla poje bil Fisher izvoljen šerifom, j znana rojakinja Mrs. J. Skala, je Scott Taibutt najbolj delo- doma iz Črnomlja, in v Virginia, val zanj, da je bil izvoljen. Minn., je pa umrl rojak Frank
--o--Kline, doma iz Dobrega polja,
In pes mora biti pokopan i star 65 let. Vreden je bil nad
V prihodnjem zasedanju Cerkveni ljudje in soeiali-
kongresa bo imel Hoover mučno delo
Washington, 16 marca.—Decembra meseca se snide 72. kongres Zedinjenih držav, in Hoover ju tekom zasedanja tega kongresa nikakor ne bo postlano z rožicami. Republikanska večina v kongresu je izginila, in de-mokratje so enako močni kot republikanci, in tehtnico bodo dr
sti v skupnem boju proti županu New Yorka
New York, 16. marca — Organizacija združenih protestan-tevskih cerkev v mestu New York je poslala uradno zahtevo na governerja države New York in obenem na postavodajo, da se upelje preiskava proti administraciji newyorškega demokratskega župana James Wal-
žali napredni kongresmani, do-1 kerja Ob istem času je poslala
čim bo imel Hoover veliko moč s tem, da bo lahko vetiral, kar bo hotel. Pravzaprav bo Hoover nadaljni dve leti gospodar j položaja, toda kongres mu bo! j za petami, da bo moral biti IIoo-! Thomas, Morris ITilquit, Hey-ver skrajno previden, da je še j -vood Broun in drugih uplivnih ! bolj ne zavozi, kot jo je že.• socialistih. Poleg tega je o;\<*a-I Hoover se more zanesti v sena-; niz? ei j a trgovcev "City Affairs
tudi socialistična stranka potom svojega odbora zahtevo na postavodajo, da upelje slednja preiskavo. Prošnja za preiskavo je bila podpisana po Norman
j tu samo na eno tretino glasov, dočim tvorijo 45 odstotkov de-mokratje, ostali senatorji so pa ! v progresivnem bloku, na katere
Committee" tudi zahtevala preiskavo. Governer Roosevelt je včeraj izjavil, da tozadevnih prošenj in zahtev doslej še ni
se kdo splošni davki takoj znižali
V nedeljo se bo zvedelo, kdo bo šel zastonj v staro domovino
s samomorilko
! $100.000
Pittsburgh, Pa., 16. marca.— Prijatelji Mrs Elsie Beetham
so danes našli njeno mrtvo trup-,	„ M nm„„
Jo v stanovanju. Mrs. Beetham ^ v S' N DomU je umrla od dolgočasja. Zaužita je strup. Zapustila je pismo, v katerem prosi prijatelje, da zaeno ž njenim truplom pokopljejo tudi njenega psa, ki je že zelo star. Mož in sin sta žen-ski pred kratkim umrla.
Zanimiva rokoborba
"Orel" priredi v četrtek, 9. v S. N Domu zanimivo roko^orbo v prid nove cerkve sv. Vida. Borilo se bo tudi več slovenskih fantov. Začetek ob 8. uri zvečer. Referenti rokobor-be bodo: dr. James Mally, Fr. Simončič-Simms, Jos. Spiegel in John Prince. Vstopnina $1.50, $1.00 in 75c Vsakdo je vabljen k tej zanimivi rokoborbi
"Po jezeru, bliz' Triglava" ..	_
Preteklo nedeljo je tekom slo- .	. j. . , v .»
venskeg radio programa glas-1 Ljudje so tudi v teh časih
beni direktor programa, dr. Wil-	radodarni
ttam J. Lausche proizvajal no- New York, 16. marca. — V vitet'p, ko je zaigral slovenski teh časih, ko povsod prevladuje radio, orkeptsr "Po jezeru, bliz' kriza, pa so ljudje še vedno ra-Triglava," y štirih različnih dodarni, zlasti oni, ki se vozijo ^otivih, in sicer najprvo pra- v taksijih. Taksi kompanije v yilno slovensko, potem pa kot bi j New Yorku računajo, da so do-lati napev igrali Nemci, Španci bili šoferji tekom lanskega leta
ali Arabci. Bilo je nekaj po-vsem novega, kar je mnogim ra-poslušalcem zelo ugajalo.
Zaman čakajo
^va pomožna šerifa zaman čakata že tri dni na vrnitev vašega maršala 1}om Glassbur-"erja iz vasi Miles Heights. Maršal je obtožen, da je ukradel v vaški hiši kotliček, ki je p zaplenjen, in katerega je po-maršal sam rabil za kuho
%anja.
Helen Host
V pondeljek je preminula v Children's bolnici štiri in polletna hčerka Helen Host, hčerka in Mrs. John Host, rodom Hrvati. Pogreb se vrši v sredo 1. uri popoldne iz hiše žalosti na 1741 E. 32nd St. pod vodarn Louis L. Ferfolia. Star-Sem naše iskreno sožalje!
najmanj 100 milijonov dolarjev v napitninah od ljudi, ki so se vozili v taksijih. Taksi kompanije so pa dobile $550.000.000 za voznino, in prevozile šo nad tisoč milijonov potnikov.
Vest iz domovine
Mrs. Frances Strle je dobila iz domovine žalostno vest, da ji je umrla ljuba mati v starosti 79 let. V starem kraju zapušča sorodnike, tu v Ameriki pa dve hčeri, Frances Strle in Mary Je-sih. Doma je bila iz vasi Osredek, fara Rob. Naj ji bo ohranjen blag spomin!
V bolnico
V St. Alexis bolnico se je podala Sophie Škerl, 3560 E. 82nd St., hčerka Mr. in Mrs. Anton škerl. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Washington, 16. marca. Ako bi vlada odpravila prohibicijo že lansko leto, tedaj bi dobila letos 882 milijonov dolarjev več v davkih, kot bo pa v resnici sprejela, se je izjavil II. H. Curran, predsednik organizacije, ki se bori za odpravo prohibicije. Vlada bi dobila davek na vino in pivo, katerega sedaj ne dobiva, dočim butlegerji računajo toliko višje cene. Narod plača vseeno in je bolje, da plačuje vladi kot pa butlegerjem. Lansko leto je vlada morala zvišati dohodninski davek od pol procenta na en procent in pol, in to pri onih davkoplačevalcih, ki najmanj zaslužijo, in katerih je največ. Ako bi bila prohibicija odpravljena, bi vlada dobila denar iz drugih virov ter ji ne bi bilo treba zvišati davkov. Dva milijona ameriških državljanov plačuje danes dohodninski davek, ki je popolnoma brezpotre-ben, ako bi bila odpravljena prohibicija In namesto, da bi vlada dobivala denar, pa gre denar za opojno pijačo v roke gan-gežev in raketirjev, kot na primer Al Capone-ja v Chicagi, ki naredi vsako leto pet milijonov čistega od prodaje pijače. -o-
Španski kralj dobro zastražen, ko je s prem-stvom obiskal London
so Hoover ne more zanesti. V dobil, in je izrazil svoje začu poslanski zbornici ima pa Hoover boljši izgled. Ena tretina poslancev lahko prepreči vsako ! nakano demokratov, da bi glaso-1 vali ponovno proti Hooverju, ko bo vetiral razne predloge. Sporoča se, da bo predsednik Hoover tekom prihodnjega zasedanja kongresa vporabil svojo pravico vetiranja do skrajnosti, in bo vetiral vsak predlog, stavljen od stranke progresivcev, ki niso dovolj močni, da bi z dve-tretinsko večino porazili veto Hoover j a. Pričakovati je pa, da prihodnji kongres, v katerem nima nobena stranka večine, ne bo dosti naredil, pač pa bo poli-' tika predsedniške kampanje ig-ala n j večjo vlogo.
-o-
Lepotica, ki je ubila moža, ne bo kaznovana?
Niča, Francija, 16. marca. — Kot izjavlja policija, ne bo slučaj ameriške lepotice, bivše Miss Nash iz St Louisa, ki je v tem mestu ubila svojega moža, gledališkega podjetnika Nixon-Nirdlinger-ja, sploh prišel do obravnave. Policija je mnenja, da je mož hotel žensko zadaviti, in da je ženska streljala v silo-branu.
Kot ne je v nedeljo že oznanilo tekom slovenskega radio programa, se bo tekom prihodnje slovenske radio ure, v nedeljo, 22. marca, naznanilo javnosti, kdo je deležen daril, ki jih je pripravil Slovenski radio klub za one, ki naj dobijo radio aparat, vreden $600.00. To ime bo prvo pevlečeno, ker je največje darilo, in imajo vsi oni, ki so kupili tikete za radio darila, priliko, biti vpoštevani. Druga številka bo za onega, ki gre zastonj v staro domovino na stroške John L. Mihelich Co. Potem sledijo druga darila. Da bo vsa stvar v pravem redu, je vodstvo Slovenskega radio kluba naprosilo tri poznane rojake, da so navzoči, ko bo odbor Slovenskega radio kluba vlekel tikete iz vreče. Povabljeni so bili sledeči: Jakob Resnik, poznan in'pošten slovenski delavec iz New-burga. Anton Vehovec za col-linwoodsko in nottinghamsko naselbino, bivši kandidat za councilmana v IV. distriktu. In za Cleveland bo pa navzoč Mr. Frank Kačar, predsednik S. N. Doma. Ti bodo navzoči pri vsemu vlečenju in bodo potrdili, da se je stvar pošteno izvršila. Imena srečnih ne bodo oznanjena takoj v listu, pač pa v nedeljo, 22. marca potom WJAY radio postaje. To nedeljo bo nekoliko manj glasbe in petja na postaji, toliko več pa zabave, ko se bod^> oznanjala imena. Radio tikete morete kupiti samo še do srede, 18. marca, v uradu Ameriške Domovine. Potem se mora stvar v četrtek in petek pripraviti in zaključiti, da bo vse pripravljeno za petek večer, ko.se vlečejo tiketi v uradu "Ameriške Domovine," kot sklenjeno na seji
London, 16. marca. — Težke; io glave, ki nosijo danes kra-j ljevske krone, si je mislil špan-j ski kralj Alfonzo, ko je dospel s svojim spremstvom v London, kjer ga je obdala cela armada policistov, detektivov in tajnih agentov Kralj je dospel v London, da obišče svojo taščo, prin-cezinjo Beatrice, ki je težko zbolela. Na železniško postajo ni smel nihče, kdor se ni izkazal. Celo vojaštvo je bilo razpostavljeno v okolici. Španski poslanik se je peljal kralju nasproti do Dover j a, in odtam je skupno potoval s kraljem v London Na postaji je pozdravil španskega kralja drugi sin angleškega kralja. Kralj se je nastanil v West End hotelu, nakar se je odpeljal v Washington palačo, kjer biva njegova tašča, ki je teta angleškega kralja.
Corinne Novak
Ko se bodo določala darila Slovenskega radio kluba prihodnji petek zvečer, bo jemala iz vreče posamezne tikete štiriletna Corinne Novak, hčerka dobro poznane društvene delavke in glavne uradnice S. D. Zveze, Mrs. Albine Novak, ali vnukinja poznanega našega mesarja Matic Križmana S svojo nedolžno ročico bo pač pošteno prinašala tikete na svetlo iz velike vreče. Sklenilo se je, da pomeni prva potegnjena številka radio aparat, druga številka prosto vožnjo, tretja krasen stol in tako naprej, po vrednosti daril. Vseh darov je 31 in ne 29, kot je bilo poročano.
Če bi imeli vsi brezposelni tako srečo
Denver, Colo., 16. marca. — John Show, siroten brezposeln delavec, ki ni zaslužil centa že poldrugo leto, je včeraj dobil sporočilo, da mu je neka premožna teta v Omahi, Nebraska, zapustila $100.000.
e, češ, da so omenjene organizacije prej izročile časopisju svoja poročila, kot pa so bile njemu doposlane Roosevelt je izjavil, da v takih slučajih vedno vrže crake prošnje v Iccš, oziroma jih položi "med akte." V svojih prošnjah za preiskavo navajajo dotične organizacije, da se je v New Yorku pripetilo zadnje čase toliko slučajev ne-nravnosti, ropov, umorov in drugih zločinov, ki so ostali nekaznovani, da je mesto N e w York danes prava Sodoma in Gomora. Pri tem so pa tudi prizadeti krogi, ki so prisegli, da bodo izpolnovali postave. Zaupanje naroda v oblasti in postavo je ruinirano, in sumi se korupcije in zločinov celo mnogo nedolžnih ljudi, ki sicer niso prizadeti Sedaj je upeljana preiskava proti državnemu pravdnikiu v katerega uradu so Se dogajale veMke nepravi?! no-sti. župan Walker se pa nahaja v Calif or ni j i.
-—o-
Bančni rppar bil aretiran
od lastnega brata
Poplar Bluff, Missouri, 16. marca. — Tadej Owens, bančni l-opar, ki je oropal neko banko v Harviell, se sramuje svojega dejanja, zlasti ker ga bo sodil njegov sivolasi oče, ki je sodnik v onem okraju. Tudi je imel Tadej Owens smolo, da je bil aretiran od lastnega brata, ki se je postavil na čelo množice, ki je zasledovala bančnega roparja.
Važna zgodovinska najdba v Mezopotamiji
Basra, Irak, Azija, 16. marca. — Francoski znanstvenik, Rene Watelin, ki je že dolgo časa preiskoval starinske zanimivosti ob bregovih reke Evfrat, je prav-
Dva otroka zgorela, ko je oče dobil delo
Reading, Pa., 16. marca. — Thomas Nugent je dobil delo potem, ko je bil devet mesecev doma brez dela. Priredil je pojedino, tekom katere je nastal po- j kar°odkril vratišče, "ki je vodilo
žar. Dva njegova otroka sta v ognju zgorela, in sedem oseb je dobilo opekline.
Predavanje
Nocoj večer predava v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave., Mr. I. T. Frary od cleve-
v palačo kralja Nebukadnezar-ja, ki je živel 600 let pred Kristusom. Dobil je dva perfektna kipa omenjenega kralja.
Seja zastopnikov
V petek večer, 20. marca, se bo vršila seja zastopnikov Klu-
številni avtomobili
Uradniki avto kluba v Cleve-landu računajo, da se je nahajalo v nedeljo najmanj 100.000 avtomobilov na cestah v Cleve-landu. Do večje nesreče ni nikjer prišlo.
Hromeč se je obesil
Vincent Mihalski, 52 let star, ki je že del j časa hrom, se je včeraj obesil v svojem stanovanju na 4484 W. 51st St. Bil je že eno leto brez dela.
landskega umetniškega muzeja. |faa druStev s N_ Doma. Za re.
bo: potovanje preko\<m je par zelo važnih	in
Predaval 1800 milj dolge mehikanske meje. — Vstopnina je prosta. Otroci nimajo dostopa.
Listnica uredništva
A. Pozelnik, City. — Otroci, rojeni od tujezemcev v Ameriki, so ameriški državljani, ko dopolnijo 21. leto, tudi če dote-daj starši niso še postali ameriški državljani. Skratka, vsakdo rojen v Ameriki, je ameiiški državljan Pozdrav!
torej pridite vsi ob pravem času. Vabi — tajnik.
Tretja obletnica V spomin tretje obletnice smrti mladeniča Anthony Ma-lenšek se bo brala sv. maša za-dušnica v sredo ob 8. uri v cekvi sv. Vida. Prijatelji so vabljeni, da se udeležijo.
* Dr. John Lincoln, demokrat, nečak bivšega predsednika, je umrl v Harrisonburg, Va.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN OAHiT NIWSPAFKR
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Ea Ameriko In Kanado na leto ....15.50 Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 13.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta 13.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošli J at ve naslovite: Ameriška Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 083$.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIKO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187$.
83
No. 64. Tue., March 17th, 1931.
To so strašne razmere
"Dokazano je, da imamo danes v Zedinjenih državah trikrat toliko prostorov za opojno pijačo kot pa smo imeli pred prohibicijo prostorov gostilen. In dočim je pred prohi-bicijo veljal kozarec dobrega in zanesljivega žganja pet centov, pa se prodaja danes navadna brozga za 25 centov kozarec, v največ slučajih pa 50 centov. In iz števila aretiranih se lahko dožene, da danes več ljudi pije kot pred prohibicijo, in da je zaslužek prodajalcev opojne pijače ogro men.
"In kaj gled.2 pijančevanja. V petih letih pred prohibicijo je bilo v Zedinjenih državah aretiranih radi pijanosti 151,321 oseb. In v zadnjih petih letih, ko je upeljana prohi-bicija, so pa oblasti aretirale 279,156 oseb radi pijanosti Strašne razmere, ki kričijo do neba.
"N^-j omenim samo en primer. Washington je glavno mesto Zedinjenih držav, in mesto šteje 488,000 prebivalcev. London je glavno mesto Anglije in šteje s predmestji 10,-000,000 prebivalcev. V Washingtonu je prepovedana pijača, pa je kljub temu policija lansko leto aretirala 13,796 oseb radi pijanosti. V Londonu je dovoljena pijača, pa je bilo radi pijanosti aretiranih le 33,641 oseb. Toda po številu prebivalstva bi moralo biti v Londonu aretiranih najmanj 350,-000 oseb radi pijanosti. Toda v Washingtonu imajo prohi bicijo, v Londonu je ne poznajo!
"Tako postaja Amerika pod prohibicijo vsak dan bolj pijana, Evropa pa, kjer je pijača dovoljena, postaja trezna. Samo v mestu Philadelphia, ki šteje komaj 2,000,000 prebivalcev, je imela lansko leto 74,000 aretirancev radi pijanosti, v vsej Angliji, kjer je 40,000,000 ljudi, so pa lani aretirali le 69,155 oseb radi pijanosti! To je tisti blagoslov prohibicije, o katerem se je predsednik Hoover izjavil, da je "plemeniti eksperiment!"
"In kako ljudje umirajo radi prohibicije! Leta 1910, ko ni bila prohibicija še upeljana v Ameriki, je umrlo radi alkohola v Ameriki 2,909 oseb, leta 1911 pa 2,875, leta 1912 samo 2,186, leta 1918 samo 1,367, in',v letu 1920, ko je bila prohibicija upeljana, je označenih le 900 smrtnih slučajev radi alkohola.
"Takoj potem pa, ko je dobila prohibicija uradno priznanje, je začelo naraščati število smrti radi alkohola. Leta
1927	na primer je umrlo 4,327 oseb radi vžitja alkohola, leta
1928	že 4,677, in v letu 1929 pa 4,911. In ljudje v teh prohi bicijskih časih sploh hitreje umirajo kot so umirali prej 1,377,118 smrtnih slučajev je bilo navesti v letu 1930, na pram 711,223 smrtnim slučajem v letu 1919, ko ni bilo še pro hibicije, in je tedaj tudi influenca razsajala.
"Zagovorniki prohibicije so nam obljubovali, da ko bo enkrat pijača .odpravljena, da se bodo spraznile naše ječe da se bodo zmanjšali zločini, zmanjšali davki, da bo ljudsko zdravje boljše in uspešnejše. Ničesar od tega nimamo danes. Ječe so prenapolnjene, 121 novih ječ se je zgradilo, od kar je upeljana prohibicija, ljudje so bolehavi bolj kot so bili kdaj prej, delavski* položaj je tako slab, da slabšega še nismo imeli, odkar obstoji n^ša republika, davki so se pomno žili, korupcija graft na vseh konceh in krajih, tako da živimo danes v peklu, ne pa v paradižu, kot so obetali zagovorniki prohibicije! In ti se danes po ogromni večini kesajo za zločin, ki so ga započeli nad ameriškim narodom, ko so uvedli prohibicijo, katere se narod danes zlepa ne more otresti.
"Skušal sem navesti razmere kot so, povzel sem števil ke iz uradnih zapisnikov, in nikjer ni ničesar pretiranega pač pa so vse izpovedi na podlagi pričevanja in uradnih zapiskov. Kdaj se'bo zbudil ameriški narod, ta sicer tako razumni in pošteni ameriški narod, da se bo otresel onih pi javk, ki ga pod krinko hlinjenja in zahrbtnosti mozgajo clo krvi? Rad bi videl, da bi ta dan čimprej prišel!"
dobita glasilo (račun). Dolžnost teh tajnikov pa je, da isto na seji navzočemu članstvu prečita j o. Ako bodo računi res poslani po pošti, pa jih bo iz vsakih 100, ki bodo list prejeli, morda pet pregledalo račune, drugi ga bodo pa brezbrižno vrgli v peč. Tisti, ki smo naročniki A. D. smo jih že itak lahko pregledali, ter jih dali še kakemu drugemu, ki ni naročnik in ne član, da vidi lahko, kako naša Slovenska Dobrodelna Zveza napreduje.
Upam, da se mi oprosti, ako povem, da sem že deset let članica SDZ, pa do sedaj še nikoli nisem dobila računa po pošti in ne pri tajniku. Ravno tako ne moj soprog, ki je že tudi več let član te organizacije. Pač pa vedno z veseljem zasledujem glasilo Slovenske Dobrodelne Zveze in nje napredek. Več o tem se bomo pa še lahko pomenili na društvenih sejah, katerih bomo imeli še par
do prihodnje letošnje konvencije Slovenske Dobrodelne Zveze.
Ker se bo naše prihodnje društvene seje, 22- marca ob 2. uri popoldne udeležil tudi naš glavni predsednik John Gornik, kličem vsem članom in članicam društva Naš Dom št. 50, da se seje vsi brez izjeme udeležite. Gotovo nam bo naš glavni predsednik povedal kaj zanimivega in koristnega za naše društvo in S. D. Z. Kot sem slišala, se udeleži seje tudi naš vrhovni zdravnik dr. Kern. Posebno pa vabimo našega glavnega zapisnikarja, James Debevca, da se udeleži te naše seje in upam, da se je gotovo udeleži.
Torej naj nihče ne izostane in vsak naj pripel j a še vsaj enega novega kandidata seboj. Vsi ste prijazno vabljeni!
H. Tomažič, zapisnikarica društva Naš Dom št. 50, SDZ.
Cleveland, O.—V Ameriški kadar mu plača asesment. Domovini sem čitala dopis so-, že samo s tem bi se na poštnih sestre Rose Zupančič, članice S. I znamkah prihranilo $140.00, Ko-D. Z., ki omenja glede letnih ra- like bi bilo pa še poleg tega pri-
čunov S. D. Z., da je iste neumestno pošiljati članom po pošti. Tudi jaz sem ena tistih, ki se z njenim dopisom popolnoma strinjam.
Ker je pač vsakemu članu dovoljeno izraziti svoje mnenje,
hranjenega dela glavnemu tajniku SDZ. čemu pa je ravno letos taka debata radi tega raz pošiljanja, ko so slabi časi in ko se povsod gleda, da bi se kolikoi mogoče manj potrošilo. Ali bi ne bilo bolj pametno, da bi tisti
vsled tega tudi jaz izrazim svo-jki so predlagali in zahtevali raz
je na tem mestu. Zdi se mi, da ta pošiljatev po pošti je zelo nepotrebna. Ker pa zahteva večina članov, da bi vsak dobil po en iztis glasila, v katerem so priob-
pcslati te račune, da bi predlagali, da se tistih $300, ki bi se jih prihranilo z razpošiljanjem glasila, obrnilo za plačilo asesmenta starim članom, ki so prišli že ta-
SMRT OBUPANE MATERE
Naslednje poročilo nam je bi-o podano od otrok in sorodnikov nesrečne družinske matere, He-ene R a j n o v i č, matere petih otrok, ki si je zadnjo soboto končala svoje borno življenje. Stanovala je na 19209 Arrowhead Rd., Cleveland, Ohio.
V soboto dopoldne je prišel policijski stražnik k omenjeni in ji sporočil, naj gre po soproga v mestno bolnico, kjer se je nahajal že šest mesecev radi umobol-nosti. žena se je tega sporočila prestrašila, ker je vedela, da je mož radi umobolnosti siromašni družini nevaren in ker je bolan, bi bil še v večjo nadlogo že itak revne družine.
Družina je v največji bedi že 22 mesecev, odkar se je mož ponesrečil v tovarni N. Y. C. Poškodoval se je bil na očesu, kar mu je povzročilo zastrupljenje krvi po vsem telesu. Ker se ni javil pri kompaniji pravočasno za podporo, je izgubil delo in zavarovalnino in tako je ostal v največji revščini z družino vred.
Soproga se je mučila in trudila, da je vzdrževala pet otrok. Starejša hči Helena je bila edina, ki je delala in pomagala materi, dasi je bila sama slabotna, da so mogli riniti naprej od dne do dne. Prijateljem je povedala zadnje dni, da jim je bila v po-
moč tudi župnija sv. Pavla na Chardon Rd., kamor hodijo otroci v šolo, zakar je izrekala najlepšo zahvalo za darove. Prav tako je omenjala s hvaležnostjo tudi hrvatsko društvo, h kateremu je njen mož spadal, ker ji je društvo večkrat poslalo kak dar. Zastonj pa se je obračala na mesto za pomoč, dasi je to večkrat poskušala.
Vse te težave, revščina in za-puščenost je ženo tako utrudilo, da ni več vedela, kam naj se obrne za pomoč. K vsemu temu ji pride pa še nenadoma novica, da ji bodo poslali domov moža iz umobolnice. To je bilo preveč za njene izčrpane živce. Napisala je nekaj vrstic sorodnikom, da naj skrbe za njene otroke. Povedala je v par vrsticah, da je najbolje, da se umakne vsem tem njenim neznosnim nadlogam. Naročila je otrokom, naj gredo k družini njenega brata George Popoviča, 18715 Pawnee Ave., sama pa si je s strelom v srce vzela življenje.
Pokojna zapušča pet otrok v starosti 6 do 20 let in poleg brata George še brata Daniela v Montani, ter sestro Marto Vuko-vič v Clevelandu. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v sredo dopoldne pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Pokoj njeni duši!
mali, ki niso nikdar žalili Boga, ki so nedolžni kot angeli v nebesih. Adamovi otroci smo vsi. Na vse pride posledica greha naših prvih starišev. Toda, ko je pa hoja skozi časno življenje končana, se prične popolno, večno in neizrečeno srečno večno življenje. Tudi Kužnikovi družini naše sožalje na izgubi malega Roberta.
Odkar sem zadnjič poročal smo dobili nekaj novih faranov: Anton, Frank Štefančič iz Prince Ave., katerega sta prinesla h krstu Milio Angeli in Katarina Blažič. Lawrence, Joseph Skeii, član John škerlove družine, kateremu sta botrovala Ka-rol Bokarjeva mati pa Frank, in Ivana, Marija Fink, hčerka Anton Finkove družine na 77 St. Za tega sta pa obljubila krščansko življenje Anton in Sofi Mo-žina. Povem vam pa da ravno takih kot so ti, še ni bilo na svetu do sedaj in jih tudi ne bo, pa naj reče kdo kar hoče. Klanjamo se!
Ljudje-božji, post je tu. Veli-kanoč se bliža! Potrudite se, da opravite svojo velikonočno dolžnost. Kaj se nekateri šparate? Ali mari ni mogoče vesti izpra-ševati drugače, ko na cvetno soboto? Ne čakajte zadnega tedna. Spovedovanje je vsako jutro od pol 7 naprej. Tako tudi vsak petek večer po križevem potu. Ne odlašajte te dolžnosti, kakor kako operacijo na slepiču, ali kakor v slučaju, da je treba zob izpuliti. Ta teden in v soboto bo spovedoval samo eden. Father Gnidovec odpotuje sredi tedna na West, v Rock Springs, Wyoming, kjer bo pomagal pri 40 urni pobožnosti in bo spovedoval Slovence tam, kjer nimajo slovenskega duhovnika. Pomagati moramo tudi drugje. Tukaj sva leto in dan dva. Po nekaterih krajih pa nimajo celo leto niti po enega. Toraj pridite pravočasno. Vi si lahko pomagate.
Prestali smo nekaj nevarnosti pred boleznijo, zlasti pljučnico in flu. Sedaj pa se pojavlja med šolarji zopet druga bolezen, ki ni sicer nevarna za življenje, toda je pa zelo nalezljiva. Tej bo-
čeni računi, v roke, naj bi iz gl.! ko daleč, da jim pri najboljši vo-urada poslali vsakemu društve-Jlji ni več mogoče plačevati iste-nemu tajniku toliko iztisov, ko- ga, pa je tak član morda po 10 likor je članov pri društvu. Dru-jdo 15 letih plačevanja, črtan iz štveni tajnik pa bi iste lahko ] društva.
vsakemu članu izročil na seji, ali J In vsak tajnik in tajnica itak
"Kaj pa je, kaj pa je?" je začudeno poprašvala sosedova Polona od mladeniča sosedne hiše, ki je jokaje priletel iz hiše.
"Mati umirajo. Po gospoda hitim!" in hitel je naprej proti župnišču na vso moč, da bi ne bilo prepozno.
Ljudje so vedeli, da "Slovač-ka," kakor so jo nazivali, sicer prihaja še včasih k maši ob nedeljah, toda nikdo je ni videl iti k izpovedi ali prejemati sv. obhajilo.
Kmalo sta nazaj, župnik in sin Slovačke. Dolgo, dolgo so čakali ljudje pred vratmi, med tem, ko je župnik poslušal zgodbo nesrečnega življenja. Konečno se odpro vrata in župnik pokliče v sobo oba sina ter nekaj prič. žena izuove, da ni bila nikdar ve-j 1 javno poročena. Prvi sin stoji ves pobit in v brezmejni žalosti poleg umirajoče matere, že dalj časa je čutil poklic v duhovski stan. Ve-pa, da se sprejmejo v ta poklic edino le otroci iz pravilnega zakona. Drugi sin si ne stri ničesar. Bil je pokvarjen, Zašel je bil v slabo druščino, postal pofiajač, pijanec in igravec.
Mati umrje; konečno po dolgih letih duševnega nepokoja spravljena z Bogom. Toda, kaj pa z sinovoma?
Pridte v četrtek na praznik sv. Jožefa pogledat eno izmed
kadar je zakon zavezan samo po civilni postavi in ne po zakramentu, kot bi moral biti vsak Vstopnina za odrasle je samo 25 centov in za otroke 10c, trije od ene hiše za 25c (popoldne) zvečer za odrasle 25c, za otroke 15c. Predstava se vrši v korist cerkve.
Velika žalost je zadelo hišo Frank A. Novak Jr. Pred sedmimi tedni so dobili malega prinčka. Veselje je vladalo v hi ši in velika zadovoljnost je sijala iz oči obeh mladih starišev, kakor tudi iz obrazov sorodnikov, posebno starih očetov in mt'ter. Priklatila pa se je od nekod huda pljučnica in zgrabila malega Franka tako hudo, da je ni mogel prenesti. Pristopil je božji poslanec, objel dušico in jo odnesel v sinje višave med angele v nebo. Telesne ostanke so pokopali v petek popoldne. Mladi družini naj bodo izraženo naše globoko sožalje.
Družina Frank Kužnik je zadnji torek zjutraj po maši sprej-mila na mirodvor svojega malega člana Roberta, komaj devet mesecev starega, ki pa je v svojem kratkem življenju okusil veliko trpljenja v bolezni. Sedaj je njegovega trnovega pota konec in začela se je doba večnega blagostanja in veselja, o katerem pravi sv. Pavel, da se
naj pomeni j ivejših zgodb. V če-! "trpljenje sedaj nega časa ne da trtek popoldne ob 1 in zvečer ob primerjati z njim," da je toraj pol osmi bodo zanimive slike vredno sprejeti vse bolečine te-predstavljale to znamenito zgod-ga življenja, samo da si poveča-bo; "Dva Brata!" Pridite vsi;mo in pomnožimo veselje in pla-Jožefi in Jožefine in žoviji in | čilo, ki bo trajalo vso večnost. To Zofke, da vidite, kaj se zgodi, je tudi razlog, zakaj trpijo celo
lezni se pravi "Spring Fever." Najhuje prijemlje otroke, kadar solnce sije in je gorko od zunaj. Opozoril bi stariše, da pazijo posebno na dečke, ker so bolj izpostavljeni, kakor deklice, posebno če imajo žep poln "marbles," ali kroglic. V skrajni sili je treba rabiti brezovo, ali tudi leskovo olje. "Namazati" se mora predvsem na širšo plat človeka in dobro ugnati notri, če želite, da pomaga takoj. Varujte otroke pred to pomladansko boleznico.
Opozarjamo stariše, kateri imajo otroke v publik šoli, da jih pošiljajo redno h kršanskem nauku. Ali hočete, da bodo vaši otroci kristjani, ali odpadniki? Slabo je že zadosti, da gredo vaši otroci v šolo, v kateri Stvarnik in Odrešnik sveta, kateri bo sodil vas in vaše otroke, nima nobenega mesta. Doma ni ne molitve, ne druzega, kar bi vadilo otroke ozirati se na Boga in naš konečni cilj. Ali se nam je potem čuditi, da se vsak dan bolj pogreza ameriška mladina v zlo-činstvo vsake vrste? Da postajajo deklice že nežni mladosti vlačuge, da se med dečki širi raz-brzdanost zločin in zlodej? Če naša mladina ne spozna, da je človeški cilj Bog in večno veselje, ne pa ustrezovanje strastem tukaj, in, da si to večnd veselje moremo pridobiti le z dobrim in moralnim življenjem, ne smemo pričakovati boljšega od nje kot drvenje za tem v čemur misli, da je zadovoljnost, pa naj bo prav ali ne. čudno je ravnanje nekaterih starišev, ki pošiljajo otroke v publik šole. Tisto, kar bo koristilo otroku samo za ta svet, branje in pisanje etc, tega se morajo učiti vsaj pet dni na teden, po šest ur na dan. Tisto pa, kar je otroku v časno in večno korist spoznanje Boga in Njegovih zapovedi, tega pa niti ene ure na teden ne dajo. In tako ravnanje naj bo pametno in "napredno?" "Vse to ti dam, če predme padeš in me moliš," je rekel satan Kristusu na gori. Stariši, ki zanemarjajo krščansko vzgojo pri svojih otrocih, zvesto častijo satana, če ne v besedi, pa v dejanju.
Če vrjamete, al' pa ne.
IZČRPKI SEJ S. N. D., CLEVELAND, O.
Zapisnik št. 1. — Seja 20. januarja 1931. — Završi se prisega direktorija, katero izvrši javni notar Mr. A. Sitter. Preide se na določitev plač. Določi se plača po $1.00 vsakemu direktorju za vsako sejo. Do iste so opravičeni za vsako sejo kateregakoli odseka. Za nadzorstvo veselic se določi plačo $2.00 za vsakega nadzornika. Za pregled računov po $1.00 za vsakega pre-gledovalca od vsakega pregleda knjig. Preide se na plačo tajnika. Brat Černe predlaga, da bi se izpremenil sistem, da bi se tako morda znižalo stroške čiščenja. Brat Skuk predlaga, da ostane plača direktorjev kot je bila dosedaj,, za blagajnika pa naj se določi plača $12.00 letno,
SND. Nominirani so: Gornik, Kačar, Somrak, Stokel, Kalan, Oglar, Skuk, Truger, Babnik, dr. Mally. Vsi odklonijo in pri ponovni nominaciji sprejme Kačar, ki je soglasno izvoljen.
Za podpredsednika nomini-ran Oglar in soglasno izvoljen.
Tajnikom nominirani Okorn, Tavčar in Skuk. Prevzame Okorn, ki je soglasno izvoljen.
Blagajnikom izvoljen Černe soglasno.
V nadzorni odbor izvoljeni: Somrak, Tavčar, Močnik, Kalan in Tekauc V gospodarski odbor: GQrnik, Mack, Babnik, Skuk, Je-rina. V šolski odbor: Dr. Mally, Truger, Kogoj, Vertovšnik, Zo-rič, Zorko in Stokel.
Dr. Mally poda pismeno resig-
poleg tega pa od vsake seje in |nacijo Govori in apelira se nanj, vsake revizije računov po $1.00. j da resikrnacijo umakne. Kačar Predlog sprejet.	i predlaga, da se volitve gospodar-
Glede šolskega odbora se pla-jskega odbora razveljavi in da se ča le za se.)e onim direktorjem.; vrše ponovne volitve. Predlog ki bodo v šolski odbor izvoljeni, j se ne upošteva, ker ni na dnev-Placa tajnika. Predlog stavljen jnem redll Resignacija se polo-m sprejet, da se določi tajniška na mlzo do prihotinje seje.
plača $65.00 mesečno, to je, dokler se sistem ne izpremeni. V njegovo področje spada tudi delo za tajništvo za slovensko mladinsko šolo SND. Surety bond se določi za tajnika $2,000, za blagajnika pa $1,000.
Določi se razne odseke. Upravni odsek obstoji iz 4 članov, nadzorni in pritožbeni iz 5 članov, gsopodarski in finančni iz 5 članov, šolski ter prosvetni iz 7 članov.
Sklene se, da naj se preštudira ves sistem, da se bo lahko do 80. junija določilo bodoči sistem uprave in da eventuelna izpre-. memba stopi v veljavo 1. julija) tekočega leta.
Sprejme se predlog, da se konferenčne volitve sprejmejo. Preide se na volitve uradnikov in raznih odsekov.
Nominacija za predsednika
Klub društev je izročil čisti preostanek iz lanskega leta. Stavljen predlog, da se naloži $2,000 v posebni fond, iz katerega sc bo v nujnih slučajih kupovalo delnice SND.
Valerij Ogrin predloži zapisnik delniške seje. Nakaže se mu $20 plače, kot je bil sklep delniške seje. — Zaključek seje.
Izčrpki seje gospodarskega odbora, ki se je vršila 30. januarja t 1. Predsednikom izvoljen Skuk. Sklene sc, da se napravi več popravil pri Domu. Sklepa se o oddaji dvoran. Debatira se o pritožbi glede oddaje dvoran komunistični stranki. Sprejme se predlog, da se jim da prostor še v nadalje, ako plačajo polovico najemnine naprej, drugo polovico pa, predno se jim dvorana odpre. Ako imajo na programu (Dalje na 3. strani).
Kakor se vsakemu človeku rado kaj pripeti, tako se je nekemu odvetniku, da se ga je (slučajno) nalezel, predno je šel k obravnavi, pri kateri je zastopal nekega klijenta, ki se je nekaj pregrešil čez postavo. Vseeno je bil odvetnik toliko pri brihti, da ni pozabil svoje dolžnosti in se je srečno primajal v sodno dvorano. Toda bistremu očesu sodnika ni ušlo odvetniko-vo obsedno stanje, pa ga je začel zmivati in mu peti levite in paragrafe nekako takole:
"Gospod odvetnik! Sramota in škandal je, da pridete v takem stanju na sodišče in pred moje oči! To je sramota in škandal za vas, za vašo družino in za ves odvetniški štab v tej deželi!"
"Vaša milost," spravi iz sebe odvetnik, "ali z menoj govorite?"
"Z vami, z vami, da! In sem rekel in še enkrat rečem, da ste napravili sramoto sebi, vaši družini in odvetniški zbornici!" (In je udaril s kladivom po mizi, da so lepe besede bolj držale).
"Gospod sodnik, oprostite, da vam nekaj povem," reče natre-skani odvetnik, ko je malo pomislil. "že deset let sem odvetnik v tem mestu in sem imel že nešteto slučajev pred vami, gospod sodnik, pa tako po pravici niste še nikdar izrekli svoje sodbe, kot ste jo pravkar."
A
Zadnji teden sem bral v A. D., da je neka žena brcnila svojega moža v tilnik. Naj ga, morda je zaslužil in nimam nič proti temu. Vedel bi le rad, kako ga je brcnila: ali je bil možiček tako majhen, ali je pristavila lestvo.
A
Nekdo je bil poklican za pričo na sodnijo in tam so zahtevali od njega, pa pokaže poročni list, ali vsaj kako podobno izkazilo, da je postavno poročen. Priča stopi k sodniku, razgrne nekaj las na glavi in mu pokaže veliko brazgotino, ki jo je morala napraviti najmanj kaka lopata, ali kramp. Sodnik je izjavil, da ta dokaz zadostuje.
A
ženi je umrl mož. Strašno je ona žalovala za njim in na vsak način je hotela še enkrat slišati njegov mili glas. Pa se odpravi k nekemu špiritistu, da mu prikliče moža iz drugega sveta. Ko je plačala predpisano vsoto, je bila žena kmalu zvezana z drugim svetom in razvil se je sledeč razgovor med ženo in možem:
žena: "Ali Ti govoriš, dragi Janez?"
Mož: "Seveda, ljuba špelca." žena: "Oh, ljubi mož, ali si srečen ?"
Mož: "Ne posebno." žena: "Kje se pa nahajaš?" Mož: "V peklu!" žena: "Jej, v peklu te mrcva-rijo? Ali si ne želiš, ljubi moj Janez, da bi prišel zopet nazaj na svet, k svoji ljubljeni ženici?"
Mož: "Nak, tega pa ne, draga ženka, tega pa ne!"
A
"Pravijo, da je poljubovanje škodljivo!" •
"Jej, pa res? Do zdaj . . ." "Te ni še nihče poljubil, kaj?" "Ne, do zdaj mi še ni škodovalo."
A
Pri Bcgatinovih se je izvršil vlom. Sredi noči. Nihče ni slišal. Gospod Bogatin hiti zjutraj na policijo.
"Tatu že imamo," mu je rekel komisar.
"Ali res? Ali bi mogel za trenutek z njim govoriti?" "Čemu?"
"Kaj mislite, ob dveh ponoči je vlomil, ne da bi se zbudila moja žena! Vprašati ga moram, kako je to napravil."
IZČRPKI SEJ S. N. DOMA, CLEVELAND, O.
CILJ IZSELJENIŠKEGA KONGRESA
(Nadaljevanje 'z 2. utrarM
se predstave in druge točke, ki
ne soglašajo z najemnino za shod, morajo plačati še ostalo vsoto.
Najemnina za dvorane ostane po starem. Odobri se, da ostane še nadalje dosedanji oskrbnik; njegova plača ostane pri starem. Oskrbniku se naroči, da kadar So prireditve, naj eden ostane doma do 9. ure zvečer, da lahko postreže najemnikom. Kurjač ostane in odobri se njegova stara plača. . .
Sklene se, da se naroči platno za hodnik v starem poslopju; naroči se ga pri tvrdki A. Grdi-na. — Zaključek seje.
Redna seja direktorija 10. februarja t. 1. — Tajnik predloži pismene apele' za znižanje najemnim v SND. Zadevo se prepusti gospodarskemu odboru. Sprejme se predlog, da se da v najem dvorane brezplačno vsem ustanovam, ki poučujejo brezplačno in kjer učitelj nima nika-kih plač.
Sprejme se predlog, da se sprejme resignacijo dr. Mallya. Tajniku se naroči, da naj obve-, sti namestnika, dr. Mally-ju se Pa pismeno zahvali za njegovo sodelovanje pri S. N. Domu.
Direktor Truger se čuti užaljenega radi sistema šole SND. Poda resignacijo, katere se pa ne sprejme. Sklene se, da .gre prosvetni odbor na delo in povabi k sodelovanju potrebne žene in dekleta, potem pa vsi skupaj delujejo za procvit slov. šole SND. Brat Truger se zadovolji in vzame resignacijo nazaj.
Sprejme se predlog, da se tajnika in blagajnika da pod varščino zavarovalninskega sistema.
Tajniku se naroči, naj pozve, zakaj Mrs. Ivanush še ni izročila zapisnika zadnje delniške seje. Študira se zopet sklad $2,000 • za nujne slučaje. Naroči se gospodarskemu odboru, da najde kako pot za uresničenje tega fonda. — Zaključek seje. ■
Seja gospodarskega odbora 13. februarja t. 1. — Ker imamo prazne prostore na vogalu, se sklene, da se jih odda, pod pogojem, da postavi najemnik varščino, ki naj bi bila vselej odobrena od našega odvetnika. Sprejet predlog, da se najemnina zniža. Sprejet predlog, da se zniža najemnina za okroglo 10%. Znižanja naj bi bili deležni vsi najemniki prodaj alen in uradov.
Ker 'še ni na rokah zapisnika zadnje delniške seje, se ne more priti do zaključka radi fonda za odpoklic delnic v nujnih slučajih. — Zaključek.
Seja prosvetnega in šolskega odbora 17. februarja t. 1. — Prosvetni odbor se zedini, da se po-Vabi na prihodnjo sejo sledeče: Dr. Kerna, I. Z or mana, V. Grilla, M. Ivanush, J. N. Roglja, A. Simčič, L. Medveška, Julijo Močnik, F. Gerbec, M. Križman-čič, F. Suhadolnika, Mr. in Mrs Kerže, J. Siskovicha, A Grdina in L. Pirca. — Zaključek.
Seja prosvetnega odbora m šolskega odbora 24. februarja. Navzoči so skoro vsi; A. Grdina in L. Pire se opravičita, ker sta zaposljena. Vsi navzoči se stri njajo, da ostane dr. Kern pred sednik slov. šole SND. Dr. Kern prevzame. Za podpredsednika soglasno imenovan Ivan Zorni an.
Plača učiteljev in učiteljic ostanejo še zanaprej. Sprejeto, da se povabi tudi F. Žagarja, da bomo takorekoč imeli tudi manager j a odra. Prihodnja prireditev se vrši 9. maja. — Zaključek.
Zapisnik redne seje 10. marca. — Pismo Miss Perdan se izroči v rešitev prosvetnemu odboru. Pismo Slovenskega Sokola
izroči gospodarskemu odboru. Odobri se, da se ponovi zavarovalnina.
Na dnevni red pride zopet sklad $2,000 za odpoklic delnic v nujnih slučajih. Sklene se, da se apelira na Klub društev, da Prevzame ta sklad v svoje področje. Zapisnik zadnje delniške seje se izroči upravnemu odbo-
Dosledno po objavi o sklicanju ve potrebe in želje; dasi bo med
prvega Izseljeniškega Kongresa, ki bo se obdržaval v Zagrebu začenši od 27. junija tega leta, in po objavi o odpotovanju izletnikov na ta kongres iz New Yorka dne 16. junija s parnikom "Aquitania," smatrajo nižje podpisani člani Izletnega Odbora za svojo dolžnost, da naslovijo to javno izjavo vsej naši javnosti v svrho, da se ta obvesti o značaju napovedanega kongresa.
To je prvikrat v zgodovini našega izseljeništva, in, v kolikor nam je znano, v zgodovini drugih izseljeniških skupin, da izseljenci pojdejo v svoj rojstni kraj v svrho, da s svojimi ta-mošnjimi brati razpravljajo o vprašanju svojega medsebojnega odnošaja.
Kdor je imel prilike objektivno opazovati in poslušati obe strani, ta zna, koliko potrebno je medsebojno spoznavanje in dosledno popravljanje tolikih povsem pogrešnih nazorov enih in drugih. V domovini obstoja povsem netočno naziranje o nas in našem življenju, k čemur so mnogo prispeli tudi naši povratniki, ki se radi bahajo in pretiravajo. V domovini prevladuje mišljenje, da smo mi za nje izgubljeni in da je zastonj vsako prizadevanje, da nas se "ohrani." Oni verujejo, da so vezi de-finitivno ukinjene vzklic dejstva, da večina našega izseljeništva, po tolikih letih bivanja izven rodne zemlje, še vedno duševno živi v njej.
Radi tega je ravno glavna naloga napovedanega kongresa, da prikaže naše življenje v pravi sliki z vsemi njegovimi vrlinami in pomanjkanji; da obrne pozornost javnosti v domovini na ta problem, ki je danes bolj kompliciran in tragičen za izseljeni-ka kot kedaj poprej; da na neki jačji način zainteresira javnost v domovini za vprašanja, ki so za mnoge izseljenike življenske važnosti, in da ustvari primerne pogoje, kako bi v doglednem času stvarni zastopniki izseljeništva, v prvi vrsti zastopniki naših organizacij, mogli avtoritativno pretresati vsa vprašanja z interesiranimi faktorji v domovini in priti do sklepov, ki bi sanirali odnošaje med izseljenci in domovino v obojestransko korist. Dosledno, svrha tega kongresa
sovdeležniki ljudi, ki so po svojem poklicu posebno proučevali gotove faze njegovega življenja, pravne, zdravstvene, socijalne, kulturne, gospodarske in verske, vendarle smatramo, da problem zahteva sodelovanje vseh socijal-no interesiranih ljudi v naši javnosti, tako da ta prvi resni korak v svrho ureditve odnošajev med nas in domovino more dovesti do zaželjenih rezultatov.
Radi tega se podpisani člani Izletnega Odbora obračajo naši javnosti, posebno pa našim časopisom in organizacijam, da posvetijo dolžno pažnjo temu podjetju in da objavijo svoje nasvete in opazke, tako da bi vde-ležitelji kongresa mogli biti točni tolmačiti čuvstvovanja in razpoloženja našega naroda v tej deželi. Naj se v naši javnosti vede resna in konstruktivna diskusija o tem za nas važnem vprašanju, ki bi razbistrila naše pojme in jasno ugotovila, kaj hočemo in na kak način želimo to doseči. Na temelju tako predloženih mišljenj bodo naši vde-ležitelji na Izseljeniškem Kongresu znali zavzeti pravilno stališče v poedinih vprašanjih, ki bo odgovarjalo intencijam naše javnosti v Ameriki.
Prosimo za sodelovanje vseh iskrenih prijateljev našega izseljenega naroda.
je v glavnem informativna; ne-ineo, Miloš Mrvoš, Dejan Nedelj-
sko nujno potrebno predhodno delo, da se pravilno pojmi problem v vseh njegovih posameznostih, predno se pristopi k njegovemu definitivnemu reševanju v sodelovanju z zastopniki izseljencev samih.
Dasi med nameravanimi vde-ležniki imamo ljudi, ki so z našim narodom preživeli zadnjih 20 do 30 let in poznavajo njego-
AMERIŠKI IZLETNI ODBOR
Petar Andri, Borivoj Angjeli-novič, Kazimir Anzulovič, Stevo Babic, Ivan Batistič, Rev. Bosilj-ko Bekavac, John Bimbi, Stevo Bogdanovič, Mitar Bolanovič, M. Borovič, Vinko Budrovic, Henry J. Camby, M. S. Cerrezin, Kap. Lujo Cukela, Mate Čulic-Dragun, Rade čupurdija, Lazar čurič, Prof. Juraj Devic, Arif Dilič, Grajo Dutina, Filip Ga-brič, Marko Glogovac, Anton Grdina, Drago Grkinič Marijan Guč, B. N. Gurgevič, Josip N. Habrich, Rainer F; Hlacha, Viktor Holjac, Daniel Hranilovič, Juraj Ivčič, Kap. K. Joksimovič, Miho Jugovič, Harry M. Justiz, Ante Kamenjarin, Zlatko Ker-hin, Andrej Kobal, George Ko-vačevič, Ante Krvavica, Dr. Jas. W. Mally, Angj. Mandušič, Ivan Marohni, Božo Martinovič, Gr-gur Mekič, Josip B Mihaljevic, Milovan Milkovič, Ivan Mladi-
oziroma drvarjev iz Knežaka nekega večera odpravilo s konji in vozovi pod Snežnik, da se oskrbijo z lesom. Za tja in nazaj potrebujejo z vozovi najmanj 24 ur. Ko so kmetje ob 6. zjutraj dospeli v gozd, so začeli sekati; med tem je začel na-letavati sneg. Ko je snežna burja postajala čedalje hujša, je en del pustil vozove v gozdu in se vrnil s svojimi konji domov, 17 mož pa je s svojimi konji ostalo in sekalo dalje. Toda popoldne se je vreme naravnost razdivjalo v najsilnejši snežni me-tež. Kmetje, ki ss se vrnili v Knežak, so komaj prišli domov. Vaščane pa je seveda začelo skrbeti za onimi, ki so ostali v gozdu. ženske so vse obupane prišle v vas Koritnico, ki je oddaljena od Knežaka štiri kilometre, da naprosijo ondotne može, naj gredo na pomoč. Koritenci so v naglici organizirali ekspe-dicijo, fantje so pa bili plat zvona, da opozorijo druge vasi. — Snežni vihar ni ponehaval. Kake tri kilometre daleč od Korit-nic so našli Knežane. Ti so se vračali, so pa v snežni vihri izgubili vsako smer. Skupaj s konji in vozovi so zašli v neko glo-bel, v kateri so stali v snegu do prsi in niso več upal\, da bi se rešili. Vrli Koritenci pa so svojim tovarišem in konjem po velikem trudu izkopali gaz in pozno v noč so bili doma, kjer so jih žene sprejele s toplo juho in čajem. — Pri Prestranku se je 17. februarja pojavila čisto blizu železniške postaje tolpa 8 volkov. Lačne zverine so prišle naslednjega dne zopet, in sicer jih je bilo to pot šest. Prišli so iz gozda in hudo tulili. Bližali so se tovornim vagonom, med katerimi so bili vagoni, napolnjeni z živino, čakajočo na sanitarni ogled. Prihiteli so finančniki in miličniki, ki so s streli iz pušk prepodili volkove, kateri so med snežnim metežem zopet izginili v bližnjem gozdu.
PEGAM IN LAMBERGAR
POVEST
Dr
Spisal Fr. Detela
kovic, Risto Nogulič, Mate Pe-trinovič, Andro Pucin, Milan Puzavac, Baldo B. Radoš, Ivan Radoševič, Rev. Maksim Relič, Mihajlo Rokic, Aleksander Sa-vine, P. N. Stankovič, Joseph Svete, Tomo Tomič, Stevo Trk-lja, Pero M. Ukaz, Kosto Unko-vič, Filip Vukelič, Leo Zakraj-šek, Josip B. Zokovič, Sam že-leznjak.
S konjem vred zmrznil. Kmet Štefan kovačevič, doma iz Koš ke pri Osijeku, je vozil na saneh svinje v Valpovo, kjer jih je prodal nekemu trgovcu. Ko je opravil in prejel denar, je kajpada krenil v gostilno in si ga privoščil nekaj požirkov, ali
zu sela Hrkanovec. Tu se je na cesti prvikrat prevrnil s sanmi vred. Konji so obstali, mož pa je obležal. K sreči je prišel mimo domačin, ki je dvignil vinjenega kmeta in mu pomagal dvigniti sani. Potem ga je spravil
Smrtno ponesrečen rudar. 9.
februarja je rudar štembergar Jožef, kakor navadno bil zaposlen pri šivanju in pregledovanju jermenov pri dvigalih v Št. Janškem rudniku. Na večer ob pol sedmih pa mu pade na glavo težka plošča, ki mu zada na glavi smrtni udarec in mu prestri-že nit življenja. Bil je pošten in marljiv v življenju. Zapušča ženo in sedem otrok.
Zaradi požara jo zadela kap.
Pri Toplakovih v Brezovcih v Prekmurju se je ponoči užgal kup slame. Plamen je takoj obsijal vso okolico in ljudje so hiteli prestrašeni iz hiš gledat, kje gori. Med drugimi je pritekla iz hiše tudi stara soseda. Pogled na silni plamen jo je močno pretresel. Hipoma je zakrilila z rokami, zakričala in se je zgrudila na tla. Ker se starka ni dvignila, so ljudj'e hiteli k njej. Mislili so, da jo je vrgla trenotna slabost. Tem večje je bilo presenečenje, ko so starko začeli tresti, a se ni zganila. Bila je že mrtva. Od strahu jo je zadela srčna kap.
Oni pa je pripovedoval, kako so pustošili vojaki kraj pred štirinajstimi leti za vojne s cesarjem, in koliko časa da si nihče ni upal iz samostanskega obzidja. "Glejte, lastovice so se že vrnile;" je vzkliknil vesel. "Jutri je Marijino Oznanjenje, in danes pride cesar v Celje, če se ne zamudi med potjo. Prositi moramo Boga, da se mirno reši vsa stvar."
"Kaj ni že vse v redu?" je vprašal Gregor iznenaden.
žal, da ne," je razlagal subprior. "Jaz se bojim, da se pogaja Vitovec s cesarjem Friderikom in s kraljem Ladislavom, in da zvaja oba. Kdo ga umeje! A prva napaka je bila ta, da se ni oziral nihče na kneginjo. Vitovec ima zase moč, a kneginja srca vsega ljudstva, in zdaj tem več, ko je tako nesrečna in zapuščena. Bistričanje so že prisegli cesarju zvestobo, Celjanje še ne."
"In Gornji grad?"
"Tudi še ne," je dejal resno Benedikt, in neprijetne misli so obšle Gregorja. "Upajmo, da se izide vse dobro," je tolažil oni. "Bog vdahni pohlevnega duha Vitovcu in kneginji, da se vda v nemilo usodo."
"A za Boga!" je vzkliknil Gregor, "če je samostan za cesarja, kaj ga briga Vitovec, kaj kneginja! Ob teh zidih in stolpih se mora razbiti petkrat tolika vojska, kakor je Vitovčeva. Vi ste vendar popolnoma cesarski, gos pod subprior?"
"Da, gospod Gregor, v imenu pravice in z ozirom na blaginjo nas in naših podložnikov. A kaj sem jaz v samostanu!"
"Vi? Prvi za priorjem, drugi za opatom.'V;
"Ah!" se je nasmehnil bridko Benedikt, "to se le tako vidi. Veste, kaj je subprior? Titulus sine vitulo, et habetur pro nihilo. Po našem činovnem redu je pre-lat "ignis," prior "grando," subprior "nix," drugi bratje pa "ce-tera'e tempestates et spiritus procellarum, qui faciunt verbum eius." Največjo veljavo ima sedaj prior, po imenu Vaš brat, pater Gregor, in ta pater Gregor je rodni brat Janeza Ostro-vrharja iz Galenberga, naj-strastnejšega pristaša Vitovče-vega. Tudi čez samostansko zi-dovje pljuskajo valovi življenja in razburjajo mirni pristan."
"Striček, ali ste mi prinesli obljubljeno knjigo o čudoviti devici Orleanski?" se je začul zvo-nek glas, in od hišice, ki se je belila kraj potočka, je prihitela mlada deklica, da poda šopek pomladnih cvetic staremu gospodu. Ko pa je zagledala Gregorja, je obstala in v zavesti nepri-lične svoje zadrege zardela čez in čez in izkušala skriti dišeči dar.
"Stopi bliže, Ta j da!" se je smehljal starček. "Tu je moj mladi prijatelj Gregor, ki je da-
pa tudi več. Potem je sedel na j na sani, pognal konje in tako je
sani, pognal konje in se odpeljal | bedni Kovačevič počasi roma)
že v prihodnji va-1 proti domu. Toda že kakih 500 i do 600 korakov iz vasi zunaj so se mu sani zopet prevrnile v ja-
proti domu. Ze v si ga je zopet zažejalo. Pred prvo gostilno jc ustavil, stopil notri na nekaj požirkov, ki jih je bilo skoro preveč ter se šele pozno pod večer odpravil proti domu. Okrog petih je prišel bli-
ru, ki naj istega v sporazumu predsednikov odsekov odobri, ter istega priobči v listih. — Zaključek.
Opomba. — Kar se tiče manjših zadev, niso poročana v tem izčrpku. če bi kdo rad kaj natančnejših poročil, naj se obrne na tajnika SNI), ki vam bo rade volje pojasnil, ker ste do pojasnila upravičeni.
Joseph Okorn, tajnik in zapisnikar S. N. D.
rek. Sedaj ni bilo nikogar, ki bi bil pomagal ubogemu možu ki je obležal s sanmi vred v snegu. Drugi dan zjutraj ga je našel neki kmet iz Harkanovcev mrtvega poleg prevrnjenih sani. Na cesti poleg gospadarjai je stal eden njegovih konj že skoro ves trd od mraza. Zraven pa jc ležal drug konj, ki je bil ponoči zmrznil. Kmet je sklical sosedne kmete, ki so mrtveca prenesli v bližnjo hišo. Še tisto popoldne se je sestala sodna komisija, ki je mrliča obducirala ter ugotovila, da je ubogi mož zmrznil.
Zima in volkovi na Kras u. Na Krasu je huda zima in visok sneg. Te dni se je več kmetov,
Thilip K- Mather
velilc dobrotnik človeštva, poveljnik'"Crusaders" v
Clevelandu, ki bo govoril na shodu v četrtek v Grdinovi dvorani.
Gerard J.Tilliod
bivši" hezni prav dni k v Clevelandu, eden- prvih borcev za odpravo proliibicije, m ki bo govoril v četrtek na shodu Crusaders v Grdinovi dvorani.
nes prijezdil v cesarjevem imenu. Daj cvetlice! Kaj jih skrivaš? — Amicis omnia commu-nia, gospod Gregor; vsak pol šopka dobiva."
Tajda je malo zamerila stricu, da tako deli njeno darilce, kakor bode morala ona deliti njegovo prijaznost s tujcem. Neprijazno je pogledala Gregorja, in ko sta se srečala z očmi, se je obrnila proč.
"Moja nečakinja," je razlagal Benedikt, "zapuščina rajnega svaka."
Pogovor pa se ni hotel več vneti. Deklica se je jezila, da ne more tako prosto govoriti kakor sicer, in da se mora tedaj zdeti mladeniču j ako pusta. Gregor pa se je mučil, da bi mu prišlo kaj na misel, kar bi jo utegnilo zanimati ; zakaj zdelo se mu je, da bi ji moral zaradi stričeve prijaznosti povedati kaj lepega, žal, da ni bil toliko samoljuben, da bi bil vedel, kako zanima navadna dekleta vse, karkoli jim pove čeden mladenič. Tako ga je, preden se je domislil on česa pametnega, prehitela ona, ki je menila, da je postalo hladno, in da bode stricu treba iti domov. Vzdignili so se, in Gregor je spremil nova znanca do hišice, kjer je stanovala Tajda s svojo mate r j o, sestro patra Benedikta; potem pa je šel gledat, kaj da delajo njegovi ljudje.
Ne daleč od vhoda je stala, obdana z zunanjim samostanskim zidovjem, krčma, kjer je točil Tomaž Ložar samostanska vina. Ker je bila pijača dobra in krčma edina v vasi, je bilo vedno dosti gostov. Obiskovali so .jo bratje iz samostana, vojaki iz posadke, tujci, ki so prihajali in odhajali po kupčiji, in domači kmetje, katerim se je godilo pod cerkveno oblastjo mnogo bolje nego njih rojakom pod posvetnimi gospodarji. Krčmar Tomaž je posredoval seveda med kmeti in samostanom; onim je svetoval, kadar so imeli opravka z oblastvom; zakaj on je poznal vse samostanske stvari; patru oskrbniku pa je zopet postregel s pojasnili o kmetskih razmerah : in komur je pomogel, ta je dal za pijačo. Prepirov v svoji krčmi ni trpel in še manj, da bi kdo pil brez denarja. Take brez-vestnike bi bil on najstrože ka-znil; a dobili so se taki že tudi takrat. Da pa ne prepreči najmiroljubnejši krčmar vseh prepirov, je spoznal Gregor, ko je šel mimo krčme, iz katere se je razlegal velik hrum. Izmed hru-ma je razločil glas Janezov, ki je kričal na vse grlo: "Sem, kdor ima korajžo!" Hitro je vstopil Gregor; a pred vrati ga je pre-stregla rdečelična krčmarjeva hči in ga opomnila, da naj odloži orožje, če hoče v krčmo. Med blagimi naredbami Tomaževe miroljubnosti je bila namreč tu di ta, da ni dovolil gostom oboroženim v krčmo, kar so splošno odobravali predstojniki. "Kmet," je modroval Tomaž, "ne pride z drevesom v krčmo, voznik pusti voz zunaj, kaj bi morali baš vojaki s seboj jemati vse orodje! Prepirali bi se, ne pil pa nobeden nič; in naj ubijo katerega, kdo pa bo meni plačal?" A zvedel je ubogi Tomaž, kako nevarno je nevtralnemu biti, kadar nastane v*državi razpor. Sredi sobe je stal, in stranki sta si ga podajali.
"Imejte vendar pamet!" je kričal, ko so ga pahnili od sebe nasprotniki Janezovi in Mihovi. (Dalje prihodnjič.)
M A L I O G L A Si
Pohištvo
za štiri sobe se poceni proda. Pozve se na 19614 Keewanee Ave.	(64)
Trgovski prostor
se da v najem, zaeno s štirimi so bami, spodaj. Garaža, prostor v kleti in podstrešje. Samo $45.00 na mesec. Pozve se na 15925 Sa-ranac Rd.	(64)
Hiša
se mora prodati, ker gre lastnik na farme. Hiša je dvonadstropna, 3 leta stara, lot 40x136. Je moderno zgrajena, ima šest sob spodaj, šest sob zgorej, dva fur-neza in klet. Dve garaži. Proda se za $9000.00. Takoj se plača $2600, za drugo je vknjižba na Orleans banki Hiša se nahaja na 12202 Lenacrove Ave., lastnik je pa John Glavich, 2901 E. 119th St. Kdor se misli zglasi-ti, naj se oglasi do 24. marca.
(66)
Slov. pod. društvo Kranj
Društvo je sklenilo na redni mesečni seji, da je brat Frank špenko, 15410 Calcutta Ave., pooblaščen pobirati mesečnino od članov društva Kranj, kar jih je stanujočih v Collinwoodu in Nottinghamu. Pobira mesečnino vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu do 12. ure dopoldne. Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu na 6025 St. Clair Ave. Joseph Kne, tajnik, 7219 Myron Ave.
Naprodaj je
kombinacij ska peč in tudi drugo pohištvo. Vprašajte na 975 E. 236th St.	(66)
Devet let smo že na istem protoru
JAKO FIN PREMOG
The
Northern Ohio Fuel Co,
1007 E. 61st Si. HEnderson 1691
Garaža
pripravna za popravljanje avtomobilov ali barvanje se odda. Velikost 60x38, nahaja se na St. Clair Ave. blizu 61. ceste, zadaj. Vpraša se na 6129 St. Clair Ave.
(Tue. Fri. x)
| DOBER PREMOG!	|
(g)'	Točna postrežba!	(g)
(§) The Hill Coal Co.	(g)
^ 1261 MARQUETTE KO.	(gj HEnderson 5798
Moving — expressing
POKLIČITE
TONY SEDMAK
7718 Loekyear Ave. Tel. FLorida 1026-W Dovažam tudi premog na dom — dober
ZA POSTNI CAS
Vsak dan dobite domač, svež sir, smetano in butter milk in mleko. Pripeljemo na dom. Se priporočamo tudi trgovcem
CLOVER DAIRY
1003 E. 641 h St.
ENdicott 4228
STEINMETZ
POGREBNI ZAVOD
invalidni ver/, in prvovrstna postrežba. I'reko 00 let v tem poslu. Mrtvaška kapelica brezplačno. .
FRED W. GROSSE, asistent
3708 Lorain Ave.	MElrosc 2098
ZA VELIKO NOC!
Kupite meso pri meni. Velika zaloga svežega in posušenega mesa.
Martin Frank
ST. CLAIR-lOUth ST. MARKET GLcnviHe 5994
Vedno najboljše meso.
iixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxa
Peč naprodaj
Grand modela, siva in bela, kot nova, vredna $40.00, se proda danes /.a $22.00. — 16001 Park-grove Avfe.
Rojaki .kateri potrebujete napeljavo elektrike ali popravila različnih poprav (out letov), električnih motorjev in sploh vseh električnih aparatov, sedaj vam naredimo po zelo zmorni coni. Delo garantiram vam v zadooljstvo; impm izkušnje in prakso v tem. Dobite me na domu. Se priporočam.
Frank Tekautz
«515 Edna Ave.
ali pa puBtite naročilo pri Grdina Hardware, 6127 51. Clair Ave.
«


vas stane "ROUND TRIP" KARTA za potovanje od New Yorka do Ljubljane in nazaj do New Yorka na dobro znanem parniku francoske linije

POSLUŽITE SE TE ZNIŽANE CENE IN POTUJTE V STARO DOMOVINO DOKLER JE ZNIŽANJE V VELJAVI
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na domačo slovensko tvrdko
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
CLEVELAND, O.
Piratje na reki Mississippi
SPISAL FRIEDRICH GERSTAECKER Za "Ameriško Domovino" prevel A. šabec
(Nadaljevanje)
Hitro je stekla po stopnicah v prvo nadstropje, ko pa je zagledala truplo svoje gospodinje, se je na smrt prestrašila in zakričala, in njen krik je privabil sosede in mimo idoče. Bilo je jasno, da je bil izvršen umor, in mnenje oglednikov se je glasilo: Smrt vsled težkega udarca na glavo.
Nato so začeli natančneje preiskovati sobo. Med drugimi stvarmi so našli tudi lovski nož z lesenim ročajem, ki je tičal v usnjati nožnici, in ostanke dveh cigar. Med množico v hiši je bil tudi neki kramar iz soseščine, ki je takoj, čim je ugledal ta nož, izjavil:
—	Naj me vrag vzame, če ni ta nož lastnina nekega mladega fanta, po imenu James Lively-ja. Saj ga je od mene kupil in mi je komaj zadnji četrtek dal zanj pol dolarja.
—	James Lively . . . je za-mrmral konstabler, — nu ta ženske ni umoril. Ampak hudič vedi, kako je prišel njegov nož sem.
—	James Lively — je ponovil naglo sodnik, — to bi bilo čudovito. — Kje je Cook? Kakor mi je Cook sam povedal, je on danes zjutraj baš s tem James Livelyjem prispel v Heleno. Stražnik ,pravite, da ste videli davi dva moža iti ob reki?
—	Da, prav gotovo, — je rekel vprašani, — ampak, seveda, trditi ne morem, da sta bila ta dva morilca.
—	žentlemani, — je rekel sodnik resno, — stvar je bolj tehtna, kakor si1 mislite. Ta Cook se je nenadoma, in sicer takoj po sodbi Regulatorjev na Fourctje la fave, pojavil v tem okraju.
—	To v resnici ne govori preveč v prid Cooka, — je rekel konstabler. — Ampak James Li-vey je pošten, priden fant, in kot tak tudi splošno znan.
—	Njegov nož je bil najden tukaj, — je rekel mirno, toda resno sodnik.
—- Da, in s fantom bo treba govoriti, — se je oglasil nekdo iz množice. — Na vsak način so dokazi proti njemu dovolj tehtni, da vzbujajo sum. Poleg tega moram tudi pripomniti, da je bil šele predvčerajšnjim — komaj polj milje od njegove hiše — neki mož ubit in oropan. In čeprav je James Lively kon-stablerjev prijatelj--
—	Stojte, niti besede več! — ga je prekinil konstabler. — Nihče naj ne reče, da proteži-ram svoje prijatelje. Jaz sem takoj pripravljen aretirati mladega Livelyja; bo vsaj tem prej dokazal svojo nedolžnost.
—	Hej, kdo pa govori tukaj proti James Livelyju ali Cooku'.' — se je nenadoma oglasil Cook,
.ki je zdaj vstopil. — Tukaj je Cook, Lively pa tudi ni daleč od tu. Torej kdo je toliko nesramen in drzen, da vrže meni v obraz besedo morilec?
—	Stojte, gospod, — je rekel resno sodnik. — Takega suma se ne odvali od sebe z golim besedičenjem in bahanjem. Vidite, tale nož smo našli na mizi poleg umorjene ženske.
Cook se je prerinil k mizi, toda komaj je ugledal nož, je udaril s pestjo po mizi in zaklical:
—	Sto hudičev! Ali ima ta prokleti lopov tudi tukaj svojo roko vmes? Ali je ta krvava bestija vsepovsod? Ampak, čakaj! Ne boš nas več dolgo vodil za nos in kmalu nam prideš v pest!
—	Nu, gospod? — je rekel sodnik nestrpno.
—	Tega noža, — je rekel Cook ter se obrnil k sodniku, — ni mogel prinesti nihče drugi sem, kot oni zloglasni Cotton. Ta ga je predvčerajšnjim zvečer, z
dvema torbama srelivom vred, ukradel iz naše hiše. Zdaj pa ne smemo zamuditi niti trenot-ka več, če hočemo ujeti tega de-vetkratnega lopova. Tak pojdite, ljudje! Zdaj gre za to, da uničimo to šibo božjo, ki tepe deželo !
Na sodnikov migljaj mu je konstabler zastavil pot, sodnik pa je vprašal:
-	Kdaj ste prišli danes v Heleno?
—	Jaz? čemu to vprašanje?
—	je vzkliknil Cook nevoljen.
—	Jaz zahtevam, da mi odgovorite na moje vprašanje, — se je glasil resen poziv sodnika.
—	Nu, prav; danes zjutraj.
—	Ob kakem času?
—	Što hudičev, jaz ne nosim ure seboj, — je vzkliknil Cook.
—	Na vsak način pa je bila še tema. Ali vam to zadostuje?
—	In kje se zadržuje mladi mož, ki je, kakor pravite, prišel z vami in čigar lastnina je ta nož?
—	Sodnik Dayton, jaz sem vam o tem že davi--
—	Prositi vas moram, gospod, da mi odgovarjate na moja vprašanja, — je rekel resno sodnik
Kje je James Lively v tem trenotku ?
-	Sodnik, — je rekel Cook in ostro pogledal Daytona, — zdi se mi skoro, kakor da se hoče tu igrati z menoj neko podlo igro. Božja strela! Jaz nisem noben otrok! Kaj pa pomeni to iz praševanje?
—	Vaše vprašanje zahteva tudi odgovor, — se je tedaj nenadoma zaslišalo od vrat, skozi katera je vstopil dolg, slok človek, kateremu je sledilo še četvero ali pet drugih, samih tujcev. — Skcro vse oči so se uprle v no-vodošlece, sodnik pa se je, veselo presenečen, vzravnal in prvemu podal roko.
—	Mr. Porrel iz Sinkville! Vi prihajate kakor poklicani, da se udeležite te razprave, ki bo postala, kakor se bojim, resnejša kakor sem mislil.
—	Dobro, jutro, sodnik! — je rekel tako nagovorjeni. — Kakor sem čul, se je zgodil tu kaj umor. . .
—	Dajte si to zgodbo drugič povedati, — je rekel nevoljno Cook. — Zdaj ni časa za to, če nočemo, "da nam lopovi ne pobegnejo. Hallo, fantje, kdo gre z menoj
—	Mislim, da skoro vsi, kai nas je tukaj, — je odvrnil Vir-žinijec. — Predvsem moramo prebrskati oni brlog, ki mu pra vijo "Pri rjavem medvedu."
—	Stojte, gospod, vi ste moj jetnik! — se je v tem hipu oglasil konstabler ter položil mlademu farmer ju Cooku roko na ramo. — V imenu postave!
—	K vragu z vašo postavo'
—	je zakričal razjarjen Cook.
—	K meni, Viržinijec! Semkaj, fantje in možje iz Helene! To je nasilje!
—	čuvajte zakon! — se je tedaj začulo od vseh strani. In kljub temu, da sta jih Viržinijec in Cook dokaj podrla na tla, sta se morala vendar podati množici, ki je v naslednjem hi pu Cooka zvezala.
—	V peklo z vami! — je kričal Cook, ki je zaman trgal na svojih vezeh. — Ali smatrate to za zakon in postavo, da vežete poštene ljudi, zato da vam med tem pravi zločinci lahko pobegnejo? ! In vi, prokleti tintni ma-zač — Dayton ali Wharton ali hudič vedi, kako vam je ime! — vi mi boste še odgovor dajali za to! Hallo, Viržinijec, kaj ni res nobenih mož več tukaj, temveč same mevže?!
—	Prostor tukaj! — je zagr-mel Viržinijec ter se iznova vrgel v gručo, ki je obdajala zve-
zanega Cooka, deleč s petmi na levo in desno udarce. Seveda opravil ni tudi zdaj nič, in Dayton, ki je s hladnim smehljajem gledal na prizor, je zdaj ukazal naj odpeljejo Cooka v ječo.
—	Viržinijec, — je rekel tedaj med vrati Cook. — Ali m? hočete storiti neko uslugo?
—	Tiho! — je ukazal tedai konstabler.
—	Seveda, rad, prav rad, — je zaklical Viržinijec.
—	Nobenih razgovorov! Kon stabler, ne dovolite jima nobenih razgovorov! — je zaklica? tedaj Porrel. — Spravite ju na> razen.
—	Posvarite Jamesa Livelyja! ■ je zakričal takrat Cook tako
glasno, kolikor je mogel, nakar so ga odpeh'ali in odtirali v je čo.
obravnavali pretekle dogodke
—	Hm, — je mrmral Viržinijec, ko je korakal po cesti navzdol,
—	zdaj naj še Jamesa Livelyja posvarim, torej bom moral odjezditi na njegovo farmo. Hudiča, kje bi neki dobil konja?
—	Hej, Bob, — je zaklical nekemu znancu, — ki ga je videl prihajati po cesti, — kdo izpo-sojuje v tem mestu konje?
—	Smart, — se je glasil la-konski odgovor, zakaj nagovorjeni je nadaljeval svojo pot, ne da bi se dalje menil za Viržinij-ca.
—	Hm, Smart, — si je ponovil Viržinijec, — torej je treba iti k Smartu, da vidim, kaj ima on povedati.
In glasno mrmrajoč je korakal dolgin proti Union hotelu.
presenečenju in morda izdaji, ali naj se s pomočjo svoje moči, ki jo še vedno ima kot'mirovni sodnik, vrže sovražnikom odločno nasproti? Še je imel dovolj časa, da spravi svoje zaklade na varno, katerega časa morda v prihodnjem trenotku ne bo več imel. Porrel, njegov zaveznik iz Sinkville, ki je stal ob njegovi strani, je menda slutil, kakšne misli roje po sodnikovi glavi, zato mu je rahlo položil roko na ramo in rekel:
—	Nu, gospod, odločite se hitro, kar nameravate storiti, zakaj naši trenotki so šteti.
—	Kaj, vi veste? — je vpra*-
_	, , .	.'53. Sodnik Dayton sklene zbe-
Prav, ampak kje ga na.,- žati g svojo ženo iz Helene
Ko se je množica razšla, je
dem?
! ostal sodnik s svojimi zavezniki — Proč od tukaj, damn you!! sredi trga, ki se je razprostiral • se je slišalo od vseh strani, med jetnišnico in hišo umorje-nakar so se zaprla za Cookom ne Mrs. Breidelford. Dayton je
vrata okrajnih zaporov.
Viržinijec je odšel, ko je videl, da bi bili vsi njegovi nadalj-ni napori zaman, po cesti navzdol, dočim so ostali ljudje ostali deloma pred hišo umorjene vdove, deloma na trgu, kjer so
prav dobro vedel, da se mora prav kmalu, morda še danes odločiti ne samo o njegovi usodi, marveč tudi o usodi ostalih, in njegovi možgani so napeto delovali. Ali naj ostane še nadalje tukaj, izpostavljen nevarnosti,
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrtega in žalostnega srca se zahvalimo vsem sorodnikom in znancem za njih požrtvovalnost, katero so nama izkazali ob smrti najine ljubljene edine hčerke
Frances Marie Kure
Rojena je bila- dne 1. marca, 1927. Bolehala je na pljučnici; svojo blago dušo je izdihnila dne 19. februarja, 1931. Dolžnost najina je, da se zahvaliva najpivo Rev. M. Jagru za obisk k umirajoči hčerki in opravljene molitve v cerkvi. Nadalje materi Mrs. Agnes Schmuck in družini.
Hvala vsem darovalcem krasnih vencev in cvetlic, in sicer: družini Schmuck, botri Albini Schmuck in botr.u Antonu Kure in družini, družini Martin Grlmsec, družinam Lavriha in Kure iz Loraina, O., družini Bandi, dekletom Mary in Pavlina od družine Bandi, družina Štefan Jakša, družina Suhodolnik, Mrs. Jennie Toneje, družina R. Bukovec, družina A. Gliha, družina Orazen, družina Simonic, Mr. in Mrs. E. Balind in Garfleld Intercepting Clerks, Mr. in Mrs. Cornnolls.
Nadalje se zahvaljujeva vsem tistim, kateri .so jo prišli pokropit in vsem, kateri so jo spremili na pokopališče in tistim, kateri so darovali svoje avtomobile: Mr. Martin Žugel, S. Jakša, J. Suhodolnik, F. Skerl, Anton Gliha, Zgonc in Agnic.
Lepa hvala pogrebniku Grdina in Sinovi za lepo oskrbo pogreba, in častiti Sestri Emily za preskrbo malih deklic, katere so jo nesle k zadnjemu počitku.
In Ti, draga hčerka, edino najino veselje, ki se veseliš tam gori z angeli, prosi za nas, da se vresničijo naše želje, da se snidemo skupaj nad zvezdami. — Žalujoči ostali:
John Kure, oče; Frances Sehmuck-Kure, mati. Cleveland, O., 10. marca, 1931.

šal Dayton ter ga pogledal.	— Prav gotovo je igral dvoj-
—	Jaz vem vse, — je odgovo-; no igro, — je rekel Porrel. — ril tujec. — Sander, ki čaka na i Hotel je pobegniti z znatnim vas gori "Pri rjavem medvedu," ! premoženjem, toda poslal sem mi je tako prilično vsaj najvaž- za njim nekaj ljudi, ki so ga k nejše povedal.	i sreči dohiteli in ustrelili. Toda
—	Kje je Simrov? — je vpra- zda-i se odločite hitro! — je še šal naglo sodnik. — Ali niste o i enkrat pripomnil Porrel. njem ničesar slišali ?	; — Bodite brez skrbi, — je
—	Hudič vzemi lopova! — je rekel sodnik. — Mi smo vse pre-rekel Porrel. — Jaz mu nisem'več temeljito gradili, da bi zdaj nikoli zaupal.	dopustili, da se nam streha kar
Dayton ga je začudeno pogle j kratkomal° zruši nad £lavo-dal-____(Dalje sledi)_
I iasauafc
V SPOMIN
Mrs. Elmer Kirkland je pritisnila na srce svojega sina, Virgila, ko je bil obsojen v dosmrtno ječo v Gary, Ind., radi umora svoje zaročenke, Arlene Braves.
| TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA
Anthony lalenšek
ki je preminul dne 15. marca, 1928 v nežni mladeniški dobi 15 let. Še vedno v blagem, nepozabnem spominu, objokovan od staršev in njegovih bratov.
Hitro čas nam v večnost gine, dan za dnevom proč hiti, zbuja razne nam spomine t-cda tugo ne uteši.
Mesec oni spet nam klije, kaže spomladanski čas, toda nam pa oolza, lije, radosti ni več za nas.
Da, čemu marec mesec drag odvzel si nam zaklad? Dnevi nekdaj srečni jasni, zdaj so v žalest nam in jad.
Dragi sin in ljubi bratec prosi le Boga za nas! Da bi enkrat, če mogoče, združil nas trobente glas.
Žalujoči ostali:
Anton in Mary Malenšek, starši. August, Henry, brata.
Cleveland, O., 16. marca, 1931.
Zelo važno naznanilo
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOL. JEDNOTA
PRVA SLOVENSKA BRATSKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
PRIREDI PRIHODNJE POLETJE
V STARO DOMOVINO
Omenjeni izlet se bo vršil na svetovno znanem, modernem brzoparniku CUNARD LINE
"BERENGARIA"
ki odpluje iz New Yorka DNE 20. JUNIJA, 1931 O POLNOČI
Izlet, kakor vse kaže, bo nekaj posebnega, nekaj pomembnega in veselega za vse, ki se bodo izleta udeležili.
Med potjo se bodo izletniki ustavili v "LISIEUX" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke sv. Terezije." Dalje si bodo potniki ogledali Pariz in druge znamenite posebnosti na Francoskem. Nato se bo odpotovalo proti Ljubljani, kjer se bo počastilo grob slovenskega pijonirja in ustanovitelja K. S. K. Jednete, pokojnega Rev. F. S. Šušteršiča. Počastilo se bo razne druge dostojanstvenike in ogledalo se bo razne zanimive kraje naše stare domovine.
Ravno tako bo dana prilika vsem, ki se bodo želeli pokloniti sv. Očetu v Rimu, da bodo to lahko storili. Iz tega je razvidno, da bo izlet nekaj zanimivega in veselega. Zato se vabi vse rojake Sirom Amerike in Kanade, da se tega izleta v obilnem številu udeleže.
Glede potmh listov, permitov, voznih listkov itd pišite za nadaljna pojasnila na nižje podpisanega
Josip ZaiSr, glavni tajnik, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111
LEPA PRILIKA
Ilišo, pet sob, z vsemi modernimi udobnostmi in z garažo, vam zgradim za $4,000 in več. Imam tudi več lotov, katere prodam od S400 naprej. Izdelujem stavbene načrte brezplačno mojim odjemalcem. Sc vam priporočam
M. L. JALOVEC
STAVBENIK
19404 Mohican Ave.	KEnmore 1837-J