St. 730.
Trst, četrtek dne 7. marca 1912. Ljubljana
Leto IIL
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
rosamezna Št. b Viti. nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki"
rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S' Francesco d’Assisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu »Malič* v Ljubljani — Po
pošti sprejemano stane Jutro“ mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust* Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Tržaška porota.
Prepričanje, da se človek v težkih in odločilnih trenotkih poslužuje smiselno svojega materinega jezika je našlo med učenjaki največ odziva. Zato vsi veleumi zahtevajo, naj se povsod in vedno daje prednost materinemu jeziku, ki edini zamore izraziti vse, kar potrebuje človek v najkočljivejših trenotkih ž.vljenja.
Najsibo nesrečnež, ki sedi na zatožni klopi pred porotniki kriv ali ne, njegov položaj je skrajno nesiguren, ker gorje n u, ako se mu ne posreči prepričati gospodov porotnikov da je nedolžen. Zgodi se mu prav tako kakor nesrečnemu Škerku, ki radi tega, ker ga porotniki niso razumeli, ni mogel navesti jim vseh olajševalnih okolnosti, ter se je, ko je bila vsled pravoreka italijanskih porotnikov izrečena nad njim smrtna obsodba, iz strahu pred to strašno smrtjo in sramoto v ječi obesil Kaj je koristilo pozneje, ko je bil vsled zakrknjenih kamori-stičnih porotnikov pognan v obup, da so hoteli uvesti novo obravnavo pred drugo poroto. Nič! Mož je obupal nad pravico, in ker je spoznal položaj, ter da ga hoče ju-stificirati pravica, katere ni razumel je šel ter se je sam justificiral.
To je bil en slučaj. Koliko jih je pa, ki so molče prenesli, ter v svojem srcu še danes preklinjajo krivico, mesto bi bili zadovoljni, da so zadostili pravici. Ne trdimo tega o vseh onih obsojenih, ki so sedeli pred tržaškimi porotniki, saj jih je mnogo, ki se niti ne zavedajo, da se jim je zgodila krivica. Oni si enostavno tolmačijo da tako mora biti, in konec. Volja božja. — In do tega bi bilo skoro prišlo da niso pravočasno posegli vmes naši parlamentarci na Dunaju paralizirajo nesramnosti in hujskanje „11 Piccola" in njegove trabantske klike. Po vsem okrožju namreč sedaj vstajajo oni po tržaško obsojeni možje in žene, ki so sedeli dalj časa v ječah, ker jih gospodje porotniki niso razumeli, ter so stavili na vprašanja ponavadi samo take odgovore, da je šel „sciavou notri. Saj je dosedaj vedno odločeval ta moment, o tem smo se neštetokrat prepričali.
S slepoto nadarjeni kamoristični politiki pa še sedaj ko vendar vedo, da naši ljudje niso več tako neumni kot so bili nekdaj, hujskajo in najgloblje žalijo nsše može poštenjake, ki so morali biti res vzorni poštenjaki, da se jih ni v teh kaotičnih razmerah odklonilo kot porotnike. Spet je hotela ta poginjajoča klika naprtiti našim ljudem poroto, kakršna je bila dosedaj. Našega človeka naj bi še vedno sodili ljudje, ki ga ne razumejo, izvzemši slučaj, da zna sam nekoliko Laški, vsled česar pa seveda ni dolžan zagovarjati se v priučenem jeziku, ki ga gotovo ne razume tako dobro kot svojega materinega v katerem edinem naj se ga v lastni deželi tudi sopi.
Kakšen naj bo zagovor človeka pred porotniki, ki so vsled pisave njihovega časopisja šovenizirani nasprotniki vsega, kar govori jezik sodeždanov, s katerimi žive eno-isti porotniki sami v največkrat nezmiselnem vendar političnem sovraštvu.
Tako ne sme naprej.
Naše ljudi, pa četudi zločince, naj sodijo porotniki, ki vedo kaj je obtoženec na-
LISTEK.
Nostradamus.
DESETO POGLAVJE. Dwoi* kralja Henrika«
VI.
Floriza zaročena.
.Vsem navzočim dajemo na znanje, da smo nehali klatiti neumnosti s svojim velikim profosom in svojim ljubljenim maršalom. Zdaj so na vrsti resne reči. Dan božji, smejte se, plešite, zabavajte se!*
»Govorite, maršal“, je ivkel Henrik II. Saint-Andreju.
Maršal in veliki profos sta motrila kralja z gorečimi pogledi, hoteča brati na njegovem obrazu misli, iz katerih so se imele poroditi besede pričakovanega odgovora.
„Sire“, je izpregovoril Saint-Andre, vi veste, kakšno staro prijateljstvo je vedno družilo gospoda velikega profosa in mene Sklenila sva izpremeniti to prijateljstvo v nerazdružljivo zvezo. Zato sva napravila že
vedel v svoj zagovor. Nesramna so podtikanja, da naši ljudje niso dovolj izobraženi odklanjamo. Mogoče tekne to vsega pomilovanja vrednim čitateljem laških časopisov; mi sami prav dobro vemo, da v izobrazbi svoje sodeželane visoko nadkriljujemo saj večinoma govori vsak Slovenec ali Hrvat iz Primorske dva ali tri jezike. O kulturi pa naj žgolijo Lahi Arabcem, saj niti oni nočejo kar meni nič tebi nič utoniti v njihovi umazani kulturi, še manj more biti ista spremljiva za nas, in to celo v slučaju ko nam gre za lastno glavo.
Pa če tudi obstoji med tržaškimi kamo-risti kaka kultura, so dolžni ravno oni sami isti kulturi doprinašati boljših dokazov vrednosti nje same, kot pa slučaje Škerk in dr. Mi Slovani pa nismo v stanu, niti pri volji za smešno laško lažikulturo še naprej tvegati svoje življenje, zato pa najodločneje zahtevamo — ven s slovensko-hrvatsko poroto v Trstu.
»Osar tutto“.
Opatija, 6. marca 1912.
Na robu groba italijanske manjšine v Istri, ki že boleha na bolezni »domišljija" mnogo, mnogo let, spominja se človek na podjetja, katera je podvzela ta umetno sestavljena skozinskoz gnila manjšina s svojim »Osar tutto".
Pred nobenim vragom se ni prestrašila, in brez obzira teptala pravice večine, s škarjami in suknom v roki. Že leta 1848. hoteli so od tedanje avstrijske vlade izsiliti zapoved, s katero naj bi ministrstvo notranjih zadev naložilo vsem oblastim v Istri, da si dopisujejo, uredujejo in z bodikaterim občujejo, edino v italijanskem jeziku, ker v Istri, izvzemši sodnijski okraj Podgrad, sploh noben človek ne govori in ne piše drugače, kakor italijanski.
Da pa že tedanja vlada ni hotela nasesti, in da so ji bile razmere v Istri bolj znane, kakor so si pa razni osar tuttovci domišljali, nam pa dokazuje najbolje dopis, ki ga je tedanje ministrstvo notranjih zadev, na brezobzirno zahtevo italijanske manjšine v Istri, poslalo tem osar tuttovcem in ki glasi v slovenskem prevodu tako-le: Dopis ministrstva notranjih zadev državnemu poslancu doktorju Madonnizzi d. d. 15 decembra 1848. 1. št. 290 lt. M. I.
Gospodje državni poslanci iz Istre dr. Madonnizza, dr. Vidulich, Miha Fachinetti in Karl Defranceschi so v vlogi od 30. augusta
1.	1848. pri notranjem ministrstvu vložili prošnjo, da mora v celi Istri, z edino izjemo okraja Podgrad, biti edino italijanski, kakor uradni jezik, proglašen, in to, ne samo v uradovanju oblasti med seboj.
Prošnja se utemeljuje s trditvijo, da se v Istri izvzemši v podgrajskem okraju vporab-lje edino italijanski jezik, ki se splošno govori in, da je edino ta jezik pismeno razumljiv, vsled katerih okolnosti in dokazov narodne enakopravnosti v Istri, v uradnem občevanju nobeden drug jezik ne sme biti upotrebljen. (Ironija! opazka pisca.)
Ta trditev se pa vendar vsled splošno znanega dejstva pobija, namreč, da ravno prebivalstvo Istre, ki govori italijanski jezik tvori absolutno (entschiedene) manjšino.
zdavnaj načrt, za katerega vas danes prosiva odobrenja".
“Kakšen je ta načrt ?“ je vprašal kralj in probledel.
„Takšen, sire, da bi stopila v zakon prežlahtna gospodična Floriza de Ronche-rolles, hči velikega profosa, in gospod Roland de Saint-Andre, moj sin*.
Vsi navzoči so videli, kako je kralja popadel nenadoma krčevit trepet in kako je skočil njegov pogled, poln zloveščega ognja, od Roncherollesa do Saint-Andreja. Dvorjana sta se dižala, kakor da ni ničesar. Kralj pa je zopet zamahnil z roko in odslovil vso svojo okolico.
»Nemilost bo tekla v potokih", je dejal Biron.
.Vraga, spravimo se na varno11, je dejal La Tremoille.
»Škandal bo zagrmil vsak hip“, je zamrmral Brantome z zadoščenjem.
»Odstranite se tudi vi!“ je rekel Henrik
II.	Itoncherollesu z osornim glasom.
Veliki profos je ubogal. Prijel je vi-komta Rolanda pod pazduho in potegnil s seboj k svoji hčeri. Tu moramo omeniti, da je Roncherolles že takoj ob svojem prihodu v dvorano posadil Florizo tako, da je kralj s svojega naslanjača ni mogel videti. Bila je
Na vse prebivalstvo Istre, broječe 234.000 duš, more se jih komaj 60.000 od-računati na italijansko narodnost, ker od drugih 174.000 Slovanov nobeden italijanskega jezika ne govori, niti ga razume.
Bil bi torej krivičen nastop proti pra-vcam enakopravnosti narodov, če bi ministrstvo istrskim Slovanom, kateri tvorijo tam ogromno večino, italijanski jezik, kakor edini uradni jezik vrinilo po sili.
Vsled, po ministrstvu že pred meseci izdanega dovoljenja, da morejo oblasti v Istri, v občevanju s prebivalstvom italijanske narodnosti izključno le italijanski jezik rabiti, je zahtevam prebivalstva italijanske narodnosti dovolj ugodeno, in je za njih interese čisto vseeno, katerega jezika se oblasti v medsebojnem občevanju in v občevanju s prebivalstvom slovanske narodnosti poslužujejo.
Ta odgovor ministrstva notranjih zadev nam pa poleg brezobzirne nasilnosti istrskih Italijanov dokazuje tudi dejstvo, da so pred 64. leti na Dunaju vedeli, da obstoji v Istri slovanski narod, ki tvori ogromno večino prebivalstva Istre, katerega pa tlači k tlom, mu krade predpravice do socijalnega razvoja, absolutna manjšina prebivalstva italijanske narodnosti. Vedeli so na Dunaju že tedaj, pred 64 leti, da italijanska manjšina s svojim »Osar tutto11 tepta pravice po zakonu pripadajoče vsem narodom države enako. Pa kaj je ta slavna vlada storila za to ogromno večino, za katere obstoj je dobro vedela, kar dosti jasno dokumentira v dopisu na istrske poslance d. d. 15. decembra 1848. leta št. 290 R. M. J. Nič in zopet nič. Pomagala je še to vbogo ogromno večino zatirati, za kar je dokaz, da ta, že leta 48. dokumentirana ogromna večina, še danes nima pol toliko šol, kakor jih ima narod, katerega zastopnikom je tedanja vlada zabrusila v obraz »dass in der Bevčlke-rung istriens die italienische Nationalitat die entschiedene Minderheit bjldet.
Polnih 64 let je minilo od tedaj. 64 let protizakonitega postopanja, 64 let nasilja s strani priznane manjšine, pa tudi 64 let borbe, v kateri smo stali trdo bok ob boku in si s trdo muko pridobili to kar imamo, sicer malo, ali vsaj moremo reči, da smo sami sebi od ust odtrgali in dali narodu; a od strani od katere bi morali po zakonu dobiti desetkrat toliko, nismo dobili nič, niti najpotrebnejše stvari, — šole, — nam se ni dalo. Zakaj ? Odgovor je čisto lahek. Zato, ker se nismo držali načela »Osar tutto“ in zato ker nismo kričali »Evviva Italia* in tudi zato, ker smp dobri patriotje in nam niti na misel ni nikdar padlo, da bi trpeli med nami razne »Ober-danke* in »Luchenie1*. Upajmo pa, da bode naša slavna vlada prišla do spoznanja, če tudi kasno, a še vedno ob pravem času, na robu groba stranke, ki je tvorila že pred 64. leti ogromno manjšino, z načelom „Os-sar tutto“, in nam bode skesano podala roko in z njo tudi vse predkoncesije za razvitek v vsakem pogledu po mačehovsko do sedaj obskrbovane že pred 64 leti priznane ogromne večine probivalstva Istre. Ča kamo in videli bodemo.
—r.
skoraj popolnoma skrita za zastori nekega okna.
»Kakšno pa je to izdajstvo ?“ je dejal Henrik II. stiskaje ustnice. »Varuj se, dobri moj Saint-Andre. Imenoval sem te za maršala, kar te ni genilo, to moram priznati. Toda obsipal sem te tudi z drugimi udobnostmi, ki so ti bolj pri srcu. Vedi, dragi moj skopuh, da bo vse to, čast, udobnosti in denar, izginilo kakor kafra, samo če jaz pihnem. Tega ti niti posebej ne omenjam, da so za izdajalce pripravljene vrvi, tudi če so plemiči kakor ti, dragi moj“.
Saint-Andre je bil bled kakor smrt. Toda držal se je hrabro.
»Ti veš“, je nadaljeval kralj škripaje z zobmi, «da hočem jaz to punico zase. Hočem jo, smrt božja, ti veš to! Vsako noč mo spremljaš do Rocherollesovega stanovanja. Z mano vzdihuješ pod krasotičinimi okni. Obljubljaš mi svojo pomoč. In naenkrat mi prideš povedat, da hočeš imeti Florizo za svojega sina. Varuj se me, dobri moj Saint-Andre!'1 je končal kralj s tako strašnim smehljajem, da je več dvorjanov, ki so ga videli, izginilo kar natihem, in da je Brantome zamrmral:
»Zdi se, da se škandal začenja...*
A tudi Nostradamus je s svoje strani
Ljubljana-Kranjsko.
Dvojezični napisi na Slovenskem. Prejeli smo: Mi Slovenci smo posebno nadarjeni za učenje tujih jezikov, kar tudi vsi drugi narodi priznavajo. Lahko smo sicer ponosni na to, a vendar nam to v narodnem oziru dosti škoduje. Naš človek, obrtnik ali trgovec, se nauči nemščine več ali manj in potem, ko odpre svojo delavnico ali trgovino, misli, da je neobhodno potreben poleg slovenskega še nemški napis. To se žalibog dogaja tudi v krajih, kjer ni nobenega Nemca in kjer sploh nemščine nihče niti ne razume. Naši ljudje so pa na to silno ponosni, ker jim je pač prirojena vazalska kri. Govori se sicer dosti o narodni zavednosti, dovolj se propagira to idejo in trgovec jo zadovoljno čita sedeč komodno v fotelju in jo odobrava in prizna, da je upravičena, ampak da bi odstranil sramotni napis, ne, do tega ga ne pripraviš. To naj bi vpošte-vali tudi tisti narodni voditelji, ki dajejo sami slab izgled. — Poglejmo Ljubljano, slovensko »ponosno11 prestolnico ! Mila nam majka! So li zato padle naše žrtve, naši sinovi, zato, da smo zopet padli v staro letargijo ? Res, naš narod je že tako oklofutan, da že najhujših udarcev več ne čuti. Naj citiram: Če te udari po desnem, nastavi mu še levo lice! Mogoče je tudi to! Ko sem prvič došel v Ljubljano, skoraj nisem mogel verjeti lastnim očem. To naj bi bila narodna, zavedna čisto slovenska Ljubljana? Cilj in narodno svetišče vseh Slovencev ?! Vprašam vas, kaj bi se zgodilo našemu človeku, če bi si drznil nabaviti slovenski napis v Gradcu ali Celovcu ! In v Gradcu je vendar petkrat več Slovencev kot je Nemcev v Ljubljani. Le pomislite, prosim ! Ni pa to glavni povod, da sem napisal te vrstice. Slovencem je takorekoč prirojena ta slaba lastnost, da smo tako indiferentni v narodnih rečeh in posebno pri napisih. Nam je vtisnjen pečat dvojezičnosti, čemur se ne bomo pač še dolgo odvadili. Krčevito se držimo starih tradicij, čeravno sami vemo, da so stare in zategadelj — za nič. Vpo-števam to našo konservativnost in treba je najti zato kako nadomestilo, vsaj provizorično. Ne bom pa propagiral čisto nič novega — mogoče, da se bo komu to čisto novo zdelo, toda komur se to zdi, je pač daleč od napredka — ampak to, kar so sprejeli že skoro povsod in posebno še drugi Slovani, češka sokolska zveza je izdala za letošnji vsesokolski zlet plakate v češkem in francoskem jeziku Omenim tudi simpatične stike med Francozi in Rusi, ki pač niso samo diplomatični ampak tudi narodno diplomatični. Na Balkanu imajo, posebno javna in državna podjetja, v svojem in francoskem jeziku napise. Vsakdo se lahko o tem prepriča na srbskih vagonih, ki gredo skozi Ljubljano. In tudi v kraljevem Zagrebu je v tem oziru mnogo boljše. Tam niso na Avstrijskem in da so pa Hrvati veliki sovražniki Madžarov, to pač vsakdo ve in tudi ogrski vazal, hrvaški ban še posebno. Le naša »batjuška11 Avstrija je silno ljubosumna na nas. Gledati ne smemo nikamor drugam kakor na Dunaj ali pa k večjemu v — Rim — seveda ne v Quiri-nal! Mi, ki smo imeli svetle ilirske čase, smo tako globoko padli. Francoščina je bila od nekdaj in je še sedaj svetovni jezik in je
opazoval ta prizor, in z mračno jasnosljo mu je počival pogled na njem. In v svoji duši je kričal Nostradamus:
»Da, Henrik, da! Z razbojnikom si tekmec, s tistim, ki si ga ukazal obesiti! — Royal de Beaurevers tekmec Henrika II, kralja francoskega:... In kaj je la Beaurevers, veličanstvo?... Vaš sin! Ali slišiš, podlec : tvoj sin ! . .."
,Sire“, je dejal v tem trenotku maršal de Saint-Andre, »samo ta poroka more zagotoviti vašo ljubezen".
»Kako to? Govori jasneje, drugače te dam zapreti, pri spominu mojega očeta!“ je dejal kralj jezno, ne da bi zapazil, da je govoril na glas.
»Hvala Bogu !“ je menil Brantome. Škandal je tu!“
»Dokazati vam hočem", je povzel Saint-Andre. »Moj sin se poroči s Florizo, ki spada od tistega hipa k dvoru, in ki jo vi imenujete v slučaju potrebe za dvorno damo. Na dan poroke pa daste Rolandu kako nujno nalogo, naprimer, da pogleda, kaj se godi tam okoli Metza".
.Toda, ali bo hotel odpotovati?"
»To je moja skrb !“
Henrik II. je vzdrhtel in pomeril svojega dobavitelja z nezrekljivim pogledom.
še sedaj in povrh tega še internacijonalen kar naj posebno vpoštevajo naši patrijoti in drugi obeski starih, prastarih veterancev itd. Treba se je ne samo idejno, ampak tudi taktično emancipirati. Napisal sem to kar je moje mišljenje in mislim, da mi marsikdo pritrdi, kar me bo veselilo in upam, da ne bo moj glas, glas vpijočega v puščavi. Za-dobili bomo pa pri tujcih ugled in vpošte-vanje, kajti vsak simpatizira s sužnjem, ki se hoče vsaj kulturno povzdigniti. Bojim se, toda mogoče, da sem pesimist.
Našim ljubljanskim naročnikom ! Ker se je sluga in prvi raznašalec ponesrečil in mu nismo mogli takoj dobiti primernega nadomestila, so dotični naročniki te dni list nekoliko pozneje dobili. Prosimo uvaževati nesrečo. Sicer smo se pa potrudili, da spravimo ta nam gotovo najbolj neljubi slučaj zopet v stari red nazaj. Ce bi kdo naročnikov kljub temu še ne dobival redno lista, prosimo, da to takoj javi ali ustmeno ali pismeno pri podružnični upravi.
Ali so to 'komendijanti, ali so otroci, možje menda niso ? Tako je marsikdo moral vzklikniti, ki je bil navzoč pri zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta in je bil priča, kake komedije in otročarije so uganjali klerikalci pri razpravi o zboljšanju miloščin in o prevzetju „deželnegau gledališča v last občine. Trije že znani rogovi-leži: štefe, dr. Zajec in Ložar,	pa spravijo
ves zastop, vso dvorano, ki je	vendar na-
menjena za resne razprave, v čisto navadni otroški vrtec ali v „Gašperlteater“. Štefetu navsezadnje še ni toliko zameriti, če tudi v mestni dvorani prevrača kozolce in razbija, kot je to navajen iz njegovega gostilniškega življenja. Dostojnosti se pri klerikalcih še ni nobeden naučil, kako naj bi se je Štete, ki že po svoji naravi nima posebnega talenta za to. Ložarja pa hudo preganja nervoznost in mu ni zameriti, če se je bo kot sosed dr. Zajca še bolj nalezel. Ampak od dr. Zajca, kot deželnega odbornika in zdravnika bi se smelo pač zahtevati, da bi vsaj samega sebe kuriral. Kako morajo njegovi bolniki imeti do njega zaupanje, če si sam me zna pomagati proti bolezni,	ki se je je
nalezel v deželnem zboru in	odboru od
svojega prijatelja profesorja Jarca, ki mu niti lastni pristaši ne odrekajo zmožnosti biti siten kot je podrepna muha pred slabim vremenom. Nekoliko dostojnosti mora varovati vsak politik, tudi če misli, da je občinska dvorana torišče, kjer se uganja le politične burklarije. Tako se splošno sliši sodba o zadnjem nastopu klerikalcev v mestni dvorani. Mi pa smo drugega mnenja. Pustite jim veselje, naj streljajo kozle tudi v mestni dvorani. Tukaj ima javnost še bolj priliko jih do skrajnih mej smešnosti spoznati in kakor veste, oslovskim	glasom so
zaprta tudi nebesa!
Zaradi sleparije zaprti klerikalec župan Zvonec iz Roba pri Vel. Laščah se povrne za Veliko Noč domov, da se izpove še svojemu prijatelju župniku sleparij, ki jih je vganjal pri razdelitvi podpor. Zvonec je katoliški mož, ki je veliko zvonil ob času lanskih volitev. Kot župan je imel nalogo za občino naklonjeno podporo pravilno razdeliti. Razdelitev pa se je vršila tako, kot se take podpore navadno razdeljujejo:	slepari
se zraven, kar se more. Ker se je na Robu le preveč očitno sleparilo, so katoliškega župana dali za nekaj mesecev v Novo mesto, da se tam svojih grehov spokori. Klerikalci kaj pravite k temu ? Je bil Zvonec tudi liberalec ?
Radi poročila o seji ljubljanskega občinskega sveta smo za to izdajo morali izpustiti več dopisov iz Ljubljane in Dolenjske. Pride vse na vrsto!
,To je pravi tolovaj “, je dejal sam pri sebi. .Nadaljuj, dobri moj Saint-Andre“ je rekel na glas. „Začel si me zanimati ...“ »Parbleu! Bil sem prepričan, da bo tako!“ je triumfiral maršal. „Le poslušajte me, sire. Dvajset let in dalje že poznam Roncherollesa. O njegovi častihlepnosti ne bom govoril. Omeniti moram tudi, da se ne spominjam, da bi ga bila kdaj prijela kaka strast. To je človek iz mramorja, ali bolje rečeno, iz brona. Nič ga ne gane. Strašen človek je, sire. In zdaj si izvolite zapomniti, da bi Roncherolles rajši zaklal svojo hčer na mestu, kakor dovolil, da postane vaša metresa. Ta jekleni mož je nekega dne pla-kal vpričo mene, ker je imela njegova hči mrzlico. Zapalil bi ves Pariz, da prihrani svojemu otroku le eno solzo, bodite prepričani o tem. Sicer vam je pa znano, kako ljubosumno jo čuva“
^Nadaljuj, nadaljuj, vrli prijatelj.. •“
>In zdaj, sire, vedite, da je bil v hotelu velikega profosa boj med oboroženci in nekim človekom, ki se je boril baje kakor lev in je, ko so ga ujeli, ušel na čudovit način“.
„ Pripoveduj mi to, Saint-Andre, saj veš, da sem vedno ljubil viteške dogodbe".
Bilo je res. Henrik II. je strastno rad poslušal junaške aventure. Saint-Andre mu je
Škandali pri ljubljanski mestni policiji.
Klerikalen agitator Antončič, o katerem smo te dni poročali, — da je bil v „Unionu“ aretovan, je zopet na prostih nogah. Na čuden način so se izgubile ovadbe proti njemu in drugimk lerikalcem. Radi teh ,izgubljenih1 aktov je magistratni svetnik Šešek stavil policijskega šefa Lavtarja na odgovor. Prišlo je tudi na dan, da je veliko mestnih stražnikov in manjših uradnikov v službi klerikalne stranke. Domneva se, da se ta korupcija namenoma vrši, da ima vlada tem več povoda mestno policijo podržaviti.
Vinogradniki, ki želijo dobiti trtne škropilnice »Avstrija**, „Hydrolina“, ,Automata“ itd., ali pa razne priporočljive žveplalnike po znižani, tvorniški ceni, zglasijo naj se vsaj do 25. t m. po županstvu ali pa naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Kan-diji pri Rudolfovem. Cenik teh strojev je pri županstvu na razpolago, ozir. se vsakemu, ki se zanj zanima, dopošlje po pošti. C. kr. vinarski nadzornik : B. S k a 1 i c k y.
Državna trtnica v Bršlinu oddaja ključe in sajenke prave, sive vipavske beke, katera daje prav fine, mehke šibice, ki so posebno pripravne za vežnjo trt. Ključi se oddajajo po 1 vin., sajenke po 2 vin. Kdor jih želi dobiti, sporoči naj to takoj c. kr. vinarskemu nadzorstvu v Kandiji pri Rudolfovem in naznani naj, ali se mu naj pošljejo beke po pošti na dom, ali jih pa misli prevzeti pri oddaji trt. Pri poštnih pošiljatvah je najbolje denar za beke in 40 vin. za ovoj in spremnico do 100 bek Sin 20 vin. za vsakih nadaljnih bek več C. kr. vinarski nadzornik: B. S k a 1 i c k y.
Gledališko društvo na Jesenicah naznanja, da se uprizori v nedeljo dne 10 t. m. ob 3 uri popoludne v dvorani pri Jelenu na Savi znamenita drama ,Lukrecija Borgija“, na kar posebno opozarjamo zunanje goste. Konec igre bo zanesljivo ob pol 6. uri zvečer, tako, da zunanji posetniki lahko odidejo z vlakom ob 6. uri zvečer.
„ldrijska moška podružnica družbe sv. Cirilu in Metoda sklicuje svoj [26. redni občni zbor, kateri se vrši v soboto 9. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih „Delavskega bralnega društva*. Vsi Slani se naprošajo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Odbor.
Sattnerjev oratorij je največje slovensko koncertno delo. Njega izvajanje bo najbrže trajalo 2 uri. Delo obsega tri dele : I. del Marijina smrt na zemlji in prehod v večnost ; II. Marijino vnebovzetje, prihod v nebesa. III. del Marijino kronanje v nebesih. Oratorij vsebuje samostojne orkestralne točke, mogočne mešane zbore, dva moška in dva mešana zbora, ki predstavljajo deloma nebeščane kore angelov in zemljane. Solistične vloge imajo : Marija v svojih spevih in v svojem hrepenenju združiti se z nebeškim ženinom, njen govor pred smrtjo in njeni Boga sloveči spevi jubilacije ob njenem kronanju v nebesih, (sopran): drugo glavno vlogo ima ženin — Sv. Duh v nebesih, ki kliče Marijo k sebi v I delu in pripovedovalca ter proroški glas v II. in III. delu ima bas-baritonist; nadaljne vloge imajo angeli in sicer sopran in tenor. Pri koncertu bodo sodelovali: vlogo Marije poje koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova, vlogo sopranskega angelskega glasu poje ga. Jea netta pl. Foedranspergova, vlogo tenorskega angelskega glasu g. operni pevec Ljubiša Iličič, in vlogo Sv. Duha — ženina, pripovedovalca, ter proroškega glasu operni pevec g Josip Križaj.
Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju priredi svoj III. redni občni zbor dne 9. marca t. 1. ob osmih zvečer v restavraciji „Zur goldenen Glockeu, V, vogal
pripovedal obširno o begu Beaureversa in njegovih štirih tovarišev.
„CorbIeu!‘ je kriknil kralj navdušen. „To je vredno Galaorja, Amadisa ali Lan-celota. Bograe, Saint-Andre, ni mi znano, zakaj je veliki profos preganjal tega moža, toda hraber junak je, kakor vidim in ne-všečno bi mi bilo, ako bi se mu zgodilo kaj zlega. Povej to Roncherollesu. In kako mu je ime ? Kako je ime našemu Amadisu ?..“
„Sireu, ime mu je Royal de Beaurevers*.
„Kaj ? To je isti, ki je opraskal tvojega sina ?“ je vzkliknil kralj.
„Da, sire, Usti, ki ste ga ukazali obesiti
v teku dveh dni«.
,Eh, pa ta strogost bi se dala gotovo nekoliko omiliti! Tvoj sin bi se nemara zadovoljil z . . .*
»Počakajte, sire. Vtis, ki ga dela Royal de Beaurevers na vaše veličanstvo, je napravil tudi na neko drugo osebo — na neko žensko, sire. Ta ženska se ni bala poizkusiti oteti vseh pet razbojnikov, ko so bili zaprti v kleteh velikega profosa...
SehSnbrunnerstrasse 8 in KettenbrOcken-gasse 9. Gostje dobrodošli!
Elektroradiograf „!dealu v Ljubljani. Danes zadnji dan izbranega sporeda. Pri popoldanskem sporedu. Polyenkt historična drama v barvah za časa zasledovanja kri-stijanov. Pri večernih predstavah je učinkovita drama z Asto Nielsen „hoč z lata" in veseloigra »Naklonjenost tete Roze“. Jutri specijalni večer s krasnim sporedom. V soboto drama pretresujoče tragike skrivnost dveh duš.
Občinski zastop ljubljanski.
Seja dne 5. marca 1912.
Župan dr. Tavčar otvori sejo ob navzočnosti vseh svetovalcev.
Iz naznanil predsestva.
Koncem maja se vrše v Ljubljani armadno streljanje. — Avstrijski avtomobilni klub prenoči v Ljubljani ob priliki dirke 16. junija. — Iz izjav raznih mest: Krakovo, Pulj, Zader, i dr. je razvidno, da vlada ni nikjer stavila takih prispevkov k podržavljanju policije kot ravno v Ljubljani. V Pulju je vlada policijo prevzela sploh brez vsakega prispevka in le zahteva reformo občinskega vol. reda.
Iz ostalega dnevnega reda:
Boj za ljubljanske reveže.
Zlati časi se bližajo ljubljanskim revežem. Štefetovo zlato srce se jim je-že odprlo zaenkrat le v samostalnem predlogu g Steleta kot obč. svetnika. V tem v zadnji seji stavljenem predlogu poroča referent finančnega odseka. In sicer: Dosedanje podpore revežem 20 v. na dan vsled finančnih razmer ni mogoče zvišati, pač pa se jim pomaga s tem, da se k proračunu za 1. 1913 stavi primeren predlog. Štefe pravi, da od fin. odseka kaj drugega ni pričakoval Pri tem odseku pogreša več ljubezni do revežev.
Niti toliko se niso potrudili da bi navajali število in imena revežev. Vse je skrito v neko skrivnostno meglo. Klici iz galerije: ala Čenstohov. Klerikalci od strela zadeti zarjove proti galeriji, posebno Ložar se kar peni od jeze. Štefe preide na druga pota, dotakne se n. pr. afere v Tivoli. Župan ga opozarja, naj govori k stvari, sicer mu vzame besedo.
Štefe pride z resnimi nasveti kako revež m pomagati, Iz župnika Brcetovega stanovanja, iz dohodkov iz dvorane v Mestnem domu, iz črtanja drag. doklad mestnim svetnikom, iz davka na luksus n. pr. na damske klobuke (splošen smeh) iz nočnih kavarn (medklic: tedaj bo Štefe največ plačal tega davka) in iz raznih drugih virov bi se dalo nabrati znatne podpore v prid revežem : Obč. svet. Bončar: To se pravi očitno norce delati iz revežev!
Štefetove grelnice.
Štefe nadalje pripoveduje. Pravi, da po ljubljanskih žganjarnah (Medklic: kaj te vrag tudi tam okrog nese.) opaža mnogo obrazov (Medklic:	aha, pri klerikalcu Polaku na
Dunajski cesti) katerim se vidi, da pridejo samo zato tja da se pogrejejo. To zlo se se da odpraviti, če se napravijo grelnice „Warmestuben‘. V to svrho naj se naprosi Kranjsko hranilnico za podporo. Tržni nadzornik naj pa bolj strogo revidira žganjar-ne. — Obč. svet. Franchetti je za to, da se siromaštvo sploh odpravi po receptu: odpravimo beračenje na petek. — Obč. svet. Kristan izraža prepričanje, da vsi ti nasveti in predlogi pričajo, kako malo resno se hoče rešiti to največje socijaluo vprašanje. Za to želi, da se na tem mestu podajo jasneje slike. Je pa za predlog obč. svet. Štefeta, ki zahteva, da se zadeia vrne finančnemu odseku, ki naj to vprašanje z ubožnim odsekom vred temeljiteje prouči in pride stvar zopet na dnevni red.
Obč. svet. Ložar je pripravljen, da v Štefetovi družbi preiščeta vse ljubljanske reveže. Dr. Zajec, ki svojega jezička niti za minuto ne more brzdati, začne vpiti, za njim njegovi tovariši slišijo se besede:	lumpari-
je 1 Ker misli, da je še v deželnem zboru, prične župana poučevati v vodstvu seje, na kar župan zavrne: Jaz Vas nisem za inštruktorja sprejel. Dr. Zajec pobit: Proti nasilju smo brez moči.
Konec te komedije, od katere ljubljanski reveži ne bodo prav nič bolj debeli postali, je bil ta, da je bil sprejet predlog finančnega odseka.
Nato sledi
druga komedija deželnega gledišča.
Referent finančnega odseka predlaga naj bi mesto gledališče prevrelo v last in sicer za loO.GOO K ki naj se izplačujejo v 5 letnih brezobrestnih obrokih. Razprave se udeleže: dr. Novak, dr. Zajec, Pammer (Nemec) in Kristan. Prvi je stvarno utemeljeval potrebo to vprašanje enkrat vendar že rešiti. Dr. Zajec izjavi, da njegov klub glasuje proti prevzetju gledališča v last občine. Sicer
so nekateri tudi njegovih pristašev v odseku ta predlog podpirali, toda zdaj so si premislili, ker takrat stvar še ni bila predmet odločitve v »našem5 klubu. Na vsak način pa klerikalci „hočejo umetnost rešiti«. (Smeh).
—	Nemec Pammer je seveda tudi proti predlogu, svoj ugovor utemeljuje s takimi neresnicami, da ga mora župan ogorčeno zavračati. — Res temeljito in resnosti stvari primerno je govoril obč. sv. Etbin Kristan. 1 o je veliko kultnrno a ob onem tudi veliko socijalno vprašanje. Dolžnost vsega slovenskega naroda bi bila, da zagotovi obstoj slovenskega gledališča.
Da pa je k tej dolžnosti prišla le mestna občina, je vzrok le ta, da je v to prisiljena, ker drugega nobenega ni, da bi storil to dolžnost. Nemec Pammer ironično: Auch em Teater! Kristan: Pammer se lahko norca dela, on gre lahko če mu v Ljubljani ne ugaja» v Gradec, v Hamburg, v Berlin, a mi drugi tega ne zmoremo, za nas je to gledališče neobhodno kulturno potrebno. Nemec Elbert: Dann muss es aucli erhalten verden!
Konečno govornik z ogorčenjem konsta-tuje, da ravno tisti, (deželni odbor) ki so preje sami pr šli s to ponudbo, zdaj nočejo nič vedeti o nji in glasujejo proti. Dr. Zajec se nekaj vjeda proti Kristanu. Kristan: Nikar mi ne predpisujte, kako naj govorim! Dr. Zajec glasuje enkrat za to, drugič nasprotno. Klici: To je značaj! Ko Kristan še omenja, da pri tem vprašanju visi tudi eksistenca gledališkega osobja, se Štefe porogljivo smeje. Kristan konečno izjavi, da bo glasoval za prevzetje gledališka v last mestne občine. Odgovornost za posledice pa naj pade na tiste, ki nočejo slovenskemu narodu dati kar mu gre. Dr. Zajec se zopet norca dela in pravi, da mora vsak svoje seme sam sejati. Na galeriji smeh in razni medklici.
Konec komedije — Strah ljubljanski.
Vsled medklicev na dr. Zajca je Štefe skočil iz kože. Razbija ves divji po mizi, grozi proti galeriji, da bo on šel gori na galerijo ter s svojimi tovariši naredil red. Klerikalci vpijejo kot jesiharji Ložar je tak, kot da ga vsak hip kap zadene. Kristan ko nekaj ča=a to divjanje posluša, je mnenja, da se po gostilniških shodih včasih veliko bolj dostojno govori in obnaša kot tukaj (Soglašamo !).
Ko se še dr. Novak oglasi k stvarnemu popravku na zavijanje dr. Zajca, čuti tudi dr. Zajec potrebo, komedijo, ki so jo klerikalci glede resnega vprašanja o bodočnosti našega gledališča namenoma začeli, tudi zaključiti na smešno-otročji način. Pravi, da že ime deželni odbor liberalce tako razburi, kot bi „vsi hudiči iz pekla vun prišli.. vsak liberalec se kar strese samega strahu, če le sliši o dr. Zajcu govoriti (Nepopisen smeh in krohot od vseh strani) Ta strah mora iz Ljubljane vun 1 Medklic: Torej vun z dr. Zajcem! Dr. Tavčar: Jaz se Vas ne bojim g. doktor 1
Tako se je končala komedija o deželnem gledališču. Pri glasovanju je bil predlog finančnega odseka od narodne napredne stranke ter s Kristanovim glasom sprejet.
Slede še nekatera poročila stavbenega odseka ki se mirneje in dostojneje razpravljajo.
Ob 9. po noči župan prekine sejo in izjavi, da se seja nadaljuje v sredo 0 t. m. ob 6 zvečer.
Boj in uboj med cigani v Vel. Brusnicah.
(Izvirno poročilo »Jutru«).
Ciganski muzikantje Richard Reichart iz Krope in Valentin Rak iz Laškega trga sta na večer 3. t. m. prišla k njunima družinama v Vel. Brusnice. Slabo vreme je bilo in zelo je deževalo, radi tega je naprosil Rak kmeta Turka v Vel. Brusnicah, naj mu taisti dovoli, da smeta prenočiti na podu. Turk je njim to dovolil, podala se je druhal na pod.
Reichart in Rak pa sta se s svojima instrumentoma (citre) podala po gostilnah. Oblezla sta vse tiste hiše, kjer bog roko ven moli in tako se nasrkala dobrega cvička.
Ob 12. uri domov prisedša začela sta se radi družinskih razmer prepirati in to je dalo povod, da je Reichart sunil prvi z nožem Raka v levo roko. Rak mu je pa prizadjal udarce s pipcom v glavo. Nato je Reichart začel obdelovati Raka z velikim kuhinjskim nožem tako dolgo, da se je ta zgrudil na tla. Ko to zapazi njega prilež-nica in sestra Reichart Marija skoči na pomoč, brat pa jo smrtno nevarni zbode v trebuh in hrbet, da se zgrudi. Tudi pristo-pivši ciganki Ful je Reichart dai udarce na glavo. Potem je vsled klicev na pomoč prihitelo več kmetov, a tem je Reichart pokazal nabito dvocevno pištolo. Ko so kmetje videli, da je Rak mrtev, so Rei-charta obkolili mu odvzeli kuhinjski nož,
A. Šebek Trst
VI« Cardncci (poleg kavarne New-York) Hi Ivšku dvorana. Damska čeli salnieu. — Parfumerije I11 toaletni I predmeti po naj nižji ceni,
Važno za dame.
Podloga za moderne	| Proti izpadanju las „Breusellinar>v»B8er“ K 2—3
frizure, pletenic, kodri,	j Za negovanje lica — lilijino mleko	K 3—4
(Baudeau) itd. Zunanja	naročila natančno po uzorcu	| „Crema Princese Matilde1* Pari/	K	2.—
poSllja po	pošti.	-	--•	-------—j Lilijiu pudar	K	8-.
Ilaartod (prašek) odstrani takoj nadležne kocine n 1 telesu itd. K 3 4. Barva za lase, zajuinč neSkodlj. K 5. Navodila k vsem predmet- brezplačno.
in pištolo, ter poslali po orožniško asistenco. Ta je odredila, da se je Rak pripeljal v mrtvašnico, kjer čaka sodne obdukcije, Reicharta je pa na vozu odpeljala okrožnemu sodišču v Novo mesto. Poškodovanim cigankam je preskrbela zavetišče, kjer naj čakati — ker od bolnice nič slišati nočeti — smrti. Tudi Reichart je težko ranjen in je malo upanja, da okreva.
Trst- Primorje.
Zamašena usta. Vendar enkrat. Proti ponedeljkovim interpelacijam drž. posl. Ry-bara, glede tržaške porotne klopi, nima „11 Piccolo" nobene opazke To se opaža kot nekaj izrednega. Seveda je tudi dokaj hudo, razpisati se tako obširno, pokazati svojim backom vlado in Slovane v Primorju kot nekake ljudožrce, ki ne bi hoteli jesti drugega nego Italijane prepričati celo samega sebe, da je edino pravično, če sodijo Slo -vane Lahi, zato ker Slovani sploh niso ljudje take vrste, da bi se jih uvaževalo pri poroti, to pa kulturni ljudje so to. Saj so pripravljeni glasovati za krivdorek vselej, kadar tak le barbar gori s Krasa — ne govori laškega jezika. In s tem je kulturi mnogo pomagano. Saj je potem takoj en barbar manj na svetu. Te kulturne bache je „11 Piccolo* že docela prepričal, da je čisto prav, če uboge Kraševce, Čiče in druge deželane sodijo gospodje iz mesta, „nostri onorevoli concitta-dini“, ti rdečezelenobeli backi so vse to verjeli, prišla je odgoditev zasedanja porote, in npatrija v rešeti* je bila rešena. Sedaj pa naenkrat tak tuš. Rybaf je šel naravnost v parlament razkričati to ,malenkost*. Seveda, ne preostane gospodi druzega, nego lepo molčati in čakati, da mogoče ne pride tudi na tržaški magistrat kak vladni komisar.
iz Gorice. Pri nas se kaže poslednje čase nekaj več resne volje do dela. N. D. O. bo mogoče zopet živahnejše nastopala, zlasti, ako bo dobila iz Trsta kaj več če že ne materijelne, pa vsaj moralne opore. — Bližamo se volitvam v goriško trgovsko obrtno zbornico. Tu moramo resno nastopiti, zato se tudi že precej živahno trudi združeni narodni odbor. Ni namreč izključeno, da bomo Slovenci veselo presenečeni. — Naša go-riška klerikalna struja je zopet postavila sama sebi na čelo don Gregorčiča, s čemer je pa nastal ogenj v strehi, ker ga sam nadškof Sedej ne more kaj preveč lahko gledati. Nekaj »Novočasarjev* se resno pripravlja na samostojno klerikalno politično karijero, kar bodo pa najbrže preprečili višji kolovodje. — Goriški Italijani so silno poparjeni vsled kamorističnega razsula v Pulju, ter se resno namigava, da hočejo kurs na magistratu vsaj začasno nekoliko ublažili, ako seveda že ni prepozno. Slovenci v Gorici se ne bojimo, ker se ura našega prvega nastopa skoro približuje. Prihodnjič poročam kaj več.
Hud tobak. V noči od 11. na 12. februarja t. 1. so — tedaj neznani — tatovi vlomili v tobakarno Amalije Troga v ulici Giu-lia št.; 44. Vkradli so večo množino raznovrstnega tobaka, cigar in cigaret ter znamk in kolkov, kakor tudi razglednic, napravivši za kakih 2000 kron škode. Kakor avtorja te tatvine je policija nekoliko dni pozneje aretovala Ivana Dubaja in Augusta Gratona, o krivdi kterih na tej tatvini ima policija gotove dokaze, dasiravno se ni pri njima našlo niti sledu od vkradenega blaga. Ravno zato je pa policija še nadalje poizvedovala, ker se je namreč vedelo, da sta tatova morala imeti direktne ali indirektne sokrivce. Vspeh teh poizvedanj pa je bil ta, da je pol cija predvčerajšnjim aretovala še druge štiri ptičke, ki so imeli posla s to tatvino. Aretovani so: 33 letni agent Josip Ganarut, stanujoči v ulici Tiziano Vecellio žt. 4, ki je od tatov vkupil kolke, 23 letni težak Ljudevit Jan, stanujoči v ulici deli! Olmo št. 22, ki je prodal del kolkov, 30-letni agent Rug-gero Bradaschia, stanujoči v ulici Michelangelo Buonarroti št. 63, ki se je bavil z razprodajanjem vkradenih razglednic, in 28-letni mešetar Fran Sever, stanujoči v ulici Ugo Foscolo šl. 8, ki je prodajal tobak, kolke in razglednice. — Sploh so ti ptički prodali kolkov v vrednosti 112 kron, in sicer tako pod ceno, da so jih dali za K 65.— Treba pa tu povdarjati. da blago, ki so ga ti štirje prodali, še ni vse, kolikor ga je bilo vkradenega v gori rečeni tobakarni. So torej še drugi sokrivci, kterim je pa policija že na sledu in goji nado, da jih kmalu dobi v pest.
Mesto v Ameriko, v ulico Tigor. Ena najbolj glasovitih ulic v Trstu je ravno ulica Tigor. Pa ne, da bi kdo mislil, da je to bogve kako lepa ulica. Ne, pravzaprav ni niti vredna, da se ji reče „ulica*, ker je bolj klanec nego ulica. Vendar jo pa vse pozna, in jo je tudi prav lahko najti. Redarji kar tekmujejo med seboj, kdo bo koga spremil v to ulico. Nekoč je neki tujec vprašal nekega tržaškega „mulota* (paglavca), kje da je ulica Tigor. — „ Poberite kamen in ga zalučajte v šipo kakega izložbenega okna, pa boste v najkrajšem času v ulici Tigor“ — mu je
odvrnil „mulo“. Ta ulica je namreč zato tako na glasu, ker se tam nahajajo zapori.
—	In 22-letni Matej Božič, doma iz Buzeta je prišel predvčerajšnjim popoldne v ulico Tigor, dasiravno je bil namenjen nekoliko bolj daleč, namreč v Ameriko. — Božič je namreč še maja meseca lanskega leta, torej še pred samim seboj, to se pravi še pred Božičem na sleparski način izmolzel poštarju Blažu Slaviču iz Sluma pri Buzetu 100 kron, in ravno na isti način tudi drugim osebam razne svote. Sedaj jo je pa hotel popihati v Ameriko. Blaz Slavič, ki je to izvedel, je pa prihitel za njim in ga je dal aretovati. Evo kako je Božič še pred Velikonočjo prišel v ulico Tigor, mesto v Ameriko.
,Pil bi pa vsak hudič, plačal pa nič! Tega pravila sta se držala predsinočnjim 27-letni mornar Peter Rončevič, doma iz Splita, stanujoči v ulici di Grosada št. 13, in 23 letna prostitutka Lucija Matešič, doma iz Zadra, stanujoča istotam kakor Rončevič. Ta lepa dvo;ica se je predsinočnjim nahajala v gostilni „Pavonu v ulici di Gavana, kjer sta oba pila na stroške nekega tretjega v gostilni nahajajočega se gosta. Dokler je ta poslednji za njiju plačeval, je šlo vse, kakor po loju. Ko je pa ta gost ki je igral vlogo „Amphitriona“ odšel iz gostilne, tedaj pa ni hotel krčmar — ki je dobro vedel v kakem stanju se nahajajo Rončevičevi žepi — dati več pijače. Vsled tega sta Rončevič in njegova družica grozno vzrojila: razbila sta nekaj kozarcev, stolic in druge priprave, ter natakarici gostilne strgala iz ušesa zlat uhan. Sploh sta napravila kakih 30 kron škode. Krčmar je pa pozval redarje, ki so parček aretovali in odvedli v zapove.
Radigladu. Na Lloydovem parniku .Baron Gautsch*, ki je vsidran ob pomolu sv. Karola je bil predvčerajšnjim aretovan 17-letni brezposelni mornar Blaž K., doma iz Pule, stanujoči v ulici della Torretta, ker je na istem parniku skušal vkrasti 3 vijake in en kavelj iz medenine, v skupni vrednosti K 15.— Ta revež je tudi osumljen, da je noč prej na parniku „Lovrinaca parobrodne družbe „Ragusea‘ vkradel štiri vijake iz medenine, vredne 15 kron. — Ko je bil odveden na policijo in tam zaslišan, je dečko jokaje priznal, da je res skušal na parniku „Baron Gautsch' izvršiti ono tatvino, a da ga je v to korak prisilil — glad.
Štajerska in Koroška.
Zaboden. Dne 4. t. m. zjutraj je prišlo med delavci v Wetzelsdorfu do hudega pretepa, ki je končal s tem, da je dninar Alojzij Schlak zabodel svojega svaka Janeza Ko-niga v levo roko.
Na gugališču ponesrečila. V Zavodni pri Celju se je dne 29. t. m. gugalo več otrok, med njimi tudi Marija Cerkovnik. Ko je bila že na gugalnici, je nastal med otroci prepir, ki se je končal s tem, da so otroci vrgli Marijo Cerkovnik na tla, ki si je pri padcu zlomila laket.
Gozdni požar pri Frauenkoglu. Dne 3. t.
m. je nastal na Frauenkoglu v smeri proti Judendorfu požar, ki je uničil 15 oralov gozda in stele. Lastnik, deželni odbornik grof Attems ima nad 2000 kron škode. Ogenj je najbrže zanetil kaki potnik z vžigalicami ali s cigareto.
Otrok zgorel. Koncem pretečenega meseca se je igrala 7 letna deklica Kristina Dolšak iz Trbovelj na polju, kjer so fantje žgali korenine in gormovje. Ker se je preveč približala ognju, se ji je nenadoma vnela obleka. V strahu je bežala, a obleka je med tem še bolj gorela. Dekle je padlo končno nezavestno na tla in kljub takojšnji zdrav-ški pomoči umrla še istega dne za hudimi opeklinami.
Vlom. Med tem, ko je bila Frančiška Splihal iz Št. lija pri Turjaku v Vitanju, so na njenem domu vlomili neznani tatovi in ji ukradli raznih dragocenosti za 900 Iv.
Smrt na železniškem tiru. V nedeljo po noči se je vrgla na železniškem tiru med Grat\veiaom in Judendorfom neka dama pod vlak in bila na mestu mrt*a. Dami, ki je par dni stanovala v neki vili pri Strassenglu, je pred kratkim umrl mož, kar jo je silno potrla. V nadi da se malo pomiri, se iz svojega bivšega domovja v Budimpešti, podala v idilično okolico Strassengela. Toda vse skupaj ji ni nič pomagalo. Postajala je vedno bolj otožna in tnelankolična in konečno se ji je celo pričel mračiti um. V soboto se je njeno zdravstveno stanje nenavadno poslabšalo. Edita Pally, tako se je pisala nesrečnica, se je dne 2. t. m. nenadoma odstranila iz svojega stanovanja in se ni več vrnila. Šele naslednjega dne zjulraj našel je Železniki čuvaj ob priliki službenega obhoda proge severno od postaje Judendorfa ženski plašč. Mislil je, da se je kaka ženska ponesrečila in šel naprej, da najde morda še kako sled. In res zagleda v kratkem pred seboj žensko truplo brez glave, glavo pa še daleč naprej med tirom. Truplo samomorilke so na odredbo oblasti prepeljali v mr-vašnico v Grat\vein, odkoder jo odpeljejo v
Budimpešto. Samorilka zapušča enega majhnega otroka.
Za Roseggerjev sklad je bilo pretekli teden izplačenih 20.750 K. En kamen je plačal pisatelj Karl Martin, sedaj v Lipskem.
Politični dogodki.
Revolucija na Kitajskem. Starodavna kitajska avtokratična država se je kakor znano čez noč spremenila v republiko. Revolucija, ki je tako nepričakovano hitro izbruhnila je vrgla dosedanjo dinastijo Mandžu s prestola in na čelo republike je nepričakovano stopil mož, ki je imel nalog, ukrotiti revolucijo in obvarovati dinastijo, to je državnik Juanšikaj. Človek res ni mogel verjeti, da bi se v tako velikanski državi kakor je Kita;ska, državni prevrat zamogel izvršiti tako lahko, brez posebnega krvolitja, ne da bi notranji državni ustroj kaj trpel. Toda svet je temu vseeno verjel, saj so se dogodki razvijali čisto pro-gratično. A sedaj se je nenadoma izkazalo, da bo trpelo morda še leta in leta, predno bodo revolucionarji dosegli to. kar žele in da bo državni prevrat pretresel vso državo. Dogodki v glavnem mestu nebeškega carstva Pekingu, dalje dogodki v Tientsinu in Tsi-tsikarju nam to potrujejo. V Peking so ravno došli prvi odposlanci iz revolucionarnega tabora v Nanchingu, da se udeleže posvetovanj glede sestave nove vlade, nove ustave in določitve glavnega mesta (Pekinga ili Nanchinga', ko se nenadoma upre tretja divizija pekinška, ki tvori jedro Juanšikajeve armade, htotako so tudi severo-z ihodne province zavzele napram novi republiki skrajne sovražno stališče. Juanšikaj je pač skrajno prebrisan, lokav in drzen človek. Gotovo je, da je vse to insceniral on sam, ki ni zadovoljen z državnim prevratom in da se za temi dogodki skriva dinastija Mandžu. Juanšikaj pač hoče na vsak način zavleči konstituiranje koalicijskega kabineta, ki naj bi se sestavil iz obeh sedanjih ministrstev v Pekingu in Nanchingu. Vsekakor je gibanje v Pekingu in Tientsinu skrajno nevarno in zna mogoče polagoma postati usodepolno za Evropejce. Kitajci so se pač še vedno združili v boju proti tujcem.
Premogarska stavka na Angleškem. Splošna premogarska stavka na Angleškem je v polnem tiru. Po vseh premogovnikih počiva delo Nad dva milijona delavcev je v stavki. Ako v najkrajšem času ne pride med pre-mogarskimi družbami in stavkujočimi delavci do sporazuma, bo moral biti do malega ves promet ustavljen. Posledice te velikanske stavke se že kažejo. V revnejših londonskih mestnih okrajih so cene živil že silno poskočile. Ljudstvo je zelo obopano ; posebno pa radi tega, ker pričakuje, da se v najkrajšem času podraži tudi kruh. Posledice stavke pa se zlati vidijo pri železniškem in pomorskem prometu. Železniški promet z Londonom je padel na minimum. Nad 1000 vlakov ne more nikamor naprej. Paroplovna družba Folke-stove-Boulogne je morala ustaviti sploh ves promet. Nebroj tovaren in javnih in zasebnih podjetij je moralo ustaviti vsako delo. Posledice stavke ogrožajo blagor in eksistenco vse dežele in bodo tako strašne, kakor si nihče ne more misliti. Ministrski predsednik Asquith se dobro zaveda težavnega položaja, v katerem se nahaja dežela in je zato naprosil zbornico, naj mu za sedaj pr pusti popolnoma prosto roko, čeprav se bo pozneje zadeva morala obravnavati v zbornici.
Italijansko-turška vojna Kakor smo že poročali, je nadpoveljnik italijanske mornarice Aubry umrl za kronično črevesno boleznijo v Tarentu. Italijanski ministrski svet je imel že konferenco glede imenovanja novega nadpoveljnika in je enoglasno sklenil predložiti kralju imenovanje podadmirala Fara-veliija naslednikom Aubryja. Sicer je konečno vseeno, kdo bo Aubryjev naslednik, kajti p kaki vojni na morju se tako ne more govoriti, ker nimajo Italijani nobenega drugega dela, kakor da ustavljajo razne tuj-parnike in semtertja — bombardirajo kake turško pristanišče. Sicer se v zadnjem času zopet razširjajo glasovi, da namerava italijanska mornarica pričeti z akcijo v Darda-nelih/ da napravi enkrat konec toj smešni „ vojni* in zadene Turčijo v njenem najbolj občutljivem delu. Seveda je zelo dvomljivo, če se bo Italijanom ta načrt posrečil, ker velesile gotovo ne bodo zadovoljne s tem. da bi se zinetil požar na Balkanu, kjer je stegnila že vsaka svoje kremplje. Položaj na afriškem bojišču je nespremenjen. Italijani so še vedno tam kjer so bili, dočim med Turki vedno bolj vre. Poročila celo zatrjujejo da se pripravl.ajo tudi že prebivalci dežele Somali na upor in da je sultan sam že proglasil sveto vojno. Vsekakor ni ničesar veselega za Italijane z bojišča.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
General Auffenberg odstopi.
Praga, ti. mar. Tukajšnji dnevnik »Union" poroča, da je stališče generala Auffen-
berga kot vojnega ministra nevzdržljivo. Imenovan bo poveljnikom nekega vojnega kora, ter niti v prihodnjih delegacijah ne bo več nastopil.
Dvoboj med iusthom in Tiszo.
Budimpešta, 6. mar. Med grofom Štefanom Tisza in poslancem Julijem Justhom je neka častna zadeva, ki bo morala biti najbrže rešena z orožjem. Justh je namreč v neki seji ogrskega parlamenta zaklical Tiszi: „Vi ste bili, ki ste uprizorili sramotni atentat dne 18. novembra*. Tisza je nato pooblastil grofe Czekonicza in Gezo Odescal-chi, naj zahteva zadoščenje pri Justhu, ki je odločij svoje sekundante bivšega državnega tajnika Bolgar a in grofa Mihaela Ester-hazy.
Khuen odstopi
Budimpešta, 6. mar. Jutri odide ogrski ministrki predsednik grof Khuen Hedervarv na Dunaj, da poroča cesar u avdijenci o položaju. Pred vsem bo poročal cesarju o včerajšnji seji ministrov, ter podal cesarju demisijo celega ministrstva. Cesar bo mogoče poveril provizorično vodstvo ministrskih poslov grofu Khuenu. Po demisiji ministrstva bodo sprejeti v avdijenci vsi važnejši ogrski politiki. Te avdijence bodo mogoče trpele še ves tekoči teden. Jutri popoldne odpotuje Khuen v Budapešto, da v petek poroča v ogrskem parlamentu o demisiji ministrstva. Nato bo zbornica odgodena, ter zavlada celoleten provizorij. V tem času bi se v obeh državnih polovicah povišalo moštvo za 30.000, ter bi večina moštva predčasno odhajala iz službe, to je prilično ob 2 in pol letih.
Ogrska zbornica.
Budimpešta, 6. mar. Danes se je brez debate prečital zapisnik včerajšnje seje. Predsednik je potem poročal o nekorektnostih nekega časnikarja, ki da je globoko žalil parlamentarizem.
Novice.
* Pojoči mrlič. Iz Ne\vyorka se poroča o nekem nenavadnem dogodku. V mestu Jaekson je umrl te dni pevovodja Skiner, ki je imel silno lep glas in je imel nebroj učencev. Pogreba se je udeležila skoro polovico mesta. Ko so duhovniki zmolili običajne molitve in so razna društva hotela položiti na grob venec, je nenadoma zadonela iz groba pesem: „Ko bom umrl“. Pogrebcev se je polastila silna panika, kajti glas iz groba ni bil nikogar drugega, kakor glas mrliča. Petje je bilo tako silno presenetljivo, da se je mnogo ljudi jokalo. Nihče ni mogel razrešiti uganke. Nekateri so mislili, da pevovodja Skiner sploh ni umrl, drugi so pa [bili zopet mnenja, da se je prikazal mrličev duh. Mnogo dam je padlo v nezavest. Med splošno zmešnjavo oznani duhovnik, da so položili zaredno s krsto v grob fonograt, za katerega je Skiner v zadnjem času svojega življenja pel imenovano pesem Njegova želja je bila, da se s to pesmijo za vedno poslovi od svo;ih prijateljev, česar mu njegova rodbina ni mogla odreči.
Za kratek čas.
Nekaj o antialkoholnem gibanju.
Na antialkoholnem kongresu v Ljubljani je bil izvoljen predsednikom kongresa urednik Ivan Štr-fe, ki je v navdušenih besedah orisal vsem navzočim pogubonosen vpliv alkohola na človeka. Po shodu so vsi navzoči slovesno obljubili, da se bodo bojevali do skrajnosti proti alkoholu in agitirali za protialkoholno gibanje po vseh krajih.
(Čez tri ure po kongresu.)
V gostilni „Pri fajmoštru* v Ljubljani sedi večja družba antialkoholnih prijateljev, med njimi tudi predsednik Ivan Štefe, ki se ga je že pošteno nasrkal in razgrajal, kar se je dalo.
V sobo stopi stražnik in opozori gospode naj bodo mirni.
Štete: Oh, saj ni ničesar hudega ! To je samo antialkoholno gibanje.
*
* *
Iz antialkoholnega kongresa na Jesenicah se je vrnil predsednik prav pošteno pijan domov. Žena ga v jezi ozmerja in zavpije nad njim: „Kje pa šibil,da si se tako pošteno napil?*
Mož: Na antialkoholnem kongresu sem bil izvoljen predsednikom in sem moral zato po shodu dati za likof.
♦
* *
„Zlati dobi“, glasilu antialkoholistov se v zadnjem času prav slabo godi, in se nikakor ne more povzdigniti. Da odpomorejo temu, je odbor sklenil, da se da glasilu antialkoholistov odsedaj naprej ime „Zlata kaplja.*
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Pint. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polid) v Trstu.
Higilenifcna TnifAlinm 20 prodajalnih prostorov. Centrala: ulica Stadion. Tel. 1773. Cisto domače, filtrirano mleko pasteur zirano, ohlajeno na nizko tem-
mlekarna : X I llviliU.Hl peraturr. Najfinejše čajno maslo pristno domače. Specijaliteta 1 Sterilizirano mlek i za otroke! Naravni led v kosih in kolih iz tovarne v Banah.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
r. s. z 01. z.
©@ obrestuje hranilne vloge po
Mk li Ol * Ljubljani
^	2	O	brez	vsakršnega	odbitka.	®®
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma	varno	naložen	denar.	^	Rezervni	zaklad: K 700.000.
>oo<xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>. Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
===-:=-■ v LJUBLJANI =====
Sodnijska ulica št 3.
Dobe se jtudi izgotovljena obnvala. x Izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
.*xxxxxx> xxxxxxxxxxxxxxxxx>oooooo<
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trst, Plazza della Borsa lO Centrala v Ljubljani — Podružnica v Gorici, Celovcu, Sarajevu Splitu in Celjn. Delniška glavnica K. 8,000.000.	Rezervni	zaklad	K.	800.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povolinimi pogoji
devize in vse vrste denarja.-------------Vloge	na	knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi 41
Prodaja are£ke na majhne mesečne obroke«
°
2 O
Južni kolodvor, na peronu.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica.
Dolenec, Prešernova ulica.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta.
Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na želez. prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta.
Ušeničnik, Židovska ulica.
Kleinstein, Jurčičev trg.
Križaj, Sp. Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Likar, Glince,
Strkovič, Dunajska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta.
Osrednja Banka K*?-. Piazza Ponterosso 21
■■■■■■■■■■H Podružnica v Trstu
Obrestuje vloge:
4tt 4tt 451"
£2
S
I
co
!§
i
Obrestuje vloge:
°l
4 0
4"
8 0
1 0 _____________
|2 |0	|4	|0
povraono obrestovanje
na knjižice	na	računu	in fixne uloge ©0 premijne vloge
Vse bančne transakcije.
I
Uradne ure od 9-12, 2-5.
„JUTRO“ se prodaja v Ljubljani
po 6 vinarjev
-ir naslednjih tobakarnah:
Najnovejše, dobro in ceno se kupi edino le v
cHnglešl^eni skladišču oblek
Ljubljana Mestni trg. št. <;  j „ Ljubljana Mestni trg št. 5.
Ogromna zaloga najnovejših spomladanskih oblek, raglanov} klobukov itd. za gospode in dečke, ter najnovejša konfekcija za dame in deklice nudi vsakem ukusu v popolno zadovoljnost.
Dospeli so tudi v Parizu, Berolinu in Dunaju osebno kupljeni modelih damske konfekcije, katere zadene poseben chic in pozornost.
Cene priznano nizke in brez konkurence.
O. cBematooič.
V
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg it. 9.
S
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj
optični zavodi,
kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd.
Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici.  Ceniki brezplačno. — —
Kdor nima veliko korespondence naj 8i bavi ceni pisalni stroj
na
kateri se bode ravno tako dobroobnesel kakor drugi veliki stroji. V elegantnem kovčeku tehta samo 3*/, kg. — (Jlavuo zastopstvo za južno Avstrijo
The Rex C.°
Lj ub Ijana Šelenburgova ul. 7 — Telefon 38
Kavarna vso noč odprla. Kavarna .Central* - Danes ie vsak dan •
o n. c e r t
dunajslLOsa damslioga elitnega orlx.e»tra.
Z velespoštovanjem	*	Stefan	Miholič kavarnar.
/ Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. - Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka m IKO ■&£
K SUTTNER, Ljubljana
Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273
Novo pogrebno podjetje
Prevoz mrličev na vse kraj o TJtiST — Oorso 6tv. 47 (vogal Plazza O. Qold6nl) - Telefon 14-02.
Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Noghere), in v Miljah z razprodajo pogrebnih predmetov.
Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznrti. — Krasna izbera vencev iz umetnega cvetja, biserov in porcelane. — Zaloga pravovoš&enih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbero. — Stalne, cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna. — Nočna naročila se sprejemajo v zalogi, ul. Tesa št. 31. — Telefon. 14-02.
   RESTAVRACIJA ------------------
ALLA ST' ZIONE
Trst, trg pred juž. kolodvorom 3
(Nasproti južnega kolodvora).
Priporoča se slavnemu občinstvu in potni-ko r, ki potujejo skozi Trst za obilen obisk. Toči sc izvrstno pivo in vino prve vrste. DOBRA. KUHINJA - POSTREŽBA TOČNA jgp- CENE ZMERNE. ~mm
Lastnik Anton Andrij<>nčič,
bivši vratar hotela „Balkan“.