UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in nraznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne v sprejemajo : : : oslalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—. Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* .* .* ob pol 11. dopoldne. •, • UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburpjovi nliei štev. 0, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečei Inserati: enostopna petilvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Jnserate sprejema upiavništvo. Nefrankirana ali premalo trankirana pisma se ne sprejemajo 1 Reklamacije liBta so poštnine proste. ————- Stev. 636. V Ljubljani, v soboto dne 19. julija 1913. Leto III. Historični zločin na Balkanu. B e 1 g r a d. sredi julija. II. Vojno, ki uničuje vse zdravo življenje na Balkanu, so povzročili Bolgari. Tako govore naši šovinisti. Bolgarska vlada trdi. da smo jo zagrešili mi. Lažejo se vsi. ^Te nečloveške, protinaturne vojne, tega divjaškega bratomor-istva ni zakrivil ne srbski, ne bolgarski, tudi ne grški narod. Krivi pa so vojni hujskači, dinasti, kapitalistični koristolovci vseh treh držav, nanje brez izjeme pada prokletstvo balkanskih narodov brezvestno pognanih v klavnico; oni so odgovorni za zločin, kateremu je skoraj 'težko najti primere v zgodovini. O odgovornosti bolgarskih mogotcev 111 'dvomiti Car Ferdinand. Gešov, Danev, Radoslavov Savov in vsi skupaj ne najdejo zagovornika pri nas. Tudi med bolgarskimi socialisti ga ne najdejo. Prišel bo dan. ko bo bolgarsko ljudstvo brezobzirno obračunalo z njimi. [AH vojne ni hotel bolgarski narod. Po malih občinah m po velikih mestih je ljudstvo demonstriralo proti vojni. Žene so glasno zahtevale, Ida se odpuste njih možje izpod zastav in vrnejo idružinam. Celo pri nekaterih polkih so vojaki sami demonstrirali, zahtevali odpust in narav-flost izjavljali, da se ne bodo bojevali, če jih bodo gnali zoper Srbe. Bolgarska vlada je to zatajevala, kolikor ie mogla. Cenzura je divjala. Popolnoma pa se niso mogli zatajiti taki dogodki; saj so pošiljale oblasti kavalerijo nad uboge žene. ki so demonstrirale z golimi rokami. Bolgarska vlada, ves bolgarski šovinizem — da; ali bolgarski narod ni kriv. Ali krivda bolgarske vlade ne zmanjšuje krivde srbskih mogotcev. Tudi srbski narod ni kriv. Tudi srbski narod m hotel vojne, pa naj piše tiskovni urad vlade in Petrov manifest kar hoče. Srbski narod ie hotel mir m prijateljstvo z Bolgari. Srbski narod ni veliko vpraševal za Veles in Prilep in otip, ampak za mir, za delo. za okrevanje izza težkih žrtev turške vojne. Socialistični shodi, ki so zahtevali mir, so imeli demonstrativen značaj. Na n J ih je govorilo ljudstvo drugače kakor zblazneli šovinisti. Govorilo je proti vojni, za spravo in za demokratično Balkansko zvezo, tako kakor sta govorila naša poslanca v skupščini. Sodrug Lap-|Cev/d je dobival od delavskih žena pisma s številnimi podpisi, ki so ga prosila, naj zahteva, aa se vrnejo možje domov, ker morajo žene z Otroci lakote poginiti. Zakaj država jim daje po tri Štiri dinarje podpore na mesec, in če prosijo nheino vsaj za drva, jim odgovarja, da po leti ni treba drv! Odkod naj bi to ljudstvo vzelo havdušenje za vojno? Hujskači imajo plačana nprocn ki pišeio. kar le naročeno, ne pa kar je res Ali srbski narod ni hotel vojne. Ako bi bili Dred osmimi tedni ali pa ako bi ta hip napravili plebiscit pošten, brez pritiska in prevare, bi ogromna večina srbskega naroda glasovala proti vojni tudi danes, ko je srbska armada zmagovita.’ Mišljenje srbskega naroda se ne izraža v kavarni »Moskva«, ne v konaku. ne v voinem ministrstvu. Danes skoraj ni obitelji v Srbiji, ki bi ne imela plakati za kakšnega padlega člana, in na tisoče je ljudi pohabljenih za vse življenje. Kar ni pobodel bajonet, česar niso pobili šrapneli. to zdaj davi kolera! Za to strašno uničevanje srbskega naroda so nam odgovorni srbski mogotci. Danes živimo pod bajonetom. Naroda ni doma. Kar ga še ni v grobu, leži deloma v bolnišnicah, deloma strada po vojaških taboriščih. Tam ne more govoriti. Ali kar se ga bo vrnilo živega, bo govorilo. ko pride dan za to. Tudi za naše mogotce se porodi dan obračuna. In ves krik o bolgarski krivici ne bo pomogal. Naša vlada, naša šovinistična buržvazna mešanica ni hotela odgovornosti za to vojno; ali vojno je hotela. Ravnanje vlade v skupščini ni bilo odkritosrčno. Njeno tajno mešetarenje z nacionalisti, odgajanje odločilne seje baš do tistega dne. ko so izbruhnili boji. izjavljanje za pogojno, pa zopet za brezpogojno razsodišče, zatrjevanje, da bo Rusija razsodila v prilog Srbije — vse to dokazuje neodkritosrčnost, ki je le tedaj razumljiva, če ie vlada hotela vojno. Srbija je sklenila zvezo z Grško; ost te zveze je bila naperjena proti Bolgarski. To znači, da je želela vojno. Srbska vojska je bila popolnoma pripravljena za vojno. Tako je bila pripravljena. da je ne bi bil mogel gospod Pašič niti ustaviti, če bi bil hotel, ker so dobili generali že večjo oblast od njega. To oblast pa jim je izročila vlada. Nacionalistične časopisje je hujskalo na vojno, brutalno je razvnemalo živalske strasti, rohnelo je proti Bolgarom; vlada ni nič mirila, ampak je gledala gonjo, kakor da so ji bile všeč te priprave. Srbska vlada je sokriva. Obtožujemo jo v imenu tisočerih, katerim ie smrt zamašila usta; v imenu tisočerih, ki se bodo pohabljeni, sence ljudi. — brez veselja opotekali po življenju; obtožujemo jo v imenu vdov. katerim je vojna vzela može. v imenu sirot, katerim je ubila očete. Da ni dobila Srbija niti enega kvadratnega kilometra macedonskih tal. niti enega Mace-donca. a da je ohranila žive in zdrave ljudi, ki jih je dala poklati in ohromiti na Ovčjem polju, bi bila bogatejša, nego pa danes. Kaj imajo bataljoni, ki leže pod macedonsko zemljo, od »naše Macedonije?« Kaj njih sirote, ki zaman čakajo, da se vrne oče. ki je odšel živ in zdrav pa ga ne bodo nikdar več videli? Strašni zločin, izvršen nad ljudstvom, ne bo pozabljen. Dan plačila mora priti, da se vzame brezdušnim mogotcem pravica, goniti narod v klanje in posipavati zemljo z njegovimi kostmi. Šovinisti pravijo, da je bila vojna potrebna iz višjih političnih ozirov, v interesu srbske domovine in srbskega naroda. Tudi to je laž. Če bi bili politični obziri več vredni od krvavih žrtev, ki so padale v hekatombah. bi bila ta vojna vendar neopravičljiva; dokazali bomo še to. da ni koristila interesom Srbije in srbskega naroda. Bila ie zločin tudi s čisto političnega stališča. Izid volitev na Goriškem. Kakor smo že poročali, je izid volitev snlnSne kuriie za goriški deželni zbor sledeči; oddanih glasov: 16.289; veljavnih 16.101. nedavnih 188 Od teh so dobili: Fon 9142, Gr-IS R018 Manfreda 2922. Brecelj 6322. Gregorin M25 Kovač 513“ MiklaviJ 5080. Tuma 1760, Vrčon 1760 in Mozetič 1661. Absolutna večina znaša 8051 glasov, tako sta bila izvoljena ze pri prvi volitvi Fon in Grgič m ne samo Fon, kakor smo prvotno poročali; ker pa od družili kandidatov ni nobeden dosegel absolutne večine, bo v nedeljo dne 20. julija ožja volitev med kandidatoma Brecelj (6322 glasov) in Kovač (5134 glasov). V italijanskem delu dežele je bilo oddanih veljavnih glasov 15.805, neveljavnih 355; od teh so dobili: kterikalci Faidutti 7144 glasov, Bugatto 7354, Piccinini 6957, liJeralci Bcmbig (goriški župan) 4262. Pettarm 4219 Pinat 3991, socialni demokrat je Callim 3022. Tonet 3073, Tuntar 3006. slov. števni kandidatje Gorjup 1016 Fabčič 1011 in dr. Medvešček 1026 glasov. Absolutna večina znaša 7903 glasov; treba bo ožje volitve med italijanskimi klerikalci in liberalci Slovenski in italijanski socialisti so sklenili, da pri ožjih volitvah ostanejo doma in odklanjajo vsak kompromis z eno ali drugo stranko. V nastopnem podajamo število glasov, ki so jih dobili socialno demokratični kandidati: Standrež: Tuma 113. Vrčon 112. Mozetič 112; Bilje* T 9 V 6, M. 6; Števerjan: T. 13, V. 4, M 4- Grgar: T. 7. V. 6, M. 6; Miren T. 30, V'. 29 M. 30; Opatjeselo T. 18. V. 20 M. 20; Ozeljan: T. 12. V. 11. M. 11: Osek-Vitovlje: T. 1. V. 2, M. 2; Prvačina: T. 3. V. 3 M 2; Št. Peter: T. 7, V. 7. M. 7: Podora: T. 155. V. 155. M. 155; Pevma: T. 60, V. 51 M 53; Kojsko: T. 3, V. 3, M. 3; Kozana: T. 5 V 4, M. 4; Renče: T. 33. V. 33, M 33; Solkan: T. 150, V. 135, M. 156; Sovodnje: T. 77, V. 73, M. 75, Šempas: T. 3. V. 3. M. 3; Trnovo: T. 1, V. 1. M. t: Lokve: T. 5. V. 0. M. 0; Vrtojba: T. 138, V. 135. M. 135: Černiče:. T. 6: V 15. M. 8; Ga- brije: T. 0. V. 1. M. 0; Gojače: T. 8. V. 18, M. 5; Ajdovščina: T. 10. V. 11. M. 3; Kamnje: T. 8, V. 9. M. 5; Sv. Križ-Cesta: T. 16, V. 21, M. 14; Velike Žablje: T. 10. V. 15, M. 4; Lokavec: T. 13. V. 12, M. 12; Rihenberg: T. 13. V. 22, M. 12; Šmarje: T. 13. V. 16. M. 13; Skrilje: T. 7. V. 14. M. 7; Vrtovin: T. 0, V. 2, M. 0; Anhovo: T. 3. V. 1. M. 1; Avče: T. 1, V. 1. M. 1; Kanal: T. 8. V. 7. M. 7; Kal: T. 10, V. 9, M. 10; Bovec: T. 6. V. 5. M. 5; Breginj: T. 28. V. 26, M. 26; Kobarid: T. 1. V. 0. M. 0; Libušnje: T. 3, V. 1. M. 1; Grahovo: T. 17, V. 15, M. 15; Podbrdo: T. 8. V. 7, M. 8; Sv. Lucija: T. 17, V. 17, M. 17; Tolmin I.: T. 2. V. 2. M. 2; Tolmin II.: T. 2, V. 1. M. 1; Volče: T. 2, V. 2. M. 2; Cerkno: T 9. V. 9. M. 9; Orehek: T. 6. V. 3. M. 3; Ota-lež: T. 33, V. 33. M. 33; Avber: T. 3, V. 3, M. 2; Brje: T. 3. V. 3. M. 3; Brestovica: T. 39, V. 39, M. 39; Dutovlje: T. 3. V. 2. M. 2; Gabrovica: T. 1, V. 1, M. 1; Gorjansko: T. 30, V. 30, M. 30; Komen: T. 7. V. 7. M. 5: Kopriva: T. 6, V. 7, M. 7; Lokev: T. 2, V. 2, M. 2; Mavhinje: T. 8, V. 8. M. 9; Nabrežina: T. 215, V. 215, M. 216; Pliskovica: T. 4, V. 4. M. 4; Povir: T. 32, V. 32, M. 32; Rodik: T. 3. V. 2, M. 0; Sežana: T. 32, V. 31. M. 31: Skopo: T. 3. V. 3. M. 3; Slivno: T. 25. V. 25. M. 25; Šempolaj: T. 56, V. 56, M. 56; Škrbina: T. 2. V. 1. M. 1: Štanjel: T. 0, V. 6, M. 0; Štjak: T. 6. V. 6. M. 6; Štorje: T. 8, V 8, M. 8; Temnica: T. 9. V. 10. M. 9; Tomaj: T 32. V. 24. M. 19; Vel. Dol: T. 2. V. 2. M. 2; Vel. Repen: T. 2, V. 2, M. 2; Voiščica: T. 4, V 4 M 4; Zgonik: T. 44. V. 43. M. 45; Barka: T. 2, V 2. M. 2; Divača: T. 26. V. 26. M. 28; Dobrdob: T. 25, V. 25. M. 26; Devin: T. 20, V. 20. M. 20. — Skupaj: Tuma 1760. Vrčon 1737, Mozetič 1661. Pri volitvah v goriški deželni zbor leta 1909 so dobili kandidati socialno demokratične stranke: dr. H. Tuma 1188 glasov. Vrčon A. 1183 in Marica J. 1181 glasov. Pri sedanjih volitvah je dobila socialno demokratična stranka 672, 554. oziroma 480 glasov več. Razen tega je imela pri sedanjih volitvah socialno demokratična stranka prvikrat v treh občinah, in sicer: v Nabrežini, v Slivnem in v bem^oiaju absolutno večino nad vsemi strankami. Častno število glasov so dale naši stranki tudi občine: Standrež, Podgora. Pevma. Sovodnje. Vrtojba, Povir, Zgonik, Doberdob. Di- vača in Devin, kar je največja zasluga in uspehi agitacije tamošnjih sodrugov. Z neznatno agitacijo, ki jo je razvila našal stranka pri sedanjih volitvah, moramo biti ponosni na tak izid. Izid volitev naj bo našim sodrugom v spodbudo za nadaljno vztrajno delo v prid stranke. Berchtold in Conrad. Dunaj,, 18. julija. Čudna vest se širi po Dunaju. Človek bi jo brez pomisleka označil za predpustno š'alo, za izrodek prerazgrete fantazije ali pa za dovtip, s katerim hoče kdo potegniti naivne, senzacij željne Avstrijce. Ali ker poznamo prizadete osebe že iz prejšnjih časov, vendar ni mogoče meni nič tebi nič prezreti govorico, ki se kolikor toliko vjema z nekaterimi poročili zadnjih dni in o kateri prihajajo glasovi tudi iz takih krogov, ki imajo priliko, da včasi pogledajo tudi za kulise političnih spletkarij. Po časopisju sta šli zadnje dni dve vesti o nameravanih demisijah. Ena je pripovedovala. da odstopi šef generalnega štaba Conrad pl. Hotzendorf. Druga ie govorila o demisiji grofa Berchtolda, ministra za zunanje zadeve. Obe vesti sta bili oficiozno zanikani, ona o Berchtoldovi demisiji precej energično, ona o Conradu brez posebne vneme. Grof Berchtold je bil v Išlu pri cesarju. Avdienca je trajala dve uri. Kljub tem se minister tisti dan ni vrnil na Dunaj. Včeraj je bil še enkrat pri cesarju. Balkanski položaj je kritičen. Ali tak je že dolgo. S tem se ne d& razlagati izredna dolgost in ponovitev ^vdience. Vzrok mora biti že kaj drugačen. V nekem krogu, ki je navadno poučen, razlagajo ta vzrok. Avdienci, pravijo, sta bili pač v zvezi z balkansko krizo, toda ne le z bolgarsko-srbskim in bolgarsko-rumunskim sporom. Povzročila ji je nervoznost avstrijske vojne stranke, ki bi ob ognju na Balkanu rada pristavila svoje lonce. Conrad von Hotzendorf — tako pripovedujejo — zahteva, da naj avstrijska armada zasede novopazarski sandžak. češ da mora dobiti odškodnino za povečanje, katero pričakuje Srbija v Macedoniji vsled svojih zmag nad Bolgarsko. Conrad zahteva takojšnjo akcijo iti žuga, da demisionira. če se odkloni njegov načrt. To je grofu Berchtdlou vendar predebelo. Taka akcija pomeni zapletljaje. ki s skoraj al> solutno gotovostjo povzroče vojno v Evropi. Zdi se. da je tak načrt sploh nemogoč. Ali Conradovo hujskanje bi ne bilo nič novega. Vi času tripolitanske vojne je Conrad hotel vojno z Italijo. Takrat je zmagal Aehrenthal. in Conrad je padel. Njegova sedanja hujskarija je torej mogoča.. Vprašati je. koliko eneržije polaga Berchtold v svoj odpor in kdo je močnejši. Vsekakor pa se mora reči, da je misel tako blazna, da bi bilo treba takoj z vso odločnostjo povedati avstrijskim narodom in Evropi, da se ne bodo izvršili taki fantastični, absurdni načrti. V san-džaku nismo ničesar izgubili. Evropska vojna zaradi Novega Pazara bi bila še večji zločin od srbsko-bolgarske vojne. Berchtold bi storil zelo prav. če bi nemudoma potolažil javno mnenje. In če ima Conrad res take muhe. tedaj je njegov odhod neizogibna cena za vznemirjenje narodov. Ljubljana in Kranjsko. — Stavka v Tonniesovi tovarni traja nemoteno dalje in razpoloženje stavkajočih za nadaljevanje boja je kar najboljše. V Četrtek dopoldne se je pripeljal v Ljubljano na brzojavni poziv kovinarske organizacije tajnik zveze sodrug Mihevc iz Trsta, ki je takoj stopil s stavkajočimi v dotiko in se nato podal k obrtnemu nadzorniku, da ga informira o vzroku stavke in drugih potrebnih stvareh. Obrtni nadzornik je bil dvakrat v tovarni, kjer je dobil informacije. glede katerih pa bo potrebno, da o njih izpregovorinio prav resno besedo, če vodstvo tovarne ne bo odienjalo od svoje trme. V četrtek zvečer je imela kovinarska organizacija sejo. kateri ie sledil shod stavkajočih, ki je formuliral sledeče zahteve: 1. vsakemu železostrugarju v Tonniesovi tovarni se gatantira minimalna (temeljna) dnevna plača, in sicer: a) neposredno po oproščenju. oziroma skon- čanju učne dobe skozi eno leto najmanj po K 2-50; b) drugo leto po oproščenju od K 2'50 do K 3--; c) tretje leto po oproščenju od K 3*— do K 4:—; d) vsem kvalificiranim železostrugarjem od K 6-— do K 7-—. Ti nastavki veljajo tako za v časovni plači kakor za v akordnemu delu se nahajajoče že-lezostrugarie. 2. Dosedanji akordni nastavki ostanejo še naprej v veljavi in se ne smejo znižati. 3. Ob sobotah se skrajša delovni čas za pol ure tako, da vsak železostrugar lahko že ob pol 6. izplačan odide iz tovarne. 4. Točke od 1 do 3 je smatrati kot bistven del tovarniškega delovnega reda. ki jih ie pri eventuelni izpremembi tega pustiti nedotaknjene. Te pogoje so stavkajoči soglasno odobrili in včeraj popoldne so se podali ss. Mihevc, strokovni tajnik Zore in trije izmed stavkajočih v tovarno, da jih predlože obratnemu vodji._ Po kratkih navidezno odklanjajočih besedah inž. g. Šembacha sta dobila sodruga Mihevc in Zore vtisk, da se je tovarna pripravljena podati, in ker nista liotela nasesti v takih slučajih že skoro običajnim kapricam kapitalistične ošabnosti, ki imajo večinoma le namen, da se varuje videz avtoritete in nepopustljivosti, ki se ž njimi uspeh le zavlačuje, se je deputaciia odstranila in poročala o svojem utisu na shodu, ki je sledil. Da se obratnemu vodji onemogoči vsak izgovor, kakor da pri stavkajočih ni dobre volje, so se podali vsi stavkajoči v tovarno, da slišijo inženirjevo mnenje. Gospod Šembach je bil v nekoliko sitnem položaju, videč solidarnost strugarjev, in ker ni mogel drugače, je obljubil. da bo dal do danes pismen odgovor. Zvečer se je vršil splošen tovarniški shod. na katerem so poročali načelnik kovinarske organizacije sodrug Hlebš. ter ss. Mihevc in Zore. Od g. Tonniesa pričakujemo, da stavljenim zahtevam strugarjev ugodi: kajti z zavlačevanjem ali z odklonitvijo zahtev bi le povzročil, da bi si železostrugarji vso stvar korenito premislili ter stavili večje zahteve, če bi morali doprina-šati žrtve, ki iih zahteva vsaka, stavka.. .Upamo torej, da bo odločevala zdrava razsodnost in ne trma. ker končno ni izključeno, da bi se boj razširil tudi na druge oddelke. H koncu še eno opazko glede »Dneva«, katerega poročilo o stavki je docela neresnično in ie v stanu v javnosti obuditi mnenje, kakor da se železostrugarjem pri Tfinniesu godi liki malemu bogu na Francoskem. »Dan« namreč trdi. da zaslužijo strugarji po 7 K in da je stavka le vsled tega nastala, ker novodošli inž. Šembach ne pusti, da bi zaslužili tudi po več. To pa ni res; marveč gre le za to. da se običaj utrgavania. ki se vrši pri veliko nižjih plačah, sploh odpravi. Stavka je razkrila, da ie ta utrgavania vršil čisto na lastno pest preddelavec Teran. V čigavo korist, se bo še pokazalo. — Kovinarski shod. Jutri ob 10. dopoldne bo v Perlesovi restavraciji v Prešernovi ulici shod kovinarjev, ki je zelo važen z ozirom na stavko pri Tonniesu. Vsi kovinarji so vabljeni, da se ga udeleže in da marljivo agitirajo zanj. Tudi ostali delavci, ki se zanimajo za stavko, so dobro došli. Dobili bodo tam zanimive podatke. — Magistratni greinii je imel včeraj sejo, na kateri je rešil razna vprašanja, spadajoča v njegov delokrog. Odobrilo se je poročilo mestnega knjigovodje g. Trdine o občinskih računih. Prošnja Antona Težaka za gostilniško koncesijo se je odklonila, ker je število takih koncesij kompletno. Ugodilo se ie prošnji knjigoveza Alojzija Babke za koncesijo za prodajo malih slik. Prošnja izvoščeka Jerneja Novaka, ki ima koncesijo v zakupu, pa želi lastno, ie odklonietflf. Prošnji gostilničarja Franca Sokliča, da naj velja njegova koncesija tudi za okrepčila in dovoljene igre. se ie ugodilo. — Gremij je potem sklepal o regulaciji delavskih plač. o čemer poročamo na drugem mestu. Na razpis dobave drv za mestno občino je prišlo več ponudb; dobava bukovih drv ie oddana Antonu Kobiju po 9 kron za kubični meter, dobava mehkega lesa pa Valentinu Scagnettiju po 4 K 50 vin. za kubični meter. To sta bili najcenejši ponudbi. — Ustanova gospe Urbasove. rojene Kantzove. se podeli v zmislu ustanovnega pisma Mariji Marjanovičevi kot najpotrebnejši izmed upravičenih prosilk. — Ustanova Marije Kosmačeve za dekle se ie po nekem prejšnjem sklepu razdelila na tri ustanove: gremij je odobril v tem zmislu sestavljeno ustanovno pismo.,— Za prirejanje kavarniških koncertov do dveh ponoči ie po predpisih plačevati 4 krone pristojbine v ubožni zaklad. Na neko špecialno prošnjo je gremii sklenil, da se ne morejo delati nobene izjeme na škodo ubožnega zaklada. — Mestni delavci in uslužbenci. V zmislu pooblastila zadnje seje občinskega sveta ie magistratni gremii včeraj sklepal o regulaciji plač mestnih delavcev. Tiem klavniškim delavcem se zviša plača dvema na 2 K 80 vin., enemu na 3 K 30 vin. na dan. Čuvajema na Gradu se dovoli po 200 stotov premog? za zimo. Pazniku v tivolskem gozdu Franu Konfetu se zviša mesečna plača od 60 na 70 kron. Za mestne delavce je v proračunu določenih 5000 kron za regulacijo. Poročevalec stavbni svetnik gospod Duffč le predložil dve alternativi. Gremii je odobril predlog, po katerem se zvišajo plače vsem delavcem najmanje po 20 vin. na dan, bolje kvalificiranim in oženjenim brez otrok po 31) viji., oženjenim x otroci pa po 40 vin. na dan. To znaša po sedanjem stanju 4056 K 25 vin. Število delavcev pa se •'.enja_ in je sedaj pod norrnalom. Neporabljen; kredit je torej še na razpolago za delavce, ki lih bo treba najemati preko sedanjega števila. Občinski svetnik so-drug Kristan ie pri tej priliki omenil, da se ta regulacija ne more smatrati za definitivno; v proračunu za prihodnje leto se bo treba ozirati na mestne delavce. — Dvema vrtnarskima pomočnikoma se ie zvišala mesečna plača od 80 na 100 kron. — Stavbno gibanje. Magistratni gremij je na včerajšnji seji izdal stavbno dovoljenje gospodu Albinu Pircu za zgradbo visokopritlične vile v podaljšani Glinški ulici. Vse druge prošnje se tičejo le malih prezidav, adaptacij, prizidkov itd. Razuntega se je izdalo nekoliko uporabnih dovolienj. Stavbnega gibanja letos ni v Ljubljani. — Ustanovitev mestnega pogrebnega zavoda v Ljubljani. V Ljubljani obstojajo nastopna pogrebna podjetja; 1. Starodavno in dolgo časa edino podjetje tvrdke Franc Dobrlet, pod imenom: »Prvi kranjski pogrebni zavod v Ljubljani«. Koncesijo izdal je še mestni magistrat dne 5. junija 1869. Tvrdka je upravičena izvrševati vsa v stroko spadajoča dela. 2. Podjetje tvrdke Josip Turk. Čigar koncesija z dne 26. julija 1910 obsega pravice a) in b) prej citirane ministrske naredbe. 3. Pogrebno podjetje »Con-cordia« usmiljenih hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavlianskega v deželni bolnici. Koncesija z dne 20. julija 1906 obsega pravico posredovanja (ne oskrbovanja) pogrebnih predmetov odnosno del. je tedaj manjša kakor Turkova in ie vrhu tega še omejena na smrtne slučaje v deželni bolnici ali hiralnici. 4. Pogrebno podjetje izvoščeka Franca Kušarja, ki je glasom koncesijskega dekreta z dne 19. julija 1906, omejeno na pravico za posredovanje predmetov, del in oskrbnih služb, ki jih je potrebno za popolno izvedenje prevažanja mrličev. Te koncesije pa navedenec že ne izvršuje od leta 1909 sem. in koncesija ie le na papirju. 5. Pogrebna podietia: a) Pogrebnega podjetja Marijine bratovščine« in b) društva »Bratovščine sv. Jožefa«, ki imata oba namen, oskrbovati pogrebe svojih umrlih društvenih članov in njih zakonskih otrok do 15.. odnosno 12. leta. 6. Nadalje prireja vsaka mestna župnija pogrebe, če se jih tam naroči in izvršuje jih običajno po svojih cerkovnikih. Le frančiškanska je oddala protizakonito vse to kleparju in posestniku Ivanu Rojini v Smodnji Šiški št. 59. ki ima pogrebni zavod le za Šiško. Ker imamo 5 župnij — evangeljska (protestantovska) župnija se s prirejanjem pogrebov ne peča — je torej tudi 5 takih cerkvenih podjetij, koiih obseg pa seveda ni velik. 7. Končno ustanovilo je še »Pogrebno in podporno društvo železniških in državnih uslužbencev v Ljubljani« v najnovejšem času svoj pogrebni zavod. Koncesija z dne 17. junija 1913 obsega iste pravice, katere ima Turkovo podjetje; a omejena ie le na društvene člane, umrle na Kranjskem. Računati nam je torej vobče z 12 pogrebnimi zavodi, izmed katerih pa prideta resno v poštev le zavoda Doberlet in Turk. Sedaj še nekaj statističnih podatkov. V Ljubljani smo imeli leta 1910 — 1305. leta 1911 — 1372 in leta 1912 — 1210 mrličev; od 1. januarja do 22. junija letos jih ie bilo 579. Lahko se računa vobče okroglo na 1250 pogrebov na leto. Leta 1912 je bilo med izkazanimi 1210 pogrebi 48 ubožnih pogrebov na stroške ljubljanske, odnosno domovne občine, med temi pa zopet 18 slučajev tujcev, za katere je občina tirjala povrnitev stroškov od pristojne domovne občine, tako. da le padlo 30 slučajev na nas. Številke za leto 1911 so; 47 ubožnih pogrebov, in sicer 14 vnanjih ter 33 ljubljanskih. Povprečno se lahko računa, da imamo na leto 30 do 40 revežev mrličev-domačinov. za katere mora občina pogreb na svoje stroške preskrbeti. Ljubljanska občina plačuje Turkovemu podjetju za vsak ubožni pogreb 29 K. računati nam je povprečno s svoto 800 do 900 K. katero mora občina izdajati na leto za ubožne pogrebe domačinov. — Stavkajoči kovinarji nam pišejo: Včerajšnji »Dan« se le zmenil o stavki v Tonnieso- vi tovarni, a tako. da se na prvi pogled pozna, kako napačno je omenjeni list poučen o tej stvari. Ce je izšla notica iz uredništva, bi rekli, da je spisana iz nevednosti, sicer pa moramo reči. da zija iz nje prava hudobnost, kajti ta opis ima namen škodovati delavcem. Kako je napačen, kažejo sledeče podrobnosti: Ni res. da stavka okrog 25 delavcev, ampak stavka jih 17. kakor je poročala »Zarja«. K inženirju nista šla dva delavca, ampak šli so štirje. Netočnost informacij ie že iz tega,razvidna. K stvari omenjamo pa to: Ce bi mi zaslužili po 7 kron v akordu, nam sploh ne bi bilo prišlo na misel, da stavkamo. Mi imamo samo akordno delo. minimalne plače pa sploh ne. Notica dela vtisk, da stavkamo iz objesti; pa se le branimo in naša stavka je zelo opravičena. Kadar poroča list, ki hoče veljati za ljudsko glasilo, o takih delavskih zadevah, bi bilo pač treba, da se informira; vidimo pa. da objavlja, kar mu prihaja pod roko. pa naj delavstvu škoduje ali pa ne. Po tem lahko presojamo, koliko mu ie za delavske interese in koliko je vredno vse. kar piše o delavstvu. — Stavkajoči kovinarski strugarji. — Strela le ubila v četrtek zvečer v Studencu pri Ljubljani posestnico Nežo Nagličevo in njeno 181etno hčerko. Mati in hči sta bili na polju. Bili sta takoj mrtvi. Šele pozno zvečer so se prepričali domači o smrtni nezgodi, ker n: Bilo matere in dekleta domu in so ju šli iskat. — Borzna špekulacija in vojna. Da je treba za vojno denarja, denarja in zopet denarja, to ie vedel tudi črnogorski Nikita preden se je začel klati s Turki. Ker so črnogorske državne blagajne bolj slabo založene s tem blagom, je poiskal Nikita »zaveznika«, ki sicer- ne razpolaga z najnovejšim morilnim orožjem in armado vojakov, ampak z rumenimi cekini. »Zaveznika« ie dobil v osebi dunajskega bankirja barona Reitzesa, to je onega hebrejca. ki je lansko Jesen »subvencioniral« evharistično komedijo na Dunaju in dobil za to baronstvo. Baron Reitzes je torej dal Nik iti nelepi miljonov, Nikita pa je obljubil Reifzesu, da gfj bo vestno informiral o vseh vojnih dogodkih in sicer pravočasno. Reitzes je torej imenitno špekuliral na borzi vsled točnih informacij svojega kraljevskega vojnega poročevalca. Med turško vojno ie napravil tudi res velikanske špekulacije & la baisse. to ie na padanje kurzov. Vsi listi so takrat pisali o tei pogodbi med dunajskim baronom in Nikito, ali Reitzes ni niti gani! z mezincem. da bi ovrgel te trditve. Sedaj ko je turška voina končana, se ie pa naenkrat spomnil, da je treba »demantirati«. Ker ie Reitzes baron, bankir in uporaben za subvencioniranje Spektaklov katoliške cerkve — torej vsekakor zanesljiv steber današnje države — ne velja zanj običajna pot za popravke kakor za navadne Avstrijce. ki dosežejo te popravke lehko le potom sodišč. Gospod baron je šel naravnost v ministrstvo za zunanje zadeve in tam slovesno izpovedal, da ni ne on. ne njegova firma imel nikakršnih zvez s črnogorskim kraliem. ne s kakšnim članom kraljevske rodbine, ne s črnogorsko vlado ali s kakšnim njenim zaupnikom in da njegova firma ni dobivala ne direktno, ne indirektno poročil o političnih načrtih Črne gore. — Če bi navaden avstrijski državljan podal tako izjavo, pa naj bi bila še tako slovesna, tedaj bi to izjavo preiskavale najrazličnejše instance, na njeno verodostojnost. Pri baronu Reitzesu seveda tega ni treba. Pa to še ni zadostovalo gospodu baronu, temveč je poslal različnim dunajskim listom tudi pojasnilo, da ni bil v nikakršni zvezi s črnogorskim kraliem in prav ti listi., ki so ga pred meseci grdo napadali zaradi zveze z Nikito, priobčujejo sedaj njegova pojasnila in ga pereio. Zakaj tudi ne. saj baron Reitzes ni skop z denarjem in kupčiia z Nikito se ie dobro obnesla. — Pevski zbor strokovnih organizacij v Ljubljani priredi v nedeljo dne 20. t. m. izlet k sv. Katarini. Udeleženci se zbiralo do 6. zjutraj v društvenih prostorih v Selenburgovi ulici, odkoder poideio k sv. Katarini peš. Nazaj na Medvode in z vlakom v Ljubljano. Na izlet vabimo sodruge in sodružice iz Ljubljane. — Vrtna veselica lokalne organizacije v Sp. Šiški se vrši v nedeljo dne 3. avgusta v vseh prostorih gostilne »pri Anžoku« z raznovrstnim sporedom. Vrt kakor tudi prostorno dvorišče bo krasno dekorirano. Druge podrobnosti objavimo pravočasno. — Sodružice v Sp. Šiški, ki bi hotele sodelovati pri veselici lokalne organizacije dne 3. avgusta, prosimo, da se udeleže sestanka, ki se vrši danes, sobota ob 8. uri zvečer v pisarni konsumnega društva. Kolodvor, cesta 56. I. — Umrli so v Ljubljani: Amalija Berce, zasebnica. 70 let. — Franc Capuder, posestnikov sin, 32 let. — Terezija Bore, bivša kuharica. 74 let. — Ana Alič, užitkarica, 78 let. — Aotonija Čarman, delavka, 20 let. — S Save. (Seja bratovske skiadnice Kranjske ind. družbe 7. julija.) Rudarska oblast je odklonila predlog zadnjega občnega zbora bratovske skiadnice od 27. aprila glede premembe § 46. Predlog ie šel za tem. da bi se izplačevale rezervne premije po preteku enega leta. Rudarska oblast zato ni potrdila predloga, ker ni bil spreiet z dvetretjinsko večino zborovalcev. Predlog za sprejem tovarniških delavk kot polno upravičene članice bratovske skiadnice pride na dnevni red prihodnje seje. Pokojnina se prizna petim članom. Štirim članom se prizna podpora po 30 K. Prošnji člana H. za povrnitev stroškov, ker se je bil šel zdravit v Toplice, se ugodi le v toliko, da se mu povrne polovica stroškov. H. ie odšel v Toplice brez vednosti načelstva. Obenem se je sklenilo, da se nobenemu članu ne izplača več podpora za zdravljenje v zdraviliščih, če ne vloži tozadevne prošnje pred odhodom pri načelstvu, ali če nima nujnega priporočila od zdravnika. — Tržič. (Dopis.) Popolnoma soglašamo tržiški zavedni delavci z dopisom, ki je bil pred kratkim v »Zarji«. Dopisnik je v onem dopisu poudarjal važnost našega dnevnika za delavstvo in bodril tržiške delavce, da sc ga tesno oklenejo. Upozoril bi pa rad še na nekaj dru-zega. Prav tiste izgovore kakor za naročitev * Zarje« imajo nekateri tržiški delavci, če jih vabimo na pristop v strokovno organizacijo ali v knosumno zadrugo. Tako nekaka neplodna topost se ie prijela tržiškega delavstva glede organizacij in vdali so se brezbrižju. češ, saj v Tržiču itak ne bo nikdar nič. ljudje so popolnoma brezbrižni. Sodrugi tržiški! Naša sveta naloga bodi. da zdramimo te Hudi iz brezbrižnosti. da jim pokažemo kako so ogoljufani za svoje pravice po kapitalističnemu razredu. Delavstvo se še ne zaveda, da sme tudi zahtevati. sedaj misli, da sme le z največjo hvaležnostjo sprejemati pičle mezde podietnikov. ki so le napitnina ne pa pošteno plačilo. — Gospod kaplan Gole je dober agitator za »Ženski list«. Učenkam četrtega razreda le prepovedal, da ga ne smejo brati. Gospod kaplan, ali ne veste, da prepovedani sadovi najbolj diše in da le radovednost prav močna sila? — Samomor. V sredo okolo štirih zjutraj se je ustrelil v Št. Petru na Krasu 18letni trgovski sotrudnik Franc Resman pred gostilno Amalije Kocmur. Pt sman je doma iz Zabreznice na Gorenjskem. Zadel se je v prsi in bil takoj mrtev. Vzrok samomoru ni znan. Govore pa, da se je ustrelil najbrže zaradi tega, ker je bil nenadoma odpuščen iz službe. — Žrtev ljubosumnosti. V bolnico usmiljenih bratov v Kandijo pripeljali so železniškega delavca s prestreljnimi pljuči. Ko je prišla k njemu sodna komisija, vsled bolečin ni mogel govoriti. Zdaj še le se je izvedelo, da je ustreljeni delavec postal žrtev ljubosumnosti in da se piše Simon Juretič, 22 let star, rodom Hrvat V kantini blizo Semiča služi za natakarico Frančiška Raucli, v katero je bilo več železniških delavcev zaljubljenih. Med zaljubljenci sta bila tudi vstreljeni Juretič in Rožetovič iz Brina. Rožetovič je bil v punco tako zaljubljen, da je nagrozil, da vsakogar, ki bi se punco pre-’ drznil le pogledati, kar na mestu ustreli Te grožnje pa Juretič ni resno smatral. Baje je natakarica Juretiča imela še posebno rada. To je Rožetoviča tako yjezilo. da je proti Juretiču trikrat vstrelil; en strel ga je zadel v levo roko, druga dva v hrbet tako, da je ena krogla šla v smeri proti vratu, druga pa proti pljučam, ki jih je tudi ranila. Juretič bo vsled strela v pljuča najbrže umrl. — Kinematograf »Ideal«. »Bele lilije«, ta sencacionalen film z Tomy Sylva v glavni vlogi znano iz filma »Zenska brez srca« se predvaja danes do pondcljka v Kino »Idealu«. Ostale slike so prvovrstne kakor sledi: Sobota, 19., nedelja 20..'ponedeljek 21.: 1. Negovanje telesa v strelišču v Lorientu. (Naravni posnetek.) 2. Od ust do kozarca. (Drama.) 3. Lačni moskito. (Amer. veseloigra.) 4. Beti krmiiar. (Ameriška veseloigra.) — Samo popoldne. 5. Osveta zapuščenega. (Humoristično. ~- Samo zvečer. 5. Gaumontov teden. (Kinemat. poročila o najnov. dogodkih, športih, literaturi, modi v Parizu itd.) 7. Adalor igralec za kinematograf. (Humoreska.) V torek »Jačja sila« drama v barvah. V petek »Kdor drugim jamo koplje«, Nordisk film. V soboto velika senzacija »Otrok Pariza« v 7. delih. — »Otrok Pariza« ta senzacionalna film v 7. delanjih, ki se predvaja dve uri, se bode predstavljal štiri dni, od sobote 26. do torka 29. t. m. v »Kino Idealu«. Najboljši film poletne sezije. Idrija. — Veliko vrtno veselico, prirede naše združene delavske organizacije v Idriji in Sp. Idriji v nedeljo dne 20. julija popoldne pri gospel Ani Gruden, po domače pri Zagodli v Jeličnem vrhu. Veselica se prične ob 4. popoldne in traja do 10. zvečer. Spored bo zelo lep. Tambu-raški odsek »Splošne mladinske zveze« bo svi-ral lepe koncertne in plesne komade. Vstopnina k veselici je samo 20 vin. za osebo. Otroci do 12. leta so vstopnine prosti. Cenjene člane organizacij, somišljenike in prijatelje vljudno vabimo na mnogobrojni obisk. — S seje občinskega odbora idrijskega. Občinski odbor idrijski je imet v sredo, dne 16. t. m. javno sejo. Na dnevnem redu je bilo naknadno odobrenje vsote 9000 K za napravo dveh podcestnih zidišč na cesti Idrija-Dole ter Idrija-sv. Anton. Navzočih je bilo 21. obč. odbornikov. Župan s. Štraus konstatira sklepčnost in imenuje overovateljem zapisnika odbornika M. Kobala in Fr. Kosmača. Nato poroča, da so nalivi od 7. na 8. t. m. povzročili občini izrednih stroškov okroglo 9000 K. ker sta se pogreznili cesti proti Dolem in sv. Antonu na dveh krajih s podcestnim zidom vred. Ker Je potrebna nujna poprava ceste, je mestno županstvo napravilo proračune in načrte za izvršitev teh del. Ogled za potrebna dela sta izvršila starešinstvo in stavbni odsek in je oddalo delo na cesti Dole Krpanu in na cesti sv. Anton Jos. Kogeju, ker prideta kot zidarska mojstra sedaj samo ta dva v poštev. Svetnik Primožič vpraša, zakaj ni dobil dela Moravec. Župan pojasni, da zato ne ker sta starešinstvo in stavbni odsek konstatirala, da Moravec ne more prevzeti takega dela. Zato predlagata starešinstvo in stavbni odsek, da se naknadni kredit 9000 K odobri ter delo po predloženem načrtu izvede. Delo je oddano po 24 K za kubični meter. Odbornik Jak. Kavčič kritizira prejšnje delo češ, tri leta stoji škarpa in sedaj že zopet taki stroški. Odbornik notar Pegan predlaga,^da se poklice izvedence, kako naj se delo izvrši, dotlej pa naj se počaka in le za silo podpre cesta. Zupan pojasni, da sta izvedenca mestne občine gg. Kogej in Kenda pregledala poškodbe napravila načrt in troškovnik. zato bi bilo to le zavlačevanje dela in narasli bi novi stroški. Pegan dvomi o sposobnosti mestnih izvedencev. Odbornik Vidic je mnenja, da bi se napravil most, morda bi bili stroški manjši. Obč. svetnik s. Alič zagovarja predlog starešinstva s pristavkom če se škarpo k cesti stisne na trdni temelj, bo obstala, ker sedanja škarpa je bila po njegovem mnenju preveč odstavljena, ker so prejšnji stavitelji gotovo gledali le na to, da se ohrani pred hotelčkom Jos. Še-petavca čimveč prostora. Odbornik Šepetavec le ogorčen vsled izvajani s. Aliča, češ, da je to žalitev. Odbornik Modrijan in član stavbnega odseka se strinja s predlogom notarja Pegana, dasi Je bil pri seji stavbnega odseka za predlog starešintva. Pri seji odseka je mislil s svojo klerikalno glavo, pri seji odbora Pa z liberalno glavo Peganovo. (Opomba poročevalca.) Kavčič Jak, pravi, da je cena po 24 K za kubični meter previsoka, ker izvršuje cestni odbor enaka dela po 16 K kubični meter Odbornik Cebej je cesto ogledal in je mnenja, da se naj delo dobro izvrši in da naj dobi še vsako leto nekai naffrva.de onk garantira, da bo škarpa trajna. Kavčič Jak. predlaga, da se razpiše delo. Pri glasovanju obvelja z dvema glasovoma večine predlog Pegana in Jak. Kavčiča, ker sta zanja glasovala tudi odbornika Primožičjn Moderjan proti prejšnjemu svojemu sklepu. Zupan izjavi, da je za slučaj nesreče, ki bi nastala vsled zavlačevanja, odgovoren občinski odbor ne žu- panstvo, kar naj se zapiše tudi v zapisnik'. Delo. potrebno pod sv. Antonom, sprejme odbor soglasno po predlogu starešinstva brei razpisa. — Dodal no k poročilu o seji moramo dostaviti, da je Šlo za zavlačevanje zidanja škarpe pod cesto Dole samo iz osebnih razlogov in sebičnih koristi, ker hočejo nekateri liberalci delo nakloniti Matevžu Moravcu, da bi z njegovim zaslužkom pri mestni občini krili njegove dolgove, ki jih imajo tirjati od Moravca, la bi bila iepa! Ubogi Moravec, .j ki so ga hoteli najprej uničiti gospodje iz liberalnega tabora, naj bi se sedaj trudil notar in drugi pa bi vestno rubili njegov zaslužek. Ce si ne morejo drugače pomagati, po tej poti že ne bo šlo. — Matura na c. kr. državni realki v Idriji. Zadnji dan zrelostnih izpitov ie bil v sredo dne 16. t. m. K maturi se je priglasilo 22 dijakov. Uspeh je bil sledeči: Šotola, Starec in Uršič z odliko, 17 z dobrim uspehom, 2 sta repro-birana za eno leto. 1 je prostovoljno odstopil in napravi izpit v jeseni. Morda je bila to zadnja matura na tukajšnji realki. — Toča ie 16. t. in. močno padala v našem mestu. Napravila je precej škode. Tudi hudourniki so ta dan zopet orali po našem hribovju ter napravili občutno škodo po vrtovih in poteh. Staiersko. — Združene delavske organizacije v Celju in Štorah prirede jutri ob treh popoldne veliko poletno veselico na vrtu g. Lokovšeka v Sto-rah. Iz prijaznosti sodelujeta delavsko pevsko društvo »Naprej« in godba celjskih železničarjev. Spored veselice: Koncert na vrtu. kegljanje na dobitke; ples: raznovrstne zabave Vstopnina 30 vinarjev. Predprodaja vstopnic pri naših zaupnikih v Celju in Štorah. Za dobro postrežbo skrbi gostilničar. Vse sodruge m prijatelj« vabimo na veselico. — Učiteljico je hotel zastrupiti. \z Maribora poročajo: Učiteljica Pavla Avgustinčič v Smarjeti na Dravskem polju je dobila hud krč pri zajtrku in še pozneje pri pouku Poklicali so zdravnika, ki je konštatiral zastrupljenfe. Preiskava je dognala, da je devetletni ačenec Ivan Gojčič, ki prinaša učiteljici mleko nakapal v mleko volčji mleček. Maščevati se ie hotel nad učiteljico, ker mora ponavljati razred. Učiteljica je. bila v smrtni nevarnosti Goriško. — Nabrežina. Splošna delavska zvez« »Vzajemnost« vabi vse, ki se zanimajo petje, da se zglase v nedeljo 20 t in ob 3. popoldne v prostorih strokovne organizacij« ' kamnarjev pri g. Tancetu v Nabrežini Ustanovili bomo pevski zbor «Vzajemnost« in vpi- ' sovali nove člane in članice. Sodrugi in sodružice, vaša dolžnost je. da se vsi ki imat{ veselje do petja iz vse Nabrežine ' udeležit« sestanka. Toraj agitirajte za mnogoštevilno ; udeležbo. Opozarjamo pa tudi vse one pevce in pevke, ki -niso dobili vabila, da se udeRže sestanka - Pevski odsek »Vzajemnosti« v 1 Nabrežini. Trst. — Izlet na Triglav priredi letos »Ljudski oder« dne 1. avgusta pod vodstvom izkušenega sodruga-turista za vse sodruge in sodružice. ki se hočejo osvežiti v čistem planinskem zraku, uživati lepoto naših gora, ki je nam mestnim ljudem tako tuja in nepoznana. Vsi oni ki s« hočejo vsaj za nekaj dni otresti mučnih skrbi in neprijetnosti vsakdanjega življenja vsi tisti so vabljeni in pozdravljeni! Izlet traja 4 dni. Odhod je z državnega kolodvora v petek 1 avgusta ob 9. dopoldne. Potrošek k večjemu'do deset kron na dan z vožnjo vred. Podrobnosti glede programa, opreme in potrebščin, ki Jih je vzeti s seboj, se izvedo v »Ljudskem odru*' — »Organizacija jugoslovanske socialno demokratične mladine« v Trstu. Tržaška mladina« ki se rekrutira po večini iz proletarskih družin, kaj rada zahaja po narodnih društvih kjer se navadno uče črtiti in blatiti socialno demokratično stranko in njene voditelje. Ni čuda tedal da ni bilo do danes mogoče niti misliti na ustanovitev mladeniške organizacije v Trstu Da s« pride enkrat za vselej v okom tem razmeram, se je zdaj ustanovila za Trst in okolico mladeniška organizacija. Njen namen je vzgajati bodoče dobre socialiste in vojščake socialno demokratične armade. Prirejala se bodo raznovrstna predavanja, shodi in sestanki golte ** matika. glasba in šport. Na sestanku."ki se i« vršil 15. t. m. se je sklenilo, ustanoviti tambu* raški zbor. združen z godbo na lok (gosli). Poživljamo tedaj sodruge starse, da vpišejo svoje hčerke in sinove v mladinsko organizacijo, kjet bodo imeli priliko, da se vzgajajo brezplačno v glasbi. Prijave sprejema odbor vsak četrtek od pol devetih zvečer v gostilni »International«, via Boccaccio. kjer ima svoj provizorični sedel Vpisnina znaša 40 vin., in članarina mesečno 30 vin. Druga vojna na Balkanu. Rurnuni so ustavili prodiranje. Turčiji so zagrozili z mornariško demonstracijo, če prekorači mejo. Grške teritorialne zahteve so nezaslišane. V Peterburgu govore o av- strijsko-ruskem zbližanju. DUNAJSKE INFORMACIJE. Dunaj. 19. Tekom včerajšnjega dne je bilo nenavadno mnogo vesti, ki pa obsegajo toliko nasprotij, da je z njimi položaj komaj kaj pojasnjen. Potrjeno je. da je krall Ferdinand brzojavil rumunskemu kralju Karolu. O vsebini te brzojavke pravijo, da izraša prošnjo, naj bi rumunska armada ustavila nadalnje prodiranje po bolgarskih tleh. Popoldne je prišlo poročilo. da je kralj Karol že odgovoril na Ferdinandovo brzojavko in označil znano stališče Rumunilet Da zahteva precizno izjavo, s katero se Bolgar* ska odreka ozemlju med Tuturkajo In Balčl* kom, in naznanilo pogojev, ki jih hoče Bolgar* ska Izpolniti Srbiji in Grški, da se sklene preliminarni mir. pr! Čemer hoče biti Rumunila udeležena. Z druge strani Je prišlo poročilo, da 1« dosežen popoln sporazum med Bolgarsko h B. Gdtzl, Mre* Sio^renče I z Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov ija in Grška. Nove meje. Belgrad, 19. V informiranih krogih pravijo, da ima biti nova meja napram Bolgarski za Srbijo Struma-Dojran-Djevdjelije. za Grško pa d° °Atene' 18. O sestanku Venizelosa s Paši-čenn ni nobenega poročila. Kar se tiče meJe-Id lo zahteva Grška sporazumno s Srbijo, se ima Pričeti pri Makriju deset jl"‘“e ro'N Jl Dedeagača, Da teči prekofiumoldžiiiainNev- rokopa do Rodopskega G°rov « " (Ccteto stari bolgarski meji do srbske meje. U it o res. tedaj je to taka brezprimetna nesramnost, ja ni besede zanjo. Tedai so vse Pašičeve m Venizelosove fraze o ravnotežju na Balkanu prosta lopovska laž ; in tedaj je za nadaljevanje vojne Srbija in Grška še veliko bolj odgovorna Vaknr Bolgarska. slisijo v Sofiji take neza- fc nSS zahteve* \edai, se ni čuditi’ akojim "e nazadnje vseeno, kaj da se sploh še K0dU SRBI IN GRKI. Sni.in 18 Med Srbi in Grki je prišlo do res-konflikta (Sai je bilo pričakovati tako. Pašič modra glavica!)- Ko so bolgarski komi-tadži udrli v Djevdjelije mpobihsrbsko gami rtin so orišli Grki »na pomoč«. laKrat so za Si mesto in takoj nastavili grške uradnike BarnesTo srbskih. (Saj so napram Bolgarom nrav tako ravnali. Tako so nastajali večni kon. flikti ki so jih potem v licemerskih poročilih zakrivili Bolgari) Putnik je pozval Grke. naj zapuste mesto. Grki pa so odKOvon'1. da se uredi to vprašanje po končani vojni. (Natan-fino po tistem receptu, kakor proti Bote.romO Drkl pošiljajo dannadan vojaške vlake proti iev«ru In zahtevajo tudi Bitolje V Djevdjeliju to vsak dan konflikti med srbskim in grškim vojaštvom. NOVA BOLGARSKA VLADA. Sofija. 18. Kralj Ferdinand ie poveril sestavo kabineta Radoslavovu, ki je sprejel misijo. Radoslavov vzame v ministrstvo člane raznih opozicionalnih strank. Ministrstvo zunanja zadeve prevzame Genadijev. i,,(>va vlada smatra za svojo prvo nalogo, da doseže sporazum z Rumunijo. ZAKAJ JE DANEV DEMISIONIRAL? Ruska In avstrijska politika. Dunaf, 19. Ko ie Danev prevzel vlado, je storil korake, da bi Rusija s svojim posredovanjem preprečila prodiranje rumunske armade. ki je najbolj povečalo stisko Bolgarske. Danev je želel mir s Srbijo in Grško, ali z vso romunsko armado za hrbtom se je čutil na milost in nemilost izročenega vsem zahtevam nasprotnikov. Ker Rusija ni posredovala ali pa kljub posredovanju ni 'dosegla uspeha v Bukarešta. Je bolgarska vlada potipala na Dunaju, če bi bilo mogoče z avstrijskim posredovanjem vplivati na Rumunijo. Na Dunaju so pa Danevu očitali, da se le popolnoma poveril RuslJl In dal ne morejo vsled tega ničesar storiti za Bolgarsko: namigavali so pa. da bi se Avstrija omehčala, ako bi Bolgarska zapustila politiko brezpogojne vdanosti napram Rusiji in izpolnila rumunske zahteve, ki jih zagovarja tudi Avstrija. Ko je Danev 'dobil te vesti, je demisionlral. da omogoči kralju Ferdinandu poziv takih ljudi, ki bi uvedli Avstriji prijaznejšo politiko. Posledica je sestava Radoslavlievega kabineta. Če je dobil ta od Avstrije kakšna zagotovila ni znano. Izpremembi vlade se pa pripisuje Ferdinandov brzojav Karolu. Prehodno ministrstvo. Peterburg. 18. V tukaišniih krogih ne pripisujejo izpremembi bolgarske vlade prevelike važnosti in mislijo, da gre le za prehodni kabinet. ki bo vodil posle, dokler se ne sklene mir. Nikakor ne verjamejo, da bi imelo novo ministrstvo toliko zaslombe pri strankah, da bi moglo vladati, kadar se vrnejo normalne razmere. RAZPUST SOBRANJA. Dunaj. 19. Tukaj mislijo, da bo Radoslavov razpustil sobranje in skušal z volitvami dobiti večino. GRŠKE ZAHTEVE NESPREJEMLJIVE. Sofija, 18. Grške zahteve povzročajo tu-kai v vseh krogih silno razburjenost. Povsod naglašajo, da je mir za tako ceno nemogoč, četudi želi Bolgarska miru. TURČIJA. Grožnja velesil. Pariz, 18. »Matin« javlja: »Velesile so naznanile vladi, da ne bodo trpele, da bi se porušile določbe londonskega miru in pozivajo Porto, naj ustavi vsako prodiranje turških čet preko črte Enos-Midija. Ako se turška armada ne ustavi ob tej meji, pošljejo velesile svoje bojne ladje pred Carigrad. A STRI J A IN RUSIJA. Berlin. 19. »Vossische Ztg.« poroča iz_ Peterburga, da se pripravlja zbližanje Avstrije in Rusije. Berlin, 19. »Beri. Tageblatt« javlja iz Peterburga, da sta Rusija in Avstrija složni v tem. da se morajo omejiti prekomerne zahteve Srbije in Grške. Nasprotja med Astrijo iti Rusijo se polagajo. (Konec bo ta, da so šli Balkanci medveda streljat, pa so drug drugega pobili, medveda bodo pa odpeliali — prijatelji.) Zadnie vesti. GROF BERCHTOLD SE JE NAVELIČAL. Dunaj, 19. V dobro poučenih krogih zagotavljajo, da je grof Berchtold tako utrujen od svojega posla, da tioče odstopiti. Berchtold je na išelski avdienci že poročal cesarju o tem. Ker je pa vprašanje naslednika zelo težavno, bo najbrže ostal Berchtold še nekaj mesecev na svojem mestu. Vsekakor pa pojde v jeseni, ker noče več ostati zunanji minister. (Glej naš dopis z Dunaja »Berchtold in Conrad«). REDLOVA AFERA. Dunaj, 18. Iz Sarajeva poročajo, da je na jugu in jugovzhodu monarhije veliko število oseb osumljenih, da so zapletene v Redlovo afero. V Bosni in Hercegovini so doslej aretirali okrog 300 ljudi. PEJAČEVIC HRVAŠKI MINISTER. Budimpešta, 19. Grof Pejačevič, ki bo imenovan za hrvaškega ministra, je izjavil nekemu časnikarju, da je v njegovem programu tudi ustavitev konstitucionalnih razmer na Hrvaškem in utrditi hoče dobre odnošaje med Hrvaško in Ogrsko. O imenovanju dr. Tomašiča za hrvaškega bana ali kraljevskega komisarja ni govoril z grofom Tiszo. Budimpešta, 19. Grof Pejačevič je včeraj izjavil, da je pripravljen prevzeti lirvaško ministrstvo. STAVKA LADJEDELNIŠKIH DELAVCEV. Klel, 18. Na podlagi sklepa niso prišli včeraj na delo delavci ladjedelnic Germania in Howald. Stavka se še ni razširila na cesarsko ladjedelnico. VLADA IN SOCIALISTI V HOLANDIJI. Amsterdam, 18. Vodstvo socialistične stranke je sklicalo izreden strankin zbor. ki ima rešiti vprašanje o sestavi nove vlade. Ker so pri zadnjih volitvah klerikalci podlegli, je prejšnja vlada demisionirala. Nova večina je sestavljena iz liberalcev in socialistov. Svobodomislec dr. Bos je bil od kraljice pozvan, da sestavi novo vlado; ta pa je izjavil, da prevzame vlado le tedaj, če vstopijo vanjo tudi trije socialisti. Strankino vodstvo je sklenilo, da predloži vprašanje strankinemu zboru na rešitev. OGENJ V RUDNIKU. 23 delavcev ponesrečilo. Castel Termini, 18. V žveplenem rudniku San Giovanni (na Siciliji) Je izbruhnil ogenj. Ker je iz lame en sam izvoz, se niso mogli rešiti vsi delavci. 23 lih je ostalo v Jami. in boje fre, da so prišli ob življenje. Rešitev je zaradi razvijanja plinov nemogoča. ZAPLETLJAJI NA KITAJSKEM. Peking, 18. Upornike ie odbila 5. divizija pri Hangčvangu. Severne čete korakajo od San- gaja proti Pukovu. kjer bo najbrže odločilna bitka z uporniki iz Nankinja. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tidv-n Hčitellska tiskarna« v Ljubljani. $amo K 4*§5 ura, verižica, kregalo m 6 kamni. Krasna srebrna - fantazijska Remon-loar ura za gospode, dobri, ploščnati, bogato gravirani okrov s prav dobrim anker kolesjem, natančno idoča s tri-l letno pismeno garancijo in elegantno 'p anierik. zlato double kavalirsko verižico za gospode ter, modernim nikel-žepnim kresalom s 6 rezervnimi kamni za eno leto dovelj. Vse proti povzetju za samoK4’£S. Ako se naroči 6 garnitur, doda se ena garnitura brezplačno. Tvrdka ur Sehaecht^r Leopold, DUNAJ 121 XVl/2, Lerchenfeldergfirtel No. 5. Z3a.mena ali denai nazaj. Velik koncert bo jutri v nedeljo 20. julija na prostornem vrtu pri Travnu na Glincah-Vič. Sačeteis oTo popolciaae. Ob neugodnem vremenu bo koncert v prostor-:::: nem salonu. :::: K obilni udeležbi najvljudneje vabt Vstopnina prosta. J. Traven. Podjetništvo rudokopa išče 3 dobre rudarje (Hauerje) za akordno delo proti plačilu od K 20'— naprej za 1 m mehke formacije. Les in orodje je na razpolago. Ponudbe pod »Boljši zaslužek* na upravo tega lista. Velika zaloga vina v Sovodnjah št. 46. Podpisani naznanjam slavnemu, da imam veliko zalogo izvrstnega belega in črnega vina po zmerni ceni. Oddajam ga od 56 litrov naprej in ga pošiljam tudi po želevnici, Vzoici na zahtevo zastonj. Za obilna naročila se priporočam Jožef Pelicon trgovec z vinom. V Ljubljani se izdelujejo W Žagarjeve kape najceneje. Stari trg štev. 32. — Strokovne društva imajo znaten popust. . Benisch Ceno posteljno perje 1 Najboljši češki nakupni viri 1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega2K; boljSega 2-40 K; prima polbelega 2’80K, belega 4 K; belega puhastega 5'10 K; velennega snežnobeJega, puljenega, 6'40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od S kg naprej tranko. Zgotovljene postelje |gaB“g“beiri*!; ali rumenega nankinga, porniča 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zgjavnlcama, 80 om dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 8 . 140 cm Sir. 90 om dolga, 70 cm Sir. 4 50 K 5-20 K, 5 70 KTspodnJa fernlca iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 16 cm Sir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se banko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. Edna posebnost likerja je I Zdravnik želodca UB * ■ **■* v.* *• £*% .' »Zdravnik želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. V poslovalnici c. kr. avstr, razredne loterije v Ljubljani, Kongresni trg štev. 8 trgovina s papirjem, knjigami, umetninami in muzikalijami Karel Till se sprefemajo predznambe na srečke od 1. avgusta naprej se pa tudi prodajajo srečke m prvo žrebanje. Moderni klobuki za gospode trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, slamniki, čepice, vse v nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvornic po zelo skromnih stalnih cenah ^ z 10°|o popustom ^ v = Modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče Itd. Kranjska bentoska tvornica Tribuč & Ko. Telefon it. 296. Ljubljana. Pisarna, delavnica In skladISCe na TrZaSkl cesti. ............................... Telefon It. 29#, Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski Itd. Potniki v severno In južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERKANA Trst-!\ewyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtinlcama, električno razsvetljavo, brezličnlm brzojavom, na katerih Je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopefj Itd. S i 'es K m Si s 53 K 0 55 Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage votye brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ Ljubljana, -----------Kolodvorska ulica štev. 26. -------— Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s lem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov :: Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. :::: Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od ‘2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira | ren oženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. ■BI Družinski kruh ■i i iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico* je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1‘75 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumiiega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem! ■ ■ ■ B BBBB B ■ K ■ 3 B ■ ■ B :D Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani ;n r. z. z o. z. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. :: Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. •• •• Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkrajšem času. :: ' v* Konsumno društvo za Ljubljano | okolico registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej Q hranilne vloge članov po J o 2 od dne vloge 0 do dne dviga. D H Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. fl — Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin. D Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, U na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli. Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta. | Nadzorstvo. Načelstvo. U ODB