Vestnik. Pod novini kurzom, ki vlada sedaj v deželnera šolskem svetu kranjskem, se je začelo prpganjanje učiteljstva, ki je p r o t i zakonito in nemoralno. V Preaerju pri Ljubljani alužbuje kot nadučitelj tovariš Avgust Korbar. Šteje že dv.ijset službenih let in ni bil Se nikdar d i s e i p 1 i n i r a n. Eer zveato ipzolnuje svoje stanovake dolžnosti in ker 8e ne uklanja klerikalnemu terorizmu, ga klerikalci sovražijo ia ga hočejo spravitiiz Preserja. Pa kako bi to izvedli? Po fari noai občinski sluga polo, ki jo ljudje podpisujpjo. Podpisujejo ae otroci in pa tudi taki, ki nimajo otrok, da bi hodili v šolo. Podpisujejo se celo iz vasi Paku pri Borovnici, ki spada pač v preaersko občino, ne pa v tamošnji šolski okoliš. Pravijo, da občinski sluga nekatere ljudi kar aam podpiauje. To so stvari, ki kriee po kazenskem zakonu. — Tov. Eorbar ima petero otrok. Jeaeni gre že drugi v Ljubljano v šolo Da ga prestavijo kam daleč od Ljubljane in železnice, bi bil to zanj hud udarec, toliko hujši, ker je k r i v i č e n. Lahko je dobiti podpisov, ker je ljudatvo naiiujskano. Zahtevarao, naj se deželni šolaki svet nikar ce ozira na to, kar počno sovražniki šole in učiteljatva. Dolžuost dež. šol. sveta je, da ščiti učiteljatvo, ker ni izvrševalui organ klerikalnpga nasilja, ampak je najvišja šolska oblast v deželi, ki mora biti pravična in nepristranaka. Pravočasno amo opozorili člane dež. šol. sveta na to infamno klerikalno početje. Naj se ne ozirajo na denunciante, ampak naj branijo prpganjance! Sicer izgubi deželni šolski svet ves ugled, in u&iteljstvo bo vedelo, da so njegovi sovražniki tam, kjer bi morali biti prijatelji! Hujskač F. Terseglav, ekslemenatar in urednik nMladostiu v Ljubljani, je dne 12. t. m. rogovilil v Eomendi na Gorenjskem. Bil je tamkaj shod, kjer je imenovani rfilozof4 Ijudstro direktno h u j s k a 1 proti učiteljstvu. Eakor poroča nSlovenec", je govoril vse čaati vredni hujskač takole: BNositelji protikrščanske prosvete so liberalni učitelji in visokošolci. Ear se prvih tiče, je silno lahko njihovo rovanje onemogočiti in jim izpodnesti tla, ako ae jib že izpočetka iiatančno kontrolira. Ni to glavno, da ljudstvo za šolo noai toliko bremen — če bi dobre učitelje imelo, bi jih radevoljno nosilo in morda še več — odločilno je to, da ljudstvo učitelju veliko zaupa, če je pa učitelj tega zaupanja nevreden, občutijo to ljudje hujše kot razžaljenje, kot prevaro. Liberalni učitelji so pri nas zaigrali ves sfoj ugled kot vzgojitelji, ker povsod in vsikdar naaprotujejo vsem ljudskim organizaeij am — ne iz potrebe, temveč iz zagrizenosti in Dalašč. V šoli pa s tem, da ¦omalovažujejo versko vzgojo in v javnom živIjenju dajo alab zgled z brezobzirnoatjo njibovega boja, mladini velikobolj škodujejo, kakor •če bi naravnost B8vobodnoyer8ko" vzgajali, kar seveda sedaj še ne smejo in ne morejo. Sicer imajo učitelji pravico snovati različna ntamburaška", pevska in telovadna društva, zato pa "ma ljudstvo tudi pravico in dolžnost učiteljem povsod in vselej nasprotovati, ae proti njim z vsemi dopustnimi sredstvi bojevati. (Veliko odobravanje.) Za ta boj je poklicana zlasti mladina.1' — Edo je Terseglava pooblastil do tolikib bedastoč in infamnosti, nam ni znano. Osnoval ae je cel komplot novodobnih rokovnjačev, ki hočejo ubiti šolo in učiteljstvo, da bi potem neovirano uklepali našo mladino in nerazsodni avet v verige klerikalne sužnoati. Škandal, da rau ni para! Eea, proti takim brezstidnežpm se je treba bojevati z vsemi dopuatnimi sredatvi. Zob za zob! To res ne gre, da bi se vsak pustolovec zaganjal v nas in naa obrizgaval s svojim smrdečim strupom. če ne pojde drugače, pa bo treba umazana usta zamašiti s pestjo. Terseglav je že o Božiču nesramno žalil uSiteljstvo ter ee iz bolnega tovariša Peaka delal norca. Z izzivanjem v Komendi je dokazal, da je nepoboljšljiv. Naj pazi, da se mu ob kaki priliki ne pretreae glava! Umrl je v Eadgoni tov. Fr. J u r k o , vpokojeni naduČitelj ondotae okoliške šole, star 75 let. E. i. p.! Obrtnl šoli se otrorita v Eonkih in v Zagraju, in sicer na prizadevanje zavoda za pospeševanje obrti v Gorici. Članom drnštra ,,SelbsthlIfe der Lehrerschaft Stelermarks". Dne 29. aprila t. 1. je umrl član Ivan Baucb in 20. junija član Josip Moser. Vdovi sta dobili po 1440 E. Po § 3. društvenih pravil je treba članom gotovo do konca julija plačati 4 E. — Odbor. Naznanllo. Vsem, ki naraeravajo priti v Toplice, daje pojasnila glede stanovanja, ibraDe in drugih zadev tov. M a t k o , nadučitelj v Toplieah pri Novem mestu na Dolenjakem. Na c kr. pletarski šoli t RadoTljici se že zdaj sprejemajo vajenci pletarstva. Bedni tečaj se prične s 1. septembrom t. 1. Na c. kr. priprarnicl za ngiteljišča ˇ Tolminn je bil sklep šol. leta 27. junija t. 1. — Izmed 18 učencev jib ja dovršilo 15 z dobrim uapehora, med temi Hubert Močnik s Cavna z odliko. E sprejemnemu izpitu za I. tečaj c. kr. učiteljišča v Eopru jih je spremIjal voditelj 13; sprejeli so jib 12, enega zavrnili. Starši so z uspebom jako zadovoljni. Splošno slovensko žensko društvo "Opozarja vse one, ki Dameravajo za katalog razstava ^Otrok1- pripomoči s sTOJimi literarDimi ali poučljivimi apisi ali s sestavo razstavljenih predmetov, to najkasneje do 1. avgusta vposlati, ker se uredništvo na kasneje došle apise z obžalovanjem več ozirati ne more. Torariš Alojzfj Novak v Eranju je potrjen za učitelja ua obrtnih nadaljevalnih šolah. Eonec stare Trednostl. S 1. julijem je prestalo računanje z goldinarji in krajcarji. Trgovci in druga podjetja ne smejo več voditi svojih kujig po stari vrednosti. Oene v izložbah morajo * tudi biti povsod označene edino le v kronah. Vsako kršenje ministrake odredbe se kaznuje z globo od 2 do 100 E ali z zaporom. Slorenska ljudska mestna šola Podturnoiu t Gorlcl. Iz Gorice poročajo: Eoncem šolskega leta ae moramo spomiojati tudi slovenske raestne ljudske šole Podturnom. Mesto je prisiljeno vzdrževati slov. ljudako šolo, toda postavilo jo je v staro vojašaico na periferijo mesta, kamor se ne more pošiljati otrok. Mesto plačuje za šolo rado, samo da nimajo Sloveuci od nje nobenega haaka. V sredo mesta niao boteli postaviti slovenske šole, toda pride čas ko jo bodo morali! Slovenci v Goriei nismo opustili boja za slovenske ljudske šole v meatu, o ue, marveč ta boj živi v naa ter izbruhne na dan in bojevali ga bomo toliko časa, da ne dobimo le ene slovenake meatne ljudske šole v Gorici, raarveč toliko, kolikor jih nam pripada poštevilušoloobveznih otrok! Eosansko nčlteljstro je priredilo dne 12. julija 3. roditeljski aestanek v zmi z razstavo piamenih risarskih in ročnih izdelkov, ob veliki udeležbi staršev. Predaval je nadučitelj g. Janko Grad o temi: nDober vzgled — najboljše vzgojno sredstvo". Starši so z napeto pozornoatjo sledili govorniku ter z burno pohvalo pokazali, da jim je predavanje ugajalo. Po predavanju so se še dolgo pogovarjali starši in učiteljstvo o vzgoji. G. župnik Lenaai je v lepem govoru navduševal starše za šolo. Nato 80 ai ogledali V8i navzoči razstavo. Starši so bili vsi navdušeni, ko so ogledovali lepe izdelke. Toplo ao se zahvaljevali učiteljstvu za trud in mu hvaležni atiakaii roke. — Saj je bila pa razstava res lepa. Posebno 86 je odlikovala gdč. učiteljiea Štefana Eokalj, ki je razstavila obilico kra8nib ročnih izdelkov svojih učenk. Žela je mnogo zaalužene pohvale. Iz sej ožjega in pomožnega c. kr. okr. šol. sveta za goriško okollco 7. In 8. jnlija 1908. Prošnji nekega kateheta, da bi se rau potnina 80 h od km zvišala, ae ni moglo ugoditi. Neki vdovi zaslužnega nadučitelja se je podelilo 50 E, dvema učiteljicama po 50 E in dvema učiteljicama žen. ročnib del po 30 E enkratae podpore. Enemu učitelju| ae je dovolil predujera 200 E. — Prošnji 5 suplentinj, da bi 86 jim dala plača tudi o počitnleah, se ni moglo ugoditi; dala se je pa trem izmed njih podpora po 40 E. — Eešila 86 je prošnja spoštovanega nadučitelja Tom. Jug za upokojenje s tem, da se je ta priporočila c. kr. dež. šol. svetu, naj ji ugodi in izreče vrlemu možu priznanje in zabralo za 50 letno zvesto in plodonoano službovanje. — V zadevi sodnijske preiskave proti nekerau učitelju seje potrebno ukrenilo. Pritožba proti nekemu katebetu, da rpliva v šoli po svoje na politiško vzgojo šolske raladine, se je odposlala na dotični dekanat za uradovanje, preden se o tem store nadaljni koraki. — Sprejelo se je naznanje, zakaj se je zidanje šolskega poslopja v Lokavcu zakesnilo in sklenilo se je potrebno, da se bo moglo delo nadaljevati. — Na vprašanje c. kr. dež. šol. sveta, ali bi ne kazalo, izplačevati učiteljstvo potom poštnih čekov, sta bila doloeeua učiteljska zastopnika, naj o tem pozvedujeta, poročata in stavita predlog. Na pritožbo proti postopanju nekaterih članov ,,Društva krščansko mislečih učiteljev1- se je pooblastilo predsedništvo, da potrebno izvede. — Želji nekega katebeta, naj se preskrbijo svetopisemske slike, se po mogočnoati ustreže. — Sklenilo se je, kupiti kos zemljišča pri sovodenski šoli, da se šolski vrt razširi. — Ukrenilo se ,je potrebno zastran prostorov za laško ljudsko šelo r Podgori in zastran postopanja šokkega vodstva v tej zadevi. Eaemu učitejju se je dovolila podpora 60 E za obiskovanje pettedenskpga trgovskega tečaja za učitelje. Eešilo se je več vlog zasebnega pomena; dovolile se razne naprave in poprare pri in v šolab in nakazalo se je izplačilo razuovrstnih računov. B. Okrajna nčiteljska konferenea ormoškega okraja se je vršila 8. julija t. 1. v šolskem poslopju pri Veliki Nedelji. Predsed nik konference okr. šol. nadzornik g. I. Dreflak je omenjal v vznesenih besedah vladarski jubilej našega cesarja. Svoj nagovor je končal z obljubo, da bo učiteljstvo kakor doslej tudi vnaprej v neizpremenljivi Tdanosti služilo svojemu resDpmu poklicu, na kar so navzoči zapeli prvo kitico cesarske pesmi. Nato se je odposlala vdanostna čeatitka na kabinetno pisarno. Nadalje ae čestita dež. šol. nadzorniku g. P. Eončniku na odlikovanju z redom železne krone in nadučitelju g. P. Ungerju za podeljenje častne kolajne za 401etno zveato službovanje. — Eo je predaednik imenoval za sfojega namestnika nadučitelja tov. Porekarja in sta bila izvoljena za zapianikarja učitelj tov. Jerše in učiteljica tov. Potrato, je poročal nad- zornik o šolskih uspehih v ormoškem okraju. Napredovali amo fna užnem kakor vzgojoem polju. — Nadučitelj tov. Šijanec je poročal o vprašanju: BEako naj ohraui Ijudska šola Sestdpsetl6tni vladaraki jubilej našega preavetlega cesarja v trajnera spominu; kako naj sodeluje zlasti na polju skrbstva in varstva otrok'?1Učitelj tov. Eoai je razpravljal o referatu: BEatera načela je uvaževati pri reviziji užuib načrtov in kako se naj postopa pri izvršbi te revizije". Oba poročevalca sta za svoji imenitni razpravi žela odobravanje ia zahvalo. 0 šolakih vrtih je poročal nadučitelj tov. Eošar, o okr. učit. knjižnici tov. Eoaina. Stalni konferenčni odbor je stavil sledeči predlog, ki se je soglasno sprejel: 0. kr. deželni šolski avet naj izdela času primeren plačilni zakon kot vladno predložitev. — Pri dopolnilnih volitvab ao bili izvoljeni: nadučitelj Bajšp za zastopnika učiteljstva v okrajoi šolski avet; učitelj Eoai v atalni konferenčni odbor in učitelj Eoaina v odsek za šolske vrte. Eo je bil da&vni red končan, se je g. nadzornik vsem navzočim zahvaljeval za veatoo in marljivo sodelovanje pri reševanju obširnega dnevnega reda, trdeč, da je zaaluga na učiteljski strani, ki je s svojim reanim in čez vae dostojnitn naatopom pripomoglo, da se je ta dan dela in truda tako lepo in v znamenju truda tako častno vršil. Nadučitelj Porekar se je še zahvaljeval g. okr. šol. uadzoraiku I. Dreflaku za imenitno vodstvo konferenee in kolegialno poatopanje, s 6imer je bilo peturno zborovanje končaao. — Po zborovanju so ae podali zborovalci v Miklovo gostilnico, kjer je bil na vrtu pripravljen že skupni obed. Tukaj je napil tor. Eajšp presvetl. cesarju, tov. Kosi g. nadzorniku, tov. Porekar pevcem in pevkam. Eazvila se je kaj neprisiljena zabava.