PoStnlna PI&Ssm v (ubniUI. Leto XII., štev. & Ljubljana, sobota 25. aprila 1931 Cena t Din upravniStvo: Ljubljana, Knafljeva olica 5. — Telefon it 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Seleo-burgova uL 3. — Tel 3492 tn2492. Podružnica Maribor: Ateks^drova cesta št 13. - Telefon št 2455 Podružnica Celje: Kocenova uhca 5t 2 — Telefon št 190. 7R 180 Wien gt 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al. 8. Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Veličasten pogreb generala Hadžiča Kralj in kraljica na pogrebu — Ogromna množica je Izkazala zaslužnemu ministru, državniku in vojaku zadnjo čast Beograd. 24. aprila p. Ob ogromni udeležbi. ki je pričala, kako visoko je cenil ves naš narod pokojnega in zaslužnega vojnega ministra, se je danes vršil pogreb generala Stevana Hadžiča. Pred mrtvaškim odrom, ki je bil postavljen v Oficirskem domu, ie včeraj in danes dopoldne defiliralo mimo krste na deset in deset tisoče ljudi, zastopnikov vseh slojev in vseh stanov, ki so hoteli na ta način izkazati zaslužnemu vojaku, ministru in državniku svojo hvaležnost. 2e mnogo pred 14. uro. ko je bil napovedan pogreb, se je zbrala pred Oficirskim domom in v sosednjih ulicah ogromna množica ljudi. Pred Oficirskim domom so se zbrali najodličnejši zastopniki beograjske družbe, v svečani dvorani Oficirskega doma pa so se zbirali člani vlade, diplomatski zbor, delegacije zavezniških vojsk drugi odličniki ter častna četa Sokola, vojske in mornarice. Mrtvaški oder je pokrivalo okrog 60 vencev, med katerimi so se ziasti odlikovali venci Ni. Vel. kralja in raliice princese Olge, princa Pavla, vla-. Udruženja rezervnih oficirjev ter ven-francoskega. češkoslovaškega in rumun-> ega vojnega ministra. Ob 14. so generali in admirali dvignili krsto in jo ponesli na katafalk. ki ie bil postavljen pred Oficirskim domom. Tu se ie poslovil od velikega pokojnika v imenu vojske in mornarice vojni minister general Stojanovič ki je v krasnem govoru opisal vrline pokojnika kot vojaka, komandanta in vojne-jra ministra, naglašajoč, da bodi general Hadžič svetal vzgled, kakšen mora biti vojak, ki hoče služiti kralju in domovini. Nato so položili krsto na mrtvaški voz. na kar je krenil mrtvaški sprevod v saborno cerkev. Pred krsto so nosili oficirji ne-številna odlikovanja pokojnika. Saborna cerkev je bila nabito polna,, da. siravno je bila vsa cerkev rezervirana samo za oficijelne zastopnike. Ob 15. so se pripeljali z avtomobili v cerkev Ni. VeL kralj ln kraljica ▼ spremstvu princese Olge ter so prisostvovali cerkvenim opravilom, ki jih je ob asistenci 40 duhovnikov opravil patrijarb Varnava. Po cerkvenem opravilu ie imel patrijarh kratek nagovor, naglašajoč, da general Hadžič ni bil samo zvest sin svojega naroda in svoje domovine, marveč tudi veren sin pravoslavne cerkve. Po cerkvenem obredu je povzel besedo prosvetni minister Boža Maksimovič, ki se je poslovil od pokojnega ministra v imenu vlade. Minister Maksimovič ie v svojem govoru naglasih da si je general Hadžič pridobil nevenljive zasluge za našo narodno obram. bo. V najtežjih časih iP izvedel reorganizacijo naše vojske in mornarice. Obramba države mu je bila najbolj pri srcu. Govornik je še posebej naglasil, da je general Hadžič strogo gledal na to. da je ostala vojska vedno iznad strankarskih in političnih borb. Svoj krasen govor je minister Maksimovič zaključi! z ugotovitvijo, da !e bi! pokojni general Hadžič odličen minister in hraber vojak, a prav tako odločen pobornik miru. Sprevod je krenil nato proti pokopališču. Krsto so ponesli iz cerkve ministri z ministrskim predsednikom generalom Živkovi-čem na čelu. V ulici Kralja Aleksandra se je sprevod ustavil in tu se ie poslovil od pokojnika v imenu rezervnih oficirjev odvetnik Bogumir Bogič. Za njim je spregovoril v slovo še prvi podstarešina SKJ En-gelbert Gangl. ki ie zlasti naglasil, da .ie bil pokojni general Hadžič Sokol in vojak, ki ie pravilno pojmoval naloge sokolstva in sokolski pokret tudi vselej podpiral. Pred odprtim grobom je govoril nato še v imenu dobrovoljcev podpolkovnik Lujo Lovrič, za njim pa zastopnik ruskih invalidov. Ko je po končanem cerkvenem obredu zadonela artiljerij-ska in pešadijska salva, so izročili zemeljske ostanke pokojnega vojnega ministra materi zemlji. Sožalje poljske vlade Beograd, 24. aprila. AA. O priliki smrti vojnega ministra n. r. generala Hadžiča je poljski poslanik v Beogradu poslal ministru zunanjih zadev dr. Marimkoviču tole pismo: Gospod minister! čast mi je obvestiti vas, da me je poljska vlada, ki je z žalostjo do-znala o smrti prvega adjutanta Nj. Vel. kralja ministra generala Hadžiča, pooblastila, da izrazim jugoslovenski vladi naj-iskrenejše in najgloblje sožalje ob tej veliki izgubi. Računajoč na vašo naklonjenost, ki ste mi jo vedno izkazovali, vas prosim, da v iime.nu moje vlade sporočite sožalja jugoslovenski vladi. Druga seja stalnega gospodarskega odbora agrarnih držav Razdelitev dela na pododbore — Beograd, 24. aprila. AA. Danes dopoldne ob 10.30 se je vršila v industrijski zbornici druga seja stalnega odbora za gospodarska proučevanja držav vzhodne in centralne Evrope. Pred sejo je sprejel šefe delegacij minister za trgovino in industrijo Juraj De* metrovič. Po sprejemu je otvoril prvo se« jo g. Pilja, načelnik ministrstva za trgovi« no in industrijo. Seji so prisostvovali dele« gati Rumunije, Letonske, Madžarske, Polj« ske Češkos'ovaške in Jugoslavije. Otvar« jajoč sejo je g. Pilja pozdravil v prvi vrsti vse delegacije, posebno g. Pronava, držav« Posvetovanja bodo danes končana nega podtajnika v ministrstvu za kmetij« stvo v Budimpešti in letonskega poslanika v Bukarešti. Nato se je s toplimi besedami zahvalil rumunskemu delegatu Radoilescu, ki je vodil prvo sejo stalnega odbora v Bukarešti in ki je vodil vse posle odbora do danes Na predlog predsednika je bilo nato razdeljeno delo in predmeti na pod« odbore. O rezulatu bodo poročali podod« bori redakcijskemu odboru, ki se sestane jutri ob 16. Po sestanku redakcijskega od« bora se sestane ob 18.30 plenarna seja. Predlogi In zahteve agronomov Zaključek prvega kongresa jugoslovensldli agronomov — Nastavi naj se več agronomov in ustanovi več strokovnih šol Zagreb, 24. aprila, n. Danes je bil za« ključen prvi kongres jugoslovenskih agronomov Po referatih o raznih stanovskih in poljedelskih vprašanjih je bila sprejeta obširna resolucija, ki našteva predloge in želje agronomov. Med drugim ugotavlja, da je število agronomov mnogo premajh« no, da bi mogli uspešno delati za razvoj in povzdigo poljedelstva. V savski banovini pride na primer na enega agronoma 10.000 kmetov in nad 100.000 ha polja. Zaradi tega predlagajo, naj se nastavi še primerno število agronomov tako, da bo> do mogli z manjšim delokrogom več sto* riti za povzdigo kmetijstva. Resolucija se bavi nadalje z raznimi strokovnima vpra« sanji in predlaga osnovanje večjega šte* vila poljedelskih strokovnih šol in irved* bo poljedelskih atašejev pri naših diplo* matskih zastopništvih v inozemstvu. Obleganje vstašev na Madeiri Portugalska vlada je odklonila zahteve revolucionarjev po svobodnih volitvah in izvrševanju ustave Lizbona, 24. aprila, d. Uporniki na Ma« e?e-iri so poslali predsedniku Carmoni brzo« javko, v kateri se izjavljajo pripravljene, da se podrede prehodni vladi, čeprav pod predsedstvom Carmone, toda le pod po« fiojem, da bi ta vlada razpisala volitve ter dovedla do ustavnega vodstva državnih noslov. če vlada noče ugoditi tej zahtevi, bo padla odgovornost za nadaljnjo preliva« nje krvi nanjo. Lizbona, 24. aprila. AA. Portugalska vla« da je odklonila pogoje upornikov na otoku Madeiri, pod katerimi bi se vdali. Vstaši zahtevajo odstop vlade in svobodne voli« tve. Vladne čete so poostrile blok'do. Pri« čakujejo, da se vsak hip izkrcajo. V mesto Funchal je prispela druga angleška križar« ka »Crulew«, da zaščiti angleške držav« Ijane. Lizbona, 24. aprila, d. Vodstvo mornari« ske ekspedicije proti upornikom na Ma« deiri je prevzel mornariški minister, ki se je včeraj vkrcal na transportni parnik 6 400 vojaki, za pot proti Madeiri. Ekspedi« cija obstoja iz več vojnih ladij in več v to svrho rekviriranih potniških in ribiških parnkov, ki so jih nalašč v ta namen ob« orožili. Razen tega spremljata ekspedicijo dva hidroplana. London, 24. aprila, d. Po vestih iz Bo« lame, glavnega mesta portugalske Guineje (na vzhodni obali Afrike) je izbruhnila v zvezi s uporniškim pokretom na Madeiri vstaia. ki je imela ta uspeh, da 60 ustavni republikanci dobili v svoje roke kontrolo nad tem ozemljem. Iz Lizbone poročajo na« sprotno, da je- v Bolami sicer prišlo do iz« gredov, ki pa so bili med tem že zatrti. Lizbona, 24. aprila AA. Revulocionarno gibanje na Portugalskem se je zadnji čas zelp ojačilo. Danes je prišlo v Oportu do krvavih spopadov med vojaštvom in demonstranti. Ustavna stranka je po ulicah priredila ogromne manifestacije. Ker je bila policija brez moči, so poklicali na pomoč vojaštvo, ki je v množico oddalo več salv iz pušk. Ubitih je bilo več ljudi. Poročajo, da so poklicali pod orožje dva letnika rezervistov. Vsi častniki so prejeli povelje, naj takoj odidejo k svojim četam. Govorijo, da so uporniki vtihotapili iz Anglije 30.000 pušk. ki so jih skrivaj razdelili med prebivalstvo. »NAJTOČNEJŠA ANALIZA" Globok odmev ekspozeja čsl. zunanjega ministra o avstrf jsko-nem-ški carinski uniji — Nemčija sploh ni resno mislila in ji gre samo za manever Praga, 24. aprila, h. Včerajšnji ekspo-ze zunajega ministra dr. Beneša v zunanjem odboru zbornice je napravil tako v političnih kakor gospodarskih krogih ter sploh v vsej javnosti najgloblji vtis. Češkoslovaška javnost sedaj ni niti najmanj več v dvomu, da so v ozadju avstrijsko-nemške carinske unije popolnoma izraziti politični cilji. Po vesteh iz inozemstva je bil Bene-šev ekspoze v Berlinu in na Dunaju sprejet v splošnem mirno in smatrajo v praških krogih argumente, ki jih navajajo Avstrijci in Nemci proti Benešo-vim izvajanjem, za zelo slabe in nevzdržne. Francoski tisk označuje ekspoze dr. Beneša za najbolj važno analizo tega problema in naglaša, da je napravil govor dr. Beneša tako v Angliji kakor v Franciji najboljši vtis in lahko se reče. da bo dr. Benešev govor tvoril okvir ženevskih razprav o avstrijsko-nemški carinski uniji. Današnji listi še ne objavljajo obširnejših komentarjev in razprav o izvaia-njih dr. Beneša. ki so trajala polne štiri ure, toda kljub temu zavzemajo vsi vodilni lisiti svoje stališče. Pravo senzacijo je vzbudil uvodnik »PrageT Tasr-blatta«. ki sicer odkrito priznava, da se češkoslovaški Nemci ne strinjajo z dr. Benešem, da pa v zvezi z demantijem ministra Bradača slede gospodarske Male antante (ki ga je objavilo tudi »Jutro«) prihajajo do naslednjega zaključka: Tudi berlinska vlada se drži v vprašanju carinske unije »ličnih metod, kakor češkoslovaška in je glavne urednike vodilnih nemških listov nujno naprosila. nai načrta carinske uniie, čile slabe posledice so vladi dobro znane, ne kritizirajo. Vlada jih je obenem informirala. da sama ne veruje v uresničenje tega načrta, da pa bi vsaka kritika s strani nemškega tiska zmanjšala vrednost kompenzacij, ki jih pričakuje Nemčija za opustitev nameravane carinske unije z Avstrijo. Iz tega je razvidno, da nemška državna vlada sama ne misli na uresničenje tega načrta, marveč, da je vse skupaj manever, s katerim hoče doseči Nemčija nove koncesije na polju reparacij. Vse to je bilo v merodainih češkoslovaških krogih znano že prej. Berlinska pbramba Berlin, 24. sprila. d. Izjave češkoslovaškega zunanjega ministra o avstrijsko - nemški carinski uniji so zbudile v berlinskih političnih krogih veliko pozornost, ker jih tolmačijo kot znak, da tudi v Pragi načrt carinske unije presojajo s stvarnih vidikov in da ga ne zavračajo že v naprej. Kot značilno poudarjajo, da češkoslovaški zunanji minister slej ko prej v nasprotstvu z nabiranjem angleške vlade zahteva proučitev načrta avstrijsko - nemške carinske unije po svetu Društva narodov ne samo s pravnega, temveč tudi s političnega stališča. Vzrok je bržkone v tem, da čisto političnih vzrokov proti vrnil mandat Malinov je dopoldne vrnil kralju mandat za sestavo vlade zaradi odpora Demokratičeskega Sgovora reč zahteval večino portfeljev v njegovi vladi, predvsem notranje ministrstvo in razen tega, da se narodni liberalci ne sprejmejo v vlado. Malinova je po teh sestanfkih sprejel v avdijenci kralj Boris. Avdijenca je trajala poldrago uro. Po končani avdijenci Malinov izjavil, da je vrnil mandat za sestavo vlade, ker ni dobil podpore, kjer jo je pričakoval. Vendar še vedno upa, je izjavil, da se bo našel izhod iz te krize, ki je po njegovi sodbi ena izmed največjih, kar jih je Bolgarija doživela. Sofija, 24. aprila. AA. Bolgarska agencija javlja: Malinov je vrnil mandat za sestavo vlade. Zastopniku bolgarske agencije je izjavil, da se je njegova misija izjalovila zaradi težkoč, na katere je naletel pri Demokratičeskem Sgo-voru. Sofija, 24. aprila. AA. Dopoldne se je Malinov sestal z Milovim, voditeljem frakcije narodnih liberalcev, in Kostur-kovim. Do ponovnega sestanka med Malinovim in Ljapčevim sploh ni prišlo, ker Malinov ni mogel sprejeti zahtev Demokratičeskega Sgovora. Ta je nam- Pred diktaturo v Romuniji? Vlada prof. Jorge demantira trditve inozemskega tiska, da pripravlja uvedbo diktature London, 24. aprila d. »Daily Telegraph« objavlja zanimive vesti iz poučenega vira o krizi v Rumuniji. Po teh vesteh je nova vlada prof. Jorge samo pretveza, pod katero se vršijo priprave za uvedbo vojaški diktature. Kot diktator je določen general Prezan, ki je v tesnih zvezah s kraljem. Kralj Karol namreč stremi po odstranitvi parlamenta ter po rešitvi gospodarske in finančne krize v Rumuniji. Razen tega je njegova volja, da bi se izvršilo oficielno kronanje. Doslej ta želja ni imela uspeha zaradi odpora princese Helene, ki se izogiba spravi. Kralj Karol se je baje sedaj odločil, da se v bodoče na to ne bo več oziral j>Daily Telegraph« poroča nadalje, da se v Bukarešti zopet mudi ga. Lupescu, kar je bilo tudi vzrok, da se je Titulescu preteklo soboto branil sestaviti novo vlado. Bukarešta, 24. aprila č. Vlada je izdala službeni komunike, ki naglaša med drugim: Nova vlada Ima nalogo Izvršiti točno določeno misijo političnega in gospodar- skega značaja brez strankarskega obeležja. Poizkusi prestavljati vlado kot nekako pripravo za uvedbo diktature ali kot rezultanto drugih ne pa političnih činite-ljev, se lahko pripisujejo samo nepoznanju razmer ali pa so intrige gotovih romunskih krogov. Vesti, ki so izšle v enem delu angleškega in nemškega tiska, kakor da je vlada rezultat pogajanj privatnega značaja, so popolnoma brezmiselne. Bukarešta, 24. aprila AA. Kakor poročajo, je Brandsch imenovan za državnega podtajnika v predsedstvu vlade. Brandsch je bU danes pred kraljem Karlom v prisotnosti predsednika vlade Jorge zaprisežen. Po prisegi je imel kralj Karol govor v nemščini, v katerem je naglasil svoje zadovoljstvo, da se nahaja v rumunski vladi tudi član narodne manjšine. Stranke narodnih manjšin v Rumuniji so sprejele z zadovoljstvom na znanje vest o imenovanju Brandscha za državnega podtajnika za narodne manjšine v pred-sedništvn ministrskega sveta. Katastrofalne poplave v Rusiji Predmestja Moskve preplavljena Železniški promet Moskva, 24. aprila. AA Reka Moskva je prestopila bregove in poplavila predmestja Moskve. Iz Bele Rusije poročajo o velikih poplavah, ki so deloma onemogočile želez« niški promet. Del mesta Mohileva je po« plavila Berezina in pri Bobrujsku porušila dva mostova. Moskva, 24. aprila, g. Katastrofa popla* ve zavzema vedno večji obseg. Vodne mno* zine s vdrle že v notranje mesto, tako da je poplavljen večji del mestnih delov, ki leže ob reki Moskvi. Med poplavljenimi objekti je tudi največja tovarna za čakola« do v Rusiji. Voda je medtem dosegla že novo industrijsko kolonijo. Se nevarnejši je položaj v Beli Rusiji, kjer je 12 mest delo« ma pod vodo. deloma pa zelo poškodova« nih. V mestu Borisovu je skoraj 300 hiš pod vodo. Železniški promet se vzdržuje pome« kod le s prestopanjem, ker je več mostov bodisi neprehodnih, bodisi celo porušenih. Tudi Dnjeper stalno narašča tn je zelo ogrožen nov jez, ki še ni popolnoma izgo« tovljen. V neki tovarni so zaradi osrom* ne množine vode eksplodirali kotli. Ofici« I ielna vest sovjetske brzojavne agenture za* ' zaključitvi carinske uniie gleda na obstoječe pogodbe in v ženevski protokol o avstrijskem posojilu iz L 1922. sploh ni, kakor ae je to že izkazalo pri proučitvi po angleških državnih pravnikih, dočim je češkoslovaškemu zunanjemu ministru očividno predvsem na tem, da najde za vsako ceno sredstva za nastop proti carinski uniji. Ako pa se na Češkoslovaški strani zahteva obravnavanje te zadeve s političnih vidikov, potem se mora po mnenju nemških političnih krogov poudariti, da je povsem napačno, ako vidi dr. Beneš v carinski uniji pričetek snovanja pPesti Lloydc in »Budapesti Hirlap« poudarjata posebno ono mesto v govoru, ki se tiče brezposodbenega stanja v trgovini med obema državama. Listi naglašajo izjave dr. Beneša, da se ta vprašanja med Češkoslovaško in Madžarsko špecijalno ne smejo smatrati kot politična. Te izjave sprejemajo listi z velikim zadoščenjem, prav tako tudi izjavo, da pričakuje dr. Beneš, da pride čim prej do sporazuma med obema držajva-ma. Listi poudarjajo, da je madžarska vlada, t j. predsednik vlade grof Bethlen in zunanji minister Karolyi, že od decembra večkrat naglasila, da se trgovinska pogajanja ne smejo gledati s političnega vidika in da je zato Madžarska pripravljena vsak trenutek in na vsakem kraju odbnoviti ta pogajanja. — Velike poplave v Bell Rusiji zelo otežkočen trjuje, da doslej še ni obžalovati človeških žrtev, ker so gasilci in močni oddelki rde« če armade takoj poskrbeli za izpraznitev ogroženih krajev in tudi z vso naglico ter pravočasno pričeli reševalna dela. Tudi na Poljskem poplave Varšava, 24. aprila g. Poplave r vilnski Vojvodini eo se v zadnjih urah zelo razširile. Mesto Vilno 6aano je večinoma pod vodo. številna javna poslopja, med njimi elektrarna, botanični vrt in nekateri znanstveni zavodi, so preplavljeni Na bregu reke Vilne so je podrlo več hiš, ki pa jih je bilo mogoče še pravočasno izprazniti. Promet na poplavljenih cestah vzdržuje vojaštvo na p on tonih. V mestu vlada panično razpoloženje. Bolnike iz bolnice za kužne bolezni Je bilo treba prepevati v drugo bolnico sredi mesta. Velika skladišča živil so popravljena, zaloge pa uničene. Tudi v provinci je mnogo vasi pod vodo. Prebivalci so morali pobegniti v vsej nagilci in niso mogH rešiti niti Imetja. Brzojavne zveze, i železniške proge in mostovi po vojvodini I so razdejana. Balkanski gospodarski kongres Atene, 24. aprila. AA. Sestanek kwfc»* strijcev in bankirjev balkanskih držav se otvori 25. t. m, v Solunu, odkoder odpo* tujejo udeleženci 28. v Atene, kjer osta« neio do 1. maja. Papanastasiu je rzjavif zastopnikom tiska, da pridobiva ideja bal« kanske unije vedno več terena. Glede na sosede, ki delajo tej ideji ovire in zahte« vajo želo težavne ali celo nemogoče stvari, priporoča Papanastasiu zmernost. Bližanje balkanske unije in ustvaritev prijateljske in pomirljive atmosfere bo omogočilo reši« tev najtežjih problemov. Iz Španije Pariz, 24. aprila. AA. Havas poroča i* Madrida: Generala Jordana niso aretirah, temveč samo opozorili, da mora biti trenutek oblasti na razpolago. Berlin, 24. aprila. AA. Novi špazisk 1 »poslanik v Berlinu je postal novinar Jo* lio Alvarez de Vagio, Slan sooLajstičn« stranke in dosedanji zastopnik ameriških m evropskih listov v Berlinu. Pariz, 24 aprila. AA. Tu je nmria na pljučnici 791etna teta bivšega Spamslkega kralja Alfonza, infantmja Isabella. Njeno zdravstveno stanje se je posJabšaio na potovanju iz Madrida v Pariz. Ogromen nemški primanjkljaj Berlin, 24. aprila, d. Podatki za proračunsko leto 1930./31. izkazujejo za 1240 mflijrv nov mark manjše dohodke v primeri s proračunom. Skupni dohodki so znašali 9024 milijonov mark, dočim jih je proračun predvideval 10.265 milijonov. Kakor znano, se je že pri sestavi finančnega programa državne vlade meseca novembra računalo s skupnim primanjkljajem v višini 900 milijonov mark. Pri posvetovanjih v finančnem odboru v počet ku leta so ocenili ta primanjkljaj na 1000 do 1060 milijonov. Pri tem so računali, da bo država sama imela 700 do 760 milijonov manj dohodkov, po finančnem izkazu pa jih je bilo za državo 778 milijonov manj. h čemer je treba prišteti izpadek 336 milijonov pri dohodkih posameznih dežel, 123 milijonov pri rudarskem in invalidskem zavarovanju, torej skupno 1240 milijonov. Najbolj so se zmanjšali dohodki iz dohodninskega davka, ki so zaostali za 366 milijonov za proračunom, dočim ji prometni davek zaostal za 169 milijonov mark. Spor med lordsko zbornico in Macdonaldom Lcmdon, 24. aprila, d. Lordska zbornica je v sredo odklonila dve glavni določbi vladnega načrta agrarnega zakona, in si« cer določbo o osnovanju vzornih gospo« darstev ter posebnega sveta za kmetijstvo. Zaradi tega nesoglasja med lordsko zbor» nico in vlado ni izključeno, da bo zopet prišlo na dnevni red načelno vprašanje o upravičenosti nadaljnega obstoja lordske zbornice. Macdonald je izjavil, da hoče borbo za omenieni zakon izvesti do kon« ca in »Dailv Herald« zahteva med ostri« mi napadi na lordsko zbornico, naj se v njej izvede temeljita reforma. Smrt francoskega državnika Pariz, 24. aprila, s. Snoči je v 76. letu sta« rosti umrl poslanec Victor Augagneur. Po« kojnl je bil svoječ^sno profesor medicine v Lvonu, kjer je bil pozneje izvoljen tudi za župana in za poslanca na socialističnem programu. Pred voino ie bil generalni gu« verner na Madagaskarju, po vojni pa je prevzel upravo francoske ekvatorijalne Afrika Ni monopola na socialno vprašanje! Ljubljana, 24. aprila. Sedanja gospodarska kriza po .vsem svetu^nam kaže, kako ozko sta združena človek in delo; kaže nam, da gospodarskega vprašanja, vprašanja proizvodnje in potrošnje, nikakor ni mogoče ločiti od socialnega problema. Velika brezposelnost, ki jo zlasti v industrijskih državah silno zaostrujejo sedanji gospodarski zapletiljaji, bi bila neprimerno nevarnejša, če ne bi današnji državniki dobro poznali socialnih vprašanj. Še v 19. stoletju je imel povprečen politik za socialne zadeve geslo, ki se mu je zdelo zelo modro in splošno uporabljivo: »Laissez fair, laissez pas-scr«. Malo naukov je, ki bi danes ležali tako globoko med staro šaro, kakor leži ta nauk o nezainteresiranost; na socialni usodi poedinca in množice. Socialno vprašanje je danes po najglobljih koreninah združeno s splošnimi političnimi vprašanji. Prav današnja doba nam nudi izredno mnogostransko, zelo poučno sliko prizadevanja, da se reši socialno vprašanje. V tem oziru je torej današnja doba izrazito socialna in vsak poizltus, da bi se na tem področju vrnili k staremu geslu »laissez fair...«. bi bil podoben pripravam za samomor. V socialni usmerjenosti današnjega javnega dela ni in ne bo mogoče ubrati poti nazaj. To bi pomenilo, če uporabimo staro primero, po nojevo vtikati glavo v pesek. Nič okoli nas ne preneha, kadar zatisnemo oči. Noben razsoden človek ne bo hotel, naj zatiskamo oči pred žgočimi vprašanji množic, pred njihovo trdno voljo, da najdejo vsakemu svojemu do edin cu in vsemu svojemu kolektivu čim znosnejše življenske pogoje, čim večjo izpolnitev gmotnih Ln moralnih zahtev. Vsi se strinjamo, da je treba nenehoma pro-učivati socialno vprašanje in da morata država in družba noč in dan delati pro-filaktično in — kjer treba — zdravilno, da olajšata položaj in sprostita napetost. Drugo vprašanje je, kako naj se reši in rešuje socialno vprašanje. Socialno življenje ni nič statičnega, marveč je v večnem razmahu, zato si ne moremo misliti dokončne, za vse čase veljavne, tako rekoč petrificirane rešitve. Zato se socialno vprašanje, ki ie v samem bistvu ^globoko človeško vprašanje, ne da rešiti. Tem bo-'j pa ga je treba reševati. In prav gotovo ga po svoje rešujejo tudi taki ljudje kot so Ford ali če hočete — v srednji Evropi Bat'a, ki hočejo iz delavca napraviti meščana. V tem pogledu ne obstoji en sam edino zveličaven, znanstveno edino utemeljen recept, kakor trde marksisti o svoji ideologiji. In če bi bilo mogoče, da bi socialno vprašanje strnili v eno samo teoretsko formulo, ki bi veljala splošno in povsod, kakor kakšna matematična formula, bi še vedno ostalo vprašanje načina in to bi zahtevalo tisoče kompromisov z obstoječimi razmerami. Vsi torej vemo, da je treba to, kar imenujemo socialno vprašanje, neprestano reševati, in da je nacionalno vprašanje lahko rešeno, socialno pa se dokončno rešiti ne da. Socialno vprašanje že zdavnaj ni več zadeva samo delavskem sloja. Ko je Mane pisal svoj »Kapital«, je videl angleško industrijo v prvih začetkih njenega tehničnega razvoja; za prvimi okornimi stroji nove tehnične dobe so se mučili obubožani kmetje. Iz vrst današnjega angleškega in nemškega delavstva pa so že izšli možje, ki so vodili ali še vodijo usodo veledržav. Delavsko vprašanje se vedno bolj rešuje s tehničnim napredkom, ki prepušča grobo delo strojem in postavlja delavca za strojevodjo. Tako se značaj dela bistveno izpreminja in ž njim odnos dela do človeka. Obstoji vprašanje, kako naj se to in ono še izboljša človeku v prid, obstoji potreba mnogih, izvedljivih pre-osnov — ni pa več vprašanja dela kot ponižanja in pokore. Še vedno pa ostaja vprašanje človeka. Ta človek pa ni več ogrožen samo v enem družabnem sloju, tned ročnimi delavci. To, kar danes preti rudarju, preti jutri trgovskemu nameščencu ali duševnemu delavcu. Obstoji vprašanje: kako človeka socialno tako zavarovati, da ne bo z vso svojo eksistenco, z vsem svojim življenjem odvisen od konjunkture v produkciji in kon z umu. Osnovna socialna vprašanja obstoje danes, ko se je socialno in gospodarsko življenje silno diferenciralo, za vse ljudi, ki izvršujejo kakršnokoli socialno koristno delo in ki eksistenčno zavise od njega. Zato je imel prav Masarvk, ko je zapisal še pred mnogimi leti, da bi bilo socialno vprašanje preveč preprosto, če bi obstojalo samo v materialnih zahtevah ročnega delavstva. Za proletariat je to vprašanje res najbolj pereče; tu obstoji najhujša napetost. Toda pod valjar socialne bede prihajajo tudi drugi sloji. Sovjetska Rusija, ki rešuje socialno vprašanje na tak način, da pognblja vse druge sloje Ln nasilno proletarizira ves narod, si je hotela rešitev strahotno poenostaviti. Ves ostali svet pa se zaveda, da tako »reševanje« ne vodi v boljšo bodočnost. Današnji družabni red se tudi na zapadu stalno izpreminja, pre-snavlja in vziie vsem prehodnim komplikacijam vodi k vse ožji kanalizaciji zasebnega kapitalizma, k omejevanju zasebnega premoženja in pravičnejši razdelitvi dohodkov. Ce še z mnogih strani vpije beda, pa je vendar na drugi strani življenski standard milijonov ljudi znatno v.Lšji. Današnje socialno mišljenje in delo utegne brez strahotnih družabnih amputacij, kot jih izvršujejo socialne revolucije, dati družbi novo podobo. Na tej višji socialni pravičnosti so danes zainteresirani vsi delovni sloji, celi narodi — to je ono, česar enostranski demagogi ne marajo priznati. Prav zaradi tega1 je vsak narod in je vsaka država dolžna pomagati šibkejšim, zakaj čim več jih bo, širši in pogubnejši bo plaz socialne bede. Ce pa so te dolžnosti tako človeške in tako splošne, ni več monopola na socialno vprašanje; postalo je volens nolens zadeva politične pameti in človeške vesti Pred važnimi odločitvami nemške vlade Sestanek Briininga z ameriškim poslanikom - Razgovori dr. Curtiusa z Drummondom - Borba za agrarne zaščitne carine Berlin, 24. aprila, cL Včeraj dopoldne se je vrnil v Berlm državni kancelar dr. Brii* ®mg. V sred^j je imei pred svojim odho* dom v Friedrichshafnu sestanek z vodite* Ijem contruma prelatom Kaasom. Temu razgovoru pripisujejo velik pomen, ker se je vršil neposredno pred važnimi zunanji* mi političnimi posvetovanji, na katerih se bodo določile smernice za nemško delega* cijo na ženevski konferenci ter se bodo obravnavali tudi razni drugi dogodki, važ* ni za nemško zunanjo politiko. Dočim se je državni kancelar dopoldne sestal z ameriškim poslanikom Sackettom, je imel zunanji minister dr. Curtius prvi razgovor z generalnim tajnikom Društva narodov s sirom Ericom Drummondom. O posetu Sacketta pri Briimnigu so se prvot* no razširile vsakovrstne kombinacije, po katerih naj bi Sickett v Zedinjenih drža* vah pripravil tla za novo obravnavanje re* paracijskcga problema. Dejstvo pa je, da odhaja poslanik Sackett samo na norma* len dopust v sv^jo domovino, ki si ga je iz zasebnih vzrokov vzel v času, da se bo lahko udeležil tudi mednarodnega kongresa trgovskih zbornic v \Vashingtonu meseca maja. Umevno je, da je spričo nameravane daljše odsotnosti hotel dobiti od državne* ga kancelarja gotove informacije za svoje poročilo ameriški vladi. Državni kancelar dr. Briining je porabil to priliko, da je iz* razil ameriškemu poslaniku predvsem svp* jc finančne in gospodarsko*politične skrbi, kakor tudi željo, da bi se Nemčiji posrečilo i/premeniti kratkoročne kredite v približ* ni višini 10 milijard mark v dolgoročne. Prvemu razgovoru zunanjega ministra z generalnim tajnikom Društva narodov je sledil popoldne drugi in danes tretji. Tudi dr. Briining bo razpravljal 6 sirom Ericom Drummondom. Kakor se doznava, je včeraj Drummond konferiral z zunanjim mini* strom o nemškem predlogu Društva narp* dov, naj se postavi na dnevni red evrop* skega odbora razprava o razvoju carinskih razmer v Evropi. V generalnem tajništvu Društva narodov obstojajo namreč pomis* leki proti temu predlogu, ker vzbuja vtis, kakpr da se hoče v evropskem odboru pre* jiidicirati debati v svetu Društva narodov o pravni strani nemško*avstrijskega proto* kola. Včeraj popoldne je državnega kancelarja Briininga sprejel državni predsednik H in* denburg. Briining je nato imel razgovor z ministrom z® prehrano Schielejem ter je kasneje predsedoval prvi seji vlade po ve* liki noči, na kateri je bil določen njen na* dalinji delpvni program. V ospredju posve* tovanj vlade so bila carinsko*politična vpra« sanja, katerih rešitev zahteva minister za prehrano Schiele. Kakor znano, predlaga Schiele vladi zvišanje raznih agrarnih za* ščitnih carin na podlagi od državnega "bo* ra sprejetega pooblastilnega zakona, če* mur pa ostro nasprotuje državni minister za delo Steegenvald Razen tega 6kušajo vplivati na vlado tudi socialni demokrati, ki so v posebnem pismu na državnega kan* celarja zahtevali glede na zvišanje cen kruha, znižanje cene rži, takojšnjo poceni* tev uvoza pšenice, preprečenje namerava« nega zvišanja carine na oves in pocenitev uvoza krmil. Vsekakor bo prišlo o teh ca* rinsko*političnih vprašanjih v nemški vladi do ostre debate. Ženeva, 24. aprila, s. Razen predmetov, o katerih se je že poročalo, da bodo v razpravi na 53. zasedanju sveta Društva narodov dne 18. maja, bo Nemčija pred* ložila še dva predloga. Prvi med njimi se tiče sestave enotne vprašalne pole o sta« nju oborožitve v raznih državah, drugi pa se bavi s pripravami mednarodne pogodbe o objavljanju vesti o civilni avijatiki. Majsko zasedanje sveta Društva narodov bo med najbolj delavnimi! m najvažnej* širni, odkar obstoja Društvo narodov. Fašistična stranka ustavlja svoje liste Trst, 24. aprila, č. Fašistična vlada je ustavila vse fašistične provincijalne liste, ki so se vzdrževali iz fonda fašistične stranke. Edino izjemo tvori tržaški »Pot polo d' Trieste«, ki ima kot organ fašU stične stranke za Julijsko Krajino posebno ' misijo, dasiravno izkazuje ogromen defis cit. Nasprotno pa je »Piccolo«: zaključil lansko poslovno leto s prebitkom 6 mitu jonov lir. Potovanje Vandervelda v Španijo Bruselj, 24. aprila d. Predsednik druge delavske internacionale Vandervelde je danes odpotoval v Španijo. Bolgarska kriza na vrhuncu Sofi]a, 22. aprila. Zgodilo se je. kakor ie bilo napovedano. V ponedeljek, 20. t. m., se je ob 9.30 sestal ministrski svet, na katerem se ie sklenilo. da vlada poda ostavko. Takoj po seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Andrej Ljapčev odšel v dvorec in podal kralju demisijo vlade. Kralj je ostavko sprejel. Njegov razgovor z Ljapčevom je trajal 40 minut Takoj nato so se pričele konsultacije. prvi je bil poklican v dvor predsednik Narodnega sobrania Najdenov, ki ie ostal pri kralju dve uri. Ko je zapuščal dvorec, ni povedal nič točnega o vsebini razgovora, toda sodeč po poznejših dogodkih in izjavah se da sklepati da je svetoval kralju, da predvsem konzultira predstavnike opozicijskih strank, za njimi pa ne samo glavnega predstavnika »Demokratičeskega Sgovora.« Ljapčeva, temveč tudi dosedanja ministra Burova in Cankova. Kar se tiče nove vlade, se zdi, da je bil Naidenov za vlado, v kateri b; tvoril središče »Sgovor«. z druge strani pa se vzdržuje mnenje, da ie Naidenov krenil precej k dosedanji opoziciji in bi ne bil ne. naklonjen vladi, v kateri bi bil »Sgovor« samo »zastopan«. Popoldne je bil poklican v dvor kot prv! zastopnik opozicije Aleksander Malinov, predstavnik demokratov, ki je po dveur-nem razgovoru s kraljem izjavil, da ni dobi! nikakega mandata, temveč je samo razloži vladarju stališče svoje stranke. Za ni:m ie odšel v dvorec predsednik ra. d kalne stranke, Kosturkov. ki ie po avdi-jcnc z a vi! da je razložil kralju kako mora b t' nova vlada močna, z veliko avtoriteto. Baje ie tudi izjavil da »Sgovor« nikakor ne more biti središče take vlade. Kot tretji ie prišel na vrsto predstavnik socijalnib demokratov, ki je razložil kralju zunanji notranji, gospodarski _ in finančni položaj države in poudaril, da ie za obvla. danje tega položaja nujno potrebno, da se središče nove vlade pomakne proti levi, z zadostno odpornostjo proti skrajni levic; in desnici. V torek, 21 t. m. ie bil dopoldne sprejet v avdijenci glavni tajnik zemljedelske stran ke (»Vrabča«, po sedežu stranke v istoimenski ulici) Vcrgil Dimov. Avdiienca ie trajala poldrugo uro in Dimov, ko je prišel iz dvorca, je podal samo izjavo, da je razložil kralju stališče stranke. Znano pa je, da zemljedelci smatrajo, da mora nova vlada predvsem uvesti mir in red v državi, da mora zbrati vse sile naroda, da reši državo težke krize in da mora biti taka vlada samo tista, ki bi se opirala na najmočnejšo stranko v državi, zemljedelsko. »Sgovor« ne bi smel sodelovati v novj vladi. Pred poldnevom je bil nato še sprejet predstavnik drugega krila zemljedelcev (»oranževcev). Kosta Tomov, ki je izjavi! da je treba državi občenarodne vlade, ki bo izvedla notranje pomlrjenie. gospodarsko sanacijo in finančno stabilizacijo te« moralno dvignila državo. Okoli poldneva je odšel v dvorec zastop. nik obrtništva C. Tabakov, k; je očrtal kralju notranje borbe med narodom in vlado ter gospodarski položaj države, trdeč, da »Sgovor« ne more rešiti tega težkega polo. žaja. temveč je treba za to vlade najširše gospodarske demokracije Popoldne je bil kot prvi sprejet vodja nacionalno-Iiberalne stranke Bojan Smilov, ki ie očrtal kralju težki položaj v državi, za katerega ie odgovorna osemletna vlada »Sgovora«. Treba je vlade narodne podvige. ki mora preurediti vse javno življenje Za niim. ie prišel predstavnik drugega krila iste stranke (kiorčovcev), GeorgiJ Petrov, ki ie tudi poudaril, da Ljapčeva vlada ne odgovarja potrebam države, temveč je državj treba vlade, ki izvede po-mirjenie in vse za obnovo države potrebne reforme. Mislilo se je. da so tako konsultacije zaključene in je bila prava senzacija, ko se je videlo, da je poklican še istega večera, po 20 uri. bivši minister zunanjih del. At. Burov, za njim pa tudi še bivši prosvetni minister Al. Cankov. ki ie prišel iz dvora po 23. uri. O čem sta poročala kralju, nista povedala, pač pa se je izvedelo, da sta bila sprejeta po predlogu predsednika sobranja Najdenova in sporazumno z Ljapče. vom. Te dve avdijenci sta pobudili veliko pozornost zlasti zato. ker sta bila sprejeta vsak zase in ie bi] potem danes opoldne sprejet bivši ministrski predsednik Ljapčev. ki je Po avdijenci izjavil, da nima mandata za sestavo vlade, temveč ie kralj želel samo slišati še njegovo osebno mnenje o položaju. Neizvestnost je postala naravnost že neznosna! Kdo dobi mandat? Ali Malinov ali Ljapčev? Ali s »Sgovorom« ali brez njega? Med opozicijskimi strankami se vrše neprestano razgovori Zemljedelci so stopi. Ii v stike z demokrati in nac. liberalci. »Sgovoristični« listi silno napadajo zemlje-delce. zlasti pa Dimova, češ da je bil emigrant in ga Se stranka nalašč izzivalno poslala h kralju, dasi ima šele 29 let in Je neizkušen, dočim ima dovoli starih izkušenih mož v svoji sredi, tudi bivših ministrov. Pričeli pa so popuščati v toliko, da ne zahtevajo več predsedniškega mesta izključno za Ljapčeva, češ da ima on le pooblastilo. da v imenu »Sgovora« vodi pogajanja z drugimi strankami. Splošno mnenje ie seveda, da mora biti nova vlada samo koalicijska, toda kakšna, ne more reči nihče. V zadnjem hipu se je raznesla vest. da bo Malinov zopet pozvan h kralin. Kriza ie dosegla vrhunec! Gandhi proti krščanskim • •• misijonarjem London, 24. aprila. AA V tukajšnjih političnih krogih j« napravila globok v+ie vest h Indije, ki pravi, da je Gandhi dal izjavo o bodoči ureditvi cerkvenih odmo* šaijev ▼ Indiji. Po tej izjavi misijonarji krsčans/kih cerkva po ustanovitvi neodvis« ne Indije ne bodo več smeli vzgajati pro« zelrtov, ker bodo sicer Irjjnani. Pogreb Augusta Gauvafoia Pariz, 24. aprila AA. Danes je bil po-greb znamenitega francoskega novinarja Augusta Gauvaina. Pogreb je bil zelo svečan. Udeležili so se ga mnogoštevilni francoski odličnlki, politiki ln velika množica Francozov in inozemcev. Izbruh Strombolija Rim, 24. aprila s. Od snoči je pričel zopet delovati ognjenik Stromboli. Iz žrela se valijo ogromne množine žareče lave. Pojav spremlja močno podzemeljsko bobnenje. Albert Thomas v naši sredi Lep sprejem odličnega Ljubljana, 24. aprila. K sprejemu ravnatelja Mednarodnega urada dela gosp. Alberta Tbomasa se je zvečer ob 19.25 zbralo na kolodvoru mnogoštevilno zastopstvo najvažnejših uradov, ustanov in organizacij ter tudi precej občinstva, ki se zanima za tako važno institucijo, kakor je Mednarodni urad dela. Svojega odličnega rojaka je pričakoval tudi francoski konzul gosp. Neuville- Bansko upravo so zastopali gosp. dr. Karlin, šef oddelka za socijalno politiko, gosp. dr. Dolšak, Dačelnik v tem oddelku in tajnik gosp. bana gosp. dr. Brolib; Ljubljano pa mestni župan gosp. dr. Puc, Delavsko zbornico predsednik gosp. Čobal in tajnik gosp. Uratnik; OUZD gosp. dr. Krek in gosp. dr. Bohinjec; Pokojninski zavod gosp. Vrtovec in gosp dr. Sa-gadin; Zbornico za TOI gg. Jelačin in dr. \Vindischer: Zvezo industrijcev gg. Drago Hribar, inž. Šuklje in dr. Golia; Društvo za pospeševanje ciljev Društva narodov gg. dr. Slavič, dr. Pretnar, dr Ravnihar in drugI; v imenu Akademskega kluba za pospeševa-jne ciljev Društva narodov sta bila navzoča gosp. Alujevič in gosp. B. Puc; za Francoski institut prof. dr. Detela in večje število zastopnikov vseh delavskih strokovnih organizacij. Danes je prispel iz Beograda tudi centralni tajnik Delavskih zbornic gosp. dr. Zivko Topalovič, ki bo g. Tbomasa spremljal v Beograd. Drugi njegov spremljevalec pa bo načelnik ministrstva socijalne politi- Seja VZS Beograd, 24. aprila. A A. Vrhovni zako* nodajni svet ie ime! danes od 16. do 18. sejp pod predsedništvom g. Mihajla Jova* noviča, ki je najprej predstavil nove člane sveta, bivšega ministra za zgradbe Trifu« noviča in bivšega bana Smiljaniča. Nato je zakonodajni svet razpravljal o projek* tu uredbe o občinsko*upravnjh tečajih v Somboru in občrnsko*upravnih izpitih. Raz« prava o uredbi je bila končana. Na koncu so bile izvoljene tri sekcije, ki bodo pro« učile poedine zakonske predloge. Prva sek* cija bo proučila zakon o pašnikih, 6estav« ljajo pa jo gg. Sagadm, Krek, Arangjelovič, Alaupovid in Mijuškovid. Druga sekcija bo razpravljala o načrtu trgovskega zakonika o trgovinah, sestavljajo pa jo gg. Škerlj, Stojadinovič, Daka Popovič, Nikola Der« kovič, dT. Surmin, dr Silovič m dr. Gosar, tretja sekcija pa bo proučevala načrt ru« darskega zakona, sestavliajo io pa gg. Ko« 6ta Timotijevič, Vlada Miiuškovič, dT. Še. čerov in dr. Maurpvič. Prihodnja seja sve* ta bo jutri ob 16. popoldne z dnevnim re* dom: Razprava o zakonskem načrtu o umetniških šolah. Upokojena generala Beograd, 24. aprila, p. »Službeni vojni list« objavlja ukaz, s katerim sta upoko* jena brigadni general Radiša Nikolič in pešadijski brigadni general Miroslav Ko* stič. Premestitve v poštni službi Beograd, 24. aprila p. Z odlokom resornega ministra so premeščeni za upravnika pošte v Gornji Radgoni Pavle K r u 1 e j iz Zidanega mosta, k poŠti Ljubljana I. Emilija GaSperin z Viča in Ana Kalo-klra iz Ljubljane pošta H. ln k pošti Trbovlje L Terezija Babkof lz Podčetrtka. Dva nova jugoslovenska parnika Sušak, 24. aprila, n. V nedetyo dopoldne bosta krščena nova parnika Jadranske Plovitbe »Bakar« in »Prestalonasl ednik Peter«. Cerkvene obred« bosta opravila su saški župnik dr. Račko in reSki paroh Kosanovič. Na svečanost je povabljenih okrog 150 odiličnrkov iz Beograda. Zagre* ba in Sušaka. Voz s konji vred padel v morje Sušak, 24. aprila n. V reškem pristanišču se Je danes pripetila huda nesreča. Neki voznik je peljal voz brzojavnih drogov na mol v svrho vkrcanja na parnik. Na ovinku pa je voz na železniških tračnicah zadrsel in s konji vred padel v morje. Voznik je ostal nepoškodovan, ker je šel peš ob strani voza. Konji so utonili, tovora pa dosedaj še niso dvignili iz morja. Stransky contra Stribrny Praga, 24. aprila g. Danea se je sestal preiskovalni odbor v aferi poslanca Stranskega proti poslancu Stribrnemu. Kakor znano, je Stransky obdolžil Stribrnega, da je v času svojega ministrovanja zlorabil uradni položaj. Stransky Je navedel osem konkretnih primerov, ki pa podrobno niso bili objavljeni. Na današnji seji odbora je bilo sklenjeno ustanoviti pododbor, ki bo zaslišal priče, navedene v obdolžitvah Stranskega. Mednarodni šahovski turnir v Niči hi Prag! Niča, 24. aprila h. Danes je bil končan mednarodni šahovski turnir, na katerem je bilo odigranih vsega 12 partij. V teh si je priboril svetovni prvak Aljehin 6, Flohr (Češkoslovaška) 3 in pol in Stoltz (Švedska) 2 tn pol točke. Praga, 24. aprila h. V nedeljo, dne 26., se bo pričel v Pragi predolimpijski šahovski turnir, ki se ga bodo med drugimi udeležili Jugoslovenski prvak Pire, Poljak Makarczyk in Šved Stoltz, ki bo prišel iz Niče. gosta in njegove družbe ke gosp. Dušan Jeremič, ki je tudi danes do-spei iz Beograda. Z gosp. Albertom Thomasom so prispeli v Ljubljano njegova gospa, zet gosp. Dra3-kovič, šef kabineta Mednarodnega urada dela gosp. dr. Viple in Mana sekcije pri tem uradu gosp. Vukičevič in gosp. Lebrun. Na peronu je pozdravil odlično družbo župan dr. Puc s kratkim nagovorom v francoščini, dragi gost pa je ves vzradoščen odgovoril, da ga zelo veseli, ker ima priliko videti Slovenijo, o kateri je slišal že toliko lepega. Jugoslavijo že dolgo pozna in mu je posebno drago, da bo sedaj lahko spoznal še njen prelepi slovenski del. Navzoči so jxirkrat zaklicali iživiok, gosp. Thomas pa je med iskrenim odzdravi janjem krenil s svojim spremstvom proti izhodu. Zunaj ga je čakal avto. s katerim se je odpeljal m banket, katerega je priredila zanj in za večje število povabljencev Zveza industrijcev v hotelu >Union<- V teku sobote bo gosp. Thomas najprej obiskal bana gosp. dr. Marušiča in mestnega župana gosp. dr. Puca, nakar bo imel razgovore z zastopniki podjetniških ustanov. Opoldne bo na kosilu pri gosp. banu. Popoldne si bo ogledal razne socijalne ustanove in naprave v našem mestu. Ob pol IS. se bo sestal v dvorani Delavske zbornice s predstavniki delavskih organizacij, nato pa bo pred odhodom v Zagreb sprejel še novinarje. Predavanje odličnega norveškega znanstvenika LJubljana, 24. aprila. V mineraloškem institutu univerze se je vršilo ob 18. pod okriljem prirodoslovne sekcije Muzejskega društva izredno zanimivo predavanje prof. dr. Hjaimarja Bro-cha, vodje zavoda za oceanografijo v Splitu. Odlični gost je govoril o Norveški, njenih prebivalcih, raziskavanju arktika. o ribolovu in drugih posebnostih te. na skra!. nem severu ležeče zemlje. Predavanje, ki je bilo obiskano izredno številno in častno, je otvoril univ. prof. dr. Hadži, nakar je takoj podal besedo simpatičnemu predavatelju. Prof. dr. Broch nas je povedel čez vso zemljo svojih rojakov na Spitzberge do skrajnega severa. Ustavil se je v glavnem mestu Norveške, poka. zal na sliki kraljevski grad in druge zanimivosti mesta, omenjajoč njegov razvoj v davni zgodovini in novejšem času. Na univerzi v Oslu študira v zadnjih letih blizu 5000 dijakov. Na nadaljnjem potu je povedel poslušalce med norveško prebivalstvo in pripovedoval o njegovem načinu življenja. Na slikah so imeli poslušalci priliko ogledati si stare hiše in lepo notranjost s fino rezlianim pohištvom, dalje lov na ribe ob obali Norveške in na skrajnem severnem rtu. Predavatelj je pokazal na slikah številne može svoje domovine, ki so si pridobili glas kot učenjaki, zlasti kot polar. ni raziskovalci. Njim na čelu Roald Amund-sen. ki se i« ponesrečil pri reševanju v ledenih planjavah okrog severnega tečaja, tr. pa Fridtiof Nansen. ki ima za raziskovanje arktičnih krajev enako velike zasluge kakor kot velik ljubitelj človeštva in borec proti vojni. Vseskozi zanimivo predavanje so poslušalci pazno zasledovali in ob koncu nagradili g. predavatelja z živahnim odobravanjem. Snočnja Penkhibova prireditev Reoitaciijski večer štirih članov Mladega Penkluba je pri polni Uniionovi Beli dvorani odlično uspel, kar smo sicer pričakovali, vendar pa moramo zopeit poudariti, da so ti večeri za Ljubljano vedno pomembnejši čitajoči (Gspan, Javornik, Vodužek in Jan, ki je bral Kresalovo novelo) so ves čas vladali nad pričujočimi s sugeativno »Ho slovanske poezije. Občinstvo je radodarno in z navdušenjem spremljalo večer. Pole« poklicnih gostov smo opazili tudi nekatere odlične člane ljubljanske univerze, večino je imela mladina. Vodil je predsednik sekcije F. Vodnik, uvodno besedo pa je dal podpredsedniku, Ljudevatu Mrzelu, ki }e r kratkem in polnem orisu mlade generacije da.l prvi intimen ton vsemu večeru. Hmeljski trg žatec, 24. aprila h. (Tedensko poročilo.) Na hmeljskem trgu je bilo mirno. Kupec je bil izključno samo hmeljski sindikat, ker drugi interesenti ne povprašujejo več po lanski letini. Pri kmetih je sedaj samo še okoli 25.000 stotov po 50 kg neprodanih. Cene pri sindikatu so bile 200 do 350 Kč. Do četrtka je bilo v žatcu javno žigosanih 162.000 stotov po 50 kg žate-škega hmelja lanske letine. Dela po hmelj-skih nasadih gredo zelo naglo od rok. Vremenska napoved Zarebška vremenska napoved m danes: Stalnejše in toplejše vreme s spremenljivo oblačnostjo. — Situacija včerajšnjea dne: Barometrska depresija se umika proti severovzhodu Evrope, v južni Evropi in deloma na zapadu pa je pritisk znatno porasel, tako da nastopa polagoma vedrejše vreme z naraščajočo temperaturo. Deževje pojema. Pritisk je v splošnem porasel za 1.5—7 mm. Temperatura je porasla v Prlmorju za 5, v ostalih pokrajinah pa za 1 do 3 stopinje. Dunajska vremenska napoved za soboto: V južnih Alpah pretežno oblačno; ponekod padavine. Žrebanje drž. razr. loterije žrebanje V. razreda bo vsak dan do 20. maja.) Dne 24. t. m. so bili izžrebani sledeči večji dobitki: 30.000 Din srečka št. 52.286. 20.000 Din srečka št. 88.463. 10.000 Din srečka št. 47.328, 51.124, 69.672, 88.997. 4.000 Din srečka št. 70.681, 77.585, 97.407. 2.000 Din srečka št. 3.003, 7.751, 8.283, 9.370, 10.558, 14.374, 20.556, 27.898, 36.786, 37.272, 37.570, 37.456, 41.729, 43.072, 44.866, 53.476, 57.303, 60.301, 65.109, 69.032, 69.609, 75.403, 81.976, 84.339. 91.627, 15.221, 18.215, 30.307, 40.056, 40.114, 47.279, 57.091, 68.406, 69.472. 77.693, 80.519, 81.056. 83.305, 85.181, 88.613, 89.983, 94.349, 97.729, 3.706, 10.406, 25.075, 28.690, 30.393, 33.859, 36.523, 49.254, 52.106, 56.639, 76.818, 79.678. Zaradi telefoničnega sprejemanja ne moremo jamčiti za točnost. Manjše izžrebane dobitke objavljamo naknadno. Neobnovljenlh, neizžrebanih srečk je še na razpolago, zato bomo onim, ki jim bodo srečke izžrebane za manjše dobitke, na željo poslali neizžrebano srečko, da bodo mogli nadaljevati igranje na večje dobitke. Izžrebane srečke naj sc nam takoj pošljejo. Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Naši kraji in Albert Thomas in njegovo delo Ravnatelj* Mednarodnega urada dela v Ljubljani Ljubljana, 24. aprila "M>*tearodni urad dela je postal pod vod-it^^matelja g. Alberta Th omas a, Id le nocoj prvič prispel v Ljubljano, velika moralna avtoriteta, katere se oklepalo z zaupanjem delavci in nameščenci vse^a sveta. V stalnem stremljenju, da vpHva v vseh deželah na izboljšanje delovnih odnošajev in da jih dviga na enotno mednarodno stopnjo, je prepotoval g. Albert Thomas skoro že ves svet. Na teh potovanjih zbira povsod informacije in osebne vtise ter ustvarja zveze, ki so potreba organizaciji Mednarodnega urada de-la. Ta velevažna organizacija je plod njegove incijative in velike požrtvovalnosti. ° Med vojno je bil g. Albert Thomas dr-iUvnik svoje velike francoske domovine in že tedaj imel pripravljene načrte za najboljšo okrepitev svetovne demokracije, za katero so se borili zavezniki. Takoj, ko je bila vojna končana, je organiziral Mednarodni urad dela na podlagi posebnega poglavja versajske mirovne pogodbe XIII. del: delavsko zakonodajstvo, ki je tudi v veliki meri njegova zasluga. Po statutu je Mednarodni urad dela razširjen na vse države, ki so članice Društva narodov. Zaradi industrijske važnosti je bila takoj po zaključeni pogodbi sprejeta vanj tudi Nemčija. Organiziranje velike mednarodne socialne institucije ni bilo lahko, a je ravnatelj g. Thomas s svojo odločnostjo, požrtvovalnostjo in s svojimi velikimi sposobnostmi premagal vse težave. Danes je nastopil v središču te, jutri druge države kot sijajen in prepričevalen govornik, vmes pa je neumorno deloval kot publicist in je v publikacijah, ki jih izdaja Mednarodni urad dela večinoma v angleškem, francoskem in nemškem jeziku, nebroj njegovih posebno zanimivih in tehtnih prispevkov. G. Albert Thomas pozna politično in socialno strukturo vseh držav. In ker je spoznal našo državo in naš narod že v časih, ko so se ustvarjali v herojskih naporih jugoslovenski državni temelji, mu je sedaj v letih mirnejšega razvoja naša država še posebno pri srcu in so v ospredju njegovega zanimanja naša socialno-politična vprašanja. V Ljubljano je prišel prvič, toda kot star znanec in prijatelj. V spominu so nam njegove lepe besede, ki jih je govoril pred delavskimi zastopniki v Beogradu in ki smo jih lanko tudi v Ljubljani poslušali po radiu. Tedaj je trdil, da po njegovih vtisih naša socialna zakonodaja ni v nevarnosti. Ker nam je znano, s kako intenzivnostjo razmotriva pod njegovim vodstvom Mednarodni urad dela najvažnejša socialna vprašanja, ga toplo pozdravljamo v zavesti, da se bodo uresničili vsi ideali visoke mednarodne institucije, ki jo vodi s toliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo. Ob Jurjevem — star Počasno prebujanje prirode 9 Na Gorenjskem, na Jurjevo. Najstarejši ljudje iz radovljiške okolice ne pomnijo, da bi ob Jurjevem še ležali po vaseh posamezni veliki kupi snega, ki je ostal iz zadnjih, mrzlih zimskih dni. Pred sveč-nico je bilo kopno, zdaj pa v senčnih leg^h po dolinah leže snežni ostanki strašnih plazov. Ah, kako tudi ne, saj še zadnji čas med vsakim deževjem frče bele snežinke in bodrijo zamazane snežne kupe k obstanku ter jih tolažijo, da se ne bo treba takoj iz-golzeti. saj vlada v višavah še vedno mraz. Druga leta je tu pa tam obelil sneg še te lo maja. toda ni trajal dolgo. Komaj je posijalo solnce, je bilo že vse kopno. Letos pa se potuhnjena zima ni dala kar preko noči pregnati iz dežele. Dočim 5»o prisojna rebra že precej dolgo kopna, leže v senčnih legah skoro povsod ra Gorenjskem še debele plasti snega. V hribih preko SOO m nad morsko višino pa je stalen sneg. Pretekli teden je v višjih legah padlo nad meter novega- V Jelovici je vse pod snegom. Na nekaterih mestih pa je še nad poldrugi meter. Zanimiv je letošnji razvoj flore. Navadno pe cvetje razvija s prav malo vidno razliko in pomlad koraka počasi v planino.^ Letos pa je prišla v senčnih legah približno do višine 600 m in tu obtičala. V nižjih lečah sta že davno odcvetela teloh in pomladanski žefran in tudi trobentice so se osušile ter se osule. Sedaj že bujno cvete pljučnik, dočim je modri jetrnik ali >nežicec, kakor pa imenujejo Gorenjci, nekoliko obledel. Neposredno ob snežni meji se sučejo drobne balerinice vetrnice, na Gorenjskem na-zvane »micike<. Čuden bo prehod, kajti pričakovati je, da bo sneg vendar že pričel hitro kopneti. Nu, in kaj bo potem? Ali bo v višinah, kjer sedaj še leži sneg izostalo prvo pomladansko cvetje, ali pa bo nastala prijetna prirodna šaloigra. da se bosta gledala na par metrov razdalje beli teloh in šmarni ca?! Posebno zanimivo je tudi živalsko življenje in življenje ptic v senčnih legah planin. Srnjad se po večini drži na prosojnih rebrih, ali pa na snežni meji. Vidi se, da komaj čaka prilike, da pohiti v pravo domovino, v planinske gozdove. Ptic pa snežni viharji in zameti ne motijo preveč. Neki lovec, ki se je zanimal, če že poio v višjih .legah divji petelini in je s težkim naporom dospel na določeni kraj, pripoveduje, da so petelini peli v vseh mrzlih jutrih prav tako, kakor v najlepših mirnih dneh. Pa tudi divji golobi že grulijo po planinskih gozdovih. Slišati je tudi bilo drobne pevce. Krilatcd pa? nočejo zapustiti svoje domo- sneg na Gorenjskem — Življenje fatme in flore vine. Bržčas rajši nekoliko stradajo, ali pa si hodijo iskat hrano v nižje kraje, kjer že kraljuje pomlad. Letos bo v dolinah m v nižjih legah tako, kakor druga leta v planinah, da bodo poleg zelenih dreves ležali kupi snega- Upajmo pa, da bomo za slabo predpomlad nagrajeni in odškodovani z lepo, prijetno pomladjo in solnčnim poletjem. V nekaterih krajih so baje slišali že kukavico. Lastovk je videti malo. Prav počasi pa se prebuja tudi mrčesje. Nikjer še ni videti enodnevnic, ki drugače v tem času že rojijo. . Sneg v planinah bo rešil življenje marsikateremu divjemu petelinu, ki bo odpel svoj pomladni ljubezenski spev v snegu in viharju, kamor lovci ne hodijo preveč radi. Posebno lov na ruševce bo zelo otežkoeil sneg, ki še dolgo ne bo skopnel na višinah* kjer pojo in plešejo mali gorski vitezi. Iz življenja Slovencev v Kragujevcn Kragujevac, v aprilu. Za našo veliko no« je priredilo tako zva-no Katoliško prosvetno društvo »Naš dom« veliko zabavo v prostorih Kolonije. Pevski program je obstojal le vz dveh točk. Kot pozdravno so zapeli slovensko pesem »Pozdrav«. žal, moramo reči, da niso uspeli. Pevoi, med katerimi so bili tudi Nemci in Madžari, pač n« morejo obvladati slovenske pesmi. Pred domom kulturnega društva »Triglava« v Palilulah se ustavljajo mnogoštevilni radovedneža in gledajo kako »Triglav« preureja svoje prostore, daljša gledališko dvorano in postavlja prenovljen oder. Tudi Lingerjeva podružnica ima svojo atrakcijo. V njeni izložbi so razstavljene tri velike umetniške slike: Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, Aljažev stolp in vrh Triglava in Triglavsko jezero. Ti trije akvareli so delo našega domačega slikarja g. černeta, ki jih je poklonil društvu »Triglav« v okras nove dvorane. Dosti je govoren ja med domačimi, kl se pohvalno izražajo o Slovencih i® Hrvatih, ki si v centru šumadije gradijo lep in prostoren Talijin hram. še več je izpraševanja med samimi Slovenci, kdaj in kakšna bo otvoritev. Da ne bo preveč radovednosti, povemo: 25. t. m. bo na novih deskah slovesna otvoritev s štokovo burko v dveh dejanjih »LažizdravnAka«. Pri predstavi bosta sodelovala tudii pevski in tamburaški odsek. Tragičen konec nesreče Celje, 24. aprila. Pred 10 dnevi »mo poročali, da se je pripetila tovarniškemu strojniku g. Jagru v Storah pri Celju na belo nedeljo ne* navadna nesreča, pri kateri je bila nevarno poškodovana 25-letna žena Marija, doma iz Lipe pri Teharju. G. Ja«er je namreč našel med starim železjemf ki ga pretaplja štorska železarna, tudi zarjavelo cev vojaške puške. Ko je tolkel s kladivom po spodnjem koncu ce* vi, je nenadoma odjeknil strel, in krogla, ki se je nahajala v stari patroni v cevi, je zadela Jagrovo ženo Marijo v levo nogo ter ji zdrobila kost stegnenico. Jagrovo so nemudoma prepeljali v celjsko bolnico, kjer pa je kljub najvestnejši negi in po* moči v četrtek podlegla zastrupljenju kr» vi. Tragično pri tem je tudi to, da se je nesreča pripetila nekaj dni po porodu in je morala vzeti pokojnica novorojenčka s seboj v bolnico. Desetletnica zagorske Električne zadruge Zagorje, 24. aprila. V nedeljo se je ob veliki udelžebi član« stva vršil 10. občni zbor Električne za dru« ge v Zagorju. Zborovanje je otvoril za« služni načelnik zadruge g. Drago Korbar, nakar je tajnik g. Lojze Kolenc podal ob* širno poročilo o l0«letnem delovanju zadru« ge. Dne 21. februarja 1921. se je zbrala mala družba podjetnih Zagorjanov v Sokolskem domu na razgovor glede ustanovitve za* druge za dobavljanje električnega toka. Za to akcijo je žrtvoval mnogo časa in truda g. Korbar. ki je pripravil vse potrebno, da se je že 27. februarja vršil ustanovni obč« ni zbor. Izvoljeni so bili v prvo načelstvo gg. Drago Korbar, Albin Grčar, Miha La» zar, Ivan Bajcar, Polde Brvar, Josip Ran« cinger in Mirko NVeinberger, v nadzor« stvo pa gg. Janko Birolla, Lavoslav Jerin, Ferdo Poljšah, Viktor Miiller in Anton Prosenc. Vpisalo se je 36 članov. V juliju 1922. se je izvršil dogovor s TPD glede dobave toka in 22. avgusta 1922 se ie skli« cal občni zbor, ki je pristal na projektira« na dela. Deleži so bili po 800 kron, vpis« nina pa 400 kron. Hude so bile žrtve, toda sloga in dobra volja sta zmagali. Delo se je pričelo, ko je zadruga štela že 67 članov s 165 deleži. Januarja 1. 1923. so v Zagorju zasvetile prve žarnice. Tok se je plačeval po 4 Din za kvv. a se je zaradi slabega fi* nančnega efekta podražil na 5 Din. Postop* Ogromen uspeh! Občinstvo je pri včerajšnji premieri z navdušenjem poslušalo petje $&icharda ^auberia v njegovem najnovejšem zvočnem filmu Očarljive pesmi m godba slovitega komponista Franca Leharfa Kot dopolnilo najnovejši Paramountov ZVOČNI TEDNIK Nabavite si vstopnice v predpro-daji dnevno od 10. do 13. ure. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Telefon 2124. no te je omrežje razvijalo in leta 1935. s« je nabavil za južni del Zagorja še en transformator. Poraba toka se je stalno večala in na* rasla od 17.800 kw v 1923. letu na 62.348 kw v letu 1929. V letu 1930. je konzum nekoliko padel, ker se je naprava v Poto» ški vasi prodala g. Miillerju. Spričo dviga porabe je zadruga na občnem zboru 1929 znatno znižala ceno toku. V letošnjem le* tu je padla cena na 2.50 Nato je poročal g. tajnik o zadružnem delovanju v letu 1930. V preteklem letu se je porabilo 59.495 kw toka, in sicer za luč 39.406 kw in za delo 200S9 kw. Pora* ba toka je padla napram 1. 1929., ker se je transformator oddal g. Miillerju in ker je nastal tudi zastoj v industriji. Porab* I j eni tok se je meril na 196 števcih. Tok je vporabljalo 1954 žarnic, 45 likalnikov, 6 ventilatorjev in 20 motorjev. Po stroki so bili 4 motorji v apnenicah, 5 obrtnih in II kmetijskih. Zadruga je pristopila k Zve> zi slovenskih zadrug v Ljubljani. Izvrše* na uradna revizija je našla zadružno po* slovanje v redu. Blagajniško poročilo je podal g. Lazar V imenu nadzorstva je g čobal poročal, da so računi v najlepšem redu, in je predlagal blagajniku in načel* etvu absolutorij, ki je bil sprejet. Sledile so volitve. Za načelnika je bil .ponovno izvoljen gosp. Drago Korbar. V načelstvu so še gg. Lojze Kolenc, Albin Grčar in Sitar Valentin. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. Melhijor Cobail, Ferdo Poljšak, Franc Krenčič, Aaitcr Prosenc in Viktor Flisek. Zasliševanje prič o umora Janka Resnika Tudi drugi dan razprave ni prinesel jasnosti Maribor, 24. aprila. Za tri dni določena razprava o tragični smrti mladega finančnega pripravnika Jan« ka Resnika, ki je padel kot žrtev vestnega izvrševanja svoje službe dne 7. septembra 1926. v gozdu pri Ceršaku v boju s tiho* tapci, se je danes nadaljevala ves dan ob nezmanjšanem zanimanju javnosti. Dopol* danska razprava je trajala do pol enih in so bile zaslišne številne priče iz Marenber* ga, St. Ilja in Ceršaka. katerih izpovedi so bile deloma razbremenilne, deloma pb* težilne za obtožence, v splošnem pa niso znatno pripomogle k jasnosti. Tihotapec Franc Glaser, ki se je z areti« ranim Bezjakom spoznal v zaporu in po* zneje z njim tihotapil, je izpovedal, da je tudi njemu Marija Muhičeva svoj čas iz* ppvedala, da je 7. septembra 1926, baš v času, ko je bil Resnik umorjen, pritekelI iz Peršakovega gozda Bezjakov polbrat Ka« rel Sketa iz Partinja, ki je praviL da je imel konflikt s financarji in da jim je usel. Pri Muhičevi se je tedaj umil in dobil dru* go srajco. Razne druge priče so izpoveda. le, da je obtoženi Alojzij Golob v času od 6 do 7. septembra 1926. delal z njimi v vi* npgradu in da ni mogoče, da bi bil istocas* no v Marenbergu, kakor zatrjuje sam. Popoldne je bil zaslišan finančni straž* nik Rus Bondalenko, ki je izpovedal, da j« 6. septembra 1926 dopoldne in popoldne delal izpit in zato Resnika sploh ni videl, pač pa bi moral imeti skupno z njim služ« bo. Resnika niso našli, čeprav so ga pridno iskali. Dalje je biia zaslišana Pešlova družina tz Št. Ilja, ki je trdila, da je obtoženec Kle« mensberger prišel dne 8. septembra 1926 k njim z nekim drugim človekom, katerega niso poznali, tam prenočil in naslednjega dne cnišel proti meji. Natančneje se pa da* turna dneva ne spominjajo. Marijo Majerjevo, ki je sedaj ppsestnfea v Spodnjem Razvanju, pred tremi led pa posestnica v St. Ilju, v hiši, kjer je orož* niška postaija, so orožniki 1. decembra 1926 zbudili ponoči in jo prosili za luč, češ da so prijeli tihotapca, ki je soudeležen pri umoru Resnika. Marija Majerjeva je zdaj izpovedala, da tudi sicer ni slišala pre* cejšniega hrupa na prožniški stanici, ven* datr ji ni nič znano, da bi bili orožniki obto* ženega Jamernika pretepali, kakor ta za* t r ju je. Nadpreglednik finančne kontrole iz Škofje Loke, Gabršek, ki je tedaj stanoval na orožniški postaji v Št Ilju, je izpovedal, da je tudi njega 1. decembra 1926. poklical orožnik Vlah, češ da je bil tibptapec Ja* mernik, sokrivec pri Resnikovem umoru, aretiran. — Razprava ob času poročila še traja in se bo jutri nadaljevala ves dan. y Pestri dogodki iz Bele Krajine Pretep zaradi delovne konkurence — Vlom neznancev t gostilno — Gospodarski hi prosvetni drobiž Črnomelj, 24. aprfla V Drašičib pri Metliki je prišlo pretekli ponedeljek do pretepa med fanti domačini in sosedi iz Vivodine. Pretep se je končal z lažjimi in hujšimi poškodbami Vivodincev. Povod trajnim prepirom med obema skupina je banovinski razsadnik v Drašičih, katerega obdelujejo Vivodinci, ki so cenejši od domačinov. To posebno razburja domače fante, ki bo se najbrž že dolgo pripravljali, da se svojim konkurentom oddolže. 12 fantov domačinov je s kolci prav nejunaško preteplo Vivodince in nato pobegnilo. Orožništvo Je sirove napadalce izsledilo in se bo z njimi še pozabavalo pristojno sodišče. V Metliki se je pretekli teden izvršil drzen vlom, ki se je na žalost vlomilcev končal brez uspeha. Skozi okno so v jutranjih urah vdrli neznani zlikovci v gostilniške prostore g. Kambiča in začeli iskati dobro skrito blagajno. Pobrali pa so samo nekaj drobiža iz malega hranilnika. Le malo je manjkalo, da niso odkrili na prav originalen način skrite blagajne. Najbrž je strah pred koraki nad prostorom, kjer se je nahajala blagajna, prepodil podjetne vlomilce, oziroma morda tudi samo vlomilca. Orožništvo zasleduje nepridiprave, ki se bodo najbrž kmalu vjeli v past. V Dragatušu pri Črnomlju se je ustanovila podružnica ljubljanskega Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Mno-gobrojno članstvo in odbor si bosta gotovo prizadevala izboljšati razmere v tej panogi gospodarstva, ki je bodočnost Bele Krajine. V nedeljo je priredila podružnica predavanje sreskega šolskega referenta g. Vizjaka o sadjarstvu in škodljivcih sadnega drevja. G. Vizjak je žel veliko odobravanje številno navzočih mož. Pogon na divje svinje v poljanskih hribih, ki se je vršil ob veliki udeležbi zlasti gostov iz Karlovca in lovcev iz Črnomlja, ni prinesel uspeha. Streljanja je Mo precej, a padlo ni nič. Zato priredi zakupnik; lova g. Klemene iz Črnomlja v bližnji bodočnosti ponoven lov na to divjad. Kmetovalci, ki £m ta divjad povzroča veliko škodo, želijo lovcem večjega uspeha kakor doslej. Kmetijski oddelek pri savski banovini v Zagrebu bo priredil v teku meseca maja dnevne kmetijske tečaje za precepitev šmarnice, ki se še v manjši meri najde v Beli KrajmL Tečaji se bodo vršili v Drašičih ln Črnomlju. Prosvetni odsek savske banovine je nakazal iz proračuna savske banovine 50.000 Din za že dograjeno osnovno šolo v Semiču in 20.000 Din za gradbo nove šole v Radovici. Ta čin kaže, da savska prosvetna uprava posveča precej pažnje Beli Krajini. ZA BIRMO si pred nakupom oglejte bogato ralogo ur, verižic, obeskov, uhanov pri najstarejši tvrdki LUD. ČERNE LJUBLJANA, Wolfova ulica štev. S. 5691 _ Pri slabosti je naravna »Frana Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristna V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« grenčice, ki je zlasti pripravna za nežni rast ženskega telesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih, trgovinah. Krizev pot popisovalca naroda Nepozabne izkušnje ljubljanskega popisovalnega komisarja Ljubljana, 23. aprila. Končano je! Točno 20. aprila sem odva* Jil breme mestni občini. Doma sem še ma* Io okleval, ali naj pokličem nosača. Pa taki : zda tki niso »predvideni«, zato sem si za* del sam ne ravno prelahko breme za — upajmo — zadnjo pot. Kako je že bilo? No. kar Irvz ndč je prišlo, pa je bil tu dekret »popisovalne* ga komisarja«. Nos je nekaj vohal, da ne bo ravno najprijetnješi ta posel. In ljub* Ijaiski »kunde« s široko prakso vojnega »tahiniranja« že pretehtava, ali bi, kaj bi in kako bi. Zdravnik, V posteljo? Star revma, slabo srce... Pa so bili baš tisti dnevi prav lepi in to je bilo odločilno. Na magistratu še zadnje instrukcije in navodila, pa laskavo slovo: »Gospodje, v ostalem pa zaupam Vaši inteligenci, da bo* »te vršili in dokončali svoj posel točno in uspešno.« Pa so se izbočile prsi 154 popi« sovalnim komisarjem in za spoznanje dvig* nile glave istotolikim. Takoj prihodnji dan. v nedeljo, sem poizkusil svojo prvo uradno pot. Ni me zva« bila niti Šmarna gora niti Katri ca, češ. čim* prej začnem, tem hitreje končam. Pa sem si natrpal v aktovko uradnih popisnih ti* skovin, nadel si uradno pozo pop is ovalne« ga komisarja in pozvoni! na prvi številki svojega ponisneg« kroga pri solidni me« ščanski rodbini. Čež dalje časa se odpro vrata, na pragu stoji, bogme. brhka, rde* celična kuharica. Iz kuhinj e diši opojno po nedeljskhi dobrotah. Pa ni časa premelje* vati in vonjati, samo za hip preleti strogo oko kuhinjske kraljice mene ter mojo ak* tovko in le še v neki megli slišim: »Ne bomo nič vzeli,« — pa tresk! Stojim pred zaprtimi vrati. Taik takooo...! Sedaj jo pa imaš, gospod popisovalni komisar! To« rej zato sn trgal toliko let hlače po šolskih klopeh? Tu je za enkrat končano, ne po* zvonim več v drugo, primoj... da ne, — jutri pač, ampak tedaj... z vso uradno odločnostjo! Pa poskusim pri sosedu. Na mak zvon« c? se prikaže pri okencu nežen obrazek. Ze odpiram usta, da se predstavim in pri* merno pojasnim namen svojega obiska s poudarkom uradne funkcije popisovalnega komisarja. A ne pridem do tega. Obrazek se okrene nazaj v hodnik im kliče: »Kaj ne, mama, da nič ne nucamo...« In izgine obrazek, glasovi notri postajajo nerazum* Ijivi in slednjič opazim, da je okence za* prto. Torej res tako! Pa imaš občutke ka« kor študent v Tivoliju, ki mu je obože* vanka ravnokar obrnila hrbet, za las na* tanko taike občutke in nos prav tako dolg Naj bo, poskusimo še pri tretji stranki! Že stopam nadstropje navzgor, trdno od* ločen, da z vso strogostjo pridem do ci* lja. Tn že stoji med vrati starejša gospa, takole preko nevarnih let. jaz pa se pred* stavljam, pojasnjujem svoj prihod, se po* nosen vzravnam: poprsovalni kb rodu tam iz ponosne moravške doline, je po« stavil v rubriki spola poleg označbe »mo* Ski« še krepak klicaj. Prav zares! Ej, Mi* klavž, dobro si napravil in prav je, da si ponosen nase! Vendar ti dam dober svet da se čuvaš do prihodnjega popisovanja — pravijo, da bo zopet čez deset let — in to je tako mnogo... Pa opaziš pri kakem popisovanju, da se polagoma v resnici uedinjujemo, vsaj po* snemamo naše vrle Bosance, o katerih gre glas, da ne vedo točno, koliko so stari in napravijo zanje pri sedanjem popisovanju kar takole počez. No. tudi rdečeličm Zor* ka tam v predmestni gostilni in vedela koliko cvetočih pomladi je že preživela, prav zares da ne. LTtaboril sem se točilni* ot, in so prihajale druga za drugo kakor na nabor. Pa pride Zorka in ne ve, kidaj je rojena, ne are, ne dneva, ne meseca, ne leta. Zorka, spomni se! Pa ji prigovarjava prijazno oba z blagajničarko. Zorka ne ve. Oho, poselska knjižica! Sedaij pa je v za« dregi blagajničarka, češ, da je prišla Zor* ka šele pred dvema dnevoma preko meje brez vsega, da itak ne bo ostala tu itd. Čez dalje časa se prikaže iz njene košare na dan neka listina, in tam stoji črno na be* lem, da je Zorka rojena dne tega in tega. Pa mora Zorka dvakrat, trikrat ponoviti kakor v šoli. Ali sa bo zapomnila? Prav\ da bo. List o domači živini človek bi misfil, d» je v mesitu to odveč. Pa ni. Res, da je konj postal že skoro redkost in se je dobička« nosna svinjereja umaknila na skrajno me« stno periferijo, a so na živinskem listu še druge rubrike: purani, race, gosi in pa te nesrečne kokoši. Ali imate kaj kokoši pri hiši. Da ne bi nikdar zastavil tega vpra* sanja! O pač. imamo eno kokoš! Pa se praskam po glavi: zaradi ene same kokoši naj izpolnim posebni živinski list! V tem trenutku se prikaže rešitelj v osebi družin« skega poglavarja s prijazno opombo, da bo treba kokoš kmalu zaklati za dobro ve* čerjo. Oddahnem si, kajti popisati imam le to, kar je 1. aprila živo. Končamo je in oddano. Besedo ki na* daljno poslovanje imajo gg. revizorji. Ze« lim jim prav od srca mnogo zabave in humorja, pa nobene jeze in nač razočara* nja. Eno jim ostane gotovo prihranjeno. Nikjer ni nikdar ne bodo slišali: »Le poj« dite, ne bomo nič vzeli!« . —sta—t \ omače Testi * Odlikovanje treh starih odličnih šolnikov. Z redom sv. Save IV. stopnje so bili odlikovani trije šolniki iz slovenjgraškega in dravograjskega sreza. ki so 1. 1880., torej pred 51 leti, napravili zrelostni izpit na učiteljišču v Mariboru in službovala 44 let So to gg.: šolski ravnatelj v pokoju v Šoštanju Alojzij Trobej. nadučitelj v pokoju v Smartnem pri Slovenjgradcu Simon Šalamun in nadučitelj v pokoju v Vuzenici Simon Viher. Čestitamo! * Razpis štipendij francoske vlade. Francoska vlada je razpisala svoje vsakoletne štipendije za slušatelje in absolvente jugoslovenskih visokih šol. ki želijo izpopolniti svoj študij v Franciji. Kompetenti nai v svojih p rosni ah pregledno opišejo svoj dosedanji studii (diplome itd. naj se priloze v overovljenih prepisih) in pojasnijo, zakaj bi hoteli študirati v Franciji. Prošnjam je treba priložiti predpisan formular z navedbo raznih podatkov. Na tem forrnular-ju potrjuje univerzitetni lektor francoščine, odnosno za kandidate, ki niso stalno v Ljubljani, delegat francoskega konzulata, da prosilec obvlada francoščino tako. da bo mogel poslušati strokovna predavanja v Franciji. Ti formularji se dobivajo na rektoratu univerze. Kompetenti, ki so slušatelji ali pa absolventi ljubljanske univerze. nai vložijo svoje prošnje najkasneje do 7. maja na rektoratu Univerze kralja Aleksandra v Ljubliani. * Promovirala je v Beograda za doktorja medicine gdč. Lea Pleiweisova. hčerka notarja g. Karla Pleiweisa v Ljubljani. Čestitamo! _ _ .. * Himen. Danes se poročita g. Mihajlo Drakulič, uradnik sreskega načelstva in tajnik Sokola v Pisarovini in gospodična Jaicše Anica iz ugledne rodbine iz Luko« yice. Bilo srečno! * Advokatska zbornica ▼ LJubljani objavlja. da je za začasnega prevzemnika pisarne pokojnega advokata dr. Alojzija Kokalja v Ljubljani postavljen dr. Janko Žirovnik, advokat v Ljubljani. * Uradne ure v upravnih oblastvBu V uradih kr. banske uprave dravske banovine in podrejenih državnih upravnih oblastev so uradne ure od 1. maja do 1. oktobra dnevno razen ob sobotah od pol 8. do pol 13. in od 14. do 18^ ob sobotah pa od pol 8. do poi 14. * Proslava osvoboditve Krka od italijanske okupacije. Kakor javljajo iz Beograda, se bo kot delegat tamkajšnje mestne občine udeležil dr. Mica Anič proslave desetletnice osvoboditve mesta Krka cd italijanske okupacije. Na proslavo pošljeta svoje delegate tudi mesti Ljubljana in Zagreb. Kot delegat vlade se bo svečanosti udeležil vrhovni inšpektor Dunič. * Jugoslovenska pesem v New Yorku, Sloviti ameriški pevski zbor »Schola can-torum«, ki šteje nad dvesto pevcev tn pevk. je nedavno v Carnegi Hallu v New Yorku priredil svoj pomladni koncert Na programu je bfl o tudi devet jugoslovenskih skladb, med temi pet baritonskih solospe-vov, katere ie izvajal ruski basist član opere v Chicagu. Ostale štiri skladbe je izvajal ves zbor; med skladbami je tudi Adamičeva »Uspavanka«. S tem koncertom je prišla naša pesem prvič na ta sfo-■vfti oder in pred ameriške glasbene ocenjevalce. * Novi grobovi. Na Rimski cesti 9. v Ljubljani je v čestiti starosti 80 let omrla ga. Farni Oolli roj. Hafnerjeva, vdova po davčnem upravitelju. Blago ženo bodo jutri ob 16. spremili k večnemu počitku. — V Dorfarjih pri škof j i Loki je umrla v 64. letu ga. Neža K a 1 a n o v a. soproga uglednega posestnika in dobra mati. Pokopali so jo včeraj dopoldne na farnem pokopališču v Žabnici. — V zdravilišču na Golniku je umrl, v sredo popoldne po dolgotrajni bolezni znani beograjski novinar dr. Sava M o i s. Bil je dolgoleten sotrudnik »Prav- , de« in »Balkana« in ljubezniv stanovski tovariš. — V Smartnem ob Paki so pokopali gostilničarja g. Antona Košenino, starega komaj 33 let Šele pred dvema te-toma je kupil gostilno »Pri pošti«, kamor se je preselil s svojega posestva na Gomil-skem. Pred dobrim pol letom mu je umrla zvesta družica in mu zapustila tri nedolet-ne hčerkice, ki so zdaj sirote brez staršev. Prav lep pogreb je pokazal, da je bil pokojnik splošno priljubljen. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Krst treh novih parnfkov. Danes zjutraj prispe v pristanišče na Sušaku luksuzni parnik »Prestolonaslednik Peter«, kjer sta že zasidrana parnika »Bakar« in »Rab«. Vsi trije parobrod! bodo jutri krščeni na Danes premiera! Novo! V vratolomni senzaciji o polnoči" Danes ob 4., pol 8. to 9. KINO IDEAL Vremensko poročilo Meteorološkega ravoda v Liubljani 24. aprila 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativno vlago v 5. smer ki brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. Ljubljana.-: 7. 767.0, 4.8, 36, tiho, 0, —v Maribor: 7. 764.5, 5.2, 92, ENE1, 6, Zagreb: 7. 766.2, 72, 70, W3, 0, —, —. Beograd: 7. 766.0, 8.2, 73, W2, 0, dež, 0.2. Skoplje: 7. 766.5, 8.8, 72, NW1, 1, —, —. Kurnbor: 7. 766.0, 9.6, 85, E3, 0, dež, 1.4. Split: 7. 767.2, 9.8, 67. NE6, 8, —, —. Rab: 7. 767.1, 10.0, 66, SE6, 6, — ,—. Vis: 7. 766.2, 8.4, 90, SE5, 3, dež, 3.2. Mostar: 7. 766.7, 8.2, 74, tiho, 1, —, —. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 16.2, v Mariboru 13.9, v 7-^rebu 16.2, v Beogradu 11.3, v Sarajevu 9.4, v Skoplju 19.4, v Kumboru 15.2, v Splitu 15.3, v Ra« bu 16.0, v Visu 14.5, v Mostaru 15.2; naju nižja v Ljubljani 2.8, v Mariboru 3.4, v Za« grehu 6.4, v Beogradu 2.8, v Skoplju 6.9, v Kumboru 9.0, v Splitu 9.0, v Rabu 9.4, v Visu 7.8, v Mostaru 8.0. Solnce vzhaja ob 4.53, zahaja ob 19.4, vzhaiia ob 10.8, zahaja ob 2X svečan način in odplujejo po sdavnostnem činu na Rab. Na parobrodu »Prestolonaslednik Peter« bodo gosti, ki jih je direkcija Jadranske plovidbe povabila na svečanost Na parobrodu bo prirejen banket + Albanski profesor o ulogi Jugoslavije na Balkanu. V Sarajevu so pokopali te dni mater albanskega emigranta Kostratoviča, ki je bil adjutant pokojnega Esad paše. Na pogrebu je govoril albanski profesor Ašid, ki je med drugim dejal, da izkazuje jugoslovenska zemlja od Dušana Silnega pa sedaj do Aleksandra Velikega največjo ljubezen in gostoljubnost vsem Baikancem, kl se borijo za svoie pravice, in da so te ljubezni in gostoljubnosti v veliki meri deležni tudi onj pošteni Albanci, ki so se doma uprli krivici in ki netijo v svojih srcih vročo ljubezen do vseh poštenih in složnih Balkancev. Miroljubno misijo, ki jo je vršila nekdaj na Balkanu Srbija, danes nadaljuje v isti in še večji meri Jugoslavija. Ob koncn govora je pozval mnogoštevilne pogrebce. naj prosijo Boga za srečo Albanije. Jugoslavije in vseh balkanskih narodov. *■ Redka čaplla ujeta v Dahnadji. V okolici Splita so ujeli čapljo vrste arthea pur-purea. Po prstanu, ki ga ie imela na nogi, je razvidno, da je čapljo izpustil ornito'o-ški institut v Budimpešti. * Pregled požarnih nesreč hi škode v Beogradu. Beograjski gasilci so sestavili statistični pregled požarnih nesreč od 1919 dalje. Večjih požarnih nesreč je bilo v tej dobi 2544. saje pa so se vnele 1661-krat. Te nesreče so povzročile skupno 69 002.200 Din škode. Največ škode je bilo leta 1928, in sicer 11,773.300 Din. najmanj pa leta 1919 — 1.350.000 Din. Večina požarnih nezgod ima vzroke nesolidnostih pri zgradbah in slabih konstrukcijah dimnikov. * Morski valovi zahtevali šest človeških žrtev. V ninskem prelivu blizu Paga je močan vihar zajel malo ladjo, na kateri ie bilo deset oseb. Vihar je ladjo prevrnil. Šest oseb je našlo smrt v razburkanih valovih, štiri osebe pa so se rešile m so bile prepeljane na bližnji otok Vir. Vsa družba je spremljala nekega kmeta, ki se je' nameraval izseliti v Kanado in ki je tudi utonil, * Nesreča ali samomor. Iz Trbonj pri Vuzenici nam pišejo: Neznano kam je izginil tukajšnji posestnik g. Anton Kreuh, Po domače Podlauf. Pogrešajo ga od petka 17. t m. Bil je takrat zvečer v gostilni g. Širnšlka. Domneva se, da se mu je kaj pripetilo. Kreuh je srednjevelik človek, star okoli 60 fct, domače oblečen s črnim suknjičem in v škornjrh. Ako bi kdo kaj vedel o njem, se vljudno naproša, da to sporoči županstvu v Trbonje ali bližnji orožniški postaji * Otrok ▼ gnojnici utoni. V prekmurskem Mačkovcu je v sredo zvečer v gnojnic: utonil dveletni fantek Štefana Lesjaka. Otrok se je na dvorišču igral, ko je mat polagala klajo živini. Zaradi deževja je gnojnica pr6d hlevom narasla. Otrok, ki jt hodil po deski, položeni nad gnojnico. Je po nesreči padel v gnojnico in utonil. Ko je mati prišla iz hleva, je opazila nesrečo. Otrok je bil že mrtev. * Iz maščevanja poklal sosedu živino. V selu Apatovcu pri Križevcih je nedavno ponoči nekdo z dolgim nožem oklal konja, kravo in dva junca. Kravo so naslednje jutro našli mrtvo y hlevu, konj in oba junca pa so v naslednjih dneh poginili za poškodbami Orožniki so sedaj krivcu prišli na sled in ga aretirali. Zločin je izvršil iz maščevanja, ker je živel v sovraštvu z oškodovanim sosedom. * Izrabite zadnjo priliko m naročite Pesmi Srečka Kosovela pri založbi »Luč«, Ljubljana L poštni predal 171. Izvod s poštnino vred 21 Din. Denar naprej affi po položnici * Popravljamo napako, ki se Je včerai vrinila v članek o generalu Hadžiču: »Divizija dobrovoljcev je nastopila, ko so se Romuni priključili zaveznikom, in vodstvo nekdanje ruske armade ni imelo do vol: razumevanja za ideje in predloge komandanta dobrovoljske divizije.« * Opozarjamo trgovce na oglas vodeče veletrgovine manufakture Fischer ta Bruch-steiner. Zagreb. Martičeva ul. 4. * Obleke in klobuke kemično čisti, bar« va, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane Cenj. naročnike malih oglasov opozarjamo zaradi gradbenih del y Šelenburgovi ulici, ki otežkočajo dohod v oglasni oddelek »Jutra«, da lahko naročajo oglase v ekspozituri oglasnega oddelka »Jutra« y Prešernovi tifici. a— Marici Jeručevj v spomin. Nenadoma Je preminila v četrtek ga. Marica, soproga povsod priljubljenega tajnika Mestne hranilnice in vodje Kreditnega društva te^a zavoda g. Otona Jeruca. Pokojnica z rodu Poljančevih, je bila hčerka gimnazijskega profesorja v Novem mestu, kjer ji je tekla zibel in kjer je uživala svojo skrbno prosvitljeno vzgojo ter prvo in edino svojo življenjsko srečo, ljubezen do svojega Otona. Pišemo ji te vrstice v spomin kot vzorni slovenski ženi, ki je, skrivajoč vse svoje dušne in telesne bolečine, vedno se smehljaje, trdno vzeojila pet otrok in ustvarila v Zgornji Šiški lastni dom za bodočnost svojega mladega rodu. Gospa Marica je bila živ zgled demokratične, vse razumevajoče in za vse lepo ta dobro se žrtvujoče žene. Žrtvovala je za svojce vse. kar je imela. Lajšala je bedo siromakom, a ljubila je tudi veselje. Njeno oslabelo srce je nenadoma prestalo. V globoko tolažbi pa naj bo njenemu soprogu in otrokom: Mariji por. Široky, juristu Janezu, Marti;'; in realčanoma Otonu m Jožetu, zavest, da je njeno srce bilo zanje do poslednjega utripa. Pre ostalim in težko preizkušeni n bo njeno življenjsko delo v bodrilo, vsem mnogobrojnim, prijateljem in znancem v zgled. Topel ji spomin! o— Opozorilo občinstvu. Dokler le hodnik pred mojo trgovino zaprt, naj se blagovolijo cenj. stranke posluževati vhoda v trgovino s papirjem skozi vežo Iz Knaf-ljeve ulice. Vsa telefonična naročita ita št 2387 se takoj izvršujejo hi dostavijo. — I. Bonač, Seienburgova 5. u— Iz gledališča. Drama uprizori drevi za red C izvrstno veseloigro »Pri belem konjičku«, ki je v predvojnih časih pa tu TI v letošnji sezoni že večkrat napolnila priboJečiaah sko gledališče ter izvrstno zabavala navzoče občinstvo. Premijera »Slehernika« bo jutri zvečer izven abonmana v opernem gledališču. Opozarjamo na ta vsekakor pomembni dogodek naše drame. Veljajo običajne dramske cene. — Drevi se v operi ponovi melodijozna opereta »Dijak pro-sjak« z g. Gostičem v naslovni partiji. Vlogo polkovnika Ollendorfa poje ta večer prvič g. Povhe. Predstava bo po globoko znižanih opernih cenah. — V torek se bo izvajala Charpentierova »Luiza«. — Domača operetna novost »Oj, ta prešmentana ljubezen« se uprizori v sredo, V večjih vlogah nastopajo gg. Poličeva. Kogejeva, Ramša-kova, novo angažirani tenorist g. Ivelja. gg. Peček. Janko, Povhe in drugi. Dirigira dr. Švara. režiser g. Povhe. Sodeluje tudi am-bicijozni baletni zbor. u— Vsi Ljubljančan!, ki znajo ceniti požrtvovalno delovanje Kola jugoslovenskih sester, bodo drevi pohitel": v Union h koncertu. ki je prirejen za predvečer proslave desetletnice KJS. Spored koncerta, ki smo ga objavili predvčerajšnjim v /eloti, je izredno pester in bo vsakomur nudil mnogo glasbenega užitka. Aneliramo na zavedne Ljubljančane, posebno tudi na ženski svet, da posetijo koncert, ki zaslnži pisno dvorano zaradi nmetniške vrednosti kakor tudi v dokaz priznanja ta v vzpodbudo vrlim ljubljanskim Kolašicam! V nedello t. m, ob I6.30 igrišče Uirije NOGOMETNA TEKMA Gradjanski : Ilirija (Zagreb) Ob 18. prvenstvena tekma : Svoboda Ob vsakem vremenu. u— Mladinska telovadna akademija Sokola I na Tabora jutri ob pol 16. bo imela naslednji spored: Godba, simbolične vaje — ženska deca s punčkami skupinska vaja s palicami — moška deca, vaje na gre-deh — ženska deca, godba, kovač, vaje s petjem — moška ln ženska deca, konjički, shnbolično rajanje — ženska deca. godba in vaje s krogom — moška deca. Nadaljevanje sporeda pil pogrnjenih mizah s pogostitvijo vse dece. staršev in prijateljev mladine. Čajanka! Godba, dekiamaciji, valček v paru, žabe, recitacija, harmonikar, izvaja najmlajši in najboljši harmonikar, deklamacija. pevska točka, ciciban jn čebelica in godba. Vstopnine ni, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki v kritje režijskih stroškov.. Zdravo! o— Samo še danes ob 14.115 »Snbmari-na« zvočni fflm ZKD v Elitnem kinu Matici! Opozarjamo cenj. občinstvo na ta filmski spored ZKD o katastrofi podmornice SU 44 v ameriških vodah. Cene nizke. tt— Izvrstno veseloigre »Gospod senator« uprizori Šentjakobski oder drevi ta jutri oh 20.15. Vsebina igre Je velezabavna m je polna naravne duhovite komike. Vse vloge so v rokah najboljših šentjakobskih igralcev. Režšra g. Danilo Bučar. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Kjamični-ka na ^taren {>-■ nor ljubi dobro zabavo, naj poseli predstavil n— Opozorilo eenj. občinstva- Dokler bo hodnik pred naš« trgovine uprt, naj se eenj. občinstvo blago roli poslnžiti vhoda v našo trgovino skoči dvorišče polog spravo »Jutra«. Vsa telefonična naročila na št 2544 so takoj iivršnjejo in na dom dostavijo. — JLTLIO 5IEINL d. d. itm kave. u— Dva dirigenta: ravnatelj Mirko Polič ftn kapelnik iNiiko štritof bosta dirigirala H*L simfonični koncert gledališke uprave v petek 1. maja. Nrko Štritof bo dirigiral orkestralne točke L dela koncertnega sporeda In sicer: Osterčevo snito ta Gla-zuuovo simfonično sliko »Stjenka Razta«. Ravnatelj Polič pa bo dirigiral s celotnim orkestrom, solisti m Matičnim zborom Adamičevo najnovejše delo: 3 narodne legende za ženski zbor dn orkester in Krič-kega kantato za so®, zbor ta orkester: »Skušnjava v puščavi«. Vstopnice so že v Matični knjigarni. u— češkoslovenska otoec v Ljubljani Danes ob 20. bo predaval v restavraciji »Zvezda« g podkonzul Cihelka o temi »Krasote Podkanpatske Rusije« s skeptičnimi slikami. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi v»4 na koncert Kola jugoslovanska seeter ▼ veMkd dvorani hotela Unsfcm! Starešinski sestanek Kluba Jugoslovenskih primorskih akademikov v LJubljani bo v nedeljo 26. t m. ob 10. dopoldne v boteta »Tivoliju«, H. nadstropje, soba 25. Vabljeni so vsi Primorci, ki so absolviraii kako fakulteto, in primorski akademiki ljubljanske univerze. u— Trlglavani! Drevi ob 20. v društvenih prostorih (hotel Tivoli I) članski sestanek. Udeležba obvezna' Točno in vsi! ti— Obrtniško društvo v Ljubljani vabi svoje člane, da se v čim večjem številu »deleže L rednega občnega zbora, ki se bp vršil danes ob pol 20. v prostorih ro« stavracije »Zvezda«. u— Društvo »Soča« v Liubljani naznanja, da nastopi drevi 25. t m. v salonu pri »Levu g. Bogdan Zupan, finančni uradnik iz Ljubljane kot predavatelj o hipnotičnih, sugestivnih in telepatičnih eksperimentih, ki jih vidimo pri predstavah poklicnih eks perimentatorjev. Vršil bo razne demonstracije m razkril trike, ki se jih poslužn jejo poklicni hipnotizerji. Razlagal nam br. sugestivne ta hipnotične pojave, kvarna posledice za zdravje hipnotizirancev. ZeP poučen, zabaven ta zaumriv večer, ki zasluži številen obisk. Pričetek ob pol 2\ Vstop svoboden, vsi dobrodošli! u— Vodstvo »Preporoda«« poziv« člane srednješolce in starešine, da se poi; ooštevilno udeleže pogreba bivše pokrovi« teljioe ge. Marice Jeručeve. Zbirališče ob pol 16. pred areno. u— Sresk? kmetijski odbor za okolico Ljubljane sporoča, da uraduje predsednik g. Brenčič vsako prvo jn tretjo sredo v mesec® od 10. do &30 v prostorih kmetih skega oddelka sreskega načetstva aa LJubljano okolico. Židovska steza 2, IL nadstropje. Dopisi in prošnje naj se pošiljajo na naslov: Sreski kmetijski odbor Ljubljana okolica v roke predsednika g. Brenčiča Jožeta, posestnika na Vrhniki. u— Industrijske .akcijske in drage druž-oe, zavodi, ustanove in korporacije, banke, hranilnice in podjetja, kakor vse juri-dične osebe, katerih sedež je v Ljubljani in ki še niso izpolnile za ljudsko štetje lista za poljedelsko gospodarstvo, se vabijo, da se zglase nemudoma v mestni posvetovalnici soba štev. 22, kjer dobe zadevne obrazce. ki jih je treba izpolniti takoj. u— Zimsko kopališče SK Ilirije bo do otvoritve letnega kopališča za pbčinstvo na razpolago samo ob nedeljah ves dan. Letno kopališče se otvori predvidoma že 10. maja. u— Razne poškodbe. V splošno bolnico so včeraj prepeljali 10 letnega Josipa Te« kovca, sina posestnika iz Studorja v Bo« hinju. Dečko je šel v družbi Jrug-.h otrok poppldne iz šole domov, pa so spoloma uganjali razne šale. Pri tem pa ga j s suni« la neka deklica po nesreči z vilicami v levo oko in ga hudo ranila. 4 letnega sin« čka rudarja Josipa ŠuSteriča iz Mahovni« ka pri Kočevju je udaril 5 letni bratec s se« kiro po levi roki ter mu presekal kite. Pre« cej težka nesreča se je pripetila predsinoč« njim tudi v Zgornji šiški. Učenka osnovne šole Marija Lovračeva, hči Kleparja, je stala okrpg 19. pred domačo hiša, pa je pripeljal mimo neki tovorni avtom ob'1, ki jo je podrl na tla. Deklica je dobila po« škodbe na hrbtu rn zatilniku. Včeraj ob 12.15 je neki kolesar podrl na Dunaiski ce« sti pred trgovino »Berko« neznano mlado gpspo, ki se je pri padcu močno opraskala. Gospa se je onesvestila in so jo prenesli v lekarno Piccoll kjer se je /opet zavedla. Nabralo se je siia mnogo ljudi, ki so o usodi gospe ugibali že najhujše, vendar pa se je k sreči izkazalo, da bo gospa lahko ostala v domači oskrbi. Tudi kolesar je močno padel m ga je takoj po nesreči za« slišal stražnik. u— Med strelskimi Jarki... šelenburgo. va ulica nudi za enkrat pravo sliko raz« dejanja. V četrtek so že izmenjavali stran« ske plinske cevi, pp katerih se dovaja plin vz glavne cevi v hišne napeljave. Stare ce« vi so že močno zarjavele, dočim je glavna cev dobra. Z mon t grškimi deli menda ne bodo tako hdtro končali, kakor se je misli* lo prvotno. Pričeli so že tudi s prvimi ka» naldzacijskimi deli. Uredili so tri požiral« nike za odtočno vodo pri glavni pošti m prično te dni z urejanjem glavnega kana* la. Uredili bodo tudi nova pločnika. Desni hodnik so pričeli r&zsekavati že v četrtek in odkopavajo električni kabel ppd njun. V Šelenburgovi ulici so sedaj zaposleni delavci mestne elektrarne, plinarne, mest* nega cestnega nadzorstva in vodovoda ter delavci Stavbne družbe. Zaradi otežkoce* nega prometa, saj je razkopana vsa ulica nalik fronti, so zlasti prizadeti trgovci m imajp nekateri izložbe zaprte. Toda za« enkrat ni pomoči, zato pa bo boljše m lep* Še, ko bodo vsa dela končana. In to oo menda že okrog 5. maja. . , „ , u— Temelj za drugi tramvajski tir kon* Hejo od tobačne tovarne v smeri proti mestu. Tudi ta dela eo že dokaj napredovala in je cestišče prervizorno nasuto ze do pravilne višine. Kp p»a se bo ta materijaL vlegel, bodo pričeli z novim nasipanjem, nakar bo stopil v akcijo parni valjar. 1 oz* neje bo cesta zglajena in pride na vrsto ureditev obcestnih jarkov. n— Smola pekovskega pomočnika. Ivan Rebolj je pripotoval te dni iz Italije v Ljubljano, kjer se je zvečer ustavil ob obrežju Gruberjevega kanala, nasproti Majcenove gostilne, in položil kovceg na tla. Medtem pa je privozil mimo neki kolesar. ka se mu je hotel Rebolj umakniti, pri čemer je nehote sunil v kovceg. ki se. je prekucnil in zdrsnil po bregH v vodo. Kalna voda je kovčeg odnesla naprej m se ne ve do kod ga je tirala. Težko prizadeti brezposelni pekovski pomočnik je zadnje dni sledil svoi kovčeg nizdol Gruberjevega kanala vendar ga ni mogel opaziti Mogoče je tudi, da je kovčeg kdo drugi potegnil iz vode ta ne ve kam ž njim. v njem je bila razna obleka, perilo in drugi predmeti v vrednosti okrog 3000 Din. Kdor bi kaj vedel o usodi kovčega. naj sporoči to na oškodovančev naslov: Vrblenje, p. Studenec-Ig 56. u— Prijet slepar. V Trnovem v Cerkveni nKci je aretiTal stražnik brezposelnega delavca Asima Trofesiča, doma iz Vinograda pil Cazinu. Mož se je že dalje časa potepal po Sloveniji kjer je bil od časa do časa zaposlen na raznih stavbah Nekaj tednov je delal tudi v opekarni na Vicu m je bU na hrani pri gostilničarju Krzisniku v Brdu, odkoder ie naenkrat izginil m odnesel 336 Din dolga. Trofesiča pa so zasledovali tudi zaradi poneverbe 1400 Din, ki Jo le zagrešil v Sisku _ n— Vedno čist je le »Pan« ovratnik. a— lz gledališča. Ker v nedeljo vojaške godbe ni na razpolago, se bo opereta »Cirkuška princesa« ponoviJa že danes ob 20. Kuponi. — Otroška predstava »Začarane žabe« bo v nedeljo ob 15_ zvečer ob 20. pa bo noslednja uprizoritev zanimive francoske družinske komedije »Leseni konji«. Znižane cene. a— Trstenjakova razstava. V nedeflo 26. t m ob 10.30 dopoldne bo drugo vodstvo po zanimivi Trstenjakovi razstavi slik iz Srbskih Lužic. Vodil bo umetnik sam. Županstvo Bled razpisuje mesto BLAGAJNIKA-KORESPONDENTA sposobnega perfektno nemške korespondence ln blagajniških poslov. Plača mesečno Din 1500 in prosto stanovanje. 5886 Izšla fe iz tiska knjiga predpisi o skupnem davku na poslovni promet c ■vsemi najnovejšimi razpisi ministrstva financ. Predgovor in opazke k tekstu tega zakona je napisal dr. Valdemar Lunaček, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu. Obseg knjige je 230 strani ter Je cena za trdo vezano v platno Din 70.—. Naročila sprejema ter odpremlja proti povzetju: 5851 »TIPOGRAFIJA« d. d. ZA-GRF1R, PRERADOVIČEV TRG S, Oblečemo Vas od nog do glave za ma! denar Tudi na obroke! A.PRESKER Ljublf^gta, Sv. Petsra c. 19 a— Iz Slovenskega ženskega društva. V prid Počitniški koloniji na Pohorju bo pod pokroviteljstvom Slov. ženskega društva L dekliška meščanska šola na »Materinski dan« 10. maja priredila v mestne n gledališču igro »Dve Marički«. — Tombolo v prid Počitniški koloniji je društvo zaradi preobilice tombol spomladi preložilo ra 4. oktober (ob slabem vremenu še za 1 aii 2 tedna pozneje). a— Prosvetni filmi in obč. davščina. V svrho presoje prosvetnih iilmov, ki bi sa naj oprostili občinske davščine, je občii-ski svet v svoji tajni seji določil komisijo, ki jo tvorijo gg. mag. ravn. Barle, ravn?-t"li gradbenega urada inž. Cerne, ravnatelj Študijske knjižnice Glaser in šolski upravitelj Lukman a— Kinopredstave. Grajski ktoo: od sobote do vključno torka >20.000 milj p«.4 morjem,< nemški govoreči in zvočni velefilm po roma-nti Julesa Verne-a. — Union kino: do vključno sobote »Vesela dunajska dekleita«. Od nedelj« daltfe lOO-odstotoi govoreči in zvočni veiefikn v nemškem jeEi-ku »Ariana«. a_ Nočno lekarniško stiržbo tanafca od 56. t m. do 2. maja lekarna Savost v mas-dalenskeim predmestju ln Sirakova lekarna »Pri ain&eljn varuhu«. a—O novem davka na poslovni oromet bo predaval drevi ob 20. uri v zgornji dvorani hotela »Ore!« na željo Gremiia trgovcev davčni konzuleirt Zbornice za TOL g. Žacar lz Ljubljane. Vabljenj vsi interesenti. a— Tekme Železničar t Ilirija ne bo. Ker je Ilirija včerai odpovedala, odpade nedeljska tekma Železničar : Birija. a— V avtobusni odsek je bfl v zadnji občinski seji namesto umrlega občinskega svetnika Robausa izvoljen odvetnik dr, Kieser. a— Nov Saurer. Občinski svet Je v svoi zadnji seji med drugim skleniL da — predvsem za prevažanje posetnikov kopališča na Mariborskem otoku — kupi še skoro nov avtobus tvrdke Saurer z originalno karoserijo, ki ga dobi pod roko za 215.000 Di.n. Tako bodo posetnifci kopališča na otoku imeli na razpolago veliko udobno vozilo. a— Restavracija na Mariborskem oto^ i je bila lani oddana v najem za dobo 3 restavraterjn Grajske kleti g. Majd'ču. Ker so potrebne večje investicije, Jr ji?? samo za 3 leta najemnik ne more prevzeti na svoj riziko, ie na zadevno prošnjo a. Majdiča občinski svet v tajni seji sklen i, da se pogodba podaljša za nadaljnja 4 leta pod pogojem, da g. Majdič na svc,e stroške izvrši razne investicije, zlasti čn zgradi ledenico. a— Vprašanle nove mestne ubožulca, Z ozirom na vedno boli aktualno priman.P-kovanie prostora v mestni ubožnici se e pojavilo vprašanje, ali ne bi kazalo del mestnih ubožcev namestiti izven Maribora. V zvezi s tem je bilo občini ponujeno posestvo v Sv. Juriju ob Pesnici, bivši sanatorij dr. Ceha. sedaj last g. Izidorja Benka. Mestni občinski svet je v svoji talni seji v četrtek zvečer izvolil posebno komisijo. ki ima nalogo, da zadevo prouč a— Občina bo gradila novo stanovanjsko hišo? že ob priliki proračunske razprave je bil vnesen v proračun znesek 100.000 Din v to svrho, da se ali zgradi zasilna sta no vanjska baraka, aii pa da se najame posojilo v iznosu enega milijona dinarjev za zgradbo stanovanjske hiše. V tem primeru bi se teh 100.000 Din porabilo kot kritje za iprvo anuiteto. V četrtkovi seji se je občinski svet odločil za zidanje stanovanjske hiše in sklenil v to svrho najeti navedeno posojilo. Ako bo finančni minister posojilo odobril, bo občinski svet v zadevi gradr jo nove stanovanjske hiše še ponovno razpravljal. a— NaplavlJeno žensko truplo. Orožni-štvo od Sv. Marka niže Ptuja je Javilo. cM so tam našli 21. t. m. na levem bregu Drave napiavljeno žensko truplo, ki je moralo ležati v vodi že več mesecev, ker je b'lo že v razpadanju. Pokopali so ga na tanK> njem pokopališču. Od obleke je bil kot osi a-nek na truplu samo še črn trak okrog vratu. Na nogah so bili visoki črni čevlji, s gornjim delom iz klobnčevine. Identiteta s 9 ni dala ugotoviti. a— Pri nakladanju drv so se v Slivnici splašili 60-ietni posestnici Mariji Mlakarjevi iz Hotinje vasi konji jn je padla pod težko natovorjeni voz. Konji so jo vkkli še več metrov za seboj. Dobila je poškodb be na glavi in Po životu ter so jo morad prepeljati v bolnico. a— S kolesom v ribnik je zavozil včrrif pekovski pomočnik A. M., ko ie zašel p 3 gozdni noti na stezo, ki tvori meio r,:ed obema ribnikoma ter se je hotel izogniti skupini otrok, ki se je tam igrala. Hiooma se je znašel v neprostovoljni kopeli. Pri padcu si ie poškodoval kolo. dočim je sam ostal nepoškodovan. a— Razjarjen bik. Včeraj opoldne s« !« zgodila v Radvanju v bližini Šerbanovera posestva huda nesreča. Delavec škorjai e je gnal bika h kovaču, nasproti pa mu e prišel neki hlapec, ki je "nai kravo r Radvanje. Bik je nenadoma zdirjal zlom«! drog. na katerega je bil privezan nava'2l na Škrjam:a in ga pritisnil k drevesu da ga je poškodoval do nezavesti. Škorjaric je dobil veš poškodb po vsem telesu in so ga morali z reševalnim avtom prepeljati v bolnico. Bika so šele po velikem naoora ujeli m ukrotili MAgRT£fc proraCure. OBRAČUrfcfc _ | TLMn.n/UV£TI-V0D/TV0. flOBiLIJEJTČifr . TEMniCm BIRO ARU.!VAM ZUPAMl Iz Celja ' ©— Glasbena Matica v Celju bo rmela svojo XI glasbeno niabnejo JUtn dopoldne ob 10. v mali dvorani »Celjskega doma« Matineja je namenjena vsem, fc ljubijo lepo glasbo in ie posvečena od stran? ucitelistva Glasbene Matice v prvi vrsti glasbeni izobrazbi naše mladine. Zato e tudi brez vstopnine. Na matineji so-delu?ejo na klavirju ga. Mirca Sancmova, na S g Sancin. gosli g. Karlo Sancin in s solospevi sopramstinja zdč. Anita Mezetova. e- Mestni kino. Drevi ob pol 21. zvočna opereta »3+1=2«. Dodatek 2 zvočni pred-igri e— Važn- opozorilo davčnim zavezancem. Glede na predpise novega zakona o skupnem davku na poslovni promet je načelstvo sreskega gremija trgovcev v Celju razposlalo vsem gremijalnim zaupnikom razumljiva in točna navodila, kako se imajo davčni zavezanci gremijevi člani ravnati pri prijavi davka V vsaki občini gre-miievega področja je postavljen poseben zaupnik in naj se člani obračajo direktno na njega ali pa pridejo osebno po potrebne informacije v tajništvo gremija. e_ Za izobrazho našega obrtnega naraščaja. V nedeljo dopoldne ob 11. se bo vršilo v obrtnem domu prvo mladinsko predavanje za celjski obrtni naraščaj. Predavali bodo g. Drago Žabkar o pomenu tn namena vajeniške vzgoje, g. učitelj Gobec o nadaljnji izobrazbi naraščaja s pomočjo knjižnic in g. šolski upravitelj Joško Bizjak o vedenju v šoli, pri mojstru in v javnosti. Predavanja se bedo ponovila tudi prihodnjo nedeljo za drugo skupino vajencev. ker vsi naenkrat ne morelo priti na vrsto. e— Popravilo državne ceste v okoIicL Te dni je banska uprava odredila za Celje :n okolico zelo važna dela. Popravlja se namreč velika državna cesta od Narodnega doma proti Ljubljani in od Gaberja proti Vojniku, odnosno Mariboru. Bil ie pač že skrajni čas, da se je banska uprava od-'očila za ta, vse hvale vredna dela. Vožnja po tej cesti je bila namreč tudi z najboljšim avtomobilom skrajno neprijetna in nevarna. e— Usmilite se ceste t Lisce! Na naslov oeljske okoliške občine smo prejeli naslednjo prošnjo: Okoliška občina kaže. kakor smo čitaR. prav hvalevredno skrb za cesto na Jožefov hrib. To je prav lepo ln v redu. Ni pa pravilno, da pušča pri tem v nemar močno frekventirano cesto v Li-scah in skrbi za njo prav po mačehovsko. Cesta v Liscah. ki naj bi jo okoliška občina popravila, meri le nekaj sto metrov, ostanek je nedavno zadovoljivo uredila mestna občina. Značaj Lise se gotovo prav nič ne razlikuje od Jožefovega hriba: tudi tukaj s« nahaja številna stanovanjska kolonija uradnikov, obrtnikov in trgovcev. Dnevno uporablja cesto veliko šte\"o mie-karic m drugih dobaviteljev živil za celjsko mesto. Tudi šolska mladina, ki mora dnevno po dvakrat gaziti "doboko blato sem in tja, ni ravno maloštevilna. Naštet! bi mogli še druge dokaze za potrebo ureditve te ceste, kot priljubljeno sprehajališče mimo SeidJovega studenca, sestop z Anskega vrha, odvoz lesa iz bližnjih »o-zdov, vinograde celjskih meščanov itd. Tudi to bi si dovolili pripomniti, da smo kuiuk pošteno odrajtali. Cestar, ki ga na tej cesti ni prepogosto videti, je »tlakoval« cesto te dni kar z blatom iz obcestnega jarka! Naj se nas slavni občinski svet vendar enkrat nsmiR. Za pomoč mu bomo iskreno hvaležni. V nedeljo 2S. t, m. ©b 16.30 igrišče Ilirije NOGOMETNA TEKMA Gradjanski s Ilirija (Zagreb) Ob 15. prvenstvena tekma Grafika s Svoboda Ob vsakem vremenu. Is škoSfe Loke 5— Javna ljudska knjižnica Sokola je odprta odslej samo ob nedeljah od 9. do 10., nakar opozarjamo obiskovalce. Knjiž« mca obsega okrog 2500 knjig v slovenskem, srbskohrvatskem in nemškem jeziku. šl— škofjeloška orožniška postaja se je preselila jz sedanjih prostorov v občinsko poslopje na Mestnem trgu. §17~ Otvoritvena nogometna tekma v Škofji Loki bo nepreklicno v nedeljo 26-15. na letnem telovadišču Sokola. SK Sokol tz Škofje Loke nastopi proti SK Sparti iz Ljubljane. Vabljeni! Z Jesenic s— »Poročnik carske garde«, romantični zvočni velefiim predvaja kino Radio v so« boto 25. t m. ob 20. in nedeljo, 26. t. m. pa ob 15., 17. m 20. uri Iz Tržiča 6— Kino predvaja v soboto in nedeljo zvoči film »Dunaj mesto petja« in pred« igro »Miky miška«. Predstave: v soboto ob pol 21., v nedeljo ob 4., pol 19. in pol 21. uri. Iz Trfeovelf t— Kino Sokol bo predvajal drevi ob 20. film »Alibi«, dramo iz zločinskega pod« zem1ja. in fikn »Lulu« (žena temne pre« teklosti). t— Rde«i križ Trbovlje, ki voda prehrane revne šolske dece na vodenski šoli, je od 15. januarja do 28. marca razdelil učencem 5600 porcij mleka in kruha. Te prehrane je bilo deležnih dnevno 100 otrok. Vsem darovalcem iskrena zahvala mladih src! Naj ohranijo tudi nadalje isto naklonjenost. Delovanje damskega komiteja RK pod vodstvom ge. inž. Hamrlove je bilo tako požrtvovalno, da ni bilo nobenih režijskih stroškov. Tudi gg. učiteljicam voden-ske šole, ki so kot članice RK razdeljevale hrano, gre vse priznanje. t— Intimno slavje. V torek zvečer po pevski vaji je razdelil predsednik pevskega društva »Zvon« g. Pleskovič Ivo najstarejšim aktivnim članom diplome, s katerimi jih je odlikovala Jugoslovenska pevska zveza za nad dvajsetletno aktivno -sodelovanje pri pevskem društvu »Zvon«. Odlikovani so bili: starosta trboveljskih pevcev rudniški poduradnik g. Franjo Feš-tajn, društveni pevovodja učitelj g. Oskar Moli, učitelj g. Tone Kuhar, rudniški poduradnik g. Franjo Perme in učitelj g. Jože Tori. G. Pleskovič Ivo je v lepem govo- ra slavil zasluge odlikovancev, kl so si £h pridobili s požrtvovalnim delom sa društvo in za slovensko pesem. t— Smrt vrle žene. V četrtek popoldne je preminila v ženski bolnici v Ljuiblija« ni v 48. letu ga. Pavla Letnikava, roj. Bi« dovec, soproga rudniškega poduradniika v Trbovljah. Pokojna je že delj časa bole« hala na notranji bolezni. Iskala je ~leka v bolnici iin potrebna je bila operacija, ki je sicer srečno potekla, a gospa je pod« legla srčni slabosti. Z njeno smrtjo utrpe veliko izgubo vsa narodna in dobro« delna društva, v katerih je bila nad vse marljiva delavka. Delovala je pri Sokolu, pri GMD, pri RK, povsod, kjer je bila njena pomoč potrebna. Ravno zadnje čase se je nesebično žrtvovala pri akciji dam« skega pododbora RK za prehrano siro* mašne dece in je dobavljala prvovrstno mleko. Kot žena je bila vzorna soproga in najboljša mati. Za njo žaluje neutolaž* ljivi soprog, trije sinovi — Sokoli in 851etna mati. Pokojnico bodo pripeljali iz Ljubljane v Trbovlje, kjer bo danes (so« bota) ob 16. položena k večnemu počitku. Sokolsko članstvo se udeleži pogreba v krojih. Zbirališče je ob pol 16. pred So« kolskim domom. Vabijo se tudi sosedna bratska društva, da se vrli ženi kar naj« dostojne.je izkaže zadnja čast. Preostalim naše iskreno sožalje! Iz življenja na deželi VIC PRI LJUBLJANI. PRK meščanske šple na Viču uprizori 26. t. m v Društve« nem domu in 3. maja v Sokolskem domu na Viču, obakrat ob 15., mladinski igrokaz s petjem »Povodni mož«, ki ga je spisal Korbar. Obenem bo zapel pevski zbor me« ščanske šole tri pesmi. Vstopnina bo niz« ka, ker bo šlo bolj za moralni efekt, ven« dar pa se čisti dobiček porabi za nakup učnih knjig ubožnim učencem. BLED. V nedeljo 26. t. m. bo ob 16. v Sokolskem domu predavanje o jetiki, spremljano z lepimi skioptienimi slikami. Vabljeni vsi! Zdraviliška komisija na Ble« du bo izdala letos 200.000 Din v reklamne svrhe, — Proračun ubožnega sklada na Bledu za leto 1931 znaša 52.000 Din do« hodkov rn 46.250 Din izdatkov. — Zdravi« tiski dom je vzela v najem ga. Tomčeva, lastnica hotela »Jdde*«. Najemnina 32.000 Din letno. — Novega ravnatelja bo dobila zdraviliška komisija na Bledu v osebi g. Letisa tz Dubrovnik«. G. Lotiš, ki bo v kratkem nastopil svoje mesto, ima že večletno praksa Upamo, da bo kot 6tro» kovnjak mnogo koristil blejskemu tujske« mu prometu. Grozni strahovi v hiši dolenjskega kmeta K poročilu, ki smo ga pod tem naslovom priobčili dne 19. marca, nam je poslal g. Anton Kovačič, kaplan v št. Jerneju, popravek, ki sicer ne odgovarja predpisom tiskovnega zakona, ki pa ga seveda kljub temu lojalno objavljamo. Glasi se: Ni res, da je prišel posestnik Dragman po duhovnika v št. Jernej to ga prosil, naj za božjo voljo izžene neugnanega vraga z blagoslovom iz njegove hiše. Ni res, da je duhovnik opravil vse obrede in blagoslovil hišo, nato pa odšel k vratom kamrice, kjer se je po navadi zadrževal strah, in dejal, če je kdo notri, naj se oglasi. Ravno tako ni res, da si je ta duhovnik nato vso stvar natančno ogledal, slednjič pa stopil pred množico in pojasnil, da zli duh ni nihče drugi kakor domači pastirček, sirota brez matere in očeta 16-letni Friderik Lilak. Res pa je, da ni g. kaplan Kovačič nikdar spraševal, naj se duh oglasi in da je na njegovo vprašanje odgovoril. Res je tudi, da ni g. kaplan stavil prav nobenega vprašanja, temveč le drugi ljudje. Res je tudi nadalje, da je g. kaplan ravno takrat, ko so nekateri stavljali na »nevidno silo« razna vprašanja, prišel iz sosednje sobe, kjer so bili zbrani drugi domači in ko je slišal odgovor, je takoj spoznal in tudi povedal, da je to glas pastirja Mirka Lilaka Res je tudi, da g. kaplan Kovačič ni opravil nikakih obrednih molitev, pač pa je le blagoslovil hišo in to šele potem, ko je bil pastir Lilak razkrinkan in zaradi pomirjenja domačih, ki so še vedno nekoliko dvomili, ali res straši pastir. — št. Jernej, dne 22. aprila 1931. Kovačič Anton, 1. r. kaplan. GOS Prof. A. Ogris: Obrtnost dravske banovine Ljubljanska zbornica za TOI je, sledeč svoji tradiciji, izdala pred dvema tednoma svoj letopis za 1. 1930. Letcta ta publikacija ne prinaša nikakšnega besedila, temveč sko« ro same številke; stran za stranjo jih je polna, kolona se drži kolone od začetka do kraja. Pa ta okolnost naj ne odstrasi nikogar, ki doslej morda ni bil prijatelj sta« tističnega čtiva; kdor se danes statistič« nega čtdva boji, prihaja v nevarnost, da prezre stvari, ki so zanj življenjskega po« mena. Zbornica je storila prav, da je izdala svoj letošnji letopis v obliki stati« stičnega gradiva, kajti na ta način je pri« dobila na prostoru in povedala na majh« nem prostoru več, nego bi mogla v obsežni knjigi. To zbornično publikacijo Sta za« voljo tega lahko vsakdo po svoje, poišče v njej lahko le to, kar ga najbolj zanima, kombinira podatke po lastnih potrebah in lastni invenciji ter si pribavi poznat k e, ka imajo baš zanj relativno največjo vrednost. »Gradivo za gospodarsko statistiko v Sloveniji« — tako je krstil zbornični leto« pis njegov urejevatelj glavni tajnik dr. Fr. Windischer, — je zelo zgovorna in na svoj način tudi zelo natančna zgodovina obrt« nega snovanja v naši banovini v poslednjih letih. Ta zgodovinska slika je tem zanimi« vejša, ker ni sumarična in abstraktna, mar« več pove o vsaki stroki kaj konkretnega in ge je njen pomen v celotni slovenski obrt« nosti morda tudi neznaten. Iz tega raziOga je njena vrednost trajnejša, nego če bi pn« našala gradivo že končno obdelano in rezul« tate lepo razdeljene in vškatljene v drobnih tabelah, kajti baš zavoljo tega, ker je g«u divo le sistematično zbrano, bodo zanamci kadarkol i pozneje lahko našla ▼ zbornični publikaciji to, kar se jim bo zde« lo najbolj zanimivo. Podati vsebino takšne edicije, se pravi, jo prepisati in nanizati par sto strani la* stnega razumovanja. Da pa prikažemo nje« no zanimivost vsaj mimogTede. zadostuje par pripomb o stvareh, ki že ob prvem n« stanju budijo pozornost O stanju trgovine pravi »Gradrvorn. pr^ da služi izmed vseh njenih obratov 57J odst. pribavi hranil m pijač, 3.5 odst. pn* bavi oblaSl, obuval in pokrival; 2.3 odst. pribavi stanovanjskih potrebščin; 6.6 odst pribavi predmetov tehnične porabe; 8.8 odst. pribavi blaga prigodne potrebe; 5.1 odst. razpečavi sejmskega blaga in 5.7 odst preprodaji živine. Ostali odstotki (10.7) se pa porazdele na drugačne vrste trgov™* skih obratov. Kdor primerja te številke med seboj, uvažuje pri tem nase dohodne in premoženjske razmere, življenjsko mero širokih plasti, naše potrošne navade ter raz« vade itd. ter primerja zbornične podatKe s ustreznimi podatki drugih dežel, ki so gospodarsko razvite bolj ali pa manj, bo pn« šel k zelo instinktivnim, z^dovoljujoctm kakor tudi manj ugodnim izsledkom. Strokovna struktura obrti prikazuje pr> tej plati te*le magistralne poteze: 32.2 odst. obratov služi izdelovanju oz- pripremi hra« nil m pijač: 28.3 ost. obratov sluzi izdelo* vanju oblačil in pokrival: 135 odst. obraov služi produkciji stanovanj in stanovanjskih potrebščin; 11-6 odst. obratov sluzi izdelo« vanju predmetov tehnične porabe; 7.5 odst. obratov podaja storitve (prevozniki, bnv* ci, godbeniki itd.); 6.9 odst. obratov sl-uži drugim namenom. V industriji je slika pirecej drugačna: hranila in pijače izdeluje le 8.6 odst. obra« tov, 19.3 odst. jih spada k lesni industriji. 11 odst. jih izdeluje oblačilne priprave, 9.8 odst. obratov obdeluje kamenine in zemlji« ne, 9.3 odst. jih spada h kovink? mdusarrji, 7.3 odst. k stavbni stroki itd. Ako primerjamo zgolj skupna Števila obratov iz 1. 1930 z onimi i z 1. 1923, zvemo, da je v naši banovini (prav za prav v ob« močju ljubljanske zbornice TOT) v teh osmih letih število trgovinskih obratov na? raslo za 17.5 odst., Število obrtnih pa dosti bolj, t. j. za 28.2 odst., le malo mani nego za tretjino. Koncem leta 1930 je 2264 tngo« vinskih obratov več, obrtnih pa 7146. Prav poučne so številke o vsakoletnem prirastku ali pomanjkliaju obratov v trgo« vini in pa v obrti. Prirastek (+) oz. po« manjldjaj (—) obraitov znaša namreč: ..AESfVO V trgovini I. 1926 + 310, 1. 1927 +217, L 1928 —24. 1. 1929 —132, 1. 1930 +125. V obrti 1. 1926 +1239, 1. 1927 +1237, 1. 1928 + 1214, L 1929 +1073. 1. 1930 +996. Število trgovinskih obratov je naraslo v 5 letih torej za 498 obratov, čeprav znaša v tem času število prijav 7118. Koncem L 1930. je v trgovini celo 31 obratov manj, kakor koncem i. 1927, čeprav se jih je od tedaj prijavilo 4292 novih. V obrti prirastek v preteklem petletju neprestano pada; vzro« ki so čitatelju gotovo od prav blizu tako znani, da je odveč jih na široko naštevati. Morda pa utegne kakega čitatelja zanimati, kako izgleda primerjava v nekaterih važnih obrtniških strokah v L 1923. in v L 1930. Tako zaznamujejo v tem osemletju (1923 do 1930): prijav odjav nrfml 951 624 +327 kova« 1010 625 +385 žage 510 307 +191 mizarji 1152 548 +604 krojači 1171 722 +449 šivilje 2335 744 +1591 čevljarji 2481 1200 +1281 gostilne 1484 1594 —110 branjevci 760 749 +11 sejmarji 913 806 +107 trgovine z živino 605 635 —30 trgovine z lesom 1295 1124 +171 trgovine z manufakturo 303 234 +69 trg. z dež. pridelki 693 548 +149 trg. z mešanim blagom 2492 1777 +715 V letošnji zbornični publikaciji zavzema precej mesta davčna statistika. Zbornica za TOI stori s tem, kakor že v prejšnjih svojih letopisih, uslugo ne samo gospodar« skim slojem, temveč vsemu prebivalstvu. Saj ni mogoče misliti, da bi povprečnega državljana ne zanimalo, s kakšnimi vso« tami je država udeležena na porabi celo« kupnega narodovega dohodka, torej tudi posameznikovega zaslužka in po kakšnih metodah črpa iz državljanovih dohodkov. Seveda, pravilno Stati davčno statistiko je že malo težje. Komplicirane stvari so za vsako številko, zamotana priračunavanja m odračunavanja vseh vrst; davčno osno« vo je treba poznati, prav tako načine, ka« ko jo finančne oblasti ugotavljajo, poleg tega pa je še vse polno nesorazmernosti, ki jih ne iztrebiš iz davčne prakse, pa bil za* kon še tako idealno popoln. Kdor si te številke le količkaj bližje ogleda, se bo za* mislil; zapazil bo zelo zanimive in značil« ne relacije, zlasti če ima pri rolcah še pred* vojne davčne statistike. Takoj na prvi str a« ni se bo či talcu morda zdela zanimiva že prva številka, ki pravi, da se je L 1929 P®» bralo na območju ljubljanske finančne di* rekcije davkov le za malenkost manj, kakor skupne na področja finančnih direkcij v Sarajeva, Banjaluki, Mostarju, Bitolju in Podgorici. V »Izkazu v dravski banovini v L 1929 predpisanih in plačanih dTŽavnih davkov« mrgoli interesantnih podatkov o pri ba vnem gospodarstvu države, od ne* bogljene remtnine pričenši preko »natančne« zemljarine, zanesljive zgradarine do pTO* blematičnega uslužbenskega davka, ki je na« breknil na lepo vsoto 46.6 milijonov Din in vrže le za malenkost manj, kakor pridob« nina z družbenim davkom vred. Sedanja pridobnina s svojim donosom prav nič ne zaostaja za svojima predhodnicama, občo pridobnino hi dohodnino. Iz izkaza posred« nih davščin zvemo, da nese v naši banovini trošarina na navadno vino 768 krat več ka« kor trošarina na fina vina; izmed taks do* našajo takse na kupnine in prodaje (t. j. davek od gospodarskega prometa) prav to* liko, kakor vse druge takse skupaj. Po hierarhiji svoje donosnosti se vrste v naši banovini ▼ omenjenem letu davki takole: milj. Din 1. davek na poslovni promet 47.2 2. uslužfeenski davek 46.6 3. zemljarina 38.8 4. pridobnina 36.3 5. trošarina na navadna vina 23.0 6. takse na kupnine ia prodaje 22.2 7. zgradartn« 16.5 8. družbeni davek 13.9 9. trošarina na pivo 6.8 10. toSlna taksa 6.0 in tako dalje Pa kaj bi našteval, ko groze že uredni« kove škarje. Samo opozoriti sem hotel na Svoj voz in svoje živce varujete, če vozite s temi obroči. Nešteto sunkov in tresljajev pogoltne Continen-tal-obroč, ne da bi Vi o tem kaj opazili. @ntinenf^ VIKTOR BOHINEC, LJUBLJANA Kit^ knjigo, da bi jo pazljivo čitali oni, ki je še niso, oziroma da na ta spis ne pozabijo, če so njega Stanje odložili na poznejše tedne. ker mora biti cena denaturiranega žita nizka. Avstrijski industrije! in carinska unija Po prvem navdušenju za carinsko unijo je prišlo v avstrijskih gospodarskih krogih do iztreznjenja. Najodločnejše se bori proti carinski uniji avstrijska strojna in kovinska industrija, ki tudi v vmesnih carinah ne vidi nikakršne garancije za nadaljnji obstoj. • Tudi avstrijska železarska industrija izraža vedno glasneje svoje tehtne pomisleke, prihaja do spoznanja, da bo razširjenje visokih nemških agrarnih carin na Avstrijo prineslo občutno povišanje življenjskih stroškov avstrijskega delavstva, kar bo imelo za posledico znatno zmanjšanje konkurenčne zmožnosti avstrijske industrije nasproti nemški industriji kakor tudi nasproti inozemstvu. Na plenarni seji glavne zveze avstrijske industrije, ki se je vršila v ponedeljek, je prišlo do precejšnjih nasprotij med posameznimi industrijskimi panogami. Prvotno navdušenje onih industrijskih panog, ki bi imele od, carinske unije izrazite koristi (usnjena galanterija, pletilna industrija, konfekcijska industrija itd.), se je precej poleglo. Do tega preokreta je prišlo na podlagi neobveznih pogovorov med predstavniki avstrijskih in nemških korporaeij. Tudi v Nemčiji je namreč močno gibanje za uvedbo vmesnih carin, in sicer baš za izdelke onih avstrijskih industrijskih panog, ki si obetajo od carinske unije največ koristi. Čim višje vmesne carine bodo zahtevali Avstrijci, tem višje bo uvedla tudi Nemčija. Nemški merodajni krogi pa zastopajo mnenje, da bi z gostim sistemom vmesnih carin carinska unija izgubila svoj pomen in svojo trgovinsko-politično vrednost. Zato so pričeli zastopniki industrijskih panog, ki hočejo 9 carinsko unijo doseči večje možnosti za izvoz, pritiskati na zastopnike kovinske, strojne in težke industrije, naj popustijo od svojih zahtev glede vmesnih carin. Zadnji pa zopet poudarjajo, da se ne smejo na korist pletilne, konfekcijske in galanterijske industrije žrtvovati življenjski interesi kovinske, strojne in težke industrije, ki zavzemajo v okviru avstrijskega gospodarstva precej važnejšo vlogo. se Brezprlmerna obilica denarja na evropskih In ameriških denarnih trgih. Likvidnost na velikih evropskih im ameriških denarnih trgih je dosegla že taie oblike, kakršne ne pomnimo v zgodovini modernega denarstva. Je pa tndi sedanja svetovna gospodarska depresija, kl je povzročila zastoj v investicijah in s tem silno kopičenje razpoložljivih sredstev, gotovo najtežja, kar jih poznamo. Pariz ln Newyork imata že več mesecev 2-odstotno oCicijelno obrestno mero in prav kar prihaja iz Newyonka vest, da je skoro računati z znižanjem ofl-cijelne diskontne mere od 2 na L5 odstotka. še pred leti ne bi nihče verjel, da more oficijetoi diskont sploh pasti pod 3 odstotke, dane« pa se obeta celo diskont od 1.5 odstotka Novčanične banke so pnimorane slediti obrestni meri, ki vlada na privatnem ddskontnem 'trgu. Tu pa je obrestna mera že davno padla pod 2 odstotka V Parizu je nazadovala privatna diskontna mera v aprilu že na 1 Ln tri osmin« do 1 ta pol odstotka, v Amsterdamu se giblje med 1 do 1 in tri osmine odstotka, v Curihu znaša 1 in eno osmino odstotka, v Newyonku pa 1 tn pol odstotka. Le London Ima med glavnimi denarnimi tržišči še privatno diskont-no mero od 2.5 odst. Navzlic tej nezdravi obilici denarja pa je danes obrestna mera za dolgoročni denar še vedno zeflo visoka. Posebno velja to za posojala srednji in vzhodni Evropi, ki baš najbolj potrebuje cenen dolgoročni kapital = Vinogradniki, gostilničarji, vinski trgovci in vsi ljubitelji naravnih proizvodov vinske trte so vabljeni, da se udeležijo I- banovinske vinske razstave, ki se bo vršila skupno s III. vinarskim kongresom in V. rednim letnim občnim zborom Vinarskega društva za dravsko banovino v dneh 10., 11. in 12. maja v Mariboru. Za vinsko razstavo je pripravljenih že blizu 500 raznih vinskih vzorcev i z vseh vinorodnih krajev dravske banovine. Najavljene so tudi tri skupine tipiziranih vin, kaT je nekaj povsem novega. Na razstavi bodo zastopane tudi vinarske in kletarske potrebščine, ki jih rabi vsak napreden vinogradnik. Pokroviteljstvo nad I. banovinsko vinsko razstavo z vinskim sejmom, ki bo otvorjena 10. maja ob pol 12_ je prevzel ban dr. Drago Marušič. — Odpravljen je konkurz p imovini Fran« čiške Hvalove, trgovke s cvetlicami, ker se je sklenila prisilna poravnava. — V kon* kurzu tvrdke Čadež & Brcar je za likvida* cijo naknadno prijavljenih terjatev dol o« čen narok na 5. maja pri dež. sod. v Ljub« ljani. — V poravnalni zadevi zaradi imo« vine dolžnice Kozalije KosaTjeve, trgovke na Lavi št. 26 pri Celju se postavlja name« sto dosedanjega upravitelja dr. Orožna drug poravnalni upravitelj dr. Pintar, odv. v Celju. — Ker je poravnava^ potrjena, je končano poravnalno postopanje o imovini dolžnika Uhlerja Ludovika, trgovca v Ma« riboru in dolžnice Terezije Zivkove, trgov« ke v Mariboru. = Madžarska namera ra denaturirati 5000 vagonov pšenice. Iz Budimpešte poročajo, da bo madžarska vlada v kratkem izdala naredbo, ki se nanaša na denaturiranje gotovega dela zalog pšenice, ki se nahajajo pri državni žitni centrali »Futurac. Kakor zatrjujejo, bo Madžarska denaturirala 500.000 stotov pšenice, m sicer tako, da bo ta pšenica nesposobna za človeško hrano, pač pa za krmilo. S tem ukrepom hoče vlada razbremeniti žitni trg. Madžarska bo torej postopala po vzgledu Nemčije, ki je denaturirala že znatne količine rži, ki so jo potem porabili za krmilo. Tako denaturiranje seveda močno obremenjuje državne finance, EORZE 24. aprila. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah New-york in Berlin. Tečaji deviz so nadalje popuščali. Med efekti je prišlo do prometa v srbskih srečkah iz 1. 1881. po 100. Na zagrebškem efektnem tržišču so državni papirji obdržali včerajšnje višje tečaje. Vojna škoda se je trgovala za aranžma po 426, za kaso po 426.25 — 426.5 in za december po 426.5, 7% Blairovo posojilo je bilo zaključeno po 83.25 — 83.5, 6% begluške obveznice pa po 68.25. Med bančnimi vrednotami so imele zaključke le Union banka po 174, Poljodelska po 52 in Hrvatska po 50. Na tržišču industrijskih delnic so bili zaključki v Trboveljski po 312 — 3l3. v šece-rani po 295, v Dravi po 237 in v Gutmann« po 128 — 129. Devize. Ljubljana. Amsterdam 22.845, Berlin 13.5425, Bruselj 7.9013 — 7.9053 (7.9013), Budimpešta 9.9136, Curih 1093.8 — 1096.8 (1095.3), Dunaj 798.07 — 801.07 (799.57), London 276.40, Newyork 56.63 — 56.83 (56.73). Pariz 222.29. P-^ 16S — 168.80 Zagreb. Amsterdam 22.8450—22.9060, Dunaj 798.07—801.07, Berlin 13.5275—13.5575, Bruselj 788.53—792.53, Budimpešta 989.85 do 992.85, London 276-00—276.80. Milan 296.6650—298.6650, Newyork kabel 56.74 do 56.94, Newyork ček 56.63—56.83, Pariz 221.29—223.29. Praga 168.00—168.80, Curih 1093.80—1096.80. Curih- Zagreb 9.1315, Pariz 30.29®, London 25.23625, Newyork 518.9250, Bruselj 72.1750, Milan 27.18, Madrid 51.75, Amsterdam 208.60, Berlin 123.64. Dunaj 73.—, Sofija 3.76, Praga 15.3675, Varšava 58.20, Budimpešta 90.50, Bukarešta 3.0875. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 94 bl„ 7% Blair 83-50 bL, Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 920 den-, Kreditni zavod 160 — 170. Vevče 128 den.. Ruše 220 den., Srbske srečke iz L 1881 100 zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 426.25—426.50, kasa 426—426.50, za maj 426—426.50, za december 426.50—427, investicijsko 88.50—88.75, agrarne 51.50 do 52.50, 8% Blair 93.50—%, 7% Blair 83.375 do 83-50, 7% Drž. hip. banka 84.625—85, 6% begluške 67.75—68.50; bančne vrednote: Praštediona 925—930, Jugo 74—75, Union 174—176, Srpska 187—190, Zemaljska 141 do 145, Narodna 7860—7875, Hrvatska 50 do 51, Pol jo 52—53; industrijske: Gutmann 128—129, Šlaveks 45 den., Slavonija 200 do •205, Drava 235—238, Šečerana 295—300, Brod vagon 62 den., Vevče 132 den, Dobrova Ska 375—390. Trbovlje 311—3j3. Beograd. Vojna škoda 425.50 zaklj., za J»-rrij 426.25—427, investicijsko 88—89, 7% Blair 83.25 zaklj., 8% Blair 93.50—94, 7% Drž. hip. banka 84.50—84.75 zaklj. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska horra (24. t ni.). Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon razne jelovine in 1 vagon oglja. — Tudi f zadnjem času se položaj na slovenskem lesnem trgu ni izboljšal, vsaj kar se tiče cen. Niso se uresničila pričakovanja, češ, da bo nastopajoča pomladna stavbna sezona povzročila večji odjem stavbnega lesa in zboljšanje cen. V tesanem lesu je sicer nekaj več povpraševanja, toda cene so kljub temu šibke. Glede mehkega rezanega lesa pa smo še vedno na mrtvi točki. V hrastovim le nekaj zanimanja za plohe debelejših dimenzij, za parizerje in bonles. Tudi v bukovim ni prišlo do kakih večjih sklepov, ker nepovoljne razmere v Španiji zadrži jejo izvoz bukovine v to deželo. ŽITO + Ljubljanska borza (24. t m.). Tendenca! za žito neizpremenjeno čvrsta. Nudi se (fco. slov. postaja po mlevski tarifi, plač. v 30 dneh): pšenica: baška, potiska 80 /81 kg po 217.50 — 220. baška. srbobranska in gornjebaška, 79/80 kg po 215 — 217.5, okolic« Sombor, 79 kg po 205—207.50, baranjska, 79/80 kg po 212.50 — 215: koruza: baška, času prim. suha, pri nav. tar. po 140—142.5, činkvantin, pri navadni tarifi po 207.50 do 210; oves: baranj^ki po 200-202-50; moka: banaška >0< po 335—340. + Novosadska blagovna borsa (24 t m.%, Tendenca mirna. Promet: 31 vag. pšenice, 33 vag. koruze in 6 vag. moke. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79/») kg 157-50—162.50; okolica Sombor, 79/80 kg 150—155: gornjebaška, 79/80 kg 162.50—167.50: banaška Bega. šlep, 79/80 kg 160—165; gornjeba-naška, 79/80 ko 160—165; Sremska in slavonska . 78 kg 150—155; sremska, okolica Indjija, 78 kg 155—160. Ječmen: baški hi sremski. 63/64 kg 115—120. Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 155. Komza: baška in sremska 100—102.50; za maj 102.50—105; ladja Dunav Sava 100—102.50. Bloka: baška »Og< in >0gg< 225—260; >2« 210—220: >5< 190—200; >6« 180—185; >7< 150—155; >8< 130—135. Otrobi: baški 130 do 135: banaški. slavonski 125—130. + Somborska blagovna borza. (24. t m.%, Tendenca mirna. Promet: 194 vagonov. — Pšenica: baška, potiska, šlep, 80 kg 162-50 do 167.50; okolica Sombor, 78/79 kg 150 do 155; gornjebaška 79/80 kg 157.50 do 162.50, slavonska, 78 kg 150—155. — Oves: baški, sremski, slavonski 150—155. Ječmen: baški, 64/65 kg 140—145. K<"usa: baška 96—100; za maj 100—106. Moka: baška >0g< in >0gg< 245 — 255; »2< 215 do 225; >5« 185—195; >6< 175—185; »7< 1.55 do 165; >8« 140—160. Otrobi: baški 135 do 140. + Budimpeštanska terminska bona t. m.). Tendenca prijazna; promet srednji-Pšenica: za maj 15.74—15.75, za junij 15.77 do 15.78: rž: za maj 13.74—13.76; koruza: za maj 13.48—13.50, za julij 13.86—13.88, za avgust 14.13—14.15, tranzitna za maj 10.68 do 10.701 KIJ LTU UN1 PREGLED Kriza sodobne umetnost! Iz razgovora z ruskim znanstvenikom prof. dr. L I. Lapšinom Ljubljana, 23. aprila. ' ▼ naše mesto je prispel ugledni ruski ■nodroslovec I. I. Lapšin, bivši profesor pet-roerajske univerze in eden izmed vodilnih ruskih estetov. Posebnih zaslug si je pridobil za raziskavanje teoretičnih osnov glasbe kot estetskega pojava. Pripada velikemu in častnemu taboru ruskega filozofskega idealizma, ki je danes v domovini zabranjen, ki pa vzlic vsemu skuša na tujih tleh obvarovati plamen ruske misli v njegovem najčistejšem nacionalnem sijaju Pisec teh vrstic je pred leti prevzel za »Ljubljanski Zvon< razpravo g. prof. I. I. Lap-iina »Umiranje umetnosti«, zato mu je srečanje s tem odličnim mislecem bilo tem prijetnejše; po ljubeznjivem posredovanju g. prof. Spektorskeca je celo pristal na kompromis z mojo časnikarsko radovednostjo- tako se je rodil nov »interview«. Ugledni gost bo danes in jutri predaval v Ljubljani: drevi o filozofiji muzike, jutri o svetovnem nazoru Dostojevskega. — Z zanimanjem pričakujemo Vade pre-; Sefcavan-je _ sem dejal g. profesorju m brž prestopil in medias res: Kaj_ sodite o umetnosti in nje današnjem položaju v evropskem duhovnem življenju, zlasti kar se tiče glasbe, ki Vam je najbližja? Gospod profesor, simpatičen mož izrazitega obličja, ki poleg žive inteligence razodeva tudi rusko prostodušnost, je začel b Spenglerjem, ki ga citira tudi v omenjeni razpravi v >Lj. Zvonu«: . — Spengler govori v svojem delu »unier-»ang des Abendlandes« o koncu glasbe; to naj bi bil začetek umiranja celotne umetnosti. Mislim, da bi bilo končano vse, kar je v človeški zgodovini velikega, če bi Tes nastopil propad umetnosti- Toda po mojem o tem ni besede: gre samo za knzo •umetnosti, ki jo je povzročila današnja moralna in ekonomska kriza človeštva. Tudi misticizem in skepticizem sta zašla v zagato Ta položaj bo prej ali slej premagan. Moralni smisel umetnosti bo v bodočnosti še bolj poglobljen; o tem nam že zdaj pričuje vrsta ugodnih znakov. Muzikalni pojavi kažejo čedalje bolj v to smer; n. pr. nova muzika v Španiji (Falla, Albemth, Pedrell) ali madžarska glasba (Bela Bartol). Posebno zaznatni pa so preporodm pojavi v glasbenem življenju slovanskih narodov. Tu omenjam predvsem rusko šolo Rimski-Korsakova in Musorgskega ter njih naslednikov; pri Cehih Janačka in Josefa Suka, izmed Poljakov Karlovioza in Szy-manowskega. Pa tudi v Jugoslaviji ra Bolgariji so že stopile na plan preporodne sile, ki jih bo kdaj občutila tudi ostala evropska glasba. — In kaj je vzrok, da Je glasba v novejši dobi zašla v nekako zagato, kjer je jela na videz usihati? — Vzrok utegne biti v enostranskem sno-bizmu, pa v prevelikem urbanizmu. Proti temu vstajajo sedaj narodni, ljudski elementi, s katerimi začenjajo tvorni umetniki w>pet spajati svojo inspiracijo in tako obnavljati umetnostni vzgon in razmah. — Kaj je po Vašem naziranju predmet glasbenega užitka? — Da, to je važno vprašanje: Glasba ne Bne biti predmet čustvene naslade, ne igra zvokov, temveč idealizirana forma, izraz najglobljih čustev in stremljenj i posameznih oseb, ki so tipične za svoje dobo, i duševnega sveta ljudskih množic, usode narodov in niih religioznih aspiracij. S tega vidika se nam glasba kaže kot mogočni vrelec, pri katerem se nalezemo idealnega čuvstvovanja; prav v tem pa je nje veliki pomen za nacionalno in vsečloveško solidarnost. — Kako naj po vsem tem gledamo na sodobno umetnost, ki se v svojih najiskrenej-ših, najmanj snobističnih predstaviteljih vendar le zaveda svoje notranje negotovosti? — Odnos do sodobne umetnosti (in tu zopet mislim predvsem muziko) se di določiti s treh vidikov: Prvi je passaeizem, po katerem so vse velike forme muzikalnega stvarjanja bile dopolnjene že v preteklosti; sodobnemu tvorcu preostaja le še posnemanje starih mojstrov. Tako pristaši te struje smatrajo celo pozne skladbe Beethovena za izraz dekadence. Drugi je modernizem, ki skuša, da se izrazim s Puškinom, vedno in povsod biti >s vjekom na rovnje«; v vsakem posnemanju starih mojstrov vidi suhoparen akademizem aH celo reakcijo. Tretji je fu-turizem, ki hoče docela prekiniti ne samo s preteklostjo, marveč tudi s sedanjostjo. Toda, če hočemo priti stvari do dna, moramo smatrati, da se prava, resnična glasbena umetnost dviga nad kategorije časa, da sega ven iz svoje dobe in združuje v polni ubranosti vse tri elemente- No, nekega enotnega za vso dobo veljavnega naziranja o tem ni, saj se vedno kažejo protislovna stremljenja ne samo v dobi, marveč celo v posameznih umetnikih samih: Sergej Tan-jejev, ki ga Nemci imenujejo ruski Brahms, je stremel nazaj k Hendelu, a je hkrati pridno uporabljal popolnoma moderne motive; Skrjabin, ki je bil njegov učenec, je hotel s popolnoma novimi elementi razširiti sodobno harmonijo. — Kako pa je v naših dneh z rusko glasbo? Ali bodo ekonomsko-socialni interesi tudi za njo odločilnejši od duhovnih, verskih in estetskih stremljenj? — Mislite, ali bo uspelo tudi v glasbeni kulturi uveljaviti princip proletarske revolucije? Ne; poizkus, da bi se poleg velike, občečloveške umetnostne kulture ustvarila z direktnim pospeševanjem tendenčnostl posebna, proletarska umetnostna kultura, ni uspel, kar priznavajo boljševiki sami. Naj Vam navedem primer skladatelja komunistične koračnice »Naš marš« Lurieja; skladba ni nikogar prijela, obležala je v skladiščih in komponist je naposled celo pobegnil v Pariz. Podobni neuspehi se kažejo tudi v likovni umetnosti: Tatlin je hotel utemeljiti >proletarsko umetnost« tako, da je limal koščke kuhinjske posode, ro-goževine, pločevine, hoteč vzbuditi občutje estetičnosti materialnih tvarin, ki nam rabijo v življenju; toda kateri proletarec se še ogreva za take-le poizkuse? To je minilo; zmagala je občečloveška, nadrazredna umetnostna kultura. — Kakšni so Vaši stiki z Jugoslavijo, gospod profesor in kako Vam ugaja pri nas? — No, če bi hotel pripovedovati o tem, kako mi pri vas ugaja, bi moral rabiti zelo laskave besede, ki pa bi jih utegnili smatrati za vljudnost gosta. Bil sem dva meseca v Beogradu in se vračam v Prago z najboljšimi vtisi. Smatram, da je zelo važno, če se slovanski znanstveniki in misleci spoznavamo med seboj in vzajemno proučujemo svetovna naziranja posameznih vodilnih mož, psihologijo znanstvenega stvarjanja, ki je lahko različna, in če podrobno proučujemo vlogo, ki so jo imeli in jo še imajo slovanski narodi v znanosti. Pripravljam se, da pišem o jugoslovenski filozofiji in znanosti v tuje revije, ki so ml dostopne. Zlasti me zanima Rugjer Boško-vič. ki ga je že Nietzsche v nekem svojem aforizmu postavil ob bok Koperniku; kakor je Kopernik porušil antično pojmovanje omejenosti sveta in odprl vidike v neskončnost vsemi rja, tako je Boškovič podrl antično predstavo o atomu kot absoluten togem, nedeljivem koščku materije in odprl poglede v svet večnih, neskončno majhnih sil. Boškovič je lahko ponos Jugoslovenov kakor je Kopernik ponos Poljakov. Izmed novih pojavov me pri Vas posebno zanimajo: filozofa Petronijevič in France Veber, matematik, Mihajlo Petrovič, geolog Milutin Milankovič, tehnika Tesla in Pupin — vsi ti so dali in še bodo dali vsečloveški znano- sti in miselnosti svoje izdelke; kajpak, vseh imen nisem omenil; vsekakor se pri vas mnogo dela in odpira nov svet tudi za tujce... — In v muziki? — Da, tudi o tem bi lahko govorila; naj Vam samo povem, da je vaša narodna pesem in glasba sila zanimiva in da s svojim bogastvom jamči za bodoči procvit vaše umetnostne produkcije. — A Ljubljana? — Žal, da jo še premalo poznam; samo to sem mogel opaziti v teh par urah, da je lepo in prikupno mesto. Upam, da bom imel priliko, spoznati natančneje to Vašo Ljubljano, ker ostanem v nji več dni; ob tej priliki bom skušal navezati stike vsaj z nekaterimi predstavitelji slovenskega umetnostnega in literarnega sveta. Opozarjam posebno na svoje ljubljansko predavan ie o Dostojevskem: če bom govoril o njegovem svetovnem nazoru, o njegovi »filozofiji«, ne mislim kajpak s tem, da je bil v njem tak filozof kakor v kakem strokovnjaku, denimo: v Kantu. Umetniki so takisto misiect, ljubitelji življenske modrosti, nositelji svetovnih nazorov, toda oni svojih misli ne formulirajo z abstraktnimi nazori, marveč doživljajo svet intuitivno in ga izražajo v slikah; tako odkrivajo našemu duhu pomen teh velikih problemov, ki nenehoma gibljejo in vznemirjajo človeško srce.." V takem razgovoru, čigar ton je bil povsem neprisiljen in naraven, je prijetno potekla dogovorjena ura in na pot me je spremil topli, mili ruski pozdrav: >Vsego horošego!« B. Borko. »Slehernih" Misterij o bogatinovi smrti Ljubljanska drama je pripravila novo premijero, ki se bo vršila v soboto v oper« nem gledališču. O. Župančič je za sloven« ski oder priredil starodavni misterij o smrti bogatega Slehernika, ki ga je 1911 L Hugo Hoffmannsthal obnovil med Nem* ci. Misterij bo za Slovence novost, ker tovorstnih del doslej še nismo videli na odru. Povračamo se v tiste dni, ko je bil« spočeta zapadno evropska drama. V srednjeveški cerkvi so pričeli v dese* tem stoletju pri liturgičnih obredih vprizar« jati igre s petjem. Duhovni pesniki in skla« datelji so bili predvsem bojevniki božji, katerim se je zdelo, da bodo verniki po« dobe verskih razodetij, oznanjevanih v latinski besedi, lažje razumeli, če bi jih predstavljali ljudje. Prve take predstave so se vršile o Božiču in o Veliki noči, ker so Rojstvo in Vstajenje najbolj dramatična poglavja iz Kristusovega življenja. Toda stari poganski svet ni bil še mrtev. Demo« ni so živeli še vedno in so se pomešali kot glumači med klerike, med samostanske brate, ki so 6e radi zabavali z začinjenimi maškeradamd. Vsebina cerkvenih iger je sicer ostala nedotaknjena, barvitost ma« škerad pa je vplivala na zunanjo obliko. Potujoči klerifci in glumači so vpletali v latinski tekst šale in burke v domačem jeziku. Igre so se bolj in bolj razširjale med ljudstvom, ki si je želelo vedno daljših pri« zorov. Svetopisemsko besedilo ni več zado« ščalo, pričeli so vprizarjati daljše pesnitve z duhovno vsebino, na katerh je bila ta« kratna epika precej bogata Drama je torej rastla po obsegu in po vsebini, zahtevala je širših prostorov, predstave so se iz cerkve preselile na trge sredi mest. V 12. m 13. stoletju je bogato meščanstvo razkošno opremljalo take igre, posamezna mesta so tekmovala v prizadevanju. Tekst drame je bil sicer tradicijonalno omejen in zapove* dan, le nekateri deli s posvetno vsebino so se z občinstvom in kraji menjavali. Vendar se je način vprizarjanja in igranja precej izpremenil v novem prostoru. Tako je bila pot m usoda prvotnih cerkvenih iger. Iz cerkve in samostanskih dvorišč so bile pre« stavljene na mestne trge, meščanski glumač je nadomeščal klerike. V 15. in 16. stoletju so ti stari misteriji zopet po vsej Evropi oživeli. V dobi reformacije in protirefor« macije si jih je zaželel tako meščan kakor okoličan, ki je s poglobljeno pobožnostjo doživljal davne misterije. Takrat se je v Angliji pojavil Everv«man, naš »Slehernik«. Avtor in viri, iz katerih je črpal, niso zna« ni, pač pa se vsebina misterija oslanja na stare pripovedke o bogatinovi smrti in na zgodbe o prijateljih v nesreči. Iz Anglije ee Je rezSiril po severni Nem« fiji, kjer se je udomačil zaradi svoje dra« matičnosti m pesniških lepot. V zadnjih desetletjih so ga Nemci v Hoffmannstha« lovi obnovitvi zopet pogosto igrali. Slovite so bile predstave tega misterija v Rein« bardtovi režiji. Zupančič ga je ponašil na svojevrsten na« črn. Oblikoval ga je v besedi narodne in stare cerkvene pesmi. Očarljiva in pretres« Ijrva je njegova priprosta dikcija. Sloven« ska literatura je obogatega na novi umet« nin.i, ki bo odslej predstavljala vez med našo srednjeveško in sodobno duhovnostjo. V misteriju boste videli, kako je bil bo« gati Slehernik pozvan pred božjega Očeta na odgovor za svoja pozemska dela. Sle« hernik je imel za opomine na onostransko življenje gluha ušesa. Prijale so mu zaba« ve, razveseljevalo ga je bogastvo, opajala ga je lepa ljubica. Toda pri razkošni ve« čerji, med pijančevanjem in petjem ob lepi deklici mu pride smrt naznanit božje po« velje, da je treba na poslednjo pot. Smrtna zona obliva Slehernika, ki zaman išče opo« re pri svojih prijateljih. Zvesti družnik, oskrbnik in hlapci, kakor sorodniki mu odreko spremstvo. Slehrnik obupuje, kajti ura smrti se približuje. Tedaj se oglasijo nekje slabotni glasovi njegovih del, ki mu obljubijo pomoč v tej strašni uri. Dela po« kličejo še Vero. ki prigovarja Sleherniku, da bi se spovedal in spokoril. Trdo koleno se upogne, skesani bogatin poklekne k obhajilni mizi. Prerojen in pomirjen stopi v odprti grob. Dela mu stoje ob strani, z njim gredo pred božjo sodbo. Pesem ange« lov ozanja, da se je Slehernik podal pred Očeta. J- K~ Razstava Ante T r steni ah a v Mariboru Maribor, 23. spria. Zelo srečno si je izbrail A. Trste®jak pomladansko na6trojenje prebujajočega se Maribora za svojo razstavo. Trstenjak razstavlja bogat pridelek umetniškega dela med najmanjšo vejo slovanske družine. Srbsko Lužico. Iz kato« liškega dela Gornje Lužice prikazuje 10 slik narodnih noš, iz evangeličanskega pa 14 ter 14 pokrajinskih; iz Dolnje Lužice, ki je vsa evangeličanska, 13 slik narodnih noš in 5 pokrajinskih. Tratenj ak podaja ugodno razvrščene dbjekte v izglajeni tehniki skrbne obde* lave in izraziti tipikd. Zlasti se odlikuje« jo prekrasni njegovi motivi, zajeti ie ti« hih, mirujočih kotičkov ob vodi in pod mostom, kjer se razvname vsa misteriozna privlačnost vodne gladine v slikovitih barvnih prelivih zgovorljrvega miru. BaT« vito nasičenost njegove invencije in mikavnost zunanjih pojavov združuje njegovo darovito oko v čudoviti sklad duhovne lepote njegovih slik. Posrečilo se mu je menda prebroditi ozka otoka opredeljenih struj impresionizma in ekspresionizma ter preiti V nova oblikovanja izčiščenih prividov pokrajinske lepote. Zlasti t» zamikajo »Most v Budyšmra«t kmetska hiša, »lika Bmdvšma, »Neveste«, reprezentativno »Dekle v plesnem kroju« in zanimiva »Lužička Modona*, vse v olj«. Zelo sikrbno zajeti motivi njegovih intimnih akvarelov očitujejo njegov »redno po« globlieno umetniško občutenje v izboru in izvedbi, znameniti so: razgiban »Semenj«, »Na Sprevri«, sanjavi »Most čez Siprevro v Budyšinu«, tiha pobožnost »Vasi« in de* gična »Jesen v Dolnji Lužica«. Toliko je lepega, zanimivega, da ti je kar težko izbirati in sortirati. Zelo koristno delo bi pa storita n«Sa uvidevna mestna uprava, če bi po češkem vzgledu odkupila vrsto narodnih noš za naš muzej ter si eventuelmo izposlovala državno pomoč. Izrazito pokrajinski razstavi Je Trste« njak še priključil 4 olja iz Korčule in »na« menitega »Prieškega pozavčina«. Izredno zanimive slike čakajo ndo^oJj« nih občudovalcev in kupcev. A—c. Zagrebško pismo KonjoTitera »Koštanac — Zalewski. — Berlinska opera. — Koncerti v Glasbenem ■avodn. — Literarna matineja. Zagreb, 23. aprila. Najvažnejši dogodki tega tedna so se odigrali v zlatem okvirju našega gledališča. Predvsem moramo omeniti domačo operno premi ero »Koštana«, delo skladatelja P. Konjoviča. Avtor je napisal absolutno seri-jozno delo, ki je v vsakerif pogledu vredno pozornosti. Od svojega zadnjega odrskega dela v Zagrebu (>ViHn Veo« ozir. »Miloševa ženidba«) je Konjovič stopil ogromen korak naprej. Največjo višino je dosegel zlasti v tehničnem oziru; njegova instru-mentacija, ki je ena najpozitivnejših strani te opere, je izdelana vprav mojstrsko. Skladatelj je srečno porabil mnoge folklori stične elemente in je svoje najjačje učinkovanje osredotočil na efektno in živahno plesno glasbo in na otožno-sentimentalne sevdalin-ke. Tu se melodija razvija v široki, strastni liniji, da nas zdaj gane po svoji lepoti, zdaj zopet elektrizira po svojem temperamentu. Kot kontrast temu melosu je postavljeno neko recitativistično deklamiranje besed in fraz in nekaka stilizirana melodramatika. Na teh mestih je skladatelj segel nemara nekoliko predaleč in so mu nekateri prizori (zlasti v 1. dejan iu) predolgi. Taki prizori so že zbog tega utrujajoči, ker v >Košta.ni< prav za prav ni široke dramatske akcije; tam pa, kjer je (n. pr. konflikt očeta in sina), ni dovolj učinkovito izrabljal. Zaradi tega so nekateri manj važni prizori znatno jačje karakterizirani kot drugi, važnejši. Takisto je z osebami; nekatere postranske figure (Kata, Zada. ciganski starešina) so močnejše očrtane kot nekatere glavne osebe (Stojan in Koštana). Toda vse to so malenkosti v primeri t veličino in vrednostjo celotnega dela in lahko le z največjim zadovoljstvom ugotovimo, da se je naša operna literatura obogatila s serioznim in pomembnim delom. Izvedba je bila pripravljena z veliko ljubeznijo; v tem pogledu so se odlikovali dirigent Krešimir Baranovič, režiserka Margareta Fromanova, scenograf Marijan Trepše in vrsta naših najboljših solistov, izmed katerih posebej omenjamo: Križa ja (Hadži Toma); Vero Misita (Koštana), Lucijo Ose-govič (Majka), Rudolf Bukšek (Mitka). Zbori, orkester in balet so .popolnoma izpolnili svojo nalogo; žal da gledališče ni bilo najboljše obiskano. (Op. ured. Veselilo bi nas, če M mogli to jugoslovensko operno novost fini prej videti tudi v Ljubljani). Znani poljski pevec in ravnatelj hrovske opere Zygmund Zalewski je gostoval pri nas dva večera (»Boris Godunov« in »Mefl-stofele«). Prvo gostovanje je os ta vilo znatno silnejše umetniške vtiske nego drugo. * Nadaljnja senzacija v našem gledališča Js bilo gostovanje ansambla berlinske opere, ki ga je vodil mladi dirigent Max Reiter. Ugledni gostje so izvajali Mozartovo opero »Otmica iz serajac, v kateri fK? Jf? kot najmočnejša umetniška osebnost odlikoval Karel Norbert Odlična je bila tudi mlada ko-loraturna pevka Marguerita Perras, zelo simpatična pa je bila Anrri Frind. Sodelovali so še Max HirzeL Kari LaufkotteT in W. Guttmann- Vse pevce je odlikoval stilni način petja, plemenito in okusno muzioiranje in velika muzikalna inteligenca. Kot režiser je nastopil intendant berlinske mestne opere dr. Kurt Singer. Obisk tudi to pot ni bil najboljši * V Brv. Glasbenem zavodu smo bneH koncert obrtniškega pevskega društva »Jug« pod muzikalnim vodstvom dr. V. Benkoviča. Vrhu tega je priredil Hrv. glasbeni zavod Rvoj VI. družabni koncert, na katerem je orkester Muzičke akademije izvajal dela Stolzera, Škerjanca, Jarnoviča in Lesinskega. Dirigiral je Fr. Lhotka, 0 delu Slovenca L. M. Škerjanca je »Jutro« že poročalo dne 21. t. m., Stolzer in Lisinski sta glasbeni publiki splošno znana, manj znan je Ivan Masa Jarnovič. Rodil se je leta 1745 na ladji v bližini Raguse, a še danes ni znano, ali le mišljeno majhno mesto Ragusa v Siciliji, ali pa naš Dubrovnik- Novejša raziskavanja so dognala, da je Jarnovič vsekakor hrvaškega rodu, kar potrjuje tudi Reimann v svojem najnovejšem glasbenem leksikonu. Jarnovič j* bil sloveči goslač, ki je s svojo umetnostjo zadivil skoraj ves takratni evet Mnogo je komponiral in je ostavil številna skladbe. Smrt ga je dohitela 1. 1804. pri igranju biljarda v neki petrograjski kavarni. « Klub slavistov Je priredil ▼ dvorani Pu$-kega sveučilišta matinejo sodobne hrvaške proze. Svoja dela so čitali naši znani književniki: Vilo vi 6, Cesarae. Gologara, Murad-begovič i Batušič. Natlačeno polna dvorana je naše avtorje sprejela z največjim navdušenjem. Zanimanje za matinejo je bilo tolikšno, da so morali mnogi oditi, ker ni bilo več prostora. Žiga Hirschler. »Domači vedež«. Prejeli smo 7. zvezeS »Domačega vedeža«, ki ga izdaja Umetniška propaganda. Vsebuje gesla od »dota« do »fasadne barve«. Z dosedanjimi številkami je ta domači leksikon lepo upravičil svoj obstoj. Naroča se tudi pri Tiskovni za« drugi. Paberki po revijah 1. Domače. Razen člankov in razprav v »Ljubljanskem Zvonu«, ki smo jih na tem mestu že obširneje obravnavali, je omeniti še nekatere v drugih naših revijah, ki utegnejo zanimati tega ali onega čitatelja. V »Domu in svetu« (št. 1—2) je izšla poleg Kobiarjevega članka o Finžgarju in Debeliakovega o Goetelu idejna razprava dr. Stanka Gogale »Človek in religioznost«. Pisec zavzema katoliško stališče in svoja izvajanja o potrebi religije kot centralne kulturne panoge končuje s stavkom: »Dokler o tem samo debatiramo ter se skušamo umsko prepričevati ter pokazati, da nekdo nima prav, toliko časa še ne more nastopiti pogled v onostranstvo. Religioznost je pač res dar božji, je akt milosti«. Za pojmovanje mladega rodu je ta razprava značilna: skeptično misleči citate!]" pa se bo vprašal: Cemu besede, ko religioznost ne zavisi od naše volje?! — Omeniti je še idejna članka Franceta Vodnika in Boža Voduška, ki oba razpraviata o vprašanju mladega rodu- in sodobnosti. Iz »Časa« nai navedemo članke: Dr. Aleš Ušeničnik išče v »Temnih globinah« zadnje niti odnosov med telesnostjo in duševnostio, dr. Alma Sodnikova pa skuša v članku »O sodobnem prvenstvenem pojmovanju likovnega problema razvoz-Ijati likovni problem s teorijo Meinonga. Dr. I. Ravnikar se bavi s teorijo davčnih oprostitev, dr. Preobraženski pa piše o Dostojevskem. Zagrebška »Hrvatska revija« jc objavila v aprilski številki esei med tem že pokojnega dr. Milutina Cihlaria - Nehajeva: »Dva morala«. Pisec izhaja od Macu-Iayevega eseja o Machiavelliiu in obširno razpravlja o relativnosti etičnih poimov. Machiavelli je bil osebno pošten, v nekem smislu dober človek, toda njegova »teorija vladanja« je strašna. Dvojna morala: »individualna in kolektivna, se vleče skozi vso človeško zgodovino. Neha.iev se ustav- lja tudi pri Dostojevskem in njegovem pojmovanju zločinstva in prehaja od Rousseauja k Bismarcku. Obstoji večen boj dveh moral, vendar pisec ugotavlja počasno, a sigurno zmago boljšega: »Iza velikih zločinov nastopajo v zgodovini periode pobitosti, a tudi pomirliivosti, ko uravnovešeno etično spoznanje postane sodnik. In naposled: proti nevarnosti kolektivne morale stoji individualna etična izolacija. Če bi res bil »homo homini lu-pus«.... ne bi bilo mogoče fenomenalno dejstvo, da so med ljudmi vendarle najbolj razširjene one religije, ki ne oznanjajo navala in mržnie. marveč odpoved in ljubezen. A vrhovni vlad^rii liudj so bili in bodo vedno ustanovitelji religij, ne pa ustanovitelji imneriiev«. V »Srpskem književnem glasnika« sta med drugim izšla razprava Jaše M. Pro-danoviča »Psihološka opažanja i logička rasudiivanja u narodnoi pesmi« hi dr. M. Zuioviča o Condorcetovi ekonomski in socialni doktrini. Zanimivi so tudi podatki o delovanju jeruzalemske židovske univerze, ki jih ie zbral dr David Albala. Omeniti ie še Barjaktarevičevo kritiko Haslucko-vega spisa: »Christianitv and Islem under the Sultans«. zlasti s stališča jugoslovenske zgodovine. — poglavje, ki ie za našo skupno preteklost važnega pomena. 2. Inozemske. V aprilski številki »Neae Schwelzer Rundschau« je Maks Raphael objavil članek »Die neuromantisehe Auferstehung des Mittelalters und der kulturkampferische Neuthomismus«, v katerem piše. kako ka-tolištvo skuša najti. izhod iz današnje kulturne krize v novoromantični srednji vek s tomisfčno filozofijo kot svetovnim nazorom. Raphael pravi: »Nihče ne more tajiti, da nad Evropo prihaja težka reakcija in da v nji katolištvo vseh dežel vedno silneje stremi po oblasti. Vendar so v tem gibaniu samem sile. ki ga bodo omejile. Je to preveč enostransko metafizično - teološko stališče v času. ki ga zaenkrat označuje zgodovinski materializem. Samo resnično revolucionarnemu katolištvu bi uspelo, da bi duhovno obvladalo osnovni problem gospodarstva«. V aprilski številki »Neoe Rundschau« je izšel članek španskega modroslovca Or-tege y Gasseta. o katerem smo minule dni brali, da ga ie mlada španska republika imenovala za svojega poslanika v Berlinu. Josč Ortega v Gasset ie študiral filozofijo v Nemčiji. Članek v »Neue Rundschau« ie naslovljen: »\Ver herrscht in der Welt?« Odgovor je preprost: Amerika, ne več Evropa. Toda Amerika vlada samo s pomočjo evropskih idej. Brez evropskih tehničnih iznajdb, brez nje znanosti in filozofije bi Amerika ne dosegla svojega današnjega mesta v svetu. Ortega v Gasset pa sklepa, da baš zaradi tega čakajo Ameriko še težke notranje krize, medtem ko se Evropa utegne zavedeti svo.ie prave vrednosti in se bo znova ojačila. Toda novo oja-čen.ie Evrope bi zahtevalo kar najtesnejše strn.ienje posameznih narodov, torej ustvaritev ne samo vnanie, mehanske, marveč tudi notranje Panevrope. V »La Nouvelle Revue Francaise« je izšla zanimiva polemika med bivšim gene-ralissimon rdeče vojske Levom Trockim '.n francoskim pisateljem Andrč Malrauxom. Trockij kritizira roman »Les Conquč-rants«, v katerem Malraux opisuje državljansko vojno na Kitajskem in vlogo sov-jetov v ondotnih uporih. (Tu nastopa na pr. prosluli Borodin.) Trockij razčlenja in komentira s stališča svo.ie historično - materialistične dialektike Ma!rauxevo stališče. avtor pa mu v isti številki krepko odgovarja. V tej številki so objavljene med drugim tudi zanimiva razmišljevania Alberta Thibaudeta, Marcel Arland pa v svojem članku o Dostojevskem ugotavlja silno protislovna mnenja o D. kot človeku ter govori o težkih notranjih protislovjih v njegovi naturi. ki se je mogla reševat! pred samo seboj le v umetnosti. Stanje knjižne produkcije. Za leto 1929 nam nudi statistika o knjižni produkciji naslednji pregled: Dežela Norveška 2,649.000 8.383 315 Češkoslovaška 13,613.000 7.449 1.814 Poljska 27,192.000 12.566 2.171 Nemčija 63,180.000 27.002 2.339 Rusija 81.696.000 29.474 2.771 Francija 40,743.000 14.429 2.849 Španija 21,389.000 6.704 3.190 Anglija 47,300.000 14.086 3.357 Zed. amer. drž. 120,000.000 10.187 11.780 Te brez dvoma zanimive številke nam nazorno pričujejo, kako visoko knjižno produkcijo lahko doseže majhen narod, kakor je n. pr. norveški, 5e knjiga postane vsakemu kpličkaj omikanemu človeku vsakdanja potreba. Obenem statistika kaže, da je Češkoslovaška predvsem po zaslugi izredne podjetnosti svojih založnikov in velikega zanimanja za knjigo med ljudstvom prva za Norveško in da po razširjenosti knjige prekaša največje evropske narode. Aprilska številka pariške revije »Europe« ie priobčela Romaina Rollanda predgovor k avtobiografiji Gandhija. Rolland. ki je temeljit poznavalec nove indije in avtor lepega Gandhijevega življenjepisa, v tem predgovoru še določneje zagovarja svoje stališče o voditelju indijskega nacionalizma, poudarjajoč zlasti vsečloveške momente v Gandhijevi ideologiji. O knjigi sami pa pravi: »Ta knjiga je knjiga akcije in za akcijo: ona bi morala postati brevir vseh današnjih ljudi akcije...« V isti številki ie objavljen prvi del obsežne razprave Angleža Michae-la Farbmana o ruskem petletnem načrtu. Kakor vedno, je tudi v tej številki zanimiva »kronika idei«: topot so članki o Španiji in nje kralju, o tordizmu in Berardovih izsledkih v homerologiji L dr. »Ostevropa« ie v 6. številki priobčila daljši članek Otona Hoetzscha: »Polens aussenpolitische Stellung«. ki je spisan informativno in z zmernega nemškega stališča; pisec skuša vsaj doumeti zapletenost in nacijonalno-politično logiko poljskega položaja. V povsem novi neznani svet vod! čitatelja Arslan Subotay s člankom: »Dich-ter und Dichtung in Turkistan«. Pomenljivi so Hoetzschevj kritični pregledi notranjega in zunanjega položaja sovjetske Rusije in Anhagenov članek o nje gospodarski pre» osnovi. Praška Pfitomnost« je v aprilski števfTkJ priobčevala med drugim anketo o Bat'i iu njegovih metodah, anketo med francoskint pisatelji in o češki literaturi itd. V prvo an. keto je posegel Bata sam in jo ie zaključi s fordovsko izpovedjo, v kateri pravi med drugim: »Nobeno podjetje ne zrase do prave veličine, dokler ne izna.ide načina, kako dninarje izpremeniti v ravnatelje. Tistega dne, ko nam ie uspelo rešiti ta problem. smo tudi rešili vprašanje vodstva našega zavoda v bodočnosti. — Ali pa se naš način dela lahko uveljavi tudi v drugih delovnih panogah? Naš način dela pronica v vse panoge, zakaj naše delo ustvarja novo življenje in novega človeka. Človeka, ki bo v eni panogi sluga, a ponosen na svojo službo človeški družbi, v tisočih panogah pa bo gospod in kralj, ki mu služijo stotisoči drugih ljudi...« Posebno zanimivo je razmotrivanje Franta Kocoureka »O Klepetarovskč generaci« (Klepetar, mladi doktor medicine, je bil pred leti obsojen zaradi udeležbe pri umoru neke ameriške Čehinje). Kocourek piše o problemih mlade generacije in Karel Križ se bavi s položajem, ki utegne nastati po izvršitvi ruskega petletnega načrta, F. Peroutka pa načenja problem: »Ali ima katolištvo še kakšne upe?« Opira se na spis Jarorlava Duryha: »Upi katoližtva v čeških deželah«, Durych. ki je globoko katoliški duh in vodilni pisatelj, sodi: »Posvetne nade katoli-štvg v naših deželah so neznatne, skoraj jih hiti ni, in s te strani bi bili vidiki vprav strahotni; komaj bi se dala resno ugovarjati onim. ki prepričano trde. da se verstvo bliža koncu.« Peroutka obeta o tem serijo člankov. B. AH ste te »arošeiti na ..ŽIVLJENJE IN SVET"? F. Samisch. SgS—f6 c2— c4. Zre- e7—eč b7—b6 ŠAH (Jrejuie dr. Milan Vidma* Veliki angleški dnevnik »The Fjeld« ima že desetletja veliko šahovsko rubriko. Ni zt aeseueud posebnega por»- ga turnirja, ki ne di s . čevalca Fieldovega. Svetovni prvak btei nttz je v 70 letih preteklega stoletja prvi "Sle^" df Sisal o velikem medna-rodnem turnirju na Bledu. Vse potankost že pozna, ki smo jih tu vstavil, v pro-vizorični program. Iz Fielda so novico prevzeli Nemci, ki me bombardirajo s prošnjami za informacije. Kaj pa Bled sam? Ali je res mogoče, da bo stiskal še ostalih 50.000 Din. ko se mu odpira svet? Ali naj Slovenci res trajno spimo idilično v živem svetu? V Ameriki sem videl oglas tovarne za paradiznt sok, ki vsak teden stane 300.000 dinarjev.' Bled pa premišljuje in premišljuje. No, tega oklevanja mora biti konec. Do prvega majnika moramo vedeti, ali hoče Bled imeti svoj veliki mednarodni šahovski turnir ali ne. Dobil ga bo, če votira prispevek 100.000 Din namesto dosedanjih 50.000 in pa polno preskrbo udeležencev. V majniku bi potem pripravljalni odbor lahko pričel s pripravami. Ostali prispevki bodo zapadli avtomatično. Povsod vlada polno razumevanje za veliko mednarodno prireditev. Samo Bled ne vidi, kaj pomeni svetovna reklama letovišču, ki je v zadnjih letih investiralo ogromne milijone Uverjen sem pa še vedno, da mi 2. majnika v tej šahovski rubriki ne bo treba poročati, da turnirja ne bo. Mladi švedski šahovski meteor Gosta Stoltz potuje sedaj po Evropi. V Berlinu e porazil vse mojstre. Tudi Samischa, ki ie pač najboljši med njimi. Partija Stoltz-Samisch, ki io danes prinašam, kaže, da ima novi švedski prvak že zelo zrelo, duhovito igro. Beli: G. Stoltz. Črni: 1.) d2—d4 2.) Sgl—f3 Podjetnejša poteza ie 2.) lejši mojstri pa radi igrajo Stoltzovo potezo, ki učinkuje počasi. 2.)--- 3.) c2—c4 Kakor vedno v indijski partiji stremi črni za nadvlado nad točko e4. Ce bi bil beli v drugi potezi razvil drugega skakača na c3, bi sedaj lahko s 4.) f2—f3 izdatno nasprotoval načrtu črnega. 4.) g2—g3 Lc&—b7 5.) Lfl—g2 Lf8—e7 6.) 0-0 0—0 7.) b2—b3 --- V indijski partiji stoji tudi beli damski lovec najbolje na najdaljši dijagonall, Vprašanje pa ie, ali ni važnejše preprečiti osvobodilno potezo črnega d7—d5. Zato bi 7.) Sbl—c3 bilo tu bolje. 7. )______Dd8—c8 Krije lovca na b7. ki je v indijski obrambi dostikrat ogrožen, ker skakač na f3 vedno lahko z napadom (na pr. na h7) od-skočL 8.) Lcl—b2 c7—c5 9.) Sbl—d2 --- Stoltz se očividec sploh ne briga za d7—d5. Čudno je, da tudi Samisch ne misli na to osvobodilno potezo. Pravilneje na ie bilo 9.) Sbl—c3. 9.)------c5Xd4 10.) Sf3Xd4 11.) KglXg2 12.) Kg2—gl Na 12.) f2—f3 —--d 7—d 5. 12.)--- 13.) Sd4Xc6 14.) Tal—c1 15.) Lb2Xf6 --- Beli daje svojega lepega lovca za skakača. ker se mu nazadnje vendarle polje dS prikazuje v pravi luči. Z zamenjavo jemlje grozeči potezi d7—d5 glavno silo. Pozicija ra ie precej izravnana, črni Je savne težave prestal. 15. )------Le7Xf€ 16.) e2—e4 ___ Preprečuje d7—d5 16. )------Lf6—b2 17.) Tel—c2 Lb2—a3 Manever ima namen izpodkopati beli trdnjavi pozicijo in groziti d7—d5, ker je sedaj beli kmet na c4 vezan 18.) Ddl—e2 ' d7—d6? Zakaj ne d7—d5? Samisch podcenjuje nasprotnika. Prav lahko bi bil tu defini-timo izravnal pozicijo. 19.) Sd2—bi La3—c5 20.) Sbl—c3 --- Sedaj je 66—d5 preprečeno. Samisch zahaja polagoma v težko pozicijo. 20. )------a7—a6 21.) Tfl—dl TcS—b8 Črni uvideva, da je zamudil veliko, ko ni igra! d7—d5. Popravil bi rad napako z b6—bS. Toda zaman Lb7Xg2 Dc8—b7+ bi lahko sledilo 12.) Sb8—06 Db7Xo6 Ta8—c8 22.) -a4 Dcb—c7 23.) Sc3—2.2 --- Ogroža lovca in izsili naslednjo potezo črnega. 23. )------a6—a5 24.) Tc2—d2 e6—e5? Se to. Samisch vidi, da mu je lovec umrl. Na d4 bi ga rad postavil. Toda beli ima skakača, ki prepodi lovca takoj. Razen teza dobi skakač na d5 krasno mesto. 25.) Sa2—c3 TbS—d8 Grozilo je Sc3—b5 z napadom na kmeta d 6. 26.) *4 --- Beli preprečuje tudi f7—f5. Kako strašno se maščuje zamuda osvobodilne poteze d7—d5! 26. )------Dc7—e7 27.) Td2—d3 g7—g6 Črni se duši, pa bi rad igral vsaj f7—f5. 28.) Sc3—d5 De7—g5 29.) Td3—g3 Td8—d7 30.) Kgl—g2 --- Začetek direktnega napada. Beli pripravlja potezo f2—f4. 30. )-----h7—h6 31.) h2—h4! Dg5—d8 Cmi ne jemlje kmeta, ker se boji, da bo izgubil damo: 31.)---Dg5Xh4, 32.) g4—g5! in 33.) Tdl—hI. 32.) g4—g5 h6—h5 33.) Sd5—f6+ Kg8—g7 34.) 12—14 --- Stoltz ne mara kvalitete. Skakač je močnejši od trdnjave na d7. 34. )------Td7—e7 35.) f4—f5 Tf8—h8 36.) Tdl—fl Te7—a7 Nesrečni Samisch mora mirno čakati na eksekucijo. 37.) Tg3—f3 --- Težka artiljerija stopa na svoja mesta. 37.) -------Dd8-a8 38.) Sf6—d5 --- Odpira trdnjavam pot in zapira dijago- nalo aS—hI. 38. )------Da8—c8 39.) Kg2—h2 --- Stoltz ne mara šaha na g4. 39. )------ThJ?—e8 40.) f5Xg6 f7Xg6 41.) Tf3—f6 --- V brezupni poziciji se je črni vdal. Gre-žilo mu je ne samo Tf6Xd6, temveč tudi 42.) Tf6Xg6+, Kg7Xg6, 43.) Tfl—f6+, Kg6—g7, 44.) De2Xh5. Mirno in konsekventno je Stoltz pro-vedel svojo igro. Šport Gradjanski (Zagreb) : IBrija Prvenstvena tekma Svoboda : Grafika Do gostovanja glasovitega SK Gradjan« skega, ki ga je preteklo nedeljo preprečil ZNP, pride torej vendarle jutri. Gradjan« ski pride tik pred pričetkom državnega pr' venstva na ogled v Ljubljano s kompletnim I. moštvom, ki je pred mesecem dni v eks* hibicijski igri zmagalo nad Ilirijo v Za« grebu s 4 : 1, ki je v prvenstvu porazilo Concordijo s 4:0, profesijonalno Sabarijo s 5:1 itd. Nastop Gradjanskega kot dolgoletnega, nad vse popularnega prvaka Zagreba in našega državnega prvaka ter najbolj uspeš' nega reprezentanta jugoslovenskega nogo* meta v inozemstvu, je pri nas vedno vzbu» dil mnogo pozornosti, pa najsi je bilo to pred vojno, ko je odhajal domov v Za' greb z visokimi zmagami, ali l:o je na po« tu na slavno turnejo po Španiji podlegel Iliriji, ali pa ko je v prvenstveni tekmi z Ilirijo doživel znani debakl, ali v_ pozne j* ših prvenstvenih srečanjih z Ilirijo itn s Primorjem. Tudi jutrišnji nastop Gradjan« skega gotovo ne bo zgrešil svojega učin« ka. osobito, ke rse vrši tik pred pričetkom državnega prvenstva, kar omogoča razne prognoze in primerjanja. Predtekma Svoboda : Grafika je odlo» 5i;lne važnosti za izid letošnjega lokalne« ga prvenstva v Ljubljani. Po izločitvi Pri* morja in Ilirije iz lokalnega prvenstvene« ga tekmovanja vodi namreč v tabeli Svo« boda s 4 točkami in scorecm 6:1. Ako zmaga tudi jutri, ji je ž« sigurno prvo mesto in pride v finale s SSK Mariborom. Ako pa izgubi, ostane izid prvenstvenega tekmovanja otvorjen, ter bo imel odločil« no besedo še Hermes, ki ima sedaj 3 točke i,n seore 7:7. Tudi za Grafiko je jutrišnja tekma največje važnosti, ker ako zmaga nad Svobodo, ima teoretično še možnost zavzet' drugo mesto v tabeli Tekma Grafika : Svoboda se prične ob 15., tekma Ilirija : Gradjansiki ob 16.30. Za obe tekmi je vstopnima skupna. Službene objave LNP (Nadaljevanje iz seje p. o. 22. t. m.) Za nedeljo 26. t. m. so določene nasled« nje prvenstvene tekme: igrišče Ilirije: ob 8.45 dopoldne Jadran : Korotan, službujoči odbornik g. Buljevič, stranska sodnika, Go« li, Novak; dopoldne ob 10.15 Svoboda rez.: Grafika rez-, ob 15. Svoboda : Gra« fika. — Službujoči odbornik g. Bucik, stranski sodniki za prvo tekmo. Gabršek, Kemperle, za drugo Kovač, Kune. Igrišče Primorja: ob 9.30 Slovan : Nata« kar, službujoči odbornik g Accctto, stran« ska sodnika Peternel. Cizei. Blagajniško službo vrši prvoimenftvani klub Rediteljska služba se priče pol ure pred začetkom tekme. Klubi 6e opozarjajo, da postavijo po tri starejše reditelje, opremlje« ne z znaki Po sodniškem poročilu o tekmi Jadran : Slovan, odigrani 19 aprila, se predasta ka« ženskemu odboru igr. Štciner Karel s suspenzom in Zadel Samo. Ker je SK Svoboda Vič sprejeta med redne člane JNS se verificirajo s pravom takojšnjega nastopa naslednji igralci: Koro« šec Ciril, Oblak Alojzij. Tehovnik Franc, Velkavrh Viktor, Burnik Vinko. Gruden Franc, Pezdir Ivan. Korošec Stanislav, Tra* tar Karel, Babnik Lado. Drapek Vinko. Ogrin Franc, Vodušek Karel. .Terala Vinko, Bitežnik Jože. — Igralci: Robida Stane, Merhar Milan, Burnik Anton bodo verifi« cirani. ko pošlje SK Svoboda, Vič slike. Verificiraio se naslednje prvenstvene tekme: I. SSK Maribor : SK Železničar 1:1, SK Zelezn ičar, rez.: I SSK Maribor, rez. 2 : 1, SK Rani d : SK Svoboda. 8 : 0. SK Amater : SK Dobrna 3 : 0. Atletrk SK : SK Olimn 3 : 1, SK Rapid : T. SSK Maribor 1 : 0, SK Ranid, rez.: T SSK Maribor, rez. 3 : 0, SK Olimp : SK Šoštanj 1 : 1. Nove izkaznice za igralce se bodo lz« dajale po končani prvenstveni sezoni. Taj* nik TT. (Iz seje v. o. 22. t. m.) Prisotni: Ribarž, Stanko, Kuret. Novaik, žetima. Kralj Malovrh Kovač Vospemik, Masi, Dorčec, Friedl, inž. Kulji.š. Na znanie se vzame doniš SK Jadrana, št. 25 od 18. t. m. — S!K Elan bo preje! na svoj dopis z dne 18. t. m. odgovor, čim SZNS odgovor? LNP. — Na znanje se vza» me dopis SK Celje z dne 14. t. m., v ka« terem javlja nov odbor (predsednik g. dr. Rebernik. tajnik g Tome M.). — Potriu« ie se imenovanje g. B^rgerja Tvana v Mo Trbovlje namestu g. Dolinarja Ivana. — Dopis ASIK Primorje z dne 18. t. m. se odstopi JNS. Za turnir, ki ga priredi SK Železničar (Maribor) v Mariboru ob priliki kongresa železničarjev, se rezervirajo termini 11.. 12.. 13 julij t. 1. V teb dneh niso ostalim klubom dovolipne nogometne prireditve v Mariboru. — Tajnik I. Službeno te SZNS. Delegirajo se k tekmam dne 2b. t m. Svoboda L : Grafi« ka L g. Pevalek; Svoboda rez. : Grafika rez. g. Skalar; Jadran : Korotan g. Zupan; Slovan : Natakar g. Vidie; Primorje rez. : Trbovlje g. Breskvar; Gradjanski Za« greb : Ilirija g. Schnetler, stranska sodnika gg. Hartman in Zuccat+o. Na čas in kraj tekme se gg. sodniki opozarjajo n« služ« bene objave LNP. ASK Primorje. V nedeljo ob 14. pri« j a tel j ska tekma s SK Trbovlje na našem igrišču v primeru lepega vremena. Postavo objavimo jutri. SK Zagorje razpisuje ob pritlnlki svoje« ga športnega dne stafetni tek za inž. Lo« skotov prehodni pokal ln distančni tek skozi Zagorje. — Oba teka se vršita v nedeljo, dne 3. maja t. 1. ob 10.45. Celo« kupna proga je razdeljena na pet prog in sicer: Start: ob 10.30 po 300 krat 350 krat 400 krat 800 krat 300 m. Nagrade: Zmagovalna petorica častne kolajne, klub do« bi inž. Loskotov prehodni pokal, ki pre« ide v stalno posest po trikratni oziroma petkratni zmagi v presledkih. — Distanč« nii tek: start: ob 10.45. Proga 1000 m. Na« grade: Prva tri ^mesta s spominskimi ko« lajnami. Prijave je poslati najkasneje do 28. aprila t 1. na naslov SK Zagorje. Pri« iavnina za osebo 2 Din, za moštvo 10 Din. Naknadna prijavnima dvojna. SK Zagorje, kolesarska sekcija razpi« suje velike medklubske dirke, ki se vrše v nedeljo, dne 3. maja t 1. v Zagorju ob Savi. Spored: Glavna skupina: Proga: Za« gorje » Trojane • Krašnja • Domžale in obratno 78 km. Start ob 9.30 v Zagorju vis a vis gostilne Ernejc. Obrat v Dom» Žalah pred restavracijo »Slokar«. CilK Celja se bo vršila ▼ nedeljo 26. t m. ob 16. na Glaziji. Ten1ška sekcija Atene naznanja vsem članom in nečlanom, da so prostori od 25. t. m. dalje na razpolago. Ure se rezervirajo pri oskrbniku na prostoru. Člani plačajo od 1 in pol ure 5 Din, nečlani 7 in pol Din. Glede sezijskih kart opozarjamo, da se plačajo lahko v dveh zaporednih obrokih (mesečnih). Sezijske karte veljajo od 1. maja dalje. Batiio 'Os, n"u. c j-v- S R. KUNC VERA RUSOVA POROČENA 23. MARCA 1931 LJUBLJANA GROSUPLJE L. -J Modroce predoin je m 8 I s 11 fine prahu m specialnem stroju nn« Rnem nemščine — »nr-kne Mciinc na Rledn. 16615-1 Učenca ii trna veselje do trgovine mašanega blaga, korajžne-ci in zdravega, z dobrimi t-'Istimi spričevali sprej-ji c-n takoj. Naslov v ngl. cd d sik o »Jatra «. 16604-1 Sestra pomočnica jfcolovana vreno kao pri-p.vrno* Ta ordinaciju, traži ■ r k liječniku gyn«chol»gu p-.riu^a iKka se šalju uz prepis dosada-šnjih svje->lil» i ?a fotografijam r,.i l>r. TTinko Maric, Ya-n?lin, Gajeva ulica br. 1. Ksstup o-lmah. 163P5-1 Pžačiino natakarico t »rf ektao in kavcij« zmožno, ter podnatakarico — dobre m-oči sprejmem -.a sentijo v Rof. _ Slatino. Voandbe na Josipino Kle-<•■--»-i«-. Velika kavama — Kočevje. 10620-1 Mesar, pomočnika I-zvrs-tnega v sekanju mesa, prostega vojaščine sprejmem na Domobranski cesti št. 7. V poštev pridejo samo z dobrimi spričevali. 16347-1 Šoferja dobrega vozača in vajene- ^a vseh popravil, k tovornemu avtomobila sprejme Pečar Viktor, Kodeljevo, Zadružna ulica štev. 17. 16656-1 Prodajalka dobro izurjena v trzovini mešanega blaga, ki bi pomagala hidi v gospodinjstva, se išče za takoj — s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na naslov: T. Fischer, Sv. Peter v Sav. dolini. 166S3-1 Vajenca ta medičarsko obrt, z v*o oskrbo v hiši sprejme R. Petsc.hnig, Ljubljana, Sv. Petra cesta 59. 16690-3 Dobro kuharico n eno vsega hišnega delti. snažno, redoljubno in ■ t eno sprejmem p 1. ma->tn v trgovsko hišo na sli - Naslov pove oglas, odjalek > Jutra t. 16603-1 Kamnoseke v* delo v kamnolomu in ivnira, sprejme Kudolf kamnoseški -mojster « ; ram ju. 16562-1 Dekle • :>do in pošteno. za lažja 1 a sprejmem. Predstaviti r". t soboto med 4. in 6. r~n — Snpiera, Miklošičeva oesta 14/1. 16342-1 Prodajalko ta mesnici in prekajeval- iiioo, ki bi prevzela prodajo na svojo odgovornost sprejmem proti kavciji. — Ponndbe na podrui. Jutra v Mariboru pod »prodatačica«. 16723-1 Služkinjo za vse ki zna samostojno kuhati, z letnimi spričevali, zelo snažno. pridno Srn pošteno sprejmem k dvema osebama Ponndbe z vsemi podatki •na oglasni oddelek »Jatra« pod »Služki-nia — Celje«. 16701-1 šofer t dveletno prakso, vse- '•:»•)•><> zanesljiv, zmožen kavcije, dobi službo. Fn-r ijbe na oglasni oddelek »;nrra« pod. šifro »Kavcije z-nožen«. 16197-1 Manufakturist popolnoma samostojen i vodstvu manufaktur. oddel ka večje firme v Dravski banovini, dobi službo. — Oferte s currieulum vitae. potrebnimi spričevali In zadevami poslati na oglas, eldelek ».Tutrai pod šifro »Manufakturist«. 16315-1 Trg. vajenca h boljše hiše sprejme takoj v trgovino mešanega K'aga Leopold Grabrijan. Metlika. 16198-1 Natakarico vsestransko i z n r J e n o t v t e h gostilniških poslih, prikapljive zunanjost'., po-š:eno ia zdravo sprejmem v -talno službo. Zaslužek d">b°r. Pismene ponudbe r.a p^-dmžn.ieo »Jutra« v Ma-rilioru pod šifro »Natakaric« 1. maj«. 16591-1 Hotelsko sobarico i dobrimi spričevali, veščo r-mščine In zmožno kav-f"';e sprejme hotel štru-k j- 16534-1 Kuharico jx*fektr.'> — re^tavraci-Vko, iprejimem tak^i za Liub-linno. Plača 600—1000 Din N Ksio^r v ogla em oddelku »Jutra«. " 16439-1 Mesarski pomočnik presajevalee, mlaiei, dobi takoj sinžbo. Prednost imajo tisti, ki so že služiLi r>ri veSjih podjetjih. Tonudbe ra t-t. Evald Por-vvi^, Lj„b-_ 16-125-1 Pek. vajenca p» dogovoru sprejme takoj ailan Zupane, pek, Toplice pri Novem mestu. 16403-1 Pisarniško praktlkantlnlo c ■nenjem knjigovodstva, Fteoo^ratije in " nemščine iščemo. Obširne ponudbe na naslov: Tehnična pisarji*.. Ljnbljana, t>oštn? nre-da-I 307. * 163S8-1 Čevljar, pomočnika Tn':?.i?ega, za vsa dela, s hrano in stanovanjem v biS srrrejime tstkoj Anton PTecdj. Ijn-blian«, Gaieva sHea 2. 16642-1 Potnika verziranoga v vinski_ stroki, poznanega in agilnega, za Dravsko banovino išče ugledna in renomirana vinska trgovina na štajerskem. Ponn'lbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Velik promert P6«, 16^5 Za Gorenjsko snreiime večja tvrdka ma-nnfakturae stroke več potnikov za obisk privatnih strank. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobri poboji c. 16499-5 Še nekaj potnikov spretnih v prodaji koles, craimofonov in šival, strojev. sprejme »Tehnik« — Josip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva c«»ta štev. 20 16696-5 Meyerjev Lexikon v povsem novem stanju, vseh li2 zvezkov, najnovejše izdajo 1027-1000, ki stane sicer 48^'0 Din, proti takojšnjemu plačilu prodam za. 30»>0 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lcxikon«. 16522-8 Boljše dekle ki zna tudi šivati, jžie mesto sobarice pri dobri družini. — Cenjene doipise na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Sobarica 24«. 16624-2 Pisarniška praktikantlnja s trg. tečajem, želi nameščen ja. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 16616-3 Uradnica x devetletno prakso r xii industriji, energična in samostojna prevzemalka lesa, delavskih evidenc, zavarovanja in dr., koreepon-dei>tka-strojeipi«ka, bi rada premenila službo v kako večje podjetje. — Ponudbe prosi pod značko »Polnovredna uradniku« na ogl. oddelek »Jutra«. 16634-2 Perica sprejme perilo v pranje, krpanje in likanje. Naslov v -oglasnem oddelku Jutra 16600-3 Zaslužek Je neomejen s prevzetjesn našega zastopstva in prodajo naših najnovejših patentov in drugih vsaki zasebni hiši. oziroma v vsakdanjem življenju potrebnih predmetov. Solidne brerkonku-renčne cene. Agenti, agen-tinje in upokojenci, ki posedajo privatne odjemalce, naj takoj pošljejo svoje ponudbe na Publicitas, d. d. ZagTeb. Ilica 9 — pod Jifro »Stalna zarada«. 5«26 Krajevne zastopnike za Slovenijo, za patenti rane ležeče kartoteko (Flachkartei) iščem. Ee-flektanti morajo biti zmoi ni organizacije v knjigovodstvu. Ponudbe na naslov: »Sofra«, Maribor — Aleksandrova cesta 5t. 43. 16593-3 Camernikova šoferska šola LJubljana, Dunajska c. 36 (Jugo Aato) telefon 2236. Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — o! Site ponj t 251 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Gojko Pipetibacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte Informacije. 13027-4 G. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski (Tonatis prepovedan.) 62. Zakaj, ko sem se nagnil nekoliko predaleč naprej, sem izgubil ravnotežje in eepnil spečemu moža na vrat. Ta se je seveda takoj zbudil; in med tem ko je pajek, Lop, hop, hop, splezal kvišku, je zgrabil mož mene za rep in me odnesel na vrt... Solicitator s preko 10 let praJwe t odvetniški pi-sami, ki obvlada tudi perfektno strojepisje, poleg slovenskega tudi nemški jezik, želi spremeniti slnžbo. Nastop po dogovoru. Cenjene ponudbe na oglasri oddelek »Jutra« pod sSolicitator«. 16606-2 Knjigovodja smožen e>n ostavnega in iho-stav. knjigovodstva, išče službo. Položi tudi primerno kavcijo. — Ponudbe na ogl.is. oddelek »Jutra« pod šifro »Knjigovodja«. 16632-2 Kot čevljar, vajenec bi šel 16 lert star, zdrav in požtem fant, kjer bi imel veo oskTbo, razen obleke v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv vajenec«. 16461-2 Mlad pek. pomočnik ?, dobrimi spričevali, išče službo za takoj ali pozneje. Rojko Franjo, pekarna Macinec, pošta Trstenjak, Medjimurje. 16422-2 2 mizar, pomočnika iščeta skupno ali posamič delo t Dravski banovini. Cenj. ponudbe d« cgla3nd oddelek »Jutra« pod šifro »St. 16.674«. 16674-2 Mlad trg. pomočnik izurjen v manufakturi, galanteriji m špeceriji, želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Pridem 84«. 16684-2 Gospodična ■inteligen-tna ta simpatična, izpitna šivilja modnih c-b-Ie-k, šteparica pletenin in krojenja, išče službo v modnem salona ali tovarni pletenin, event. gre tudi privatno. Refiektira na Maribor ali okolico Celja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »S5«. 16685-2 Brivski pomočnik mlad, vešč v moški stroki »n dober bubi štucer, želi stalno nameščanje v S'« veniji. Ernest Redenšek, pri g. Zupancu v Laškem pri Celju. 1671-3 2 Dekle z dežele se želi izpopolniti v kuhanju. Mic.i Flajs, požtn-o ležeče Cerklje pri Kranju. 16715-S Lesni strokovnjak išče m-e^to manipulanta ali skladiščnika. Ponudbe pod šifro »Dober strokovnjak« na orlasni oddelek Jutra. 16712-2 Inteligentna gospa Slovenka, srednjih let, izvrstna kuharica, redoljubna in izvežbana v vseh gospodinjskih delih, * z večletno prakso kot samostojna gospodinja, želi nameščanje pri boljši družini, ali dobro situiranem samca v večjem mesto. Ceuj. ponudbe na. oglas, oddelek »Jutra« pod »Podjetna gospodinja«. 16706-2 Perfektna kuharica srednjih let, vaTčna in snažna ter vsestransko izvežbana, z večletno prakso,^ želi n.imeščenja' pri boljfi družini ali pri boljšem gospodu. Refiektira le ma večja me^ta. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dobro kosilo in do. bra večerja«. 16707-2 Cltajte in Študirajte naj« eenel Rokavice od 16 Din, namizne prte bede, 140 cm široke 35 Din, svilene nogavice x »žur 40 Din, mič-ne s vil p,ne rokavice 50 Din, 3 svilene kravate 35 Din, kuhinjske predmet«, deko-racijske predmete, jedilni pribor, posteljne garniture r.a ugodne poljubne plačilne obroke pri »Omni a«, Miklošičeva cesta štev. 14 16470-6 Tehtnico SchuMr, za 5 kg, »al« rabljeno, en£ »Jutra« pod »Ca 80 KW« 16605-7 Traktor pettonski, na surovo olje, dobro ohranjen, popolnoma brethiben, kupim. Ponudne na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »TraktOT«. 16584-7 Stekleno omaro za na podel v prodajaln! kupim. Ponudb« s navedbo velikost in cen« na naslov: Novak, Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. — Istotam s« proda tabla, 4 m dolga ta 55 em široka, pripravna sa firmno tablo. 16661-7 Telefonski aparat avtomatski, rabljen, kupi takoj Ivan Grilc, Cankarjevo nabrežje 25. 16710-7 Posestva — hiše od 2—300 oralor — ter gostilne in trgovine mestne in deželske, kakor tudi mline, žage in graščino prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna alica št. 30. 16613-20 Lep travnik blizu kolodvora Ponikva, in gozd po ngodni ceni naprodaj. — Vprašati: Fo-brežje pri Mariboru, Zagata nlSca i 16588-30 Moderna vila lepa, nova, 6 sob. 2 dfll, i vsem komfortom in lepim obširnim vrtom, na lepem kraju Ljubljano, v bližini Vrtače takoj naprodaj. — Naslov v oglasnem odil"Ikn »Jutra«. 16478 20 Enonadstropna hiša novoaidana, s štirisobnim parketiranim stanovanjem in 2 mapjšima stanovanjema, i elektriko, vodo, kanalizacijo ter čez 1300 ms vrta, pod Rožnikom naprodaj ®a 285-000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 16414-20 Stavbna parcela 5O0 m1 velika, vogalna tn solnčna, poleg Sv. Krištofa takoj naprodaj. Informacije daje Tehnični biro, Ljubljana, Gradišče št. 13. 16157-20 Stavbna parcela 1264 mJ velika, pripravna za trg. ali stanovanjsko poslopje, na prometni točki, kjer ni nobene trgovine, 10 minut od postaje in cerkve v St. Vida nad Ljubljano poceni naprodaj Pojasnila daie Jože Rojšp, Gunclje it. 4 — St. Vid nad Ljubljano. 16638-20 Stavbno parcelo na lepem prostoru v solnč-ni legi v Ljabljani prodam Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »S. D,« 16691-20 Hiše 25—70.000 Din dn več posestev ugodno naprodaj. — Posredovalnica »Marstan«, Maribor, Koroška cesta St. 10. Priložite 2 Din znamke. 16731-20 Vinograd, posestvo blizn Celja in postaje zelo uerodno prodam. Posredovalci izključeni. — Naslov pri podružnici »Jntra« v Celjn. 16731-20 Mlekarno slaščičarno in delikateso, dobro vpeljan« takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jntra«. 16511-19 Lepo pisarno obstoječo i* 2 visokopri-tličnih sob in pritiklin, v Tavčarjevi (Sodni) ulici oddam ta&oj v najem. — Pismene ponudbe na ogi. ■oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa pisarna«. 16671-19 Lokal primeren tudi za pisarno, z nekpj inventarja, blizu sodišča in kolodvora takoj oddam. Naslov pove cgL oddelek »Jutra«. 16351-19 Lepo skladišče primemo todi za večje delavnico, oddam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra •pod »Primerno skladišče«. 16703-19 Pridihi Suhe mavrahe fižol »Cipro« in sveža jajca kupuje »Proda«, Ljubljana, Prečna ulica St. 6. 16669 33 /Umrtunju Stanovanje 2 do 3 sob in kopalnice, solnčno -ter sabo, v centru mesta ali blizu električne postaje iščem za avgust. Ponadbe na oglas, oddefek »Jutra« pod »3 6obe«. 16575-21 Stanovanje 5 a& 1 sobe in kuhinje, z vrtom, v stari hiši v šent-peterskem okraja dobi stranka, VI je pripravljena na lastne stročke prenre-ditL Pofcv« »e v Franko-panski nlioi 12. 16520-21 Sobo ln kuhinjo event. samo sobo ižčeta za 1. maj zakonca brez otrok. Naslov v oglasnem oddelko »Jutra«. 16421-21 Stanovanje sobe ta kuhinje, % vrtom odda A. Grebene, Ljubljana, Velika čolnarska ulica št. 15. 16629-21 Stranka treh oseb (2 hčeri ln oče} zelo mirna, išče ta junij, julij ali avgust suho, solnčno in čisto stanovanje 2 »ob ln pritiklin — najraje ▼ Sent-peterskem. Kolodvorskem ali Poljanskem okraju. — Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dve hčeri in oče«. 16567-81 Stanovanje 2 »ob išče tričlanska družina — najraje na severnem deln mesta. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Junij-julij«. 16534-21 Stanovanje tri. aH dvosobno, > kabinetom ta vsemi pritiklinami iščean ia takoj ali z janijem. — Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. oddelek »jatra« pod šifro »Udobno za junij«. 16506-21 Dvosob. stanovanje v pritličja odlnm. Naslov v oclajsnem oddelka Jutra 16554-21 Trisob. stanovanje boljše, v mestu 5£č« s 1. avgustom boljša tričlanska dTužina. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Z navedbo cene«. 16697-21 Za dijakinjo iščem stanovanje (tudi kot sostanovalka) z vso oskrbo Ponudbe na oglas, oddelei »Jutra« pod »Zmerno«. 16625-23 Lepo sobo solnčno, z uporabo kopalnic« oddam s 1. majem na Uruberjuvetm nabrežja 14/1 16596-23 Čedno sobico s hrauo in vso oskrbo od. dam solidni gospodični ali gospodu na Prulah. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16477-23 Prazno sobo lopo ta veliko, • posebnim vhodom ter uporabo kopalnice oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16431-23 Opremljeno sobo solnčno, v visokem pritličju, blizu cestne lelez niče, išče soliden gospod pri družini brez otrok. — Ponudbe aa oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Cel dan odsoten«. 16549-23 Blizu Tabora ta bolnice oddam opremljeno sobo solidnem« gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15537-23 Sostanovalko (ca) v čisto, solnčno ir. pritlično sobico sprejme Drofenik — Glinška cesta št. 5 — poleg Stan in d