sto IV 9 PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST sobota 13. novembra 1948 Spedizione in abbon. portale Poštnina plačana v gotovini Štev. 265 (1050) II. KONGRESA KP SLOVENIJE Prišel bo čas, ho slovenskega naroda tte bodo več ločile meje ,e dejal general Bošnjak, delegati CK KPJ, ko /e govoril 0 Slovencih na Tržaškem ozemlju, v Italiji In Avstriji ^bljana, 12. — Nadaljuje Letno poročilo UliJA Šest milijonov delavcev stavka v Biconi ° H. kongresa Komunistične . li® Slovenije, na katerem so pozdrave predstavniki ! lralnih komitetov Komunistični ^ Hrvatske, Bosne 'jkj. ceSov*ne ter Makedonije, ka-'L, predstavniki jugoslovan-^jske. ^Kongres so pozdravili j ^ Predstavnik Komunistične par-^ tržaškega ozemlja Branko Ba-i.'1. ®redstayniki Osvobodilne frcnil m hotnih sindikatov Slovenije !a!iaPredstavnik Zveze vojnih in- ^^sedstvo kongresa je prejelo i ff*110 število brzojavk in reso-jj’ X katerih delavci tovarn, pod-ioa žavod°v in zadrug Slovenije javljajo kongres. Včerajšnji seji kongresa je, f.0t smo že omenili, govoril tudi lo®K KPJ Ivan Gošnjak, ki je J^7aril. da bo ta kongres prispe-rv,j utrditvi organizacije in enot-Kp Slovenije ter bo v spod-0 komunistom in vsem delav- m, Slovenije za izvedbo U~)ega načrta Slovenije. *%•! . a republika Slovenija je ? jugoslovanska republika, je '% ?ošnjak. ki je po zmagoviti jugoslovanskih narodov mo-jS ^Ustiti dobršen del slovenske-irJV, bivalstva izven meja jugo-republike, i H **_ ž>vi veliko število Slovencev '■Hii v AvslrlJ| in na Tržaškem i?. točenih od svoje domovine ln tjju Vfženi najbolj surovemu načinu Vr0(lovanJa ter odfekanJa naJ- kn demokratičnih pravic. Ta t, so služila kot izhodna točka r°diranje v Jugoslavijo italijan- nalog S .a nemškim zavojevalcem in kot Sto log. Vo za sistematično uresničevanje k railJenja Jugoslavije in njenih l^®v' Kljub junaški borbi vseh ov Jugoslavije pod vodstvom lts *° bila ta področja odtrgana od S *v,^c in 50 os*a,a pt>11 *uJ,m Jar- lij,' Wi se nismo odrekli tem pod. 01 io se jim ne bomo nikoli odre- kli. Ne bomo se jim odrekli, ker v teh krajih živijo Slovenci, ki telijo, zahtevajo in se borijo za priključitev k Federativni ljudski republiki Jugo. slaviji in k njihovi domovini Sloveniji. Uverjeni smo, da bo prišel čas, ko slo-venski narod ne bo več ločen po mejah, pač pa bo združen v svobodni ljudski republiki Sloveniji, kjer bo ii-vel v bratski skupnosti z narodi FLHJ. Nato je Gošnjak govoril q petletnem načrtu in o graditvi socializma v Jugoslaviji ki Se gradi z lastnimi sredstvi, kar pa ne pomeni, da se ta gradi ločeno od drugih držav. Nasprotno, je poudaril Gošnjak, prepričani smo, 'da je tesno gospodarsko sodelovanje za državami ljudske demokracije in socializma edina pot za razvoj socialističnih držav. Imamo trgovinske odnose s številnimi državami in v prvi vrsti s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije in bomo sklenili druge trgovinske pogodbe z vsemi tistimi, ki to želijo pod pogojem, da te pogodbe ne bodo v škodo Jugoslaviji, to je pod pogojem, da se sklenejo na podlagi enakopravnosti. Izvažamo iz Jugoslavije presežke in uvažamo, kar je potrebno za graditev države in za njeno obnovo. V tem smislu gradimo mi državo z lastnimi sredstvi. Tudi druge države ljudske demokracije gradijo socializem pod istimi pogoji. Namen naše petletke je, da si delavci Jugoslavije ustvarijo boljše in lažje življenje. Prispevala bo k utrditvi obrambe Jugoslavije, kar bo čuvalo pridobitve revolucije v Jugoslaviji. Razen tega bo uresničenje petletke in graditev socializma v Jugoslaviji prispevalo k utrditvi proti-imperialističnega tabora pod vodstvom Sovjetske zveze. Govoril je dalje o obtožbah nekaterih komunističnih partij proti vodstvu KPJ, proti jugoslovanskim narodom in proti Jugoslaviji sami Pri tem je poudaril, da je enotnost KPJ vedno močnejša. sovražnika. S tako linijo razbija italijansko-slovansko bratstvo, ki je bilo skovano s krvjo v narodnoosvobodilni vojni, ter skuša uvajati v partijo in y ostale demokratične organizacije Unijo najhujšega oportunizma in dejanskega likvidatorstva vsake revolucionarne borbene linije ter na liniji spo-razumništva in koncesij, italijanski buržoaziji. S tako politiko razbijanja enotnosti demokratičnega gibanja in likvidacije vsake dosledne revolucionarne linije se hoče onesposobiti tržaško demokratično gibanje za borbo proti imperializmu in domači reakciji na liniji spoštovanja mirovne pogodbe. Z obsodbo dosedanje politične linije se ho. če opravičevati pred lastno buržoa-zijo in pripravljati pogoje za priključitev Trsta k Italiji. Dejansko je Vidalijev tisk že danes postal tisk italijanske komunistične partije v Trstu, je izbruh dolgo zadrževanega nacionalšovinizma v odnosu do slovenskega prebivalstva, do Jugoslavije in do dosedanje dosledne revolucionarne borbe v interesu tržaških demokratičnih množic. Dogodki v Trstu zelo jasno pričajo in so najbolj izrazit primer, kako je resolucija Informbiroja škodovala delavskemu gibanju. Pričajo, kako reakcija izrablja to resolucijo za razbijanje demokratičnega gibanja v svetu. Komunistična partija Tržaškega ozemljr« *» danes v nelahkem položaju, ko se- mora boriti na dveh frontah, proti zunanjemu imperializmu in domači reakciji ter proti razbijaški politiki in razvijanju nacionalizma v lastnih vrstah. Prepričani smo. da bodo proletariat in demokratične množice Trsta znale v tem težkem položaju premagati yse težave, da bodo znale izločiti iz svoje srede vse tiste, ki izkoriščajoč resolucijo Informbiroja ter z besedami inter-nacionalizma, Sovjetske zveze in Stalina razbijajo enotnost in revolucionarnost tržaškega demokratičnega gibanja. V. tej borbi mora tržaško demokratično gibanje imeti v novi Jugoslaviji vso oporo in pomoč, ki jo je imelo do danes, mora zavreči krivične obtožbe, ki so bile izrečene proti Jugoslaviji. Komunistična partija Tržaškega ozem lja bo odločno nadaljevala na dosedanjih pozicijah borbo za demokratične pravice tržaških množic v prepričanju, da bo tako kot včeraj uživala vsa nesebično pomoč od nove socialistične Jugoslavije in njene komunistične partije in v prvi vrsti od Komunistične partije Slovenije. Edino na tej liniji bo Komunistična partija Tržaškega ozemlja častno izvršila svojo revolucionarno in internacionalistično dolžnost. Naj živi Komunistična partija Slovenije! Naj živi Komunistična partija Jugoslavije z yoditeljem in učiteljem jugoslovanskih narodov tov. Titom na čelu! varnemu svetu PARIZ, 12. (AFP) — Jugoslovanski predstavnik pri OZN dr. Jože Vilfan je 1. t. m. izročil Varnostnemu svetu letno poročilo Vojne uprave JA o upravljanju Jugoslovanskega področja Tržaškega ozemlja v dobi od 16. septtembra 1947 do 13. septembra 194*. Porodilo navaja podatke o delovanju ljudske oblasti (svobodno izvoljenih krajevnih, okrajnih in okrožnih odborov), o vlogi jugoslovanske vojne uprave, o odnosih z anglo-ameriško vojaško upravo in o političnih pogojih na jugoslovanskem področju. Priložena Je statistična obrazložitev o trgovini te cone, na podlagi katere uvoz prevladuje nad izvozom. Ta presežek kaže skupno z okupacijskimi stroški in z zneski, ki jih je vojna uprava JA izplačala za penzije, ki jih bi morala izplačati italijanska vla. da, primanjkljaj 768 milijonov jugolir, ki so ga krili z jugoslovanskim posojilom. Poročilo daje tudi podrobne podat. FRANKFURT, 12. — Okoli šest milijonov nemških delavcev, med katerimi 470 tisoč rudarjev iz Porurja je danes stopilo v stavko v britanski in ameriški coni. Ta stavka bo trajala 24 ur in so jo proglasili kot protest proti stalnemu naraščanju cen v zahodni Nemčiji in proti gospodarski politiki nemških voditeljev v Biconi. Stavka je bila splošna v vseh ir* dustrijah. Predsednik sindikalnega sveta Bicone je izjavil, da se sindikati ne bodo umaknili pred novimi akcijami, če ne bodo zahteve sindikatov upoštevane. Sindikalni svet na Bavarskem je sinoči pozval delavce, naj nadaljujejo stavko, dokler ne bo zadoščeno njihovim zahtevam. BEOGRAD, 12. Tanjug. — Jugoslovanski poslanik v ZDA Sava Koke o uspehih na področju ljudske I sanovič je danes z letalom iz Wa-izobrazbe. shingtona prišel v Beograd. Nemčiji vračajo njen največji vojni arzenal Govor poljskega delegata na seji politične komisije OZN - Jugoslovanski delegat poudarja konstruktivnost sovjetskega in poljskega predloga za razorožitev ZAHTEVAMO lahojšnio izpustitev na svobodo tovarišev murnu, munmim, sioiti m sarnt Vsi člani stavkovnega odbora brez razlike pa morajo biti oproščeni vsake krivde, ker so se borili na čelu vsega demokratičnega tržaškega ljudstva z dvanajstdnevno stavko za pravično stvar Včeraj dopoldne je bil prvi dan razprave pred anglo-ameriškim okupacijskim vojaškim sodiščem proti tovarišem Ukmarju, Laurentiju, Stoki in Sorti. Po uvodnih formalnostih je bila razprava takoj odložena za 7 dni. Vsem štirim tovarišem pa je sodišče odklonilo podelitev začasne svobode (nasprotno kot v primeru Juraga in Se-millija), ker je policijski inšpektor Buranello izjavil, «da niso še končana zaslišanja vseh štirih«. PARIZ, 12. — Kakor smo že poročali se je na včerajšnji seji politične komisije zaključilo razpravljanje o grškem vprašanju. Na koncu je poljski delegat Kac Suhy zahteval, naj komisija posreduje za grškega novinarja, bivšega glavnega urednika lista «Rizospastis», Mano-lisa Glezosa, ki je bil obsojen v Atenah na smrt. Danes sta predsednik skupščine Evatt in glavni tajnik OZN Trygve Protestna stavka v Parizu pr o ti surovemu nastopu policije Stavka novinarjev kot protest proti zaplembi listov „Ce S o ir" in ,Humanitč" - Pomoč jugoslovanskih delavcev francoskim rudarjem Pozdravni govor tov. Babiča Predstavnika KP Tržaškega ozemlja ^. foy Predsednik javil pozdravni delegata KP Tržaškega o-ItJ* tovariša Babiča, so vsi kon- Vstali in ga pozdravili z <->v > tdt^enimi ovacijami, ki se več y et minut niso hotele poleči. ft«ds7°^em pozdravnem govoru je V Svtl*k KP Tržaškega ozemlja ranko Babič med drugim V ’. ltž9>rtlenu Komunistične partije ta! *e8a ozemlja in demokratič- ni LU<*stva Trsta pozdravljam 'k *°ngres Komunistične parti-V^nije. Nastanek in razvoj 'ftoj/^tične partije Slovenije ima (b. en Pomen za ves slovenski ‘Ori ’ Posebno pa je zgodovinska Komunistične partije Sionisti;;6 k°t sestavnega dela Komu- Partije Jugoslavije, da je del primorske zemlje v6n in priključen k Jugosla-'‘rodno osvobodilna borba, % e organizator in voditelj je ti4vtavio komunistična partija, je V°t0V0 odigrala važno zgodo-Vt- vlogo v razvoju revolucio-11 gibanja na Primorskem in '(v .eni Trstu, kjer poleg Sloven-*' P^bivajo tudi Italijani. Ravno Ja .J*15 je revolucionarni karak- O Mednarodni pomen narodno Sa 0<^'*ne vojne slovensKega na-Nboj1.11 Vseh narodov Jugoslavije vik J Prišel do izraza, ko so se ,Za nacionalno osvoboditev . „ . - - ■ion družile napredne in revo ega ljudstva na primor- „_r _ _ \ v4rne s'*e italijanskega Ijud-Prvi vrsti proletariata. Ravni '* s*. > nekaj posebnih zna-’■ v katerih se je ta boj raz-,£de na dejstvo, da se na % 'kem in y Trstu srečujeta '"'oda. j3« ' ; s* ^.Ov‘r>{ko dejstvo je, da je '* or0liniun‘stinča partija Sloveni-K. ^Uator jn voditelj osvobo- N| f .l11 revolucionarnega boja _asizmu ne samo slovenske- ampak tudi italijanske- IUUI 11 a 11 j ■ ■ JUV. 1*5» „i ati'nega ljudstva, kate-h,' t>rr)|ayn° silo predstavlja trža-vHjtariat' Dosledna linija Ko-' ,Partije Slovenije v bor. Hiii ‘ Etičnim okupatorjem je vedno večje množice rji sen življa, ki je vedno jJJ tiarW'avai revolucionarni zna-«dn° osvobodilnega boja ariskih narodov in sledil k i rc^slc0 boi'be slovenskih tk 1)1 h- 0Vanskih partizanov. To ističn m°K°Če' ie ne bi Ko‘ Iriit Partija Slovenije, do-,,0Sn »v°ii revolucionarni liniji 5o*tavila parolo Italijan-ritteJ sk**a bratstva in a tem S Ih . vseh naprednih in revo sil ter tako ustvarila osnovne pogoje za uspešen boj proti fašističnemu okupatorju. Na tej dosledni revolucionarni liniji, na liniji slovansko-italijanskega bratstva v borbi proti fašističnim okupatorjem je Komunistična partija Slovenije ustvarila revolucionarno enotnost slovansko - italijanskega ljudstva na Primorskem in v Trstu. Razvoj narodno-osvobodilne borbe na Primorskem in v samem Trstu je bil tako silen, da je potegnil narodno-osvobodilno borbo široke italijanske množice predvsem tržaškega in tržiškega proletariata. Oportunistično stališče predstavnikov italijanske komunistične par. tije, ki je v začetku zavirala razvoj partizanstva, ni moglo odločilno zavreti tega razvoja. Pod težo konkretnih rezultatov revolucionarne narodno-osvobodilne borbe je Komunistična partija Italije v Trstu, gnana od svojih lastnih množic, bila prisiljena prehajati na pozicije revolucionarne enotnosti in borbe proti fašističnemu okupator, ju. Osvoboditev Trsta in vse Primorske po jugoslovanskih partizanih je bila v prvi vrsti rezultat pravilne linije Komunistične partije Slovenije. Nepravilnost in krivičnost resolucije Informbiroja o položaju v komunistični partiji v Jugoslaviji se je največji meri pokazala v Trstu. Komunistična partija Italije je to resolucijo izkoristila za svo je politične cilje v zvezi s tržaškim vprašanjem. S pomočjo svojih ljudi v Trstu z Vidalijem na čelu je začela borbo proti vsej dosedanji liniji Komunistične partije Tržaške ga ozemlja; v tej borbi je nacionalizem prišel v največji meri do izraza. Vidali in njegova skupina sta uspe'a razbiti enotnost partije in vsega demokratičnega gibanja Tržaškega ozemlja. Povedla je naj ogabnejšo kampanjo blatenja in laži nove Jugoslavije z jasnim namenom ubiti v tržaškem ljudstvu vse simpatije do nove Jugoslavije Iz jugoslovanskega področja Trža škega ozemlja je hotela ustvariti oporišče za borbo proti Jugoslavij in ko tu ni uspela, je preko svojega tiska pričela kričati o terorju ki naj bi tam vladal proti antifašistom in internacionalistom. V svoji razbijaški politiki hoče razviti nacionalšovinizem v tržaškem proletariatu do slovenskega prebival stva, ki ga proglaša za nacionalističnega, ko se izreka proti krivič ni resoluciji informbiroja Isto se dogaja v Gorici in Be nečiji. Pri tej ogabni kampanji se poslužuje izrazov in psovk proti slovenskemu prebivalstvu, ki smo jih do včeraj poslušali samo od fa šistlčne drhali. Na vodilne položa je svojih organizacij postavlja ljudi. ki so bili izključeni iz partije oportuniste vseh vrst do odkritih PARIZ, 12. — Narodni odbor odporniškega gibanja ostro obsoja nastop policije pri včerajšnjih manifestacijah na Elizejskih poljanah, posebno še aretacijo dveh komuni, stičnih poslancev. Gospa Vaillant Couturier in Yves Farge sta šli na sodnijo, kjer je slednja povedala, kako je aretirani Villon v aprilu 1941 skočil s tretjega nadstropja, da je pobegnil pred gestapovci. Danes pa je imel Villon okrvavljeno srajco, ker so ga policaji udarili po glavi. Na njegovih prsih je bila opazna značka poslanca, križ častne legije in vojni križ. Pozneje so ga morali prepeljati v bolnico. Po. poldne sta bila oba komunistična poslanca izpuščena. Pariški policijski prefekt je ukazal zapleniti posebno izdajo lista «Ce Soir», češ da je podal netočne sodbe i*i take, ki bi lahko motile javno varnost. Ista usoda je zadela današnjo izdajo glasila francoske KP «Humanitč», ki so jo zaplenili na ulicah in v kioskih. V svoji redni izdaji je «Ce Soir» ostro pro. testiral proti policijski naredbi. Urad zveze tiska in sindikat pariškega tiska sta danes soglasno izglasovala resolucijo, v kateri odločno protestirata proti zaplembi dveh pariških dnevnikov, ker da taka zaplemba ni v skladu s svobodo tiska. Sindikat časnikarjev pariške pokrajine je dal vsem svojim članom ukaz, da prenehajo z delom za 24 ur. Predvideva se torej, da jutri pariški listi ne bodo izšli. Zveza sindikatov pariške pokrajine, včlanjena v Splošni zvezi dela, je odločila, da objavi jutri pro- testno stavko 24 ur. Delo bodo popolnoma prekinili pri podzemeljski železnici in avtobusih, pismonoše ne bodo raznašali pošte; delali bodo le v omejenem obsegu v bolnicah. Iz Aix en Provence poročajo, da je prišlo do incidentov med rudar, ji in vojaki, pri čemer je bilo 27 delavcev aretiranih. Agencija Tanjug poroča iz Beo- grada, da se po vsej Jugoslaviji na. daljuje nabiranje prispevkov za pomoč francoskim rudarjem. Tako so rudarji v Kreki v Bosni v enem samem dnevu nabrali 238 tisoč dinarjev, v Tuzli pa preko 300 tisoč dinarjev. Kot je znano, so jugoslovanski delavci že poslali francoskim rudarjem 10 milijonov frankov, df>si se je nabiranje, prispevkov šele pričelo. Partizani v Solunu izvedli več napadov na vojaške objehte Ostavka Sofulisove vlade Vsi tovariši, člani stavkovnega odbora slavne dvanajstdnevne stavke, ki jim sodi te dni anglo-ameriško okupacijsko vojaško sodišče, ki je ergan imperialističnih vlad iz VVashingtona in Londona, so biii pred dvema letoma na čelu splošne protestne stavke, katere se je udeležilo z nevidecim zanosom in ogorčenjem zaradi neofašističnega početja vse resnično demokratično tržaško ljudstvo. Zato je proces proti stavkovnemu odboru hkrati proces proti vsemu demokratičnemu ljudstvu. Zato je danes vse demokratično ljudstvo na strani vseh tovarišev, ki se nahajajo na zatožni klopi okupatorskega sodišča ter odločno zahteva, da sodišče vse tovariše brez razlike oprosti vsake krivde, štiri tovariše pa, ki so še v zaporu, da takoj izpusti na svobčdo. Ta zahteva je v interesu tržaškega delovnega ljudstva, kajti ono je spričo postopka vojaškega sodišča, ki je organ imperialističnih vlad, enotno. Zato zahteva, da to enotnost podpre vsak resnični demokrat in temu klicu se bo tudi vsak antifašist odzval. VS! OBTOŽENI TOVARIŠI SO SE BORILI ZA PRAVIČNO STVAR, ZATO MORAJO BITI VSI OPROŠČENI. To naše stališče je jasno, pošteno in nedvomno in kdor v primeru se- danjega sojenja stavkovnega odbora takšnega stališča ne zastopa, temu ni do protiimperiallstične borbe tržaškega delovnega ljudstva. Kdor spričo postopka okupacijskega sodišča dela med člani stavkovnega odbora razliko, kot jo dela na najogabnejši način Vidali in njegovo glasilo z Destradijem na čelu, ter dela proti interesom demokratičnega gibanja pri nas IN JE ZATO SOVRAŽNIK DEMOKRATIČNEGA GIBANJA. ZATO JE DOLŽNOST VSEH POŠTENIH DEMOKRATOV TRŽAŠKE-GA OZEMLJA, DA ZAHTEVAJO OPROSTITEV VSEH TOVARIŠEV STAV-KOVNEGA ODBORA BREZ RAZLIKE, TAKO TISTIH, KI SO SE JAVILI PRED SODISCEM, KAKOR TUDI ONIH, KI SE IZ KATEREGA KOLI VZROKA NISO JAVILI. O vprašanju pa, ali je bila stavka upravičena in ali je bilo prav, da se je pred dvema letoma stavkovni odbor umaknil na ozemlje Vojne uprave Jugoslovanske armade, pa bomo razpravljali pozneje. Danes pa je dolžnost vseh poštenih antifašistov, da najprej z odločno borbo osvoboditev in oprostitev VSEH članov stavkovngea odbora dosežejo! VSAKOMUR NAJ PRI TEM SLUZI ZA VZGLED SOLIDARNO ZADRZANJE JUGOSLAVIJE Z VSEM' DRŽAVAMI LJUDSKE DEMOKRACIJE S SOVJETSKO ZVEZO NA CELU NA GLAVNI SKUPSCINI OZN V PARIZU IN V VSEH NJENIH ORGANIH, SOLIDARNOST PRED MAN& VRI IMPERIALISTIČNIH DRŽAV IN NJIHOVIH SATELITOV. * * * ATENE, 12. — Vladni predsednik Sofulis je danes popoldne podal ostavko celotne vlade, ker je podpredsednik liberalne stranke Veni-zelos odklonil zaupnico vladi. Sofulis je nujno pozval podpredsednika Caldarisa, naj se vrne v Atene. Cim se bo Caldaris vrnil, bo kralj sklical sestanek voditeljev vseh strank, ki so zastopane v parlamentu. Caldaris je danes odpotoval iz Pariza. Takoj po ostavki vlade je liberalni voditelj v svojih izjavah skušal zmanjšati obseg dosedanjih uspehov grške demokratične vojske in govoril q zmagah monarhofašistov. Medtem pa poroča radio »Svobodna Grčija« o novih drznih podvigih borcev narodno-osvobodilne vojske, ki so danes začeli močan napad proti Solunu in napadli Tumbi. Dodatno poroča radio fSvobodna Grčija«, da so edinice demokratične vojske stopila v akcijo v samem mestu Solunu in izvedle več napadov na vojaške objekte v raznih delih mesta. NANKING, 12. — Glavni štab kitajske demokratične vojske poroča, da ta vojska napada Hsučov i vseh strani in Cangkajškovi vojski grozi popolno uničenje. Demokratične sile so dosegle točko, ki je deset kilometrov oddaljena severno od Hsučova in nadzorujejo vzhodni del železnice Lungaja do morja, t. j. od pristanišča Hajčov do področja Hsučov. Lie sprejela posebej predstavnika Grčije Pipinelisa in Jugoslavije dr. Beblerja. Popoldne sta sprejela predstavnika Albanije in Bolgarije. Na današnji seji politične komisije, ki je razpravljala o vprašanju razorožitve. Jugoslovanski predstavnik Cic-mil Obrad je izjavil, da vidi v sovjetskem in poljskem osnutku edini konstruktivni predlog. V istem smislu je govoril tudi poljski delegat Kac Suhy, ki se je skliceval na besede, ki jih je Bevin izrekel v Potsdamu. Bevin je takrat dejal: «Ne verjamem, da se hoče dati nemškemu bojevitemu narodu nov vojni arzenal. Ce je kdo name streljal trikrat, ne vidim vzroka, čemu bi mu moral vrniti njegov samokres, da bo lahko streljal v četrtič*. Poljski delegat nato izjavil; ((Strinjam se z Bevinom glede te točke. Kljub protestom dveh glavnih zaveznikov Francije in Sovjetske zveze so angleški in ameriški mifitaristi sklenili, da vrnejo Nemčiji njen največji vojni arzenal: Porurje. Ker predstavljam narod, ki je bil dvakrat v zgodovini žrtev nemškega napada, in katerega meje z Nemčijo so daljše kakor meje katere koli druge države, hočem poudariti v imenu svoje vlade, da vlada na Poljskem veliko vznemirjenje zaradi načrta za obnovo Nemčije, ki se izvaja z očitno kršitvijo potsdamskih dogovorov. Možno je, da je Bevin gotov, da se ta samokres ne bo naperil nanj v četrtič, toda izkušnja iz leta 1939 je pokazala, kakšno vrednost imajo podobne obveznosti. Francoski delegat je izjavil, da preučitev znižanja oborožitve in oboroženih sil ne bi smelo biti podrejeno izboljšanju mednarodnega položaja, kakor to zahteva belgijski osnutek. Velike države pa bi morale zastaviti svoje sile, da pripomorejo k temu izboljšanju. Dalje je francoski delegat dejal: «Naša boleča in tragična preteklost nam daje pravico in nam nalaga dolžnost kakor Poljski — in jaz se pridružujem današnji izjavi poljskega predstavnika — da ne sprejmemo razorožitve, ki ni podvržena nadzorstvu. -------------- TOKIO, 12. — Mednarodno sodišče v Tokiu je danes priznalo za krivo skupino generalov, ki so krivi napada proti Vzhodni Aziji, Kitajski, ZDA, Veliki Britaniji, Nizozemski in Sovjetski zvezi ter raznih grozodejstev. Tovariši Ukmar, Laurenti, Stoka in Sorta, člani stavkovnega odbora dvanajstdnevne stavke 1946, proti katerim se je začel včeraj dopoldne pred vojaškim sodiščem proces, so še vedno v zaporu, češ da še niso končana zaslišanja. Medtem pošilja demokratično ljudstvo Trsta in okolice kakor tudi Istrskega okrožja nove protestne resolucije vojaški upravi in zahteva takojšnjo izpustitev na svobodo zaprtih obtoženih tovarišev, ki niso krivi nič drugega kot obrambe demokratičnih s krvjo priborjenih pridobitev, katere je hotel prebujajoči se neofašizem pred dvema letoma nasilno zatreti s pustošenjem sedežev naših demokratičnih organizacij. Med drugimi so razen resolucij, ki smo jih omenili predvčerajšnjim in včeraj, poslale protestno resolucijo antifašistične žene s 64 podpisi iz okraia Magdalena, dalje okrajni odbor OF VI. okraja, IV. sektor OF VIII. okraja„ vaščani vas i Konto-vela s 70 podpisi, dalje demokratične žene Skednja in Kolonkovca, v kateri pravijo: ANGLO-AMERISKI VOJAŠKI UPRAVI TRST Demokratične žene Skednja in Kolonkovca, zbrane na svojem sestanku, odločno protestirajo proti aretaciji tovarišev stavkovnega odbora. Poudarjamo, da je bila dvanajstdnevna stavka pravična, ker je tedaj tržaški proletariat na čelu demokratičnega ljudstva Trsta branil svoje demokratične pridobitve narodno-osvobodilne borbe, ki jih je hotel neofašizem, ohrabren po anglo-ameriških imperialistih, zatreti. Ugotavljamo, da je proces proti tovarišem članom stavkovnega odbora hkrati tudi proces proti vsemu demokratičnemu ljudstvu Trsta. Zahtevamo, da se člani stavkovnega odbora oprostijo vsake krivde aretirani tovariši pa takoj izpustijo na svobodo. Hkrati zagotavljamo, da ne bomo prenehale z borbo za dosego vseh naših demokratičnih pravic. Demokratične žene Skednja in Kolonkovca Podobne resolucije pošiljajo s svojih sestankov tudi člani raznih demokratičnih organizacij Istrskega okrožja, ki preko vojaške uprave JA v Kopru pošiljajo proteste na anglo-ameriško vojaško upravo v Trstu. Prejeli smo prepise številnih takšnih resolucij, med katerimi je tudi resolucije članov okrajnega komiteta Komunistične partije za koprski okraj, dalje protestna resolucija sindikalne podružnice zidarjev in gradbenih delavcev, zaposlenih pri gradnji zadružnega doma in hotela «Učka» v Bujah, resolucija ljudstva iz vasi Vanganel, vasi Lobor, dalje vasi Marezige, Viršič, Lopar, Babiči, Sv. Peter, Nova vas, Krkavče, protestne resolucije sindikalnih aktivov Enotnih sindikatov iz Buj, Kopra, Umaga, Izole, Pirana itd. Protestna resolucija članov okrajnega komiteta KP STO-ja za koprski okraj se glasi: VOJNI UPRAVI JA, KOPER Člani okrajnega komiteta IiP v Kopru, zbrani na izredni seji dne 10.11.1948 protestiramo proti aretaciji tovarišem stavkovnega odbora s strani angloameriške okupacijske vojaške uprave. Omenjeni tovariši so bili aretirani sam o zato, ker so ostali odločni borci za pravice delovnega ljudstva proti vsem neofašistično nastrojenim elementom. Postopek VU v Trstu ni v skladu z mirovno pogodbo niti s statutom STO -ja. S takšnim postopkom se namreč kršijo najosnovnejše demokratične prauice sindikalne organizacije, katere naj-doslednejši voditelji in borci se zapirajo. Zaradi vseh navedenih dejstev, se obračamo na vojaško upravo JA, naj posreduje pri VU v Trstu, da takoj izpusti tovariše stavkovnega odbora na svobodo, ker so po krivem zaprti. Porurski problem tvori osrednjo točko razpravljanja francoskega, angleškega in ameriškega tiska. Po dolgem času. pišejo vsi francoski listi bolj ali manj enotno o tem vprašanju, to se pravi, da se tudi zagovorniki raznih «blokov» in «zvez na zapadu», v katerih prav za prav vedrijo in oblačijo anglo-ameriški imperialisti, pričenjajo zavedati, kam vodi Francijo ((prijateljstvo, zavezništvo in sodelovanje« 7. Anglo-američani. Listi dajejo poudarka zlasti Au-riolovim besedam, da «bi bilo neodpustljivo, obnoviti porurski arzenal«. «Humanite», ki se bavi tudi z aretacijo dveh komunističnih poslancev ob priliki včerajšnjih demonstracij, obdolžuje notranjega mini..tra, da je dal streljati v sprevod in piše: ((Enajsti november, dan, ko se slovesno spominjamo žrtev bojevnikov obeh vojn, dan, ko imajo še vsi Francozi v ušesih bobnenje nacističnih škornjev po Elizejskih poljanah, ni mogel biti drugega za vlado, s katero ljudstvo ne soglaša, kot dan očitanja. In v istem času, ko je ogromen sprevod stopal k Slavoloku zmage, je bila porurska trdnjava uradno izročena nemškim kapitalistom«. Tudi socialistični «Populaire» izjavlja, da so «Anglosasi zagrešili težko politično VELIKO RAZBURJENJE V FRANCIJI zaradi izročitve Porurja nemškim kapitalistom upunumsie vaeii visi ................................ . 7 7 izdajalcev in agentov razrednega 1 napako® in tudi drugi reakcionarni časopisi «ne morejo razumeti in niti dopustiti, kot pravijo, da bi jim svetovali zbližanje z Nemčijo prav tisti, katerih vsa dejanja imajo za učinek, da leta in leta zavlačujejo resnično francosko-nemško zbižanje. Londonsko časopisje pa ustvarja vtis, kakor da si hočejo Angleži v tej zadevi umivati roke kot Pilat. Tako pravi «Times», da «bi pametno še enkrat proučiti ta problem, ki zadeva Francijo tako od blizu«, in da ne bi bilo treba pozabiti, da so Francozi v vprašanju Porurja že precej popustili v svojih zahtevah, da bi prišlo do sporazuma z zavezniki. «Daily Mail« pravi, da soglaša z Auriolovo izjavo in nadaljuje, da morajo Britanci opustiti vse, kar ie v veselje Nemcem in v nejevoljo Francozom. Tudi liberalni «News Chronicle« kritizira frankfurtsko izjavo in komunistični «Daily Wor-ker» piše, da je res trenutek za alarm, ko se hoče izročiti vodstvo vojne industrije v bivših sovražnih državah izključno vladajočemu razredu. Dokaj drugačno je pisanje ame- riškega «Ne\v York Times«, ki zatrjuje, da ni nikakega dvoma, da lahko privede francosko zadržanje v tem vprašanju do nesoglasij med zahodnimi velesilami in lahko postavi v nevarnost ne samo «zapadno solidarnost proti ZSSR, temveč ves Marshallov plan«. Pravi 'nadalje, da so si Francozi »ustvarili napačno idejo o anglo-ameriškem programu«. Franciji se po mnenju tega lista ni treba ničesar bati od Nemčije, saj se vendar ustvarja zapadnoevropska in atlantska zveza. Na koncu se «New York Times# obrača na Francijo z njenim lastnim orožjem, ko pravi: »Upati je, da Francija, ki je bila na čelu, ko so se sestavljali ti načrti, ne bo postavila sedai sama teh načrtov v nevarnost s svojim zadržanjem, ki ni več v skladu g stvarnostjo«. Te besede pomenijo zkoraj toliko, kakor če bi Franciji rekli: Ubogaj in ne upiraj se! Glasnik poljske vlade je izjavil, da morajo biti Poljaki pozorni na rayvoi dogodkov v P.orurju. Na drugem zasedanju konference «šestih» v Londonu so ponovno govorili o francoskem protestu proti anglo-ameriškemu ukrepu glede industrije Y Biconi. Poročilo pravi, da «so vse delegacije s simpatijo preučile, izjavo francoskega delegata Alphanda«. Anglež Stevens je zahteval, naj se o vprašanju lastništva rudnikov v Porurju razpravlja p.o normalni diplomatski poti. Pri nadaljevanju dnevnega reda konference je pritegnil nase pozornost svojih tovarišev nizozemski delegat, ko je omenil teritorialne in gospodarske zahteve, ki jih je njegova vlada že večkrat predložila, in izrazil strah, da bi se kompetenca meazavezniške nadzorstvene agencije razširila tudi na tiste nemške pokrajine, ki jih Nizozemci zahtevajo zase. Izjavil je, da sedanji razgovori nikakor ne smejo prejudicirati končne ureditve tega vprašanja. Delegati so vzeli to izjavo na znanje. POTEK VČERAJŠNJE RAZPRAVE Posebej hočeta biti sojena Semlllt in Juraga Potem ko sta se Semilli in Juraga na nasvet svojega odvetnika odločila, da bosta pričala, je včeraj popoldne, ko se je razpravži po dvodnevni odgoditvi nadaljevala, nastopil kot priča Juraga. Izjave, ki jih je dal, so bile bolj splošnega značaja. Odvetniku Zennaru, ki je z vprašanji skušal dobiti odgovor, iz kakšnih razlogov se je 'stavka začela, je sodnik Bayliss odgovoril s svojim stereotipnim «No, no«. Glede ilegalnosti stavke je sodnik še enkrat pripomnil, da lahko oblasti napravijo konec ne samo stavki, temveč vsaki stvari pa naj si bo to športna prireditev, če škodi javnemu redu. Med drugim je Juraga povedal, da je odšel v cono B na odločilev ES, ker je bil tedaj član koordinacijskega odbora Enotnih sindikatov za obe coni. Za njim je bil zaslišan Semilli. V glavnem je povedal, da bi se stavka zaključila 5. julija, kakor je to zahtevala Vojaška uprava, toda to je bilo težko doseči, ker je bilo premalo časa na razpolago, da bi delavstvo pozvali k temu in da so bili duhovi preveč razburjeni. Skratka stavkajoči so bili proti temu. da bi se stavka končala. Obtoženec je jasno povedal, da je napravil vse mogoče, da bi se po ukazu vojaške uprave stavka končala. Sledile so si razne priče tedanji vodilni predstavniki posameznih strok Enotnih sindikatov. V bistvu so vse te priče ponovile, da je bila stavka resnično spontana in to kot reakcija na razna teroristična dejanja, ki so jih zagrozili fašisti in ker oblasti niso ničesar ukrenile proti temu. Tudi vse te priče so potrdile Semillijevo izjavo, da bi se stavka na ukaz vojaške uprave končala, če ne bi delavci temu napsrotovali, med temi je priča Dujc Rudolf jasno povedal, da so se po ukazu Vojaške uprave takoj vsi pobrigali, da bi se stavka končala, toda vsak poskus je bil zaman. Ko je priča De Santi Mario vprašal, ali lahko govori o vzrokih stavke, se je takoj zaslišal, predsednikov glas «No, No«. Odvestnik Zennaro pa «Ne, ne, o tem se ne sem govoriti, ker je tabu«. Ker je bil včeraj dokazni postopek zključen proti obtožencema, je sodnik izjavil, da ne bo izrekel še nobene odločitve v tem primeru, ker misli to storiti skupno z ostalimi štirimi obtoženci člani stavkovnega odbora, ki so bili v sredo aretirani. Takoj ko je to slišal, je Semilli v svojem in v Juraginem imenu protestiral in izrabil željo, da bi bila oba posebej sojena. Sodnik pa je vztrajal pri svojem ter pripomnil, da bodo verjetno dokazi proti ostalim obtožencem isti kot proti Juragi in Semiiliju. Priznal je sicer, da sta dva ločena procesa, vendar pa da bo naredij eno odločitev za oba primera. * * * Semilli in Juraga zahtevata to-rej, da jim okupacijsko vojaško so-aisce sodi ločeno od tovarišev Ukmarja, Laurentija, Stoke in Sor- tr • Kaj to pomeni? Saj sta se vendar takrat strinjala z njimi. Pa ne samo tedaj, še pred štirimi meseci sta se strinjala. Destradi (ki se je tudi strinjal z njimi) bi odgovoril na °’> ^aT.sta Pa- disciplinirano poslušala Kraigherja, tistega Kraigherja, ki ga Destradi seveda noče niti omeniti, ko govori, da je tedaj celo v Parizu slisal, da uvršča grandiozna borba tržaški delavski razred na častno mestno med demokratičnimi silami. Prav tista borba torej, kateri je stal na čelu tov. Kraigher. Zahteva ločenega sojenja pomeni torej zanikati delo tistih, ki so se borili za pravično stvar pod njego. vim vodstvom in ki torej tudi zanikati svojo lastno pravično borbo Tov. Ukmar Stoka, Laurenti in Sorta pa so ostali dosledni borci in ne pljujejo na borbo, ki so jo vodili v preteklosti, prav tisto bor. bo vodijo še danes. Le Juraga, Semilli in Destradi to borbo izdajajo. Prav gotovo ne v interesu tržaškega proletariata, temveč ravno narobe ... Kdo razbija SHPZ? V vsakem primeru je krivec-SHPZ! Samo to so hoteli povedati v «11 Lavoratore» od 10. t. m., četudi so to ugotovitev postavili pod naslov «Koroški veter v Devinu*. Prireditev samo so odpravili s par vrsticami, da so potem iz gostilniškega pogovora skovali novo pesmico prot. SHPZ, ki je kriva, da «ni poteklo ose o miru in da je prišlo do izzivanja». In vendar v Devinu nihče ne ve za kakšen incident, ki bi bil omembe vreden. Toda to ni vazno. Nekdo je skromno povedal svoje mnenje, da je škoda, da ni bilo na sporedu partizanskih pesmi. Kak vnet vidalijevec je to slišal, posvetilo se mu je i> glavi in odkril je lepo priliko, da spet enkrat lopne po Prosvetni zvezi! In samo ta namen ima sporočilcei> v «11 Lavoratore*. Toda kako bedno je to bevskanje proti SHPZ, ve vsak pošten kulturni delavec, ki pozna triletno delo SHPZ in vsak udeleženec samega koroškega večera. Koroški večer je bil zamišljen kot zaokrožena celota, v katero spada petje koroških narodnih pesmi. Te koroške narodne pesmi je na več koroških večerih prepeval kvintet in dodal k programu tudi «Na oknu glej obrazek bled», lirično partizansko, ki je po svojem, značaju precej sorodna melodioznim koroškim narodni m pesmim. Predavatelj, ki je predaval po osnutku, izdelanim pri SHPZ, pa je v svojem predavanju s poudarkom osvetlil partizansko borbo koroških Slovencev, ki ni le dokaz demokratične antifašistične orientacije koroških Slovencev, temveč tudi dokaz našega narodnostnega edinstva. In prav ono eGradivo za koroške večere», ki je dalo nekemu Rozmanu povod, da ga je proglasil za «nacionalistično» in «zato» preprečil prireditev Koroškega večera v Zgornji Skorklji, prav preprečil prireditev koroškega iz narodnoosvobodilne borbe m celo pesmi resničnih borcev — partizanov. Za recitacije izbrane iz tega «Gradiva» pa resnično odgovarja prireditelj, torej društvo samo. Toda saj je onim, ki pišejo taka poročila o koroških večerih, kot ga je objavil «11 Lavoratore* od srede, prav gotovo danes malo mar za — partizanske pesmi. Precej so si vsi so rodni s tistim «oejarjem», ki je rocolskim pionirjem — tamburašem zabičal ono nedeljo, ko so imeli prireditev pri Sv. Ivanu: «Guarda de no sonar nessuna de Tito*. Torej nikar partizanskih, ker to so Ti-tove pesmi! Tudi s tamburicami ne, ker ni ji/m na poti le izgovorjeno ime Tito, temveč še sama melodija pesmi. A vse to so le malenkosti. Kdo bi tako natanko gledal na doslednost: taktika je taktika in pri Sv. Ivanu se lahko govori drugače kot v Skorklji, in v Devinu spet drugače. Glavno je, da se doseže smoter in ta je: «Vdari po SHPZ; p vsakem primeru je ona kriva!* TRŽAŠKI D NEVNI K Kakšne špekulacije z dokladami za o zavodu za mestno čistočo mmm 1 n CRBA noče izplačati svojim uslužbencem doklade za kruh - Na upravičene proteste delavcev ie vodstvo odgovorilo, da bo doklade izplačalo v obrokih -Zveza Enotnih sindikatov poslala delovnemu odseku VU protestno pismo Intrige in interesi okrog plana ERP za Trst »Astra« poroča o izjavah nekih »pristojnih tržaških krogov# (čitaj: šovinistične oligarhije), ki ugotavljajo — kar je popolna novost! — da sankcionira in potrjuje gospodarsko enoto Trsta in Italije mirovna pogodba z Italijo (ta seveda določa prav nasprotno!) kakor tudi dogovori med Italijo in STO-jem ((Utaj pravilno: angloameriško cono), ki so ustvarili carinsko in monetarno unijo. Ta zadnja trditev je dragoceno priznanje, da prej te unije ni bilo, da je mirovna pogodba ne predvideva in da srno imeli prav, ko smo opozarjali, da pomenijo ti dogovori kršitev mirovne pogodbe, Nato pravijo isti »krogi#, da sta pač morala zaradi uradnih ali formalnih razlogov ostati dva načrta, namr*5 ERP za Trst in ERP za Italijo (vendar »o priznali, da so sploh neki «razlogi), da pa je ta delitev čisto juridična fikcija. Potolaženi so, ker v resnici da se ta dva plana izpopolnjujeta, kar radi verjamemo, ker bodo tako ti krogi lahko zajemali iz obeh skled hkrati: tržaške iu italijanske. Kakor smo že ugotovili, si obetajo od te ERP-zdravljenja tudi precejšnje izboljšanje stanja v svojih blagajnah. Do pa bi bilo to «zdravljenje» čim manj moteno in čim manj na očeh tržaškemu prebivalstvu predlagajo. naj skrbi ERP—plan za Trst v glavnem le za lokalno potrošnjo (morda kakor nekaka UNRR-ina pomoč), vse ostalo pa naj se prepusti italijanski vladi. Seveda, vsaka stezica popelje te v Rim — tam pa je mnogo znancev, ki komaj čakajo, da bi sodelovali pri »affarih#, ki se jih potem v Trstu pokrije z nedotakljivostjo «nacionalnih interesov#... Takšen naj bi morda bil uvod k vestem, da jč tako imenovana »mešana komisija# za našo cono v četrtek zvečer končala svoja zasedanja v Rimu z zastopniki italijanske vlade, «na splošno zadovoljstvo in-teresiranlh strank#. Na teh zasedanjih so potrdili vse podrobnosti k pogodbi od 21. julija in dogovor se bo pričel izvajati, zlasti glede pomorskih novogradenj. Pravijo, da so tudi «proučili možnosti udeležbe Trsta pri pogodbah, ki jih je ne. davno sklenila italijanska vlada z raznimi državami#. Za prihodnje zasedanje, ki bo v tretjem tednu decembra, pa je ostala še cela vrsta nerešenih vprašanj. Zal, trebe vedno znoya ugotavljati, da prav za prav ostanejo vedno vsa glavna vprašanja nerešena, ker so vse dosedanje »rešitve# U — umetne improvizacije* Vsaj tako ljudski glas... listini, ki se danes tako lahkomiselno poigravajo z usodo našegu delovnega razreda tar mu po mili volji nižajo plače in jih še na vse druge mogoče načine izkoriščajo, pač ni zadostovalo povišanje cen življenjskim potrebščinam, katerim so sledila povišanja tudi električni energiji, vodi in plinu in to vse pred pričetkom zime, temveč so v svoji »preveliki skrbi# za interese delovnega ljudstva našli še nov način, kako ga še bolj izstradati. Tako so se sedaj spravili c»lo na doklado za kruh, ki naj bi bila za naše delavstvo edina rešilna bilka, katero mu je blagohotno pustila vojaška uprava. Pa tudi ta zelo majhna doklada za kruh je bodla v oči delodajalce, ki so jo skušali na vse načine odpraviti ter na ta način oškodovati yse tržaško delavstvo. Najprej $o se oprijeli dokaj šepavega izgovora s citiranjem člena 9 zakona št. 347; ker jim je to izpodletelo, so pričeli odlašati iz tedna v teden z izplačevanjem te doklade ter go končno obljubili že dovolj ogorčenim delavcem, da bodo pričeli z izplačevanjem doklade V obrokih. V tem »dicnem# spletkarjenju ni seveda zaostajalo tudi vodstvo CRDA-e, ki je tudi med tistimi, katerim se zde plače naših delavcev naravnost »sijajne#. Ko so delavci prejeli pretekli pelek kot običajno plačo, so takoj opazili, da je tej manjkala doklada za kruh. Ni nam potrebno posebej pojasnjevati, da je bilo ogorčenje delavcev veliko te,- da so se vršili stalni protesti in zborovanja tako, da je bilo vodstvo tovarne prisiljeno pod-vzeti potrebne korake. Ing. Carlini je obvestil glavno vodstvo o razburjenju in ogorčenju delavcev; toda tudi ta njegova intervencija ni imela prav nobenega uspeha. Zaradi te nesramne špekulacije se je Zveza enotnih sindikatov za kovinarske delavce obrnila na delovni odsek vojaške uprave, kateremu je izročila tudi sledeče pismo: »Delavci, uslužbeni pri CRDA, niso še do sedaj prejeli doklade za kruh, ki jo predvideva zakon št. 347 vojaške uprave in katero bi morali redno prejemati vsi delavci že od prvega oktobra naprej. Dejstvo, da se je hotelo vodstvo tovarne izogniti izplačevanju doklade za kruh, ki jo predvideva za- kon vojaške uprave, da so se hoteli izgovoriti celo tako. da bi bila doklada za kruh všteta v draginjsko doklado, ter dejstvo, da je končno vodstvo CRDA-e izjavilo delavcem, da bo izplačalo zaostale doklade za kruh šele 12. novembra in nekaj še 19. novembra, je povzročilo med delavstvom ogorčenje in razburjenje, ki se je iz dneva v dan še stopnjevalo. Zveza enotnih sindikatov za kovinarske delavce, ki tolmači upravičene zahteve delavcev usluibenih pri CRDA, mora obvestiti vojaško upravo, da so prav na enak način postopale tudi razne druge tvrdke in podjetja, ki prav tako niso hotela izplačati svojim uslužbencem doklade za kruh. Tako postopanje delodajalcev krši najosnovnejše pravice delavskega razreda ter daje vzrok poslabšanju že tako kritičnega življenjskega položaja delavcev. Zveza ES za kovinarske delavce upa, da bo delovni odsek vojaške uprave storil vse, da bodo tovarne in podjetja spoštovale zakon, ki ga je izdala vojaška uprava in ki predvideva izplačevanje doklade za kruh.# Pred dnevi je prinesel «11 Mes-saggero# vest, da bo po vsej verjetnosti prešel zavod za mestno čistočo v privatne roke; kot vsi vemo, je bil do sedaj pod občinsko upravo. K tej vesti je pisec članka pristavil kratek komentar, v katerem je izjavil, da bi to pomenilo ogromen prihranek za samo občino, ki bi znašal letno nič manj nego 80 milijonov lir. Kakšne posledice bi imel ta korak za uslužbence zavoda za mestno čistočo in tudi za vse ostalo prebivalstvo Trsta, na to seveda pisec članka sploh pomislil ni — saj vendar ni njegova naloga braniti interese niti delovnega niti ostalega prebivalstva. Zato je pač novico podal tako, kot jo 1 oliko s svojega stališča le on vidi. Toda tržaško ljudstvo, ki je sa-ino dovolj zainteresirano y tej zadevi, pozna dobro vso zgodovino tega zavoda, zato so mu še dobro v spominu vse'špekulacije, ki so se vršile v času fašizma v zavodu za mestno čistočo na škodo samih uslužbencev in vsega tržaškega prebivalstva. Tedanji lastnik zavoda, znani škvadrist Delle Grazie, ni izpustil prav nobene priložnosti, da bi še bolj izžemal in izkoriščal svoje uslužbence, ki so v tistem času prejemali naravnost neverjetno nizko plačo ter so si morali tudi delovne obleke sami plačevati. Da bi Izobilje pomanjkanja Povratniki iz nemških koncentracijskih taborišč vedo o tem, kako so st iskali hrano tudi po smetiščih. Res skrajno težki za življenje morajo biti pogoji, da človeka prisilijo k temu koraku; skoroda se nam zdi nekaj nemogočega. In vendar je še danes kaj takega mogoče, in sicer prav tu sredi izobilja dobrot. Prav okrog nas, na trgu Ponte-rosso zbira žena med odpadki, ali je kaj takega, kar bi se doma v družini moglo še uporabiti. Ne čudite se, tudi tu v Trstu je kaj takega mogoče navzlic «dobrotam Marshallovega plana. Aretirana tolpa infafieietiii tatov M so kradli pisalne stroje Te dni smo javili vest, da je 10. t. m. popoldne prišel na policijo ing. Audoli Eugenio in tam javil, da so neznanci vdrli v pisarno gradbenega podjetja, katerega je tudi on solastnik, v ul. Dante 7 in tam odnesli pisalni stroj znamke Olivetti in dva računska stroja, vse skupaj v vrednosti 600.000 lir. Ker je policija dobila že več obvestil o podobnih tatvinah, je izdala poseben nalog policijskemu podčastniku Scopelitiju in vsem članom oddelka, ki je zaposleno v sodnijski palači, naj začne s preiskavo. Na podlagi domnev je ob 17 zve. čer 11. t. m. bilo razpostavljenih nekaj policistov na ul. Crispi, katerim je načeloval imenovani podčastnik. Čakali so namreč, da bi ujeli tatove, ki so se smukali po tej ulici z namenom, da bi prodali nekaj pisalnih in računskih strojev. Past je uspela, ker so v gostilni v ul. Crispi 19, katere lastnik je neki Sferco Josip, našli računski stroj, katerega so policijski organi takoj zaplenili. Neznanci, ki so prej prišli V gostilno, da bi se pogajali glede nakupa stroja, se niso pokazali več, ker so sumili, da se kaj pripravlja. Policijski organi so na podlagi informacij aretirali nekega Scheria-nija Germano iz ul. Giulia 71. Ta ima namreč delavnico za popravilo pisalnih strojev v ul. Crispi 18. Tudi tu v tem primeru je policijska akcija uspela, ker so v delavnici omenjenega Scherianija našli in za. plenili tri pisalne stroje, računske stroje, razmnoževalni stroj in pet avtomatičnih tehtnic. Za en stroj je bilo takoj ugotovljeno, da je ukraden. Dva sta bila sumljivega izvo- Za dobro voljo Nameraval sem sporočiti prav za prav naslednji dogodek uKragki burji*, ker pada po mojem tja, a ker ste že poročali o «babičevskih čebelah* v Ricmanjih, naj zvedo čitatelji «Primorskega dnevnika* še o «babičevskih tortah* v Skednju. Neka tovarišica v Skednju je po naročilu napekla nekaj slaščic. Sosede so to njeno delo zvohale in kmalu so se javile pri tot'flri*ict in zahtevale pojasnila, za koga peče slaščice. Izrazile so sum, da se peko torte za — Babiča. Seveda bi bil to velikanski Zločin... Zato so tovarišici tudi grozile, da bodo šle same kontrolirat, komu bo odneseno pripravljeno pecivo. Seveda so tudi zagrozile, da bodo vse razbile. Ali je treba k temu dogodku, ki ni aprilska potegavščina, še kakšen komentar? Ameriški general Wkendall vTrslu Včeraj popoldne je prispel v naše mesto iz Avstrije s posebnim motornim vlakom general major Paul VVkendall, poveljnik severnoameriških zasedbenih čet v Avstriji. Z generalom je prišla tudi njegova Žena. Promet v tržaški luki Iz Baltimora je priplula včeraj v tržaško luko ameriška ladja »Conrad Wiser» z 9850 tonami žita. Iz Pireja pa je priplula švedska ladja «Gamma» s 15 tonami tovora Istega dne je odplula v Benetke italijanska ladja »Carbonello# z mešanim tovorom. Okrajno sodišče se bo vrnilo v jusMčno palačo Kakor javljajo časopisi, nameravajo v kratkem zopet tukajšnje okrajno sodišče preseliti v justično palačo, kjer je sedež vseh ostalih stopenj sodišč. Okrajno sodišče sedaj gostuje v osnovni šoli v ulici Mazzini še iz vojnih časov. Brez-dvomno bodo ta korak sprejeli z zadovoljstvom vsi, ki imajo opravka s sodnijo, pa najsi bodo to odvetniki, sodni uradniki in kronisti. Poleg tega pa bo s povratkom okrajnega sodišče v svoje stare prostore razbremenjeno šolsko poslopje v ulici Mazzini in s tem bodo na razpolago nove učilnice. Težka avtomobilska nesreča na cesti Opčine-T rst Na državni cesti z Opčin v Trst je včeraj ponoči ob 2 prišlo do težke avtomobilske nesreče. Potem ko je končal službo, je policijski šofer Anton Krampur vzel jeep in še dva civilista, in sicer 32-letnega Silvestra Suklana iz ul. Monticelli 2 in 24-letnega Ferruccia Tommasi-nija iz ul. Pendice Scoglietto 28, ka. tera je s potjo domov hotel peljati v Trst. V višini Konkonela je hotel zavoziti na stransko cesto, toda zaradi prenagle vožnje se je avto na ovin. ku prevrnil. Prvi se je iz jeepa dvignil šofer, ki je pri nesreči dobil le lažje poškodbe. Ta je takoj klical prvo pomoč. Avtomobilska umbulanca Rdečega križa je oba civilista, ki sta bila težko ranjena med zvitim železjem jeepa, odpeljeta v bolnišnico. Najresnejše je stanje Suklana, ki ima verjetno zlomljeno hrbtenico in živčni pretres- Tudi Tommasini ima rane na glavi in zlomljeno desno ključnico. Medtem ko se zdravniki za prvega niso še izrazili, ker je stenje zelo resno, predvidevajo, da bo Tomma. sini moral ostati v bolnici dva meseca. Šofer pa j« po prvi pomoči takoj lahko odšel domov. Policija vodi preiskavo o vzrokih nesreče. Železniški promet od i.»7. novembra t.L V tem tednu je prispelo v Trst 1.144 vagonov z 15.309 ton blaga in odpeljalo 2.406 vagonov z 38.161 ton blaga. Izvor in namemba je bila sledeča: dovoz odvoz vozov ton vozov ton FLRJ 363 4.884 170 2.053 Avstrija 358 6.001 l.«13 26.425 Italija 288 2.540 402 6.107 C SR 103 1.437 203 3.322 STO 27 399 5 38 Madžarska 5 48 — — Švica — — 13 216 Skupaj 1.144 15309 ^.406 38.181 Sestava blagovnega prometa v metrskih tonah: rude in kovine -dovoz 81)21, odvoz 7.218: žito in moka • dovoz 86. odvoz 1.883; dx'U-ga živila . dovoz 2 387, odvoz 18 132; volna in bombaž - dovoz 21, odvoz 425; stroji - dovoz 120, odvoz 60; premog - dovoz 133, odvoz 3.333; les . dovoz 4.928, odvoz 925. Kmetje • živinorejci 4-ii Krmljenju s*oje zivme posnemajte živinorejce v kmttjistvu najbolj naprednih držav ,kakor so Danska, Holandska itd. Ako boste krmili živino po načinu svojih starin dedov, vam ne bo mogoče konkurirati s cenami mleka in mesa naprednih živinorejcev in živina vam ne bo donašala zadostnega dobička. Živini moramo pokiaduti količinsko In kakovostno krmo v razmerju, ki Je njenemu razvoju in proizvajanju najbolj primerno In najbolj poceni, kakor nas o tem poučujejo izkušeni strokovnjaki. Vsakovrstno krmo in dopolnila iste za raznovrstno živino nudi po zmernih cenah Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu, skladišče ul. U. Ko-scolo 1 (tel 94-386); prodajalne: v Tjstu, ul. Š. Mercadante 4 (poleg knjigarne Stoka) in v Miljah, ul. Mazzini 1. Zveza vojnih pohabljencev r začasnim sedežem na trgu Ponte-rosso 2-1 vabi spodaj navedene, da sz čtmprej javijo pri tajništvu: Bergot Pavlina ul. Scussa 8, Haas Ruggero ul. S Cilllno 1801, Berglievac Ivan ul. Petrorrio 2, Viskovič Ana ul. Castagnetto 34, Bortolutti Emilija ul. Bonomea 168, Kralj Katerlna ui. Ro-magna 6?, Gerdol Emilija ul. Eremo 123, Blohar Albina ul. D. Chicsa 90, Vecchiet Karlo ul, Sv. M. M. Sp. 347, Kiurman Marija ul. Sv. M. M. Zg. 144, Benardini Ada ul. Skedenj TO, Gregoretič Roza ul. Molin a Vento 39, Pisent Antonija ul. della Guardia 2, Battl Marija ul. del Bosco 18, Balbi Marija ul. Settefontane 101, Gombač Frančiška ul. Industria 2, Kariš Au-rora ul. S. M. M. Sg. 37, Derin Narci-za ul. Battera 7, Antonuccl Annun-ziata ul. Zorrutti 11, Legiša Majda ul. Slivno 30, Novak Marija ul. Nabrežina 123, Duše Alojzija ul. Viale Tartini 6, Ferluga Giacomina ul Opčina 16, Verk Vida ul. Skedenj 36, Vecchiet Olga ul. Campanelle 263, Rušič Ga-šparina ul. Skedenj 667, Pisjak Antonija ul. S. M. M. Zg. 103, Marsič Ivanka ul. S. M M. Zg 1007, Macarol Josipina ul. S. M. M. Sp. 108, Mezgec Frančiška ul. Soncini 129, Kaučič Antonija ul. Vignetti 33, Sadini Marija ul. Koštalunga 30, Prosen Emilija ul. Skedenj 667, Krevatin Antonija ul. Ronchetto 110. ra, za avtomatično tehtnico pa Sche. rigni ni vedel dati pravega odgovora, kje jo je izaknil. Nadalje so se policisti napotili v ul. Passeggio 69 in tam aretirali Podmenika Jurija, mehanika, ki je popoldne prinesel v gostilno računski stroj. Kasneje je policija v gostilni v ul. S. Apollinare 2 aretirala še štiri mladoletnike, ki so zapleteni v zadevo. Se prej pa je policija aretirala v Scherianovi delavnici neko mladoletno dekle, ki je zapletene v tatvino. Na podlagi izjav, ki jih je član te skupine dal na po. liciji, je več ali manj dokazano, da so prav ti ljudje vdrli v Audolijevo pisarno. Policiji je še uspelo, da je dobila nazaj računski stroj in pisalni stroj Olivetti, katera sta bila ukradena inženirju. Računski stroj je bil skrit v stranišču v gostilni V ul. S. Apollinare, pisalni stroj pa kar v gostilni v nekem zaboju. Policijska operacija, ki se je začela ob 17 uri 11 t. m., je bila zaključena ob 24 uri istega dne. Preiskavo je vodil podinšpektor Sisto Luigi. podčastnik Scopeliti Ivan, stražniki Gardini Luciano, Cara Mario, Menin Mario in Da-miani Vittorio. Celokupni železniški promet v cktokru Od 1. do 31. oktobra 1948 je prispelo v Trst 4950 vagonov s 58.399 ton blaga, zapustilo pa ga je 9.756 vagonov s 153.236 tonami blaga. Neravnovesje med dovozom in odvozom se tedaj nikakor ne more popraviti in ostaja glavna karakteristika sedanjega umetno povzročenega nenaravnega stanja. Udeležba zaledja na tem prometu je bila sledeča: dovoz odvoz vozov ton vozov ton Avstrija 1.577 23.684 5.491 94.067 Italija 1.634 13.131 1.892 25.492 FDRJ 1.136 13.049 716 8.105 CSR 498 7.017 1.379 21.636 STO 70 1.115 47 677 Madžarsk. 16 201 67 621 Švica 15 154 165 2.534 Francija 4 48 4 47 Bolgarija — — 5 57 Skupaj 4.950 58.399 9.756 153.236 Sestava blagovnega prometa v metrskih tonah: rude in kovine -dovoz 20.084, odvoz 42.301; žito in moka - dovoz 808, odvoz 58.217; druga živila . dovoz 6.283, odvoz 11.500; bombaž in volna . dovoz 313, odvoz 2.342; stroji - dovoz 718, odvoz 633; premog - dovoz 1.690, odvoz 13.202; les - dovoz 18:928, odvoz 5.309; razno blago - dovoz 9.5,75, odvoz 19.642. V primeri s prometom v septem. bru je dovoz nazadoval na 58.399 ton od poprejšnjih 60.788; odvoz pa malce napredoval od prejšnjih 150.171 ton na 182.286 ton. Dovoz iz .Jugoslavije je narasel od poprejšnjih 11.307 ton na 13,049 ton, iz Italije pa upadel od 16.983 ton na 18.131 ton. Pri odvozu je bil promet malenkost manjši z Avstrijo (septembra 95.159 ton) in Jugoslavijo (sept. 9.824 ton), narasel je za Italijo (sept. 18.509 ton), malce tudi za Svioo, za Češkoslovaško pa jc ostal približno enak. Težke obtožbe proti inšpektorju Terribileju V časopisju sc zopet pojavljajo vesti o inšpektorju Goffredu Terribileju, bivšemu Inšpektorju nravstvenega oddelka civilne policije, ki je na tako skrivnostnem način zbežal iz Trsta in s tem napravil toliko hrupa v javnem življenju. Nekatere vesti pravijo, da se je zaključila preiskava proti inšpektorju. Na spisku je baje cela vrsta obtožb proti bivšemu inšpektorju. Med temi mu očitajo odvzem osebne svobode, zloraba uradnih dolžnosti, podpiranje prostitucije in druge take čedne obtožbe. Odkar je inšpektor razposlal tržafkim časopisom pisma, v katerih je orisal svoj položaj, ni še ničesar pojgBnil o tem, kar je oblju. bil. Z uradne strani pa potrjujejo, da je bila izdana tiralica za inšpektorjem in da je obtožen samo dveh prekrškov: korupcije in izsiljevanja. imel od lega zavoda se večje koristi, je zaposlil najraje žene in otroke, ki jih je lahko potem po mili volji izkoriščal. Komaj nekaj let je od tega, odkar je zavod za mestno čistočo ponovno prešel pod občinsko upravo, s čemer ae je seyeda tudi stanje samih uslužbencev tega zovoda precej izboljšalo. Sedaj pa bi kar naenkrat hoteli zopet vso stvar obrniti na glavo ter predati zavod nekemu privatnemu italijanskemu podjetju? Ne, tega ne bodo Tržačani nikoli dopustili. Dovolj «dobrih» izkušenj imajo od takih poizkusov, zato pač ne bodo dovolili, da se ponovno povrnejo za cestne pometače in drugo osebje zavoda za mestno čistočo časi največjega izžemanja in izkoriščanja. Zakaj se neki «11 Messaggero# in njemu podobni toliko zanimajo prav za interese občine in ne pokažejo vsaj enkrat nekoliko interesa tudi za že tako dovdlj izkoriščani tržaški delavski razred? Ali ne bi bila njihova dolžnost, da bi raje opozarjali občino za izboljšanje delovnih pogojey uslužbencev zavoda za mestno čistočo, ki niso preveč idealni, kot pa, da že nakazujejo možnost prehoda zavoda v privatne roke. Morda mislijo, da bi se z 80 milijoni letnih prihrankov lahko kril že zelo težak proračun občinske uprave? No, potem se zelo moti, ker znaša namreč deficit občinske uprave nič manj kot 6 milijard lir. Zato pa je edino pametna rešitev, ki lahko zadovolji uslužbence same, kakor tudi vse tržaško prebivalstvo, da ostane zavod za mestno čistočo pod občinsko upravo, ki mora v bodoče še poskrbeti, da se položaj za te uslužbence še izboljša. Nikakor pa se ne smejo ponoviti razni poizkusi prehajanja tega zavoda v privatne roke, ker bi bil to prevelik udarec za uslužbence zavoda samega. To pa morajo preprečiti odgovorne oblasti. Seja občinskega sosvata Pod predsedstvom župana odvetnika Mianija se je v četrtek U. t. m. sestal občinski svet, ki je razpravljal o rednih upravnih zadevah. Odobrena so bila nekatera obnovitvena dela na občinskem stadionu pri Sv. Soboti, dalje obnova nekaterih stanovanjskih hiš in vzdrže. vanje cest. Nato je sosvet obravnaval in potrdil nekaj točk, ki predvidevajo izboljšanje položaja občinskih nastavljencev. Med slučajnostmi je bila na pred. log župana sestavljena komisija, ki ima nalogo, da preuči, kako bi čim preje prišlo do ustanovitve po-trošnega urada tudi v Trstu, kakor imajo že to druga mesta v Italiji. Tržaško borza Zlat šterling 9200, papirnati šterling 1800, dolar (telegr.) 640, dolar 630, švicarski frank 160, 100 francoskih frankov 145, avstrijski šiling 17. Sobota 13. novembra Stanislav, Kost ja Konce vzhaja ob '7.02, zahaja ob 16.37. Dolžina dneva 9.35. Luna vzhaja ob 15.14, zahaja ob 3.16 Jutri 14. novembra Borislava, Kremen SPOMINSKI DNEVI: 1944 so Nemci in domobranci poskušali vdreti na osvobojeno ozemlju Bele Krajine, a so bili odbiti. 1782 se je rodil Esaias Tegner, švedski pesnik. PRESKRBA Dvig nakazil. Do danes morajo vsi trgovci dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za eva-porirano mleko za vse skupine potrošnikov. Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri Sepralu. Razdeljevanje testenin. Danes bodo začeli v mestu in podeželju deliti po 2 kg testenin vsem skupinam na odrezek I. testenine živilske nakaznice (obrok je sestavljen iz 45 odst. dolgih testenin in 55 odst kratkih. Istočasno bodo delili po 600 gramov testenin delavcem pri težkih in najtežjih delih na odrezke prikuhe dodatnih nakaznic meseca novembra ter po 300 gr testenin na 15 dnevne živilske nakaznice delavcem pri vojaških edinkah na odrezke prikuhe živilske nakaznice. Pooblaščene trgovine bodo razdeljevale potrošnikom na dodatne nakaznice testenine proti odrezkom tekočega meseca. Konec razdeljevanja 30. t. m. (za delavce pri oboroženih silah 15. t. m.) Cena v mestu 100 lir, v podeželju 102 liri za kg. ENOTNI SINDIKATI Občni zbor pekov. V ponedeljek 15. t. m. ob 17 uri v ul. Conti 11 občni zbor pekov s sledečim dnevnim redom: 1. obvestilo o pravilniku paritetne komisije in o delovni pogodbi; 2. volitev zastopnikov za kongres Enotnih sindikatov; 3. razno. Zaradi važnosti prosimo polnoštevilne udeležbe. Obvestilo pekom. Opozarjamo peke, da si preskrbe kvalifikacijsko spričevalo, ki bo izdano po paritetni komisiji, kakor je bilo sklenjeno med sindikalnimi organizacijami in zvezo pekov po pravilniku paritetne in kvalifikacijske komisije. Spričevalo st morajo preskrbeti tudi brezposelni peki. Obrazci za prošnjo so na razpolago na sedežu v ul. Imbriani 5-1 soba 16. Kmetje s Kolockovca včlanjeni v ES so vabljeni, da se udeleže sestanka v nedeljo z začetkom ob 9.30, ki bo v gostilni ex Soči. Sestanek je važen, zato so vabljeni vsi kmetje. V nedeljo ob 9.30 bo na sedežu v ul. Conti 1! plenum Enotnih sindikatov za člane glavnih odborov, tovarniških odborov, pododborov in zaupnikov. Edina točka dnevnega reda je »Priprave za kongres#. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 12. novembra 1648. se1 je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 9 oseb in porok je bilo 12. Cerkvene poroke: uradnik Del Ros-so Stefan in boljničarka Mitakidis Niki, tesar Danielut Peter in gospodinja Chiaminut Marija, žurnališt Porzio Lucio in uradnica Bcllai Vanda, trgovec Serbini Sergij in dijakinja, Magris Luciana, trgovski pomočnik Burolo Italo in gospodinja Živec Albina, želežničar Spadaro Giorgio in gospodinja Stampetta Adelma, čevljar Tropellone Slavator in uradnica Giugovaz Lucija, težak Mačehi Atti-lio in gospodinja Stavangna Rozalja, potopljač Lonzar Bruno In gospodinja V SOBOTO 20. T. M. V LJUBLJANI telovadni dvoboj Ljubljana-Trst V soboto 20 t. m. v Ljubljani dvoboj v vajah na orodju med telovadci in telovadkami Trsta in Ljubljane. Program dvoboja bo obsegal samo poljubne sestave, in sicer za rifoške na drogu, bradlji, konju z ročaji, preskokih čez konja in prosti vaji, za ženske pa na gredi, dvovišinski bradlji, preskokih čez konja na šir in v prosti vaji. Program bo prirejen tako, da bodo telovadci nastopili dopoldne v telovadnici na Taboru v preskokih čez konja in prosti vaji, telovadke pa na gredi in prav tako preskokih čez konja na šir, dočim bodo zvečer nastopili moški na drogu, bradlji in konju z ročaji, ženske pa na dvovišinski bradlji in prostih vajah. Vsaka vrsta bo štela 6 tekmovalcev, oz. tekmovalk uspehi 5 najboljših se upoštevajo pri skupni oceni vrste Poleg večernega dela tekmovanja bo na sporedu tudi telovadna akademija Tržačanov, ki bodo sodelovali s 5 točkami. V nedeljo bodo Tržačani odpotovali v Maribor, kjer bodo ponovili akademijo združeno s propagandnim nastopom najboljših orodnih telovadcev In telovadk Trsta ln Ljubljane. V ponedeljek se bodo vrnili v Ljubljano ter nastopili še pred delavci tovarne «Litostroj». nato pa se bodo po ogledu mesta Ljubljane vrnili domov. ISTRSKI NOGOMET Spored nedeljskega okrožnega prvenstva in prvenstva 1. skupine Okrožno prvenstvo. V Umagu ob 14 uri Umag B - Aurora B, v Bujah ob 14 uri Buje _ Petrovia, v Novem gradu ob 14 uri Novi grad - Jadran, v Ižoli ob 12.30 Arrigoni B - Olimpia, v Florinih ob 14 uri Fiorini - Rdeča zvezda, v Piranu ob 12.30 Piran B -Meduza B, v Brtonigli ob 14 uri Brto. nigla - Partizan. I. skupina. Igrišče Buroll ob 14 uri Jadran - Segeto, v Villani ob 14 uri Vlllania _ Buslnia, v Dallt ob 14 uri Daila - Salvore. Počivata Pomorska akademija in Materada. NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA Nove borbe, toda iestvica bo ostala skoraj nespremenjena V nedeljo se bodo borbe za prvenstvo nadaljevale. Skedenj bo morda imel kaj lahko delo z Magdaleno, ki je bila lansko leto ena izmed najtrših oi-ehov Skedenjrev. Pristanlščniki bodo tudi prav lepo zaslužili dve točki na račun Meduze, kakor bo tudi Ko-štalunga na račun Rojana. OMMSA bo imela kaj težjo borbo z mlado enaj-storico Ponzianc, ki pa žal letos ne dosega uspeha, ki smo jih bili vajeni v lanskem prvenstvu. Nov mejnik v item prvenstvu za Tovarno strojev bo tekma med njo in enajstorico iz Milj. Komu sc bo posrečila zmaga? Težko je reči; obe enajstorici sta, lahko bi rekli, enakovredni in v glavnem bo delovala tudi sreča za tega ali onega, kajti v drugem primeru bo srečanje gotovo ne-ot ženo. Tri najboljše enajstorice iz Istre bodo v nedeljo prišle kaj lahko do svojega plena. Vse tri bodo igrale na domačih tleh in sicer Arrigoni s Sv. Ano, Aurora z Dreherjem in Piran z Umagom. Prerokovati tu ni težko in vsak portnik že ve, kako se bodo srečanja končala — razen seveda presenečenj, ki prekrižajo račune tudi najboljšim poznavalcem našega nogometa. V pogled razvijanja naših prvenstev priobčujemo lestvice NOGOMETNEGA PRVENSTVA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Arrigoni 6 5 1 0 12 1 11 Tovarna strojev 6 5 1 0 13 3 11 Aurora 6 4 1 1 22 4 9 Milje 6 4 1 1 15 3 9 Umag 6 4 1 1 18 12 9 Skedenj 6 4 0 2 21 8 6 OMMSA 6 3 1 2 4 8 7 Piran 6 3 0 3 7 1 6 Sv. Ana 6 2 2 2 13 15 C Koštalunga 5 2 1 2 13 S 5 Dreher 6 1 2 3 3 6 4 Pristanlščniki 6 1 1 4 6 11 3 Ponziana 6 1 1 4 5 12 3 Meduza 5 0 1 4 9 17 1 Rojan 6 0 1 5 8 25 t Magdalena 6 0 1 5 2 25 1 OKROŽNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA Sv. Marko 1 2 1 0 5 3 5 Col ILVA 4 2 1 1 U 4 S Vesna 4 2 1 1 > 2 5 Trebče 4 2 1 1 6 4 5 Arzenal 3 2 • 1 11 4 4 Primorje 4 2 0 2 1 4 4 Nabrežina 2 1 1 e t 1 1 Rocol 3 1 a 2 3 7 2 INAM 4 1 ( 3 4 « 2 Kolen, ia 4 1 0 3 7 15 2 Montebello 3 0 l 2 1 10 1 NOGOMETNEGA PRVENSTVA I. SKUPINE Redivo 2 2 o 0 10 0 4 Magdalena 2 2 0 0 5 0 4 Sv. Alojz 2 2 0 0 5 1 4 Opčine 1 1 0 0 4 0 2 Domjo 110 0 10 2 Rožandra 2 t 0 1 7 3 2 Elektra 2 0 0 2 2 11 0 Košlalung* 2 0 0 2 1 8 0 Rojan 2 0 0 2 0 4 0 Partizani 2 0 0 2 0 8 0 h e. iti i;\ s h ir ; NARISOM« GLEDALIŠČU za Tržaška iiKKniSjg V nedeljo 14. t. m. ob 15 gostovanje v gledališču „lartini“ v Piranu s Shakespearovo komedijo „Kar hočete* Battilana Ana Marija, pometač Fllfr MariJA spodinja pi Josip in gospodinja Lazar prodajalec Fain Italo ln gos Calzini Ida. . T Umrli so: 80-letna Sumberezi za vd. Bogneri, 34-letna Binin vd. Potzu, 72-letna Magris He« por. Angelica, 59-letni Stefani M Zio, 69-letni Ciarin Angel, 41-ie Tuchtan Urša vd. Perigli, 41-letnl divo Franc, 82-lctni Bensi Josip’),ra letna Comei Alojzija, 5 minutov s de Colombani Marija Eustella. 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja g8> 7.45. Poročila 11.30. Solistična g« 12.00. Ljudje' in nazori. 12.16. ur stralna glasba. 12.45. Poročila. ■ Poje mladinski zbor slovenske S1 zije v Kopru. 13.20. Pestra gnj 13.40. Partizanske pesmi. 14.00. čila. 13.15. Dnevni pregled sve%n:fr tiska. 17.30. Plesna glasba. 18.00. ni plesi, 18.30. Arije in dueti iz vanskih oper. 19.00 Oddaja zo mlajše. 19.30 Lahka glasba.. ročila. 20.00. Športna kronika - ■ . Klavirski koncert. 20.30. Br0"ra,2 00, periskop. 20.45. Sobotni večer. « ■ Večerni koncert 22.30. Plesna S 23.00. Serenade in romance. 23.15. -ročila. 23.30. Kaj vam nudi jut"5 spored? 23.35. Polnočna glasba. ROSSETTI. 16: »Železna p«1*« Rooney. ( c,! EXCELSIOR. 16: «Cudoviti SV*»« CoIbert , MjcSt'0' PENICE 16: »Junak ceste#, Mac FILODRAMMATICO. 16: «CU«Z nov». A. Valli. M.disoit ITALIA. 16: «Ranjene duše# Ma ALABARDA. 16: «Fanfulla da b R' Dalma' dveF* IMPERO. 15.30: «Iskre med ay srcema#, R. Young. m GARIBALDI 15: »Božič v tabor 119», Fabrizi. VIALE. 16: «Sin besa#, T. P°we,r; j, MASSTMO. 15: «Tragični vzho®’ Neal. KINO OB MORJU. Zaprto. ^ NOVO CINE. 16: «Veliki sen», ODEON. 16: «Drevo raste v Br0 nu», J Blondell. IDEALE,' 16: «Tajnost don Iv2tI (j, MARCONI. 16: «Kočljiv polož*)”’ Rogers. ARMONIA. «Povratek dr. X”; AZZURRO.. »Drevo raste v nu», J. Blondell. -,-isofl. BELVEDERE. 16: «BaIalajka», Ne KINO SKEDENJ: «Divje meje” SAVONA. 16: »Črna slonova 80"' VITTORIA. 16. Posebno poroči10 • VENEZIA. 15: «Kapitanova hči#-ADUA. «Kralj zastonjkarjev#- ^ RADIO. 16: «Lady Hamilton#, 01 MIZARJI! MIZA* Deske smreko^ IN MACESNOVE — VRSTE LESA — VEZAN® PLOSCE RAZNIH PEB®" LIN - TRAMOVI — DrVA GALE^ VIALE SONNINO 24, TEL- 90 i •> 000 popolnoma nov za ^ drugi pogrežljiv, prodam- ^ Jemam vsakovrstna s popolnim Jamstvom P° UGODNI CENI: COSLOVICH - TRST, ul. M»°* POZOR! REDKA Zaradi odhoda prodam 8« zakonsko spakuj z vzrnetnn m žimnicami zs |Ki 38.1)90 Ur, samsko spalnico za žimnice z vzmetmi, štiridelno Kuhinjo z marmorji za 45.000 ^ p Šivalni stroj «Smger», moder11 ^ store, štedilnike, motorno 80 ^ ^ proge in radijski aparat za 1 • l TRST — Viale Raffaele Sa»zi0 Dr. GAET* zobozdravnik j Izdeluje proteze v jeklu, jf kavčuku in plastiki. Najvl ^ J rancija. Sprejema od -10 in od 15 do 19. (Govori P TRST, UL. TORREBIANCA VOGAL UL. CARDUC Tavčar h. Mia a 11)1 IcIeIm 15-2? 13. novembra 1948 GORIŠKI DNEVNI K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI ■ SVETOOORSKA UHCA 42 ■ TEL. 749 Novi občinski svet in Slovenci Italijansko desničarsko časopisje s® je začelo razburjati, ker je baje 24Čela krožiti po Gorici vest, da bodo zastopniki DFS uporabljali pri svojih govorih na občinskih zasedanjih slovenski jezik, ker je ta Pravica zajamčena Slovencem ne po osnovnih človečanskih zakonih, ampak tudi po mirovni po-Sodbi. Pravijo — ti listi namreč — d® je že sama novica o tej name-*» .Povzročila val razburjenja med poričani in da bi tak korak izzval ** Pri prvi seji, ki bo danes zvečer, močan odpor. Razumeli bi, čeprav bi ga ne opravičevali, odpor italijansko go-''srečih meščanov, če bi prišla sku-Dina Slovencev n. pr. v Milan in km zahtevala, da govori na mestih sejah v slovenščini in da bi Prevajal poseben tolmač njihove Sovore. Toda tu v Gorici živimo Slovenci že polnih 1300 let, na na-* našim znojem že stotisočkrat P°8»ojeni zemlji. Volivci, ki so iz-voliIi zastopnike DFS, so še pred Volitvami sestavili program ali pa 238j glasovali. In v tem programu ^ tudi točka, ki pravi, da bodo Slo-VeQci zahtevali dvojezičnost po občinskih uradih. Vsak polnopraven občan ima pač pravico govoriti v ^jem lastnem jeziku in enako Pravico ter celo dolžnost do tistih, ki ao jim poverili, da jih zastopajo v občinskem svetu, imajo zastopniki DFS. 'Sakemu pametnemu in uvidev-človeku se bo zdelo čudno in ^razumljivo, da bi se razburjal cb če bodo Slovenci govorili na “bčini v slovenščini. In prav Itali-**> ki se tako rada ponaša s svojo ^o kulturo, bi morala pokazati 'oliko uvidevnosti in narodne strp-da bi jo tako uveljavljanje ?raovnih pravic ne smelo razburjati. Pri tem gotovo ne mislimo na lste zaslepljene šoviniste, ki se jim Po časih, ko je fašizem prepo-J^al slovensko besedo v šoli, cer-in po vseh uradih. S takimi JUdmi, ki so že enkrat pripeljali dalijo na rob propada, pa jih to 1,1 izmodrilo, da bi ne nadaljevali isti poti, je vsaka beseda odveč, sndar upamo, da je poleg njih Se mn°go pametnih ljudi, ki vedo, da * tem, če bomo slovenski zastopni-7‘ govorili v svojem jeziku, ltali-janstvo v Gorici že ne bo propadlo n se tudi svet ne bo podrl. Tudi ne drži izgovor, da je treba * lo zahtevo počakati, ker Italija ^'ej ni bila vajena ravnati z nebnimi manjšinami, kakor se je J^kdo izrazil. To je gola laž, ker ^lija ima že od leta 1860 slovensko Narodno manjšino, ki se je po prvi *vetovni vojni dvignila nad pol mi-'Jona. Narodna manjšina je torej . '*a in Se kakšna, le imperializem ® šovinizem vladavine jim n! pri-nobene pravice. Potek dogod-^ in zgodovinska nujnost, je pri- ^flla sedaj do položaja, da ni mo- več preko narodne manjšine iftia v svetu mogočne zagovorni- Pa bi se kljub temu rad; izo- r0'*' na kakšen način tej obveznosti. Toda naše v borbi prekaljeno Ju svojo vztrajno in odločno borbo. Nove šole, nove zadružne domove, nove mostove, nove zadruge si gradi danes. To je dokaz, kaj hoče istrsko ljudstvo. Pred večtisočglavo množico ljudstva, ki je pr ušla peš in na kamionih iz bližnjih in daljnjih vasi, da prisostvuje velikemu dogodku, je tajnik krajevnega LO otvoril proslavo A besedami: «Panašnji dan predstavlja za nas noyo veliko pridobitev. Ljudstvu izročamo to novo, modsmo in največjo šolo v okrožju. Kaj nam to dokazuje? Da hočemo kulture in napredka, čto' stremimo za izpopolnitvijo našega znanja.« Nato je pozdravil predstavnike ljudski oblasti okraja Buje in se zahvalil v imenu vsega ljudstva tovarišu Skaramelu, ki je gradnjo^ šole vodit in dokončal. Tovariš Gorjan, predsednik okraja Buje, ki ae povzel nato besedo, je poudaril važnost otvoritve nove šole. »Danes nam je dana možnost, do lahko nemoteno razvijamo našo kulturo, ki je bila v preteklosti sad kapitalizma in protiljudslca. Mi hočemo našo, novo socialistično kulturo. Danes imamo šolo. učitelje, roditeljske svete. Ta šola bo »lužila tako italijanskim kot hrvat-skim otrokom. Prav je, če bodo poznali eni kot drugi oba jezika, ker bodo s tem še bolje spoznavali eden drugega. Kulturo 'pa naj razvijajo vsak svojo. Prav zaradi tega otvarjamo tudi italijanski kulturni krožek. Ce hočemo vredno počastiti spomin vseh tistih, ki so vse žrtvovali za to, da danes mi gradimo in obnavljamo, bomo bratstvo in 'enotnost obeh ljudstev še bolj utrdili. Veliko delo opravljamo na tem ozemlju. Ne bomo dovolili, da hi se razdiralci vrivali y naše vrste in motili ali pa zavirali nal razvoj.* Tovariš Buič je nato dejal: «S tem ko dajemo Ijadstvu to Solo, hočemo tudi povedati, da hočemo kulturo in napredek, da hočemo rrcir in da ustvarjamo nov svet. toda fašistični režim ni nič napravil, da bi zgradil primemo poslopje za učenje. Naša ljudska oblast pa ni štedila desetin milijonov, da je lahko dala temu ljudstvu šolo. Prav tako ni ljudstvo štedilo delovne pomoči pri gradnji. Spočetka so nam hoteli nekateri saboterji ovirati gradnjo. Niso bili zadovoljni, da bo ta vas dobila novo aolo. Nalašč so napravili slabe temelje, da je bilo treba podreti celo glavno steno. Bilo je jasno, da delajo po navodilih reakcije. Mi pa smo kljub tomu zgradili največjo in najlepšo šolo v vsem istrskem okrožju. Zato pa je to ponoven odločen udarec reakciji in vsem tistim, ki so hoteli zavirati naš napredek. Dokaz je tudi naše ustvarjalne moči in zmage. Ljudska ob* last vlaga denar v gradnjo šol, zadružnih domov, mostov in drugih ljudstvu koristnih del. Kapitalisti pa ga bašejo v svoje žepe in za izdelavo novega orožja. Bojijo se našega napredka.« Nato je ortienil aretacijo članov stavkovnega odbora. Podčrtal je, kako so aretirani tovariši vodili veliko 12-dnevno stavko v juniju 1946, kateri se je bilo pridružilo tudi vse istrsko ljudstvo. Zbiralo je hrano in jo pošiljalo y Trst stavkajočim. Tovariši se niso čutili krive, ampak so bili celo ponosni, da je bilo delavsko gibanje na teki | višini. S procesom, ki ga nameravajo uprizoriti; bi radi sodili ne samo tovariše stavkovnega odbora, ampak tudi vse naše pridobitve, vse kar danes gradimo in ustvarjamo. Zeto dvignimo s tega mesta, na veliki dan. ko izročamo ljudstvu Mom-jana novo šolo, odločen protest proti anglo-ameriški vojaški upravi zaradi . ponovne neodpustljive krivice proti predstavnikom delavskega gibanja Aretirani tovariši so bili vedno najdosledneje! borci v internacionalnem pomenu, saj je bil tovariš Ukmar že v Abesiniji In ae tam boril za pravice zatiranih črncev proti fašizmu. Po govorih je bila šola med igranjem Internacionale otvorjena obisku ljudstva, ki se je vsulo skozi okrašen vhod kot živa reka. Tovariš Ferfulja Anton, 73-letni du šole dejal: «Ve», tovariš, ne znam pisati in ne citati, toda me zelo veseli, ko vidim, kako veliko stvar nam je dala ljudska oblast.« Prireditev v Kortah Prosvetno društvo «Vojko» bo imelo to nedeljo v Kortah kulturno prireditev. Nastopila bosta domači pevski zbor ter godba, vmes bodo tudi recitacije. Po končanem programu bo ples. Vabljeni vsi!! Sindikalni sestanek PTT usmžbencev V nedeljo 14. t. m. bo v Bujah ob 15. uri sestanek vseh poštnih, telegrafskih in telefonskih usluž. bencev Istrskega okrožja. Vsi uslužbenci PTT nsj se ga zanesljivo udeležijo, ker se bodo obravnavali zelo važni problemi za bodoče delo. Za prevoz je preskrbljeno. „Kar hočete" v Piranu V nedeljo bo gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Trsta v gledališču Tartini v Piranu z Shakespearovo komedijo «Kar hočete«. Začetek bo ob 14. uri. Opozarjamo okoličane, da si pravočasno naba vi jo vstopnice! novi sezoni GMni zdor pedzveze SHPZ V nedeljo 14. t. m. bo občni zbor SHPZ, podzveze okraja Koper, v Kopru v dvorani Ljudskega doma ob 8. zjutr-ij. Vabijeni so vsi delegati prosvetnih oiušev. Na programu je pregled izvršenega dela, smernice za bodoče, odobritev delovnega risirta ter volitve. Martinovanje V Laborju bo to nedeljo priredilo prosvetno društvo «Simon Gre. gorčič« martinovanje s pestrim pro. gramom. Zabave In plesa bo dovolj. KINO Mom jan je velika italijanska vas, | starček iz Barssnija, nam je po ogle- KGPER: Sin, moj sin. IZOLA: Arrigoni: Hči džungle. Odeon: Zorrov bič. PIRAN: Aarttni: Ce sc upaš, daj dva udarca. Italin: Tolovaji z rdečo krinko. Slovensko nerodno gledališče iz Trsta nam je v. četrtek zvečer v razstavni dvorani nudilo svojo prvo predstavo iz letošnjega repertoarja. Igralo je Shakespearovo komedijo «Kar hočete«, katere premiera je bila 5. novembra pri Sv. Ivanu v Trstu. Sloves, ki ga uživa tržaško gledališče, je bil g to igro potrjen, saj so nam režiser in igralci prikazali nekaj tako lepega in na dostojni umetniški vrinil da je želo' splošno odobravanje in pohvalo. Prav tako je bil imenitno rešen problem scenerije, kar je pri tako hitro menjajočem se številu slik težava. Tržaško gledališče, ki nima svoje lastne hiše, ki vrši svoje delo le z gostovanji po raznih dvoranah in mora računati tudi na zelo majhne odre, je prisiljeno pri svojih scenerijah to upoštevati. Kulisorijo in opremo mora napraviti predvsem praktično, vervtar pa efcu»r>o in lepo. Vse to sta režiser in scenograf odli&no rešila. Posebno pohvalo zasluži njih lastna krojačnica ter lasuljama, ki je sama izdelala zares krasne kostume in lasulje. Od igralcev bi na prvem mesta omenili pri nas ae nepoznano Štefko Drolčevo, ki je zbujala splošno pozornost za svojo neprisiljeno igro, ter simpatičnega Jožka Lirkeša. Ob* imata meh&k, prijeten glas m sta tudi po zunanjosti prikupna. Nadalje Zlato Rodoškovo, ki je pokazala, da je Olivija vloga, ki ji leži, ter J. Babiča, ki pa je opozoril nase šele v 16. in 17. sliki. Za/živahno povezavo med odrom in občinstvom je poskrbel Milan KoSič, ki je vskočil mesto obolelega M. Sancina. Qd ostalih vlog bi najprej omenili J. Košuto, čigar Malvolio je vsem ugajal, ter trojico Raztresena, Kobala in Podkrajška, ki so bili, razen zadnjega, zanimivo maskirani in s svojim smehom in humorjem zabavali občinstvo. Kot vitez Bledica se je predstavil Kobal prvič v večji vlogi in nas s svojo dobro preštudirano vlogo naravnost presenetil. Tej trojici je prikupno sekundirala Barbiče va. Tudi vse ostale vloge so bile dobro zasedene. Tu se vidi spretno roko režiserja Košiča pri odberi vlog ter nje. gov trud dati vsakemu liku svoje značilnosti. I»ko je uvrstil Shakespeara v eno svojih najuspelej Jih režij. Tržaško gledališče torej igra prvega Shakespeareja na Tržaškeiri ozemlju po osvoboditvi in je s teni pokazalo stremljenje sRSUianiti naše ljudstvo s tem odrskim velika; nom. Shakespeare je namreč tr . »cč ijudt nego ima Buzet pre- 'ivo-lcev. Rešeto tn iivo je v *Fontani*». h *n Vred njo je razgibano v kokošnjaku. Tu se ustav-eotobust, avtomobili kamio- o.>t in vozovi, s potniki vi°P»)o t) gostilno na kozarec nov- ,n na razoomr' d0 aezna1° *oren red vin(ta v gostilnici: bi biti vzgled mnogim mest-sln » pompoznimi na- Drni nad vrati, ki te oplašijo, ie si zagledal odličnega in !«,nr°bl*nboditev ruskega delavskega razreda. Dela Gorkega, ki jih je dal Hudožestveni teater, — «Ma-lo meščani*. *Na dnu*. «Otroci sonca«, — so vsebovala jasen protest p^oti carističnemu režimu, javno obtožbo režima zemljiških posestnikov in meščanov. V delih Gorkega je delovni človek že uravnaval svoja široka ramena in iz njegovih ust so prihajale revolucionarne besede, ki so naletele na široko odobravanje Občinstva. Bila so sicer v življenju Hudo-žestvenega teatra tudi nekatera odbobja, ko je zagrešil kako umetnostno napako. Tako je po udušitvi prve revolucije l. 1905, ko je divjalo «sto črnih*, in pod težkim jarmom cenzure gledališče dajalo včasih tudi dakadent-na dela. ki so bila popolnoma tuja ■njegovemu realističnemu stilu. Kadar se je spominjal tega obdobja, je Vladimir Nemirovič-Dančenko poudarjal: «Ce ne bi bilo Velike oktobrske socialistične revolucije, bi Hudožestveni teater moral utihniti in njegovo delo bi se izgubilo*. Velika oktobrska revolucija je dala Hudožestvenemu teatru možnost mogočne regeneracije njegove realistične umetnosti. nCe je kako gledališče iz prejšnje dobe, ki ga moramo mi rešiti in ohraniti za vsako ceno, je to seveda Moskovsko umetniško akademsko gledališče». Te Leninove besede dokazujejo, kako zelo je komunistična partija cenila realistično umetnost tega gledališča. V tej Leninovi sodbi je bil izražen odnos sovjetskega ljudstva do Hudožestvenega teatra. Ob spominu na prve predstave revolucijskih let je Stanislavski pisal: «Gledališče je dobilo novo poslanstvo, odprlo je vrata najširšim slojem občinstvu, tistim milijonom ljudi, ki doslej niso imeli možnosti, da bi uživali kulturne vrednote». Novi množični gledalec je presenečal igralce s svojim odnosom do gledališča, s svojo ljubeznijo do umetnosti. Gledalec ni prihajal v gledališče zgolj za kratek čas, ampak s pričakovanjem nečesa važnega, česar še nikoli ni videl. In tako je umetnost, ki se je v letih pred socialistično revolucijo zdela včasih gledališkim delavcem nekaj nekoristnega in brez kakega cilja, je sedaj začela doživljati mogočen. Hudožestveni teater ni iskal nove revolucionarne umetnosti v pravil je ((Vstajenje* in «Ano Ka-renino» po genialnih romanih Leva Tolstoja, podal krasno gledališko interpretacijo Gogoljevih ((Mrtvih duš«, sijajno odigral nekaj dram Gorkega. Postavil pa je na oder tudi Cehovlje «Tri sestre» v nori režiji Nemiroviča-Danienka, Dickensove «Pickwi-kovcev. Beaumarchaisjevo «Figa-rovo svatbo» in še druga odlična dela. Med vojno proti fašizmu je Hudožestveni teater odgovoril na pričakovanje ljudstva in priredil predstave globokih in patriotskih del kot so «Fronta* Kornejčuka, «Ruski ljudje Simonova, «Preiskovanje v globino» in «Mornariški častnik» Krona. Herojsko snov domovinske vojne je gledališče 'povzelo po vojni v delih «Zmagovalci» Cirskova in «Dne-vi in noči» Simonova. Na koncu pretekle sezone je Hudožestveni teater prikazal delo. ki je posvečeno sovjetskemu kolhoznemu naselju. Delo se imenuje itNaš vsakdanji kruh» in ga je napisal N. Virta. Gledališče dela tudi sedaj brez prestanka pri ustvarjanju iger, ki prikazujejo stvarnost in življenje sovjetskega ljudstva. Tako je tudi na dan svoje obletnice ' 27. oktobra) gledališče prikazovalo dramo sovjetskega dramatika Alekseja Surova tZelena pot*, ki obrau- . E KONSTANTIN STANISLAVSKI IN VLADIMIR NEMIROVIC-DANCENKO (1928) zunanjem in formalnem prenavljanju, temveč samo tam, kjer so v resnici bile kali Za novo: v spoznavanju idej in čustvovanja sovjetskega človeka, v resničnem in globokem opisovanju sovjetske stvarnosti. V ustvarjanju modernih iger je Hudožestveni teater zbral okoli sebe številno skupino sovjetskih dramatikov. Na odru Hudožestvenega teatra so bila uprizorjena prva dela K. Treneva, V. Ivanova, L. Leonova, V. Katajeva. V sovjetski gledališki umetnosti je bil zlasti vazen »Oklepni vlak 14-69» Vsevoloda Ivanova, ki so ga uprizorili ob desetletnici Sovjetske zveze. Avtorju je dala snov za to delo veličastna borba sovjetskega ljudstva. Kmet patriot Veršinin, ki ga je poosebil Vasilij Kačalov, je vzbujal občudovanje zaradi preproščine in veličine svojega duha. Vaška Okorok, ki ga je podal Batalov, je predstavljal predanost ruskega ljudstva idejam novega življenja. Peklevanov v interpretaciji Hmeleva je bil poosebljena modrost, trdna volja in duševna plemenitost revolucionarnega bolj-ševika. Podoba Kitajca, ki ga je igral Kedrov, pa je bila izraz bratske mednarodne solidarnosti. Oder se je razširil: svet intimnih doživetij se je umaknil svetu socialnih konfliktov. Protagonist je bil odslej človek iz ljudstva, graditelj novega življenja. Udar starega ob nouo in zmaga novega nad starim je navdahnila potem še druga dela, ki jih je pokazal Hudožestveni teater: «Strah* Afigenova, «Platon Krečet* Kornejčuka in druge, Razen uprizarjanja sovjetskih del pa je gledališče nadaljevalo z uprizarjanjem najboljših klasičnih dramatskih del postavljajoč si za nalogo, da doseže kar najbolj moderno in najglobljo interpretacijo teh del. V sovjetski dobi je Hudožestveni teater prvič predstavil na odru na zares popoln in bleščeč način razna dela velikega ruskega dramatika Ostrovskega, pri- nava obnoviteljskega duha in ustvarjalna raziskovanja sovjetskih ljudi. V sovjetski dobi se je neizmerno razvilo in okrepilo umetniško mojstrstvo starejše generacije, h kateri spadajo igralci Moskvin, Kačalov, Leonidov, Knipper-Ce-hova, (ki od teh še edina živi) in drugi. V istem času pa je gledališč e vzgojilo plejado novih odličnih igralcev, med katerimi pripadajo prva mesta Hmelevu, Tarasovi, Dobronravovu. Androvski, E lanski, Toporkovu, Janšinu L dr. Konstatin Stanislavski je v sovjetski dobi ustvaril svoj sistem recitacije, ki je postal šola za iz-popolnjenje za vse sovjetske igralce in je vplival na oblikovanje narodnih gledališč ter pozitivno vplival na vso napredno gledališko umetnost sedanje dobe. Hudožestveni teater je imel cesto odločujoč vpliv za nadaljnji razvoj gledališke umetnosti v Sovjetski zvezi s tem, da je v svojih študijih vzgojil gsnialne odrske učitelje kot Evgena Vahtan-ga, Alekseja Popova, Jurija Sa-vadskega, Alekseja Dikija, Rube-na Simonova, ki so danes vodje najvažnejših sovjetskih gledališč. Po petdesetih letih življenja more Hudožestveni teater s ponosom gledati na prehojeno pot. Našel je skupen jezik z milijoni sovjetskih ljudi in z boljševiško napredno koncepcij o vzgojil igralce novega tipa, ki so z vso predanostjo v službi ljudstva. Hudožestveni teater ima občudovalce in posnemovalce po vsem svetu. To gledališče, najvišja manifestacija ruske sovjetske kulture, je postalo last svetovne kulture. (Pq Bojadžijevu) Italijansko pripovedništvo med obema vojnama CORRADO ALVARO (Nadaljevanje iz sobotne številke) P.ri‘pisateljskem ustvarjanju je navada, da vse dejanje vrti okrog glavnega junaka in njegovega okolja. Vsaka zgodba se opira na kontrast med obema in na nujno dopolnjevanje. Italijanska proza te dobe pa ni sledila temu razvoju, ampak je v kratkih in zgoščenih predstavah skušala prikazati nekako odkritost, ki opu- šča vsako dialektično igro nasprotujočih si oblik. Le počasi in polagoma se je razvijala nova proza. Previdnost in potreba raziskovanja so narekovali pisateljem opreznost. Le počasi so šli navzgor in pravi roman jim je bil kot nekakšen cilj, ki bo dosegljiv šele v daljni bodočnosti. PREKO MALODUŠNOSTI V NOVO DOBO Po dolgotrajnih zavijanjih in blodnjah je tudi italijansko pripovedništvo krenilo na nova pota. Tako je Pea objavil »Podstrešje« in ((Rozalijo«, Bontenu pelli «Ljudje v času» in Palaz-zeschi «Sestre Materassi«, katera dela imajo že večji pomen in večji umetniško podlago. Tem so sledile še nove moči kot Corra-do Alvaro, C. E. Gadda, Comisso in Angioletti, ki pa so še oma- hovali med kratkimi sestavki in se niso počutili gotove V daljših delih. Slovstvena kriza je postala dejstvo in pisatelji so začutili potrebo, da pobegnejo iz pretek, losti ter da uberejo novo pot vere in resnice. Se vedno so jih mučili dvomi in negotovosti, vendar je bila njihova težnja po dobroti in bratstvu vedno močnejša. T.a težnja pa sc ni pojavljala samo pri nekaterih mlajših, ampak tudi pri stareišUi pisateljih, ki so hoteli prelomiti s tradicijo in kreniti po poti novega duha, novega sloga in novega življenja. Tako je literarni razvoj, čeprav ločen od političnega, sledil narodnemu izživljanju in izražal željo in roljo po obnovi, na razvalinah starega sveta, ki se je že podiral v svoji onemoglosti iti puhlosti. - Najvidnejši znaki te dobe so SMRT NAJVECJEGA GLEDALIŠKEGA IGRALCA Vasilij Ivanovič Kačalov ni dočakal petdesetletnice Hudožesti/ega teatra Ni dočakal slavnostnega dne petdesetletnice Hudožestvenega teatra, h čigar svetovni slavi je s Stanislavskim. Nemirovičem Dančenkom in Moskvinom največ prispeval. Nekaj tednov pred jubileje-/!, 30. septembra letos ;e umrl Vasilij Ivanovič Kačalov. največji dramski umetnik Sovjetske zveze, domovine najboljše gledališke umetnosti na svetu, in torej največji dramski umetnik na svetu sploh . Rodil se je 1. 1875 v Vilni. Imenoval se je prav za prav Sveru-bovič, a ko je nekoč pravkar čakal v pisarni na podpis pogodbe z nekim profesionalnim gledališčem, je v časopisu čital, da je umrl neki Vasilij Ivanovič Kačalov. Ker se mu je ime Sverubo-vič zdelo nekoliko prenerodno, je sklenil, da si bo za umetniški psevdonim prevzel ime neznanega Kačalova. Od tedaj je postajalo ime Kačalov vedno bolj slavno. L. 1900 je vstopil v Moskovski hudožestveni teater in od tedaj je vsak uspeh Kačalova pomenil tudi uspeh Hudožestvenega teatra in vsaka zmaga tega gledališča je bila tudi zmaga Kačalova. 2 njim je prišel na oder nov tip igralca, igralca-misleca in borca. Najprej je srca ruskega občinstva osvojil kot oblikovalec junakov Čehova, polnih bolesti in zagrenjenosti, ki pa jih ni podajal samo kot hladen, veren iz-povedovalec. temveč jih je tolmačil hkratu kot pojav družbe dodajal perspektivo jutrišnjega dne. vero v bodočnost, ki jo prinese odrešitev velikega viharja. Drugo razdobje njeogve rasti se začenja z vstopom Maksima Gorkega v krog literarnih in idejnih sodelavcev Hudožestvenega teatra. Pozitivna, na življenje poudarjena ustvarjalna sila genialnega odrskega umetnika je našla v likih Gorkega novega stopnjevanega razmaha. Kreacijo Barona «Na dnu« po pravici lahko štejemo za začetek nove ere v njegovem umetniškem ustvarjanju. V Baronu Kačalova ne gre za ravnodušno, naturalistično, lahko bi rekli brezidejno podajanje neke človeške usode, temveč za vzoren primer družbene analize značaja in s tem analize in kritike družbe. Po Oktobrski revoluciji je umetniško doživljanje in izživljanje Kačalova našlo novega smisla, novih smeri. Njegova prva velika stvaritev po revoluciji je bila podoba preprostega junaka iz množice, kmeta Veršinina iz tajge, v »Oklepnem vlaku* Vsevoloda Ivanova, ki je v nji na veličasten, nedose- v 4 * zen način utelesil usodnost zgodovinskega preloma dveh svetov — razredne družbe in družbe socializma — in heroizem borca za novo obliko sveta. Veličino tega lika je še poglobil v kreaciji herojske podobe boliševiškega komisarja v «Blokadi» istega avtorja. To umetniško razvojno pot, ki je edinstvena v enaki meri po umetniški dognanosti in idejni poglobitvi, pa označuje še cela vrsta velikih stvaritev iz klasične dramatske literature, kakršne so Cacki (Gribojedov, «Gorje pametnemu«), Glumov (Ostrovski, Julij Cezar, Hamlet, Protasov, Brand. Ko se je zaradi starosti in bolehnosti moral odpovedati igri, ki mu je bila življenje, je vendar do poslednjih dni nastopal kot recitator in dal še vrsto blestečih primerov te malo razširjene, a vendar razkošno bogate umetnosti iz Puškina, Tolstoja, Ostrovskega, Bloka, Majakovskega in Shakespearea. Pogrebne svečanosti so nazorno izpričale, kako je bil Vasilij Ivanovič Kačanov v resnici umet- r u VASILIJ IVANOVIČ KAČALOV nik sovjetskega ljudstva — umetnik, ki je govoril in živel ljudstvu iz srca. Prisostvovale so jim široke množice, ki so se skoraj pol stoletja ogrevale, krepile in rasle ob njegovih nesmrtnih stvaritvah na odru. Poslavljajoč se od mrtvega Kačalova je umetnik Boris Livanov zaključil svoj govor: «On je bil A. TARASOVA V VLOGI ANE KAREN1NE Pavliha vzgojitelj V poslednjem času ugotavljam razveseljivo dejstvo: Naše lutkovno gledališče se je prebudilo iz prvotne dremavosti in njegove pestre lutke hite iz kraja v kraj v obiske k našim najmlajšim. Otroški drobižek se do solz nasmeje iri z njim tudi odrasli, ki ga spremljalo. Po predstavi se zardelih lic in razigrane volje vračajo domov in vsi so menda enega mnenja: Pavliha je samo zato tu, da zabava. Točno, zabava je mnogim, premnogim glavni namen. Zele si čim več smeha, ker smeh je zdravje, ker z njim pozabljamo manjše in večje neprijetnosti vsakdanjega življenja. Da. zabava, to je jabolko spora. Prerežem ga in vidim, da je črvivo. Torej zabava ni vse. Zabava je posrednega pomena. Ona je le žleb. po katerem priteka v vsega žejno otroško dušo, čista studenčnica pozitivnejših vrednot. Vsako gledališče potrebuje in živi od pisane hrane, ki jo predstavljajo razne komedije, drame in tragedije. Slovenska predvojna lutkovna literatura strokovno sicer ni bila slaba, toda večina tega danes ni več uporabna. Danes ne bomo poizkušali več odoleti potrebi otroške domišljije po nenavadnem z nekim čudežnim, nadnaravnim razpletom igre. To je prepoceni in nevaren igralski efekt, ki more biti za otroško dušo celo usodepoln. Najti moramo stvamejši nadomestek. Ravno tako je nedopustno, da bi padlo slovensko lutkovno gledališče na raven pri nas običajnih marionet. kjer predstavlja višek humorja silen udarec po glavi brez smrtnih posledic in slične neokusnosti. K tem težavam se pridružuje še ta, da mnoge novonastale uspešne igrice, ki so aktualne za novo Slovenijo, pri nas niso umestne zaradi tukajšnjega izjemnega obeležja. Problem je torej: več novih primernih igric za naš mladi rod na STO-ju. To Vprašanja lutketnesia gledališča bodi obenem poziv vsem onim. katerim je dano bolje poznati otroško dušo, da se lotijo z ljubeznijo spisovanja našim razme ram ustrezajočih igric. Njih honorar bo obilen, ko bodo videli žareča lička in veselje mladih gledalcev. Pavliha učitelj Kakor je lutkovno gledališče važen činitelj pri oblikovanju sprejemljive otroške duše. v kateri more zapustiti tako globoke vtise, da postanejo merodajna razvojnica za usmerjanje osebnosti dozorevajoče mladine, tako ima za nas na STO-ju še nov, prevažen pomen. Lutkovno gledališče lahko postane in mora postati v naši jezikovni borbi neprecenljiv zaveznik. Zlasti v izpostavljenih mestnih okrajih. Tam se namreč opaža, da otroci pozabljajo slovenščino v šoli, kot se pozabi svinčnik,, knjiga ali pero. Razlaga za to ni težka. Četudi fašizem ni uspel ubiti duše naših ljudi, je vendar globoko vanjo zarezal. Mladi starši niso obiskovali slovenskih šol. Ako sploh, govore doma slovenski. govore narečje in še to v mnogih primerih okrnjeno vsled pritiska grožnje dvatisočletnih kulturonoscev: «Qui si parla sol-tanto italiano«. Večina naših mestnih otrok se je naučila materinega jezika šele v vrtcih oziroma v šoli. In tu se moč morilca slovenskih duš obrača proti njemu samemu. Kajti ti otroci so temelj prerojenja našega tukajšnjega življa. Oni govore čisto slovenščino in ginljivo jih je poslušati, kako uče lastne starše. V njih je naša bodočnost, TODA SAMO, AKO JIH BOMO PRI- MERNO PODPRLI PRED NEVARNOSTJO ULICE. Ulica je vedno bila in bo poleg potujče-vaine šole glavni vrtinec, ki je požiral in požira našo mladino. Nisem obiskoval italijanske šole in doma smo govorili le slovenski in vendar mislim, da sem se preje kot slovenščine priučil italijanščine, Naučila me je Piazza Leonardo da Vinci! Predvsem je treba torej iztrgati našega otroka iz krempljev ulice in ga tako zaposliti, da lahko praktično uporablja svojo šolsko slovenščino. Evo, tu nastopi Pavliha kot učitelj. Lutkovno gledališče potrebuje igralce in gledalce. Ono je v idealnem stanju zbrati naš drobižek v ožje družbice in ga učiti govoriti in poslušati. Otroci po svojem bistvu hrepene po posnemanju in dati jim moramo le sredstya, da se y tem uveljavljajo. Potrebno bi bilo skrbeti, da ne zamre med malo publiko in igralci zanimanje vsled pomanjkanja novih privlačnih igric. Tedaj bi morala biti naša parola: Vsak teden — nova igrica! — Več novih igrici In še več igric, da pritegnemo našega otroka v domačnost sob, dvorišč in vrtičkov, da ga odtegnemo od zamazanih uličnih vogalov, izza katerih v svoji domišljiji divje strelja in mori ljudi — četudi gangsterje — a vendar ljudi kot on sam, zapeljane in prevarane. MILKO BAMBIČ umetnik-borec, živel in umrl je kot velik patriot, kot umetnik, ki je ves svoj talent in vse svoje navdihnjenje posvetil svojemu ljudstvu«. »PRODANO NEVESTO« bodo uprizorili v letošnji operni sezoni v Trstu. Kot znano je iz slovanskega repertorja bila lani na vrsti «Hovanščina*, leto prej pa «Boris Godunov*, (ki so ga dajali tudi■ letos poleti na gradu). * * * IGOR STRAVINSKI je skom-poniral mašo, ki je doživela krstno izvedbo v milanski Scali pod taktirko Anserme ta. Kritike o njej so različne. Vsekakor je delo, čigar izvajanje traja samo 17 minut, tudi zaradi nenavadne orkestrske zasedbe precej svojevrstno. malodušnost in pesimizem pisateljem, ki so se izogibali stikov s človeštvom m mrzlično iskali varnega zavetja. Morajjia, P‘<>ve' ne in Quarantotti Gambini kažejo začetne znake neke vrste realizma. Pesimizem, odvratnost in kritika imajo še vedno nekako statičnost, ki se končuje v P(/' pustljivosti in se nazadnje uklanja konformizmu. Nekiterir.i pisateljem služi ta pojav, kot u* hodišče v fantazijo t,n avanturo, v neki boljši in oddaljen svet, kjer vlada svoboda in lepota. Iz te dobe tik pred drugo svetovno vojno je ostala v italijanskem slovstvu desetina knjig, s katerimi skuša italijanska prozi priti iz provincializma na evropsko višino. Med temi so: ((Brez-brižniki* (Moravia), uRdeča vrtnica» (Quarantotti Gambini), Konservatorij sv. Terezije» lenchi), ((Tatarska puščava« (Bv> zatti.), «Pisma noviciatke« (Buz-zatti). KCrna kronika« (Piovefie), «Rdeči nagelj* in ((Pogovor na Si' čiliji* (Vittorini). Pet let druge svetovne vojne je imelo tudi v italijanskem slovstvu globok odjek. Kar so bile prej sanje ali slutnja, je postalo sedaj resnica in ljudje se polago-ma otresajo brezdelnosti, ker sta jih trpljenje in tok življenja pri' silila, da si morajo poiskati nova pota in da ustvarijo nove odnose z ljudmi doma in v svetu. Temu načelu so tisti pisatelji in misleci, ki jih je fašizem skrivil po temnicah ali na samotnih otokih in ki si prizadevajo, da tudi na duhovnem področju pokazali italijanskemu narodu P°t k pravi svobodi in demokracij*> v duhu sožitja in bratstva nied narodi. (Konec) Udih uiipeh bou, Ulma V čast tridesetletnice ustanovitve Komsomola so nedavno dokončali snemanje novega velikega sovjetskega umetniškega filma «Mlada garda*, ki je izdelan po Fadejevem romanu v novi priredbi. Sedaj se film z velikim uspehom predvaja po Sovjetski zvezi. V Moskvi prikazujejo film istočasno v 20 kinematografih, domovih kulture in klubih. V prvih štirih dneh je film gledalo čez šest sto tisoč ljudi. Pri večernih predstavah se v Moskvi organizirajo sestanki gledalcev z umetniškim kolektivom, zlasti s študenti Vsezveznega državnega instituta za kinematografijo, ki tolmačijo glavne vloge v filmu. Z velikim uspehom prikazujejo film tudi v moskovski oblasti v okviru filmskega festivala, ki je organiziran v počastitev tridesetletnice Komsomola. Tukaj predvajajo film v 55 oblastnih kinematografih in klubih ter na 30 aparaturah za ozki film v stalnih kolhoznih kinematografih. Preko šest sto moskovskih mladincev in mladink je prisostvovalo predvajanju tega filma v dvorani kluba ministrskega sveta ZSSR, kjer se je vršil sestanek med moskovskim komsomolskim aktivom in umetniškim kolektivom filma. Pri tej priložnosti je moskovski komite Komsomola nagradil 25 mladih filmskih igralcev iz kolektiva filma «Mlada garda« s častnimi diplomami. Tudi v drugih mestih SZ je film doživel ogromen uspeh. V Leningradu je prvi dan gledalo film 130 tisoč ljudi, v Odesi 60 tisoč itd. Stotisoči so napolnili kinematografe Habarovska, Kujbiše-va, Vladivostoka, Sverdlova, Stalina, Harkova, Lvova, Kaluge in drugih mest. Posebno zanimanje je film zbu' dil v Krasnodenu, mestu »mlad0" gardejcev«. Svečani predstavi v Krasnodonu so prisostvovali s0' rodttiki Qlega Koševoja, Ivan3 Zemnunhova, Sergeja Tjulenin3' Uljane Gromove in Ljube $evC0' ve, kakor tudi preživeli elan' «Mlade garde« Jurkin Radij *n Olga Ivancova. AMERIŠKI CENZORJI so izzvali smeh in ironične komentar je naprednega tiska, ker se iz an' gleškega filma ((Hamlet* izstro0' li nekatere dele, češ da so nemoralni. Po mnogih protestih s0 dovolili, da se prikazuje v deloV" nih dneh necenzuriran film, a w nedeljah popravljen. Seveda sikje niso mogli tega filma predvajati, ker ni bilo mogoče vsakemu kinematografu staviti na razpolago obeh filmov. * * * «HRVATSKO KOLO« št. 3 J* prineslo med drugim daljši &a' nek Ruski repertoar na zagre' bačkoj pozornici. Ko našteva P1' sec članka Slavko Batušič rus^e pisatelje, katerih dela so bili ,z' vedena na zagrebškem odru v tujem jeziku, navaja: Turgenjev S. aTudji kruh*, pod naslovof* «Pane altrui*, talijanski zivao Ermete Zacconi sa svojon‘ družinam 2.VI.1897. Kot znano j ^ Zacconi pred kratkim umrl v sta rosti preko 90 let. * * * ERNEST HEMINGWAY ustanovil literarno nagrado ™ sto tisoč lir za dobo pet let. ” kopise te nagrade, ki je medna^ rodna, sprejema založnik M°n dadori. Ro k za izročitev rokoP>s za prvo nagrado je do 15. avgus 1949. Edina omejitev v je, da predloženi roman še ni izdan. Madžarska narodna manjšina v Prekmurju je na pobudo izvršilnega odbora Ljudske prosvete Slovenije začela ustanavljati kul-turno-prosvetna društva v vseh krajih, kjer žive Madžari. V teh društvih bodo pripadniki madžarske narodne manjšine razvijali svojo narodno kulturo. Madžarska narodna manjšina v Prekmurju je neznatna v primerjavi z Madžavi v Vojvodini in zaradi tega doslej ni bila tako razgibana, kot smo to opazili pri vojvodinskih Madžarih. Med prekmurskim madžarskim ljudstvom so zlasti siromašnejši kmetje in delavci začutili potrebo po prosvetnem delu in naša ljudska oblast jim pri tem nudi največjo pomoč. 2e lansko leto je bil v Prekmurju organiziran teden madžarske knjige in madžarskega tiska, ki je ime* namen seznaniti madžarsko ljudstvo v Prekmurju z izdajami madžarskega tiska v Jugoslaviji. Ta akcija je popolnoma uspela in danes ni več nobene vasi z madžarsko manjšino, kjer ne bi imeli madžarskega časopis- ku ugotovilo, da madžarska na PrekaiurJ slo- vso Kulturno suobodo in pomoč oblasti rodna manjšina uživa iste pravice kot drugi vanski narodi v Jugoslaviji. va Jugoslavija je zagotovila ^ ^ džarskemu delovnemu ljudst popolno svobodo in kulturni raiJ voj. Na vse klevete proti naše11' Vflfl državnemu in partijskemu ja in knjig, ki izhajajo v Jugoslaviji. Odgovorni faktorji ljudske oblasti so napravili vse, da omogočijo madžarskim otrokom učenje v njihovem materinem jeziku. Skoro v vseh vaseh, kjer žive Madžari, so danes šole z madžarskim učnim jezikom. V Prekmurju deluje 15 takih osnovnih šol in 21 paralelnih šol. V Dolnji Lendavi je bil pred kratkim odprt prvi razred madžarske gimnazije. V načrtu je po ena sedemletka z madžarskim učnim jezikom v Dolini in če se bo pokazala potreba tudi v Dolnji Lendavi. Število madžarskih u-čencev znaša skupno 1200. Med madžarskimi kulturno-pro-svetnimi društvi delata najaktiv-neje kulturno-prosvetni društvi v Dolini in Dolgi vasi. Madžarska folklorna skupina iz Dolge vasi je nastopila z zelo dobrim uspehom na festivalih v Murski Soboti in Dol. Lendavi ter na mladinskem festivalu v Ljubljani. Voditeljica folklorne skupine iz Dolge vasi tovarišica Talijan Mariška je za svoje požrtvovalno delo prejela nagrado od Ljudske prosvete Slovenije. Izvršilni odbor Ljudske prosvete Slovenije je pred kratkim nagradil madžarsko kulturno-pro-svetno društvo iz Doline z madžarsko knjižnico v priznanje za aktivno delo na kulturnem področju. Pionirska sekcija tega društva je nastopila na zadnjem dol-njelendavskem festivalu. Na razne klevete iz sosednjih ljudsko-demokratskih držav o nacionalizmu v Jugoslaviji je madžarsko kulturno društvo v Dolini na svojem nedavnem sestan- da stvu bomo odgovorili s tem bomo še bolj poglobili bratstvo ^ enotnost med madžarskim in skl iin° venskim liudstvom v Prekrn ^, ju«. Tako govore prekmurj" Madžari, ki sami čutijo pravu ^ rešitev nacionalnega vprašanja Jugoslaviji. * * * kO Nepotrebno je dostavljati, ,g podla laž je vsako 0ovor^enjfl, o jugoslovanskem nacionfili^_ Najnovejši tržaški klevetniki goslavije in njenega vodstvi ^ cer to prav dobro vedo. tof^' svoji nenačelnosti in brezzni^.^ nosti se ne sramujejo nobene misleč, da bodo tako vendar premamili. To se jim deloma cer prsieči, tnda končno se venda - laž prea resnico unut ti. Lažnivcu pa nihče več ne * j jame, tudi če bi pozneje 0ol! resnico. . i.upniMKiTVO- ULICA MONTECCH1 *t. 6. III. nad. — Telefon St 93-808. — UPKAVA: ULICA K. MANNA St. 29 — Telefon 27-847 In 27-947. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 7 nrr asi- nd 8 30 12 in od 15-18 tel 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Strini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. I Poštni tekoči wčun za STO-ZVU: »Založništvo OGLASI. °“ • * Izdaja ZALOZNISTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Trža NAROČNINA: Cona A: mesečna m, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir: Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugollr; FLRJ: 55. 165, 330, 650 d1"- iik», uprava: Ljubljana 6-90601- Prtmorskl dr.evnlk«. Trst ll-r*74; za FLRJ: »Primorski dnevnik«. Tržaški tiskarski zavod.