Poštnina platana v octrvtnl V Qubl}anl, sreda 1?. tcbcuarla 1937 Cena illn 1 Slmremkl dum Stev. 3S Z Ilustrirane prilog«? MXedcn d slikah leto II. h ,yy . V \ \ f Evropska vprašanja in Balkanska zveza Aokrajini Ivate. Sneg je potlačil 20 hiš, 2 šoli in zadušil okrog 60 ljudi. 7 obsojencev je pobegnilo iz severnoameriške kaznilnice v mestecu Wilsonu. Kot talce 60 vzeli s seboj dva nadzornika in tri kaznilniške uslužbence. Zločince išče okrog 100 policajev z avtomobili in letali. Demonstracije mehikanskih katoličanov, ki zahtevajo naj jim rdeča vlada odpre cerkve, se nadaljujejo. Cerkvena vrata mora varovati vojska, da jih ne bi katoličani odprli. Razprava proti socialističnim Športnikom ee je začela v Gdansku, ker so ostali še zmeraj na tajnem v organizaciji, katero je vlada razpustila. Proti nečloveškemu ravnanju policije, ki od osumljencev izsiljuje priznanja z nasiljem in mukami, je nastopila japonska gosposka zbornica ter dosegla, da bo vlada odredila preiskavo zaradi tega. Bivšega načelnika GPU Jagodo so prijeli, ker je sodeloval v zaroti proti Stalinu in dajal opozi-cionalni propagandi podatke o stavkah in o demonstracijah proti Stalinu. Zaradi dotoka tujega kapitala v USA je vlada določila poseben odbor, ki naj sklene vse potrebno, da se ta dotok, v kolikor Škoduje am«riškemu gospodarstvu, ustavi. Odbor se je pred dvema dnevoma že sestal. Vesti o krizi v romunski vladi so brez podlage, kakor razglaša romunska uradna agencija. Veliki fašistični svet se sestane 1. marca na važno 6ejo, na kateri bodo poročali zun. minister Ciano, tajnik fašistične stranke Starace ter vojni minister. Prva amnestija političnih obsojencev v Italiji bo obsegala več desettisoč ljudi, med njimi jjovečini protifašiste ter morda celo nekaj emigrantov, ki se niso pregrešili z neposredno propagando proti državi. Donava povzroča poplavo v Romuniji, tako da se je bati, da bo voda podrla vse nasipe. Vlada jo morala poslati na jx>moč vojaštvo in letala, da z dinamitom in bombami razstreljujejo led, ki se nabira v visokih kupih in ovira odtok vode. Skrivnostno letalo nad Dunajem, ki je risalo nekake znake, katere so si vneti idealisti razlagali kot srp in kladivo, je bilo najbrž avstrijsko bojno letalo, ki je imelo nalogo, da preizkusi nov način za metanje umetne megle. Zaradi protijudovskih demonstracij v Romuniji ob pogrebu dveh Članov Železne garde, ki sta padla na strani španskih nacionalistov, zahtevajo judovski in levičarski krogi v Bukarešti od kralja in od vlade odločnih odredb. Avstrija in Madžarska imata isto usodo, tako pišejo madžarski listi ob govoru kanclerja Schusch-nigga. Pozdravljajo Schuschniggove korake in to, da je vzel v svoje roke pobudo za vpostavitev Habsburžanov. Francoska zunanja trgovina je v januarju precej narasla, kakor kaže uradna statistika. Ta ugotovitev je v vladnih krogih povzročila veliko vesolje, ker je opozicija do zdaj opravičeno očitala, da je Blum zakrivil pad-ec izvoza. Trgovska pogajanja med Holandijo in valencijsko vlado so se začela. Gre predvsem za plačilo dolgov, ki jih je valencijska vlada naredila v Holandiji z naročili orožja in streliva. Profesor Jorga, znan po svojih napadih na našo zunanjo politiko, bo govoril ponovno v buka-reški zbornici takoj, ko bo vlada povedala svoje stališče v zunanji politiki. Angleški oborožitveni načrt je vlada objavila sinoči v tako zvani Beli knjigi. Načrt določa za prihodnjih pet let kredit 1500 milijonov funtov šterlingov ali 360 milijard dinarjev, ki jih bo požrlo angleško oboroževanje na kopnem, v zraku in na morju. Bitka med policijo in roparji se je odigrala na robu Marseilla, kjer je prišlo do silovitega streljanja. Ko so zločinci jDobegnili, je policija v njihovem avtomobilu našla truplo nekega znanega francoskega boksarja. Japonska operna pevka Tourika, članica opere v Kobeju, je z velikim uspehom gostovala v Parizu, kjer je nastopila s starimi japonskimi plesi na vsakoletnem študentovskem plesu v pariškem vse-učiliškem mestu. Angleški kralj se je uradno preselil v Buchim-kansko palačo, kjer bosta s kraljico imela svoja prostore v prvem nadstropju. Redna letalska proga čez Atlantsko morje iz Southamptona v Newyork prične obratovati 1. marca in je ameriška zbornica že odobrila vso potrebno podporo, ki bo znašala 2 dolarja na vsako miljo preletene poti. Proga se bo držala 6 mesecev severne poti čez Novo Fundlandijo, 6 mesecev pa južne poti čez Bermude in Azore. Severna pot bo znašala 24, južna pa 32 ur. Nemčija si bolj želi miru, kakor druge države, ker je najhuje poskusila, kaj je vojna, tako je govoril na zborovanju mednarodnega odbora bivših bojevnikov v Berlinu general Goring. Za novega predsednika finske republike so izvolili sedanjega predsednika vlade Kallio, ki jo dobil od 300 glasov 177. Kallio se je uveljavil v finski politiki zlasti po svojem zakonu o agrarni reformi. 1800 sovjetskih leta! se bo udeležilo spomladanskih manevrov rdeče vojske v Beli Rusiji v*doli poljske meje, Zasedanje banskega sveta Ljubljana, 18. febr. Kakor smo poročali že včeraj, je bil včeraj na banovinskem zasedanju proračun kmetijskega oddelka. K poročilom, ki smo jih objavili že včeraj, se je javilo 31 govornikov, tako da je bila razprava končana šele zvečer. Današnje zasedanje banskega sveta se je začelo ob pol 9 zjutraj. Na dnevnem redu je bila razprava o proračunu prosvetnega oddelka. Poročilo je poaal načelnik tega oddelka, prosv. inšpektor dr. Lovro Sušnik. Kar se tiče narodnega šolstva navaja 19 strani dolgo tipkano poročilo, ki smo gn sprejeli danes dopoldne, da je v banovini 119 eno-razrednic, 174 dvorazrednic, 131 trirazrednic, 122 štirirazrednic, 109 petrazrednic, 151 šestrazrednic, 41 sedemrazrednic in 13 osemrazrednic, skupno 860 ljudskih šal. Od teh je 847 državnih in 13 zasebnih, otroških vrtcev 54, gospodinjskih šol pa 12, Ljudske šole obiskuje v Sloveniji 92.498 dečkov in 81.131 deklic, skupno 183.679 otrok. Nasproti temu je vseh učnih moči v Sloveniji na ljudskih šolah 4120 (1540 moških in 2580 žensk). Od 1. 11. 1935 do 1. 11. 1936 je bilo sprejetih 97 učiteljskih novincev. Nerešenih prošenj za sprejem v učiteljsko službo je ostalo 627. Ostavko na učiteljsko službo je podalo 22 učiteljev, odpuščenih jih je bilo 19, umrlo jih je 20, upokojenih pa je bilo 25. V Sloveniji je 248 praznih mest. Kar se tiče meščanskih šol navaja poročilo, da je v Sloveniji 38 državnih in 8 zasebnih mešč. šol, skupno 46. V preteklem letu sta začeli s poukom dve na novo ustanovljeni meščanski šoli in sicer prva v Zagorju, druga pa je II. deš. mešč. šola v Mariboru. V Sloveniji imajo državne meščanske šole v tekočem šolskem letu 223 oddelkov s 8234 učenci. Porast nasproti lanskemu letu znaša 375 učencev s 15 oddelki. Na zasebne mešč. šole se je zapisalo 1459 učencev in sicer v 38 oddelkov. Število učenk je za 11 večje, število oddelkov pa za enega večje kot lansko leto. Na mešč. šolah je precejšnje pomanjkanje učiteljstva, vendar pa se je temu od-pomoglo z dodelitvijo učiteljev ljudskih Sol in honorarnih nastavljencev. Glede srednjih šol omenja poročilo, da se je v začetku šolskega leta 1936-37 ukinilo 5 razredov. Realna gimnazija v Kočevju se postopoma reducira na štirirazredni zavod. S tekočim šolskim letom se je začel pouk v prvih dveh razredih drž. ženske realne gimnazije v Ljubljani, ki se postopoma odpira v zameno za mest. žensko realno gimnazijo. Ta ima letos še razrede od 3. do 8. Nižja realna gimnazija v Murski Soboti se pretvarja v popolno, toda postopoma in šele pričenši s šolskim letom 1937-38. Zasebna ženska realna gimnazija pri uršulinkah v Ljubljani ima letos za vse štiri nižje razrede pravico javnosti. Tako imamo v sedanjem šolskem letu 13 drž. srednjih šol in sicer 10 popolnih, 1 s sedmimi razredi (Kočevje), 1 s štirimi razredi (Murska Sobota) in 1 z dvema razredoma (drž. ženska real. gimnazija v Ljubljani). Na teh zavodih se je vpisalo letos 7.181 učencev in 3.355 učenk, skupno 10.536. V primeru z lanskim letom je število učencev naraslo za 474_ in tX 22 oddelkov, na vsak posamezen oddelek pride povprečno 42 učencev. Zaradi pomanjkanja šolskih prostorov se vrši pouk za 45 oddel. na večjih zavodih le popoldne. Ž dograditvijo poslopja IH. realne gimn. v Ljubljani, ki ima 22 razr. učilnic, se je število razredov s popoldanskim poukom zmanjšalo za eno četrtino. Moderna oprema poslopja je bila na stroške banovine zgrajena in opremljena za pouk v pičlem letu. Stavba je stala 8 milijonov dinarjev, oprema pa 750.000 dinarjev. Na štiri nedržavnih srednjih šolah sta v 30 oddelkih 402 učenca in 779 učenk, skupno 1181. Učencev, ki se poučujejo po učnem načrtu realke, je letos samo še 95 in sicer samo na I. real. gimn. v Ljubljani. O ljudski prosveti navaja poročilo, da je bilo pri na« v preteklem letu 37 analfabetskih tečajev. Vsi ti tečaji so bili izključno za vojake, ki so doma iz drugih banovin. Veliko prosvetno delo opravljajo agilne ljudske univerze, številna prosvetna društva, gledališča, listi in knjige. Dalje je važen činitelj pri tem tudi film, ki pa pri nas zaradi revne filmske produkcije predvaja večinoma tuje blago, tako da so kinoptfedstave večkrat za naše ljudi vse prej kot vzjfojne. Pod odstavkom telesne vzgoje navaja poročilo, da ta predmet tudi v minulem letu li bil na oni višini, kot jo predvideva učni aačrt. Razlogi za to so različni. V nadaljnjem navaja poročilo športna društva, ki opravljajo tudi precejšnje delo. Vprašanj« ia-gerence banske uprave na športna društva in klube še ni urejeno. Ti poslujejo s športnimi zvezami, te zveze pa neposredno z ministrstvom za telesno vzgojo ljudstva. Čitanje poročila inšpektorja prosvetnega oddelka je trajalo do 9.45, ko je bil nato še omenjen proračun za ta oddelek. Sledila je debata, h kateri se je prijavilo 23 govornikov. Za slovensko akademijo znanosti in umetnosti Kot prvi je govoril ljubljanski župan g- dr. Adleilfi ter poudaril visok nivo narodne prosvete pri Slovencih. Ugotovil pa je, da manjka Sloveniji kakor tudi njeni prestolnici zavod, ki bi koncentriral znaivsiveno in umetniško delo. Ta zavod naj bi bil Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki je postala v današnji dobi nujna potreba našega naroda. Dosedanje ločeno delo jamči, da bo tudi koncentrirano delo v Slovenski akademiji znanosti m umetnosti rodilo velike uspehe. To jamči Uidi visoko število priznanih slovenskih umetnikov in znanstvenih delavcev. Takšna akademija je potrebna tudi kot nacionalna zadeva, ravno tako pa je ,>otrebna tudi iz drž. stališča, da postane tako Ljubljana v tem oziru enakopravna z Belgradom in Zagrebom. Dr, Adlešič je nalo predlagal, da banski svet »prejme sledečo resolucijo: Kraljevska vlad« se poziva, da čimprej ustanovi Slovensko akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani, imenuje prve njene člane in dovoli ia-dosten kredit, da se tudi med Slovenci začne z znanstverlm delom. Dr. Adlešič je prosil g. bana dr. Natlačena, naj tudi on z vsemi silami podpre akcijo za ustanovitev.Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Banski svet je izvajanja dr. Adlešvča nagradil z velikim aplavzom, kar dokazuje, da so njegove besede želje celotnega banskega sveta. Zatem je govoril banski svetnik g. Bajlec, ki je primerjal naše splošne kulturne razmere z onimi, ki vladajo na Madjarskem. Poudaril je, da je naš kmet v tem oziru na mnogo višji stopnji kot pa madjarski, vendar te kulture mi ne znamo pokazati in jo predstaviti svetu v pravilni obliki. Ob zaključku lista debata še traja. Dolgost človeškega življenja Predavanje dr. Mikiča iz Zagreba v Prirodoslovnem društvu Ljubljana, 17. februarja. Snoči je pod okriljem Prirodoslovnega društva predaval v mineraloški predavalnici naše univerze šef biotermičnega zavoda dr. Fedor M i k i 8 o nadvse zanimivem vprašanju, s katerim se srečujemo skoraj vsak dan, namreč, kako dolgo je prav za prav naše človeško življenje. Dvorano so napolnili naši strokovnjaki in ostalo občinstvo. Prirodoslovno društvo je s povabilom odličnega znanstvenika znova dokazalo, da zna znanstveno delo zanesti tudi izven štirih sten med širše narodne sloje. S tem se je izognilo očitku, da naš znanstvenik noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da nobene fige. Uvodoma je predavatelj v lepo stiliziranem slovenskem predavanju nakazal, da so v našem življenju praznični in žalostni trenutki, ko se nam problem o dolgosti našega življenja vsiljivo stav-lja na pot. Srečamo se s tem problemom v ljudski igri >Mlinar in njegova hčit, v Shavovi drami >Zdravnik na razpotju« in celo v Prešernovih verzih, da dolgost našega življenja je kratka. Posamezno vzeto, je dolgost človeškega življenja zelo različna. Umira nadebuden novorojenček po nekaj minutah, umira iznemogel starček v starosti 100 do 115 let. Med tema mejama se posameznik izživlja. Ogromna različnost življenjskih dolžin nam še ne pove, kdaj je življenje samo dolgo ali kratko. Važno merilo je samo povprečnost in gibanje okoli te starostne povprečnosti. Pri vsem pa gre za fiziološko moč človeškega življenja za tako zvane nasilne slučaje smrti. Pravilno pravi Sveto pismo, da Človek ne ve ne ure ne kraja, kjer bo umrl. Zato je gotovo zanimivo, če skušajo naši znanstveniki določiti neko verjetnost, da bomo na primer učakali drugo novo leto, ali pa bomo že mrtvi. S problemom smrti vprašujejo, koliko časa bodo morali še plačevati se najčešče popečamo po pogrebih svojcev in prijateljev, mnogim je pa to tudi spekulacija, ko se za kom življenjsko zavarovanje. Da izrazimo povprečno starostno dolžino našega življenja, moramo poznati povprečno starost umrlih in povprečno starost še živih. V Sloveniji smo imeli najnižjo starostno mejo po prevratu, namreč 36 let, najvišjo pa leta 1933, namreč 44 in pol leta. Najbolj stari so bili ljudje v Ptuju, s ketirimi so tekmovali nekajkrat celo Ljubljančani. Njihova starost je od prevrata stalno rasla in se je dvignila od 43 let na 61 let. Najbolj zgodaj pa umirajo ljudje po okrajih Črnomelj, Konjice, Krško, Ljubljana okolica, Ptuj okolica in Maribor levi breg z okrajema Laško in Prevalje. Najnižjo starostno stopnjo pa kažejo prebivalci v Ljubljanski okolici z 29 do 69 leti (1921) in Prevalje s 40 do 49 leti. Vojna leta združena s pomanjkanjem porodov so zelo vplivala na današnjo nepravilno razdelitev prebivalstva. V splošnem je že znano, da umirajo v največji meri otroci do 10. leta in starčki. Verjetnost umiranja pa doseže v času otrokove starosti od 12 do 13 let najnižje stanje, ki pozneje zaradi moške tuberkuloze in drugih fizioloških sprememb nalahno raste in ima vrh okoli 20. leta. Od 20. do 40. leta je umrljivost skoraj na isti višini. Naraščanje umrljivosti je od 40. do 50. leta počasno in naraste bolj 'opazno šele proti 60. letu in po 60. letu. Banat in Slovenija stojita v pogledu starostne meje najbolje od vseli jugoslovanskih pokrajin. Po primerjanju, kako umirajo kod ljudje, vidimo, da je umiranje največje v Indiji, nato pr inas, potem pa slede Italija, Francija, Anglija, Amerika, Severne Evropske države, Avstralija in Nova Zelandija. Predavatelj je naglasil, da pri nas lahko otrok, ki je dočakal 5 let, pričakuje povprečno starost 50 let. Danski otrok pa pričakuje že v drugem letu lahko 61. leto. Najmanj lahko pričakuje indijski otrok ob rojstvu, namreč samo 22 let, naš otrok 33 let; nemški 45 in danski otrok ob rojstvu Se 55 let. Zanimivo je, da je bilo stanje starih Rimljank v zdravstvenem pogledu slabše kot je položaj indijskega prebivalstva danes. Uspehi medicine so dvignili to starostno mejo od 21. leta do 62 let, vsi kulturni narodi pa se trudijo, da bi izboljšali svojo povprečno starostno mejo in da bi dosegli povprečno 65 do 70 let, kar bi bilo višek. Preko tega ne bo mogoče, sicer bodo posamezniki lahko učakali tudi do 100 in 115 let, vendar pa je dolžnost nas vseh, da skušamo ohraniti življenje in naše zdravje v dobro skupnosti in Človeške družbe. Lepi črteži so pojasnjevali predavanje, ki je bilo deležno prisrčnega aplavza. Filmi ki jih velja videti ali ne videti ■ ■ a »Nesrečniki« (Union). Po dveh letih smo to veliko filmsko delo, ki po obsegu presega »Nibe-lunge«, dobili nazadnje tudi v to s časom korakajočo Ljubljano. Film »Nesrečniki« je nekak sodoben poklon Victorju Hugoju ter njegovi literarni umetnosti ob 100 letnem jubileju. Človeku, ki približno ve, kaj Hugo za francosko književnost in kulturo pomeni, je jasno, zakaj niso mogli Francozi filma po največjem pesnikovem romanu narediti drugače, kakor so ga. Spoštovanje do umetnika in do^ njegovega velika romana jim je branilo. da bi knjižno umetnino za film sfrizirali, skrčili, povzeli iz nje najbolj dramatične in najbolj vidne momente, zaradi večjega filmskega efekta, kakor so to storili Amerikanci v istem filmu svoje izdaje, ki smo ga videli lani. V kulturnem oziru je francoska filmska obdelava tega prvega velikega, romantičnega, socialnega romana nedvomno dosti več vredna in človeka v tem smislu zadovoljuje. Film se s takimi stvaritvami v mali meri oddolži svoji kulturi, svoji etični in estetski nalogi, proti kateri v ogromni večini svojega udejstvovanja neskončno greši. »Nesrečniki« so v filmu podan roman, to je glavna označba, iz katere izvirajo številne odlike dela, zraven pa tudi nekaj pomanjkljivosti: razširjenost, včasih medlost, morda tu in tam nepreglednost. Filmska tehnika v splošnem takim orjaškim snovem kljub vsej pred-stavljalni tehniki še ne more biti kos, razen v izjemah, ki veljajo milijone in milijone (»Sen kresne noči«). Vlogo Jeana Valjeana v »Nesrečnikih« igra zdaj nekam pogosti znanec Harry Baur, ki to orjaško filmsko snov prav za prav edini nosi, oblikuje, obvladuje in nas z njo kot velik umetnik zavzema. Igralska vrednost prvega dela filma je nedvomno glavno v njem, poleg tega pa v nekaterih mojstrskih skupinskih prizorih, kjer so elementi dramatike: situacija, obrazi, zvok, razporeditev, združeni s simboliko, idejo ter s filmskimi prvinami. So stvari v filmu, ki jih ne moremo označiti drugače kot z imenom francoske, kar ljubitelju dobrega filma veliko pove. Končni kritični zaključek pa bomo podali jutri, po drugem delu tega filma. Zborovanje mariborskih Protest proti delu gen. tainika TOI vOrinillVV in poslanca gosp. Ivana Mohoriča Uredništvu »Slovenskega Doma v Ljubljani. Sklicujoč se na odredbe zakona o tisku, Vas prosim, da blagovolite objaviti v zvezi z Vašim poročilom v št. 36. z dne 15. februarja pod naslovom »Zborovanje mariborskih obrtnikov« — protest proti delu generalnega tajnika Zbornice TOI in narodnega poslanca Ivana Mohoriča sledeči po-pravek: Ni res, da 6ein v narodni skupščini kdajkoli predlagal, da naj se kaznilniške delavnice registrirajo^ da se s tem sankcionira sedanje stanje v kaznilničnih delavnicah, proti kateremu se obrtništvo že toliko let bori, marveč je nasprotno res, da nisem to nikdar predlagal in da splon o kaznilničnih delavnicah nisem nikdar niti v odboru za trgovski zakon niti v plenumu narodne skupščine govoril. Z odličnim spoštovanjem udani Mohorič Ivan. Mariborska kaznilnica - 1 največji konkurent mariborske obrn 24 jurjev ukradenih Maribor, 16. febr. Danes popoldne je bila v Mariboru izvršena nenavadna tatvina, pri kateri gre za nič manj kakor za znesek 24.000 Din. Žrtev tatvine pa je trgovec z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Viktor Kosi, ki ima svojo trgovino na Kralja Petra trgu 9. G. Kosi je danes popoldne ob 3 pripravil 24 jurjev za izplačilo kož. Ker pa je v tistem času prišlo v trgovino več kupcev, je denar pustil na prodajni mizi ter je nanj nekam čisto pozabil. Šele ob petih se je spomnil, da ima denar na mizi, pa ga takrat žaltbog ni bilo več tam, kjer ga je pustil. Preiskal je ves lokal, pa je bilo vse iskanje zaman. Zaradi tega je takoj obvestil policijo, ki je začela s preiskavo. Vendar še dosedaj ni ničesar ugotovljenega, na kak način je denar izginil iz trgovine in kdo ga je sunil. V kritičnem času je bilo v trgovini veliko kupcev — vajenci raznih čevljarskih mojstrov so prišli po usnje in nekateri mojstri so bili sami navzoči. Trgovec ne more nikogar sumiti, upati pa je, da bo energična policijska preiskava, ki se vrii, zagonetno zadevo pojasnila. Maribor, 16. februarja. Slovenskim obrtnikom ni nikjer z rožicami postlano. Povsod se čutijo posledice krize, zlasti pa v obrtnem stanu. Pa vendar so obrtniki v vseli slovenskih mestih še mnogo na boljšem, kakor v Mariboru. Mariborski obrtniki se morajo poleg krize boriti že leta sem z močnim konkurentom delavnice moške kaznilnice Že leta in leta skušajo mariborski obrtniki z raznimi prošnjami, resolucijami in intervencijami opozoriti merodajne kroge na škodljivo delovanje mariborske kaznilnice, ki izvršuje povsem v na-sprotstvu z določili obrtnega zakona najrazličnejša rokodelska dela za privatne stranke. Vse prizadevanje obrtnikov, njihovih organizacij in zbornice za TOI v Ljubljani pa je bilo dosedaj zaman, ker so se oblasti vedno zavarovale z Izgovorom, da zahteva po ukinitvi takega poslovanju nasprotuje predpisom zakona o izvrševanju kazni, ki predvideva primerno zaposlitev kaznejncev. Sedaj je Slovensko obrtno društvo v Mariboru vnovič poslalo posebno spomenico ministrstvu pravde in drugim merodajnim oblastvom, v kateri se pritožuje proti naraščajoči konkurenci kazuiluiških delavnic. V tej spomenici nrvaja Slovensko obrtno društvo prav zanimive podatke o obsegu poslovanja kaz-nilniških delavnic, ki predstavljajo v resnici Pismo iz Chamoniza Chamonix, 14. febr. Včeraj, to je 13. februarja, popoldne se je vršila v okviru risinih prireditev v Chanionixu tekma v smuku. Start za to tekmo je bil v vidim 1900 m na Col di VozA, cilj pa v vasi Les Honches v višini ca 1000 m. oddaljen od Chamonixa kakih 6 do 7 km. Proga je bila dolga 4.5 km in pri normalnih razmerah ne bi bila težka. Ker pa je ravno ta dan zjutraj nastopilo tradicijonalno Fisino vreme z meglo, snegom in viharjem, je postala ista zelo neprijetna in na nekaterih inestin celo zelo nevarna. V vsej svoji dolžini je proga bila zelo valovita, radi goste megle in snežnega viharja, pa postala docela nepregledna, kar je povzročilo ogromno padcev, tako, da so v celem mogoče trije tekmovalci prevozili progo brez padca med njimi zmagovalec Emil Allais. Dame so startale 200 m nižje ob pol 14 in se je že v naprej vedelo, da 6e bo vršil pri damskem smuku dvoboj med nemškimi in švicarskimi tekmovalkami. Zopet se je tu izkazala slavna Cristl Kranz ki ie, čeprav z majhno razliko, zmagala pred Švicarko Niny Arx-Loog. Planina, po kateri je potekal prvi del moškega | smuka, je kar posejana z batami, med njimi 60 tri I ogromne, ki jih že lahko imenujemo hotele. 'Ker navadna železnica pripelje ljudi do te višine 1500 metrov, so bili vsi ti hotelčki do zadnjega kotička zasedeni. Tekmovalci 60 se zbrali v najvišje ležečem hotelu, oddaljenem od starta 10 minut. Tu so vsi našli zavetje pred viharjem, se malo pogreli in okrepčali. S početka se nikdo ni upal iz niše, ko se je pa bližal ča6 starta, so se tekmovalci, opremljeni z najrazličnejšimi naočniki in zakrivali, s kislimi obrazi odpravili na start. Kot prvi je od- frčal F. Pfeiffer in za njim tudi sama laka imena, da se res j>ri vseh prvih dvajsetih ni moglo v naprej ugotoviti, kdo od njih bo zmagal. Najbolje od vsen so se odrezali hrancozi, kar je umljivo, ker 60 oni pač najbolje progo poznali. Malo razočarali so Italijani, od katerih štirih sta samo dva prišla na cilj. To je popvolnoma v 6kladu z njihovo taktiko, riskirati do skrajnosti, eden bo že prišel na čili in zmagal. A to jx>t se jim to ni jx>srečilo. Še bolj razočarali so pa Avstrijci in Nemci od katerih je prvi Avstrijec Pfeiffer šele na 7. mestu, prvi Nemec Cranz šele deseti. Težki padci so jih potisnili tako nazaj. Ta dva naroda se pa bosta izkazala šele pri slalomu, kjer sta favorita, ker so boljši tehničarji, jim ta disciplina bolj prija in se bodo v alpski kombinaciji spravili precej naprej. Kar se pa tiče naših dveh tekmovalcev Pračka in Heima, moramo biti z njunimi rezultati zadovoljni, ker 6ta bila še od dolgih voženj in težkih nastopov utrujena in radi kratkega časa, ki jima je bil na razpolago, sploh nista proge poznala. Kar se pa jmblike tiče, je zelo šjx)rtna in fair; stala je špalir ob vsej progi, bodrila in tolažila one ki so padali ali izstopili, navdušila 6e pa je nad onimi tekmovalci, ki so lepo in z brzino zvozili težke dele na progi. H. H. Smuški skoki na novi skakalnici v Sarajevu Sarajevo, 17. februarja m. Včeraj popoldne je bila na Jahorini pri Sarajevu slovesno otvorje-na nova orjaška smuška skakalnica. Takoj po otvoritvi je na njej skočil 12 letni Janez Polda 30 m daleč, Najdaljši skok je napravil Klančnik, in sicer 40 m, za njim Jakopič 33 m in Palme 31.5 m. pravcato industrijsko • velepodjetje kakor bi ga zaman iskali v našem privatnem gospodarstvu. Saj ima to podjetje na razpolago najcenejšo strokovno delovno silo — kaznjence, ki jo porablja za srdito konkurenčno borbo proti rokodelcem. Kaznjenci v kaznilnici so zaposleni pri neštetih najmodernejših strojih, ki producirajo toliko, da si mora kaznilnica iskati širši odtok za svoje izdelke. Zaradi tega sprejema naročila za raznovrstne rokodelske proizvode v največjem obsegu od zasebnikov. Med naročilci niso samo uslužbenci moške kaznilnice, kar bi bilo opravičljivo, ali recimo samo državni uradniki, temveč se rekrutirajo iz vseh slojev mestnega prebivalstva ter zasledimo med njimi na primer narodne poslance, odvetnike, zasebne nameščence, trgovce itd. Med največjimi je v kaznilnici mizarski oddelek, v katerem je stalno zaposlenih okrog 100 kaznjencev. Mizarska delavnica je opremljena s tolikimi najmodernejšimi stroji, da je delovni uspeh najmanj dvakrat večji, kakor vseh 50 mizarskih delavnic v Mariboru skupaj Ne mine skoraj dan, da ne zapuste kaznilnice cele kolone nabavnih vozičkov z raznim pohištvom za privatne stranke v mestu. Na isti način je organizirana tudi zaposlitev kaznjencev v drugih rokodelskih panogah. V krojaški delavnici se je na primer — kakor so obrtniki doznali iz zanesljivega vira — izvršilo v enem dnevu 22 posku-šenj oblek po naročilu privatnih strank. Takega obrata nima pač nobena krojaška delavnica v Mariboru. Tudi knjigoveznica izvršuje na veliko naročila za privatnike ter izdeluje tudi painrnate vrečice za trgovce. Slično je v Čevljarski, slikarski, ključavničarski in tapetniški stroki. Kaznjenci celo zidafo hiše v mestu in v okolici, opravljajo pri novih zgradbah težaška dela itd., vršili so adaptacije za hiše Nabavljalne zadruge ter večja ključavničarska de-la za to zadrugo. Na ta način ni prizadeto samo obrtništvo, temveč tudi delavski sloji, saj bi našlo pri zidanju in pri drugih raznih delih drugače zaposlitev veliko delavcev ter bi se s tem omejila brezjioselnost. Slovensko obrtno društvo pri tem upravičeno opozarja, da je v mariborski kaznilnici sedanji način organizacije zaposlitve kaznjencev docela pogrošen. Tudi druge naše kaznilnice imajo svoje delavnice, vendar se v njih vršijo dela samo za kaznilniške j>otrebe. Tako na primer kaznilnica v Sremski Mitroviči ne sprejema načelno niti najmanjšega naročila od privatnih strank, pa vendar zaposluje svoje kaznjence po določilih zakona. Sploh je primer mariborske kaznilnice edinstven v vsej državi, je pa tudi iz vzgojnega stališča docela zgrešen. Vsak se strinja s tem, da so morajo kaznjenci zaposliti z delom, da se mora vsakega privajati k poštenemu opravilu ter se ga usposobiti za poštena preživljanje v prostosti. Zaradi tega naj bi se kaznjenci izučili takega dela, ki ga lahko jJotein tudi v življenju izvršujejo. Nima pa kaznjenec od tega ničesar, če mora recimo v mizarski delavnici sireči dan za dnem najmodernejšemu stroju, ki opravlja to delo namesto njega. iu je že industrijsko in ne rokodelsko delo. Kulturni koledar Krainc Joief 17. febr. 1821 se jc rodil v Škalah.pri Velenju pravnik Jožef Krajnc. Gimnazijo je dovršil v Celju, pravo v Gradcu. L. 184S je bil izvoljen za drž. poslanca, kjer je večkrat glasoval z nemško levico, češ, da se je ta bolj junaško borila za svobodo, Glasoval je tud: za odpravo kmetskega pod-ložništva in po zmagi to takoj kmetom javil, kar mu je pri gosposki nakopalo veliko sovraštvo. Kmetje so namreč desetino takoj odpovedali. Ovaden je bil celo sodišču, da kmete hujska. Kot član ustavnega odbora je večkrat zastopal tudi zelo reakcionarno stališče. Zanimivo je, kako sam sodi o tem delu: Proti mojemu namenu je bilo moje delo ničevo; za poslansko delo nisem ustvarjen in iz tega časa sem ohranil samo zmes srečnih in nesrečnih spominov. — Ko so 1. 1849 prenesli slov. pravna predavanja iz Ljubljane v Gradec, je bil Krajnc imenovan za docenta civil. prava v slov. jeziku v Gradcu. Vendar pa se je 1853 odpovedal docenturi, ker ni imel upanja, da bi postal profesor. Posvetil se je odvetništvu. Ker pa je pri kon-kurzu za odvetniško mesto propadel, je prosil leta 1855 za prof. civil., trgov, in meničnega prava na pravno akademijo v Sibinju na Sedmograškem. Mesto je dobil Od tu je odšel v Innsbruck in nato v Prago za profesorja. Umrl je 1. 1875 v Pragi. Zapustil je v rokopisu veliko število (okrog 2000 strani) predavanj iz avstrij. o. d. z. Prijatelj Leon Pfaff je dal delu končno obliko in izdal Krajnčev »System des osterr. Allg. Privatsrechtes«, kjer je prvi podal celoten sistem avstrij. o. d. z. Krajnc je poleg Dolinarja najboljši slovenski jurist 19. stoletja, ki je imel tudi evropski sloves. P. Sigismund Zega 17. februarja 1934 je umrl Pod Sabotinom pri Gorici tamkajšnji kurat, vpokojeni župnik tržaško-koperske škofije Janko Zega. Rodil se je 16. maja 1865 v Kandiji pri Novem mestu. Gimnazijo je dovršil deloma v Novem mestu, deloma pri oo. frančiškanih na Kostanjevici pri Gorici. Poznan kot pridigar in reformator znanih verskih zmešnjav v Ricmanjih pri Trstu, kjer je e svojimi ognjevitimi govori spravil v red zamotane verske zadeve leta 1907. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 17. febr.: Donat, Gregor X. pap. Jutri, četrtek, 18. febr.: Simeon. • Nočno službo imajo lekarne: Dr. Kmet, Tyrše-va 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, mr. Ustar, ., 19.' 'vili ?*XUu' — Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob osmih Sreda. 17. februarja: »Simfonija 1937«. Red B. Četrtek, 18. februarja: »Kvadratura kroga«. Red Četrtek. Petek, 19. februarja: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Repoštevc, »Atentat«.) Sobota, 20. februarja; »Kvadratura kroga«. Izven. Znižane cene od 20 din. Nedelja, 21. februarja ob 15: »Korajža velja«. Izven. Znižane cene od 20 din. — Ob 20: »Simfonija 1937«. Izven. Znižane cene od 20 din. Nušičeva komedija »Dr.c. ki je žela na mnogih jugoslovanskih odrih tekom najkrajšega časa veliko uspelih uprizoritev, bo prihodnja premiera v drami. Izvrstna zasedba vlog obeta učinkovito predstavo. Nastopili bodo: naša odlična komika gg. Cesar in Daneš, Drenovec, Jerman, Gregorin, in dame: Mira Danilova. Rakarjeva, Mileva Boltar-jev.a, Polonca, Juvanova, Oabrijelčičeva, Nablocka in Levarjeva. Režiser Bratko Krelt. OPERA Začetek ob osmfb Sreda, 17. februarja: Baletni večer. Red Sreda. Četrtek, 18. februarja: »Hofmauove pripovedke«. Red B. Petek, 19. februarja: Zaprto. Sobota, 20. februarja: »Pikova dama«. Premijera. Premijerski abonma. Nedelja, 21. februarja ob 15: »Pod to goro zeleno«. Izven. Znižane cene od 30 din. — Ob 20: »Manon«. Izven. Abonenti reda Sreda imajo 17. t. m. ponovitev »Baletnega večera«, katerega je tako uspešno naštudiral in zrežiral g. Maks Froman iz Zagreba ki sodeluje na tem večeru tudi kot soloplesalec. Mariborsko gledališče Sreda, 17. februarja: Zaprto. Četrtek, 18. februarja: Ob 20. »Dežela smehljaja« Red A. Petek, 19. februarja: Zaprto. Sobota. 20. februarja; Ob 20. »Čevljar Anton Hit« Premijera, Občni zbor Touring-kluba ^ ibljana, 17. febr. V lovski sobi hotela Miklič je bil 6inoči občni zbor Touring kluba podružnice Ljubljana. Vodil ga je njegov agilni predsednik inž. Bartl. Po uvodnem pozdravu, ki je poleg članstva veljal tudi zastopniku Tujsko-prometne zveze dr. Žižku, in po spominskih besedah, id so veljale v preteklem letu umrlemu članu Springerju, je podal prav zanimivo poročilo, ki nazorno kaže, koliko delo je izvršila podružnica v preteklem letu. Povdaril je, da šteje podružnica že skoraj 400 članov, ki jih ne vežejo samo materialne koristi, temveč tudi- ljubezen do narave, do popotne palice, želja po spoznanju krasot naše zemlje. Slovenija - vrata Jugoslaviie Povdaril je, kako ogromno vlogo igra Slovenija v tujskem prometu v vsej državi. Večina ino zemsJcih turistov, ki prihajajo v našo državo v svojih vozilih, prestopi mejo ravno v Sloveniji in kolesi, ki prihajajo v našo državo, včlanjena v Touring klubih. Touring klub je lahko ponosen, da prisf>eva s svojim delom k povečanju tujskega prometa v naši ožji in širši domovini. Z vsemi Touring klubi v državi kakor v inozemstvu je imela ljubljanska podružnica najtesnejše zveze, ki so rodile obilo uspehov. jim je izkazala sekcija Touring kluba v- Beljaku. Beljaška sekcija je potem priredila izlet svojega Ceste - Naročajte in širite Slovenski dom! Nafdražji bencin na svetu ... je 6eveda v — Jugoslaviji! To je druga rak-rana našega tujskega prometa. Nobena država v Evropi, pa tudi nobena vsaj kolikor toliko kultivirana država na svetu nima tako dragega bencina, kakor ravno Jugoslavija. Kako to odbija tujce, je jasno. In to ravno tiste tujce, ki bi prinesli sicer v državo največ denarja. Tendenca bi morala iti na tem, da nudimo tujcem kolikor mogoče ceneno gorivo za motorna vozila. V pisarni kluba je nešteto dokazov, ki nazorno pričajo, kako znajo druge države privabljati tujce, tako jim nudijo vse mogoče olajšave, medtem ko jih pri nas z nemogočimi bencinskimi cenami in obupnimi cestami naravnost odbijamo. Predsednik je zaključil svoje poročilo z iskreno zahvalo Tujsko-prpmetni zvezi, ki gre klulju vsestransko na roko. Pregledno tajniško poročilo je podal delavni klubov tajnik g. Jerman. Ljubliančani radi potujeio Iz tajnikovega poročila je dobro razvidno, da Ljubljančani prav radi potujejo in to ne samo v naši ožji domovini, marveč posečajo radi tudi inozemstvo, predvsem Avstrijo in Italijo. To dokazuje veliko število triptikov. motociklističnih in kotesar-skih, ki jih je Touring klub izdal v preteklem poslovnem letu. Ravno tako je izdal tudi znatno število mednarodnih dokumentov za avtomobile. Sedem članov-kolesarjev se je udeležilo olimpijade v Berlinu ter so prevozili tako dolgo progo v štirih dneh. V znak priznanja so prejeli lepe spominske kolajne. Tudi za svetovno razstavo v Parizu vlada veliko zanimanje in je gotovo, da se je bo udeležilo mnogo članov kolesarjev, motociklistov in avtomobilistov. Stiki z inozemstvom to je z inozemskimi tujsko-prometnimi organizacijami, zlasti pa seveda s Touring klubi, so bili zelo dobri. Poleti so Ljubljančani priredili dvodnevni izlet na Veliki Klek; izleta se je udeležilo 29 članov. Povsod so bili lepo sprejeti, posebno pozornost pa ...................cija T< pot članstva ua Ljubljanski velesejem 3 skoraj 100 člani. Pri tej priliki so se jim ljubljanski člani Touring kluba oddolžili za lep sprejem, ki so ga bili deležni Ljubljančani v Beljaku ob priliki izleta na Veliki klek. Letos 11. julija priredi beljaški Touring klub velike svečanosti, katerih se bodo udeležili tudi Ljubljančani. Tajnik je apeliral na članstvo, naj se udeleži tega izleta v čim večjem številu. Člani Touring kluba so se udeležili tudi ciljne vožnje v Celovec (junija meseca), od domačih izletov pa je tajnik g. Jerman omenil zlasti izlet na Bloke, ki je izredno dobro uspel. Od dragega bencina do potovične vožnje V 6Vojem nadaljnjem poročilu je tajnik opozoril na delen uspeli kluba, ki je dosegel, da so nekatere tvrdke dovolile članom Touring kluba popust pri nabavi bencina. Tako je bilo v Ljubljani več črpalk, kjer so dobivali klubovi člani bencin za 30 par pri litru ceneje, kakor so bile običajne. 2a-libog pa je bil ta popust 11. januarja letos preklican, češ da 60 se vsled povišanja ažija cene bencina dvignile. Zagotovile pa so tvrdke, da bodo popust zopet dovolile, kakor hitro se razmere spremenijo. Kakor je torej na tej strani končala stvar s trenutnim neuspehom, tako je imel Touring klub popoln uspeli pri borbi za polovično vožnjo na naših železnicah. Ministrstvo je namreč odobrilo polovično vožnjo vsem članom Touring kluba, ki potujejo v skupinah po štirje. To ugodnost imata samo Planinsko družtvo in Zimskoš|>ortna zveza. Iz nadaljnjega tajnikovega poročila je razvidno, kako ogromno tujsko-proinelno propagandno delo vrši klub. To dokazuje številna korespondenca in številen obisk inozemcev v klubovi pisarni. S svojo delavnostjo doma in v inozemstvu se je tudi ljub-lanska podružnica Touring kluba že tako uveljavila, da bi se pri nas brez nje — zlasti v poletnih mesecih — težko predstavljali brezhibno funkcioniranje tujskega prometa, vsaj kolikor se tiče onih domačih in inozemskih izletnikov, ki potujejo na svojih vozilih. Na lastnih nogah Malokateri klub lahko uspešno zaključi svojo denarno bilanco aktivno, če ne sprejema nikakih znatnejših podpor. Iz blagajniškega poročila Touring kluba pa smo videli, da je klub zaključil jx>-6lovanje če že ne z velikim prebitkom, pa vsaj brez dolgov, dasi ni sprejel nikake večje podpore. Klub se vzdržuje z lastnimi sredstvi; predvsem črpa svoje dohodke iz članarine in iz dohodkov, ki jih v skromni meri prinaša izdajanje dovoljenja za prekoračenje meje avtomobilistom, motociklistom in kolesarjem. Vse to izkazuje blagajniško poročilo, ki ga je podal blagajnik g. Kham. Denarni promet je znašal v poslovnem letu 102.454 din, dohodki 63.456, izdatki pa 38.908, tako da znaša končno stanje 23.051 din. Na predlog revizorjev je bila izrečena odboru in blagajniku za vestno poslovanje razrešnica s pohvalo. Pri volitvah ki so sledile, so bili izvoljeni v odbor gg. ing. Bartl, Zalokar, Pintar. Jerman. Borštnar, Kham, Lukič, dr. Fakirt, Cirman, Fabiarti, Hafner. Lovšin, Demšar, Škrajnar, Smerkolj, Cej>on, dr. Lajovic in za 'Kajak klub ing. Pogačnik;, v nadzorni odbor gg. dr. Marn, Marinko. Friedrich in Holzhacker; za delegata v centralo pa gg. Pintar in Lovšin. Pri slučajnostih je bilo sproženo mnogo zanimivih predlogov o bodočem klubovem programu. Na predlog dr. Lajovica bo klub priredil ob bin-koštih velik skupinski izlet (avtomobili, motockli in avtobus) po progi Ljubljana-Dubrovnik-Sarajevo -Jajce-Ljubljana. Dalje bo klub priredil več potopisnih predavani, fiosebno pozornost pa bo posvečal članom-kolesarjem. Občni zbor je pokazal veliko medsebojno povezanost med članstvom ter popolno demokratičnost, ki je posebna odlika Touring kluba. Od tu in tam Smučarji v Chamonixu in Sarajevu Chamoni*. 16. februarja. Tekme za svetovno smučarsko prvenstvo so se nadaljevale danes, in sicer s tekom na 18 km. Zmagal je pričakovano Norvežan Lars Benj/endal z enominutnim nasKO-kom pred Fincem Jalkanenoni. Prvi je dosegel čas 1:11.21. Med strnjene vrste severnjakov se je posrečilo vriniti samo dvema Italijanoma, in eicer kot osmi Demeti 1:17.01, in Gerardi 1:17.07; kot tretji srednjeevrojiec se je plasiral izborni Čeho-slovak Berauer. Kol najboljši izmed Jugoslovanov se Je plasiral Klančnik Alojz kot 22, Smolej Franc pa kot 26. Sarajevo, 16. februarja. Rezultati ponedeljske-ga tekmovanja v smuku so bili naslednji: 1. Zvan Alojzij (ASK Gorenjec, Jesenice) 2.48. 2. SteinbSck (Celje). 3. Novak Jože (TK Skala, Jesenice). Proga je bila dolga približno 4 km, višinska razlika pa je znašala približno 660 m. Vreme je 5e vedno idealno. Niso pa tako idealne organizacijske razmere. Tako je prišlo pri včerajšnjem tekmovanju v slalomu in zaradi ponedeljskih rezultatov do precejšnjih nesoglasij med tekmovalci in organizatorji. Tekmovalci so namreč trdili, da so bili rezultati napačno izračunani in da sta bila najboljša Jakopič in Stopar, ki sta obenem veljala za favorita. Tem nezadovoljnežem so 6e pridružili tudi ostali tekmovalci in 60 odklonili sodelovanje. Vodja tehničnega odbora je sicer zahteval, da tekmovalci ponovno nastopijo, tekmovalci so pa stali na stališču, da se prvenstvo v alpski kombinaciji sploh odpove, tekmovanje v teku skozi vratca pa ponovi. Sodniški zbor je pa včeraj res razglasil popolnoma druge rezultate. In sicer je kot prvaka v smuku določil Jeseničana Jožeta Novaka, ki je presmučal progo z rezultatom 2:46.2, 2. Schwab 2:46.8, 3. Zvan z gori omenjenim rezultatom, 4. je bil Žnidar. Ker so tekmovalci na svoji zahtevi vztrajali, je bilo prvenstvo v alpski kombinaciji odpovedano. Za zaldjuSek tega ne preveč posrečenega državnega prvenstva so se vršili skoki, kjer se je kot prvi plasiral Falme Franc (SK Ljubljana) s skoki 33 m in 34 in pol metra, 2. Jakopič, kije v dveh skokih dosegel isto daljavo, 3. pa Klančnik, ki je skočil 33 m in 34 m. S tem je bilo tekmovanje končano. Vreme kot rečeno je bilo ves čas tega smučarskega izleta idealno in je tekmam prisostvovalo precejšnje število Sarajevčanov. Včeraj popoldne so vse tekme tudi lilmali. Dokončni re- zultati so bili postavljeni včeraj zvečer v Sarajevu, vendar jih radi slabih telefonskih zvez nismo mogli dobiti. Pri skokih sta se tudi dva tekmovalca rahlo ponesrečila, tako da sta bila prepeljana z avtomobilom v bolnišnico. Na ta smučarski izlet in to državno smučarsko prvenstvo ee bomo pa še jTOvrnili. Celjske novice Celjska mestna občina bo mnogo gradila. Minuli teden se je mudil v Belgradu g. župan Mihelčič, ki je interveniral pri pravnem ministru aktualnost nove justične palače v Celju. G. minister je obljubil, da bo pospešil to gradnjo potom amandmaja. Občina bo gradila novo veliko palačo na dosedanjem igrišču na Glaziji, zato jo obenem s to gradnjo čaka novo delo, namreč gradnja novega športnega prostora. Razven tega ima mestna občina odprtih Je cel niz gradb, kakor popravilo cest in gradbo novih cest zlasti v periferiji občine ter kanalizacijo v razširjenem delu mesta. Napad na cettL Štih Ivan, 47 letni najemnik iz Rogaške Slatine, se je pred dnevi vračal domov. Nepripravljenega je iz neznanega vzroka napadel Janez G. in ga pretepel tako močno, da mu je zlomil več reber in zelo poškodoval desno roko. Iz Cerknice Osebne spremembe na tukajšnjem sodišču. Z dekretom g. predsednika apelacijskega sodišča v Ljubljani je bil premeščen k okr. sodišču v Škofjo Loko tusodni uradni oficiant Tone Osolnik. Na njegovo mesto pa je bila postavljena gdč. Marija stante iz Ljubljane O. Osolnik se je marljivo udejstvoval na glasb, polju pri luk. prosveti. Na njegovem novem službenem mestu mu želimo obilo sreče in zadovoljstva. Aretacija. Orožniki so zasačili te dni na znanem farovškem kozolcu, kjer je taborila e svojimi petimi nezakonskimi otroci, znano tatico Julo Ja veuno tajno poiiKa okoii Cerknice, je aoma nekje iz okolice Gabra. Tuje blago bo imelo sedaj nekaj časa mir pred njo, ker ji bo cerkniški sodnik po- kazal, kaj je njeno, kaj je drugega. Podolivniški f tl 11 O l/l C r\ rvrAf pni 1 TVlrC nx D «■ t 1 Art avi fantje, ki so pretepli pos. Prevca na Primožičevi svatbi, pridejo pred sodnika. Ostra polemika se vodi med Ljotičevim »Zborom« in narodnim poslancem Životo Milanoviiem, ki je ob priliki svojega govora v finančnem odboru Narodne skupščine napadel Ljotiča in mu očitni, dn prejema za svojo organizacijo denar iz tujine. Polemika, ki se je vodila okrog tega očitka, sicer ni pokazala točnosti vseh obtožb narodnega poslanca, pač pa dejstvo, da je Ljotič poslal na kongres hitlerjevske stranke v NOrnbergu dva svoja delegata in da je uživala njegova gospodarska organizacija posebne ugodnosti pri izvozu sliv v Nemčijo. Prav nečedno pa je odkritje, da so L, joti -čevci, ki imajo na j>rogramu tudi boj proti judom, v Zagrebu ustanovili posebno družbo pod imenom »Technische Union«, v kateri pa je imel večino delnic znani Žid Alfred Diamandstein, ki se je dal nekaj let prej prekrstiti v Milana Daniča. — Časopisi so odkrili, da je bil ta Žid večkrat zabeležen v spiskih zagrebške policije, kjer je moral nekajkrat odgovarjati zaradi raznih prevar in zvez s komunisti. Pri Petrinji se je po nesreči na lovu na lisice ustrelil občinski tajnik. S svojim nečakom 6ta šla proti neki jami, za katero je vedel, da se v njej nahaja lisica. Držal je puško v levi roki in z njo preskočil preko neke ograje. Puška se mu je zataknila pod koleno in se sprožila. Strel mu je razmesaril koleno. Še preden pa so mu mogli pomagati, mu je izteklo toliko krvi, da se je onemogel zrušil in tudi kmalu umrl. V Vaganih pri Banjaluki se je ▼ ponedeljek dogodil nenavaden dogodek. Sredi dneva je pridrvel v vas besen volk in začel vse vprek najaadati ljudi, ki so se nahajali na cesti. Tako je ogrize.' pet ljudi, nakar je spet drvel naprej. Naenkrat pa je naskočil nekega kmeta, ki je imel sekiro v ro kali. Razvila se je strahovita borba. Kmetu se j« pri tem odlomil ročaj 9ekire ter je tako ostal brei moči proti volku. Volk mu je skočil na vrat in gs podrl. Kmet se je zavedel smrtne nevarnosti, hitr« je zagrabil volka za uho in ga potegnil podse. Smrtni boj se je nadaljeval, dokler niso prišli kmetje in ubili volka. Vse obgrizene ljudi pa so poslali v Pasteurjev zavod, ker so mnenja, da je bil volk stekel. Najstarejši Varaždince je bil Samuel Weiss, ki je dosegel starost 102 leti. Mož je bil živa priča dogodkov po letu 1848 in se je udeležil več bitk, kakor pri Solferinu in Custozzi. Visoko starost pa je dosegel, ne da bi se kaj omejeval v pitju in kajenju, le spat je hodil zgodaj. Ker je bil na starost brez sredstev, mu je židovska občina dala mesečno 600 dinarjev podpore. Pred nekaj dnevi pa je umrl. Bogat kmet v Ercegnovem je imel umetno zo-bovje. Prav to bi bilo skoro krivo njegove smrti. Pozabil je sneti zobovje, ko se je odpravil spat. Ponoči pa mu je zobovje zašlo v grlo, da ga je začelo daviti. V težkih bolečinah je vpil na pomoč, da so sosedje poklicali zdravnika. Potem pa je že pndel v nezavest. Zdravnik ga je rešil v zadnjem hipu. * Pridelek oljčnega sadu je bil lansko jesen izredno majhen. Prav tako je bil slab pridelek tudi v Italiji. Zaradi tega so italijanski trgovci pohiteli in nakupili velike količine v Dalmaciji, ki so jih kupili še o pravem času ih še prej preden so se cene dvignile. Tako s? se zaloge izpraznile, olja je čim dalje manj, cene so pa že poskočile. Olje, ki je stalo do nedavnega 14 dinarjev liter, se je podražilo za 4 dinarje. Italijanski' poljedelski zavod je izdal statistiko, po kateri se vidi, da je bilo lani po vseh državah oljčnega pridelka mnogo manj, kakor vsa prejšnja leta. Povsod je padel za okrog 25%. V poštev prihajajo pri tem Italija, Španija, Portugalska, Grčija, Turčija, Palestina, Sirija in Libanon ter še Alžir in Tunis. Lani ge je proizvodnja premoga v državnih rudnikih visoko dvignila. Posebno mesto zavzemajo v tem bosanski premogokopi. V vsej državi so v državnih rudnikih izkopali 1,512.126 ton premoga. To je sicer le okrog 50 tisoč ton več, kakor 1. 1985, vendar pa moramo pomisliti na to, da so državni rudniki v Sloveniji in Srbiji producirali mnogo manj, nasprotno pa so bosanski dali mnogo več kakor I. 1935. V Bosni in Hercegovini so izkopali 1,236.371 ton. Tako so bosanski premogovniki dali skoro 150 tisoč ton več kakor leta 1935. Skupna vrednost rudarske produkcije v Bosni in Hercegovini v vseh zasebnih in državnih premogovnikih in ostalih rudnikih znaša v preteklem letu 256 milijonov 391.087 dinarjev ali skoro 50 milijonov dinarjev več, kakor prej. Opaža pa se tudi, da bosanski rudniki čim dalje več producirajo tudi električna energije. Tudi letos Im Jugoslavija nastopila v borbah za teniški pokal za svetovno prvenstvo. V prvem tekmovanju ostane prosta, fločim se bo v drugem srečala z Romunijo. Zagrebčani, ki upajo v svoje tekmovalce, ki bodo zastopali jugoslovanske barve, pravijo, da bodo tudi letos po svetu {»brali toliko lavorik, kakor lani. Lani so se namreč naši tekmovalci plasirali v evropski finale in podlegli šele takrat Nemcem. Če Jugoslovani zmagajo v srečanju z Romuni, se bodo takoj zatem udarili z Južno Afriko na naših tleh. Kajti evropske države imajo to prednost, da izbirajo kraj tekmovanja. Ker so pa naši tekmovalci pred mesecem z velikim uspehom igrali v Južni Afriki, spet upajo, da bodo v tem srečanju zmagali. Če gre tudi to po sreči, se bodo v evropskem finalu srečali z zmagovalcem iz para Češkoslovaška : Francija. Novega ponarejevalca denarja so prijeli v Brezovici pri Zagrebu. Orožniki so naredili pri kmetu Josipu KlemenSčku preiskavo in naši 11 ponarejenih kovancev za 50 Din ter nekaj ponarejenih' de9et in dvajsetdinarskih kovancev. Seveda so zraven našli tudi vse priprave za ponarejanje, ki so pa kaj preproste. Vsi falsifikati pa so neverjetno dobro ponarejeni. Z njim vred so pa prijeli že druga dva kmeta iz bližnjih vasi, ki so vsi trije delali sporazumno. Ker zmanjkuje pravega oljčnega olja ter so se tudi cene že dvignile, so si znali Podjetni pridelovalci pomagati na drug način. Začeli so mešati pravo oljčno olje s semenskim oljem in ga prodajati kot pravo. Zadruga v Murterju je kupovala olje in je nenadoma ugotovila, da olje ni tiste kakovosti, kakor eo mislili pri nakupu. Preiskali so a in našli v njem do polovice semenskega olja. Iblasti so seveda prijele nekaj kmetov, ki so si hoteli pomagati na tako nepoSten način. Muslimanski romarji ia Bosne in Hercegovine ie potujejo v Mekko. Izlet je organiziral sarajevski »Putnik«. Sedaj se nahajajo v Egiptu. Gradbeno ministrstvo je poslalo na banske uprave poziv, naj sestavijo program javnih del, zlasti glede graditve cest in preskrbe s pitno vodo. Krediti se bodo razdeljevali po naslednjem ključu: za vsakih 50.000 prebivalcev se bo odobrilo en mi-W eestp. in. JffAT. Mita Huvsdo. ŽpMIll Nov poizkus Wilkfnsa: Pod ledom na severni tečaj Znani polarni raziskovalec, Amerikanec Wil-kins, se pripravlja na novo pot na severni tečaj s podmornico. Pred kratkim časom je prispel v Anglijo, kjer bo pripravil vse potrebno, da bo poleti odrinil na sever. Z njim bo potoval znani nemški raziskovalec, zdravnik dr. Willinger, ki se je z Wil-kinsom udeležil že ekspedicije s podmornico »Na-utilius« leta 1931. Letošnja ekspedicija bo bolj poskusnega značaja, dočim bo prava šele prihodnje leto. Wilkins namerava letos pregledati teren in točno pregledati vse možnosti, da bi se mu ne ponesrečilo tako, kakor se mu je prvikrat. Wilkins se je že lansko leto začel temeljito pripravljati za novo potovanje s podmornico. Podmornico si je naročil v Angliji, kjer jo bodo opremili tudi z vsemi potrebnimi instrumenti za opazovanja in merjenja. Tudi sedaj misli Wilkins pod debelo skorjo polarnega ledu prepluti severni tečaj. Na letošnjo vožnjo ne bo vzel s seboj vse posadke, marveč samo nekaj ljudi, med njimi zlasti inženirje in znanstvenike. Nova podmornica, ki jo grade v Angliji, ne bo podobna oni v letu 1931, ki je bila namenjena vojni in preurejena za znanstveno raziskovanje, temveč bo narejena izključno le za ekspedicijo. Takrat se je pokazalo, da stare vojne podmornice niso pripravne, še manj pa sposobne za znanstvene namene in raziskavanja. Za podmornico, ki jo potrebuje Wilkins, nastaja novo vprašanje, namreč vprašanje globinskega krmila, ki je za podmornico, ki bo morala pluti dolgo in nepretrgoma pod vodo, življenjskega pomena. Odprto morje, pod katerim pluje vojna podmornica, ne zahteva tako trdnega in odpornega globinskega krmila, kakor pa podmornica, ki bo plula pod ledom. Kako ie z ledenimi gorami Splošno prevladuje prepričanje, da je morje na severnem tečaju prav globoko in debelo pokrito s plastjo ledu, na katerem plavajo velikanske ledene gore. Toda dr. VVillinger, ki se je udeležil kot zdravnik in geofizik že prve ekspedicije, to mnenje odločno pobija. Na svoji zadnji poti so ugotovili, da na severnem tečaju pod morjem sploh ni nobenih ledenih gora. Ledene gore so po njegovem mnenju le tam, kjer je v bližini celina in se trgajo od večnih ledenikov na suhi zemlji. Ledene gore morejo nastajati torej le tam, kjer so dani pogoji za to. To je pa v območju severnega tečaja le ob Spitzbergih, Novaji zemlji in zlasti ob Gronlandiji. Dognal pa je že znani slavni polarni raziskovalec Frietjof Nansen na 6voji prvi vožnji Takale nekako je Rimska cesta na nebu; da jo gledamo v njenem prerezu. Sprejem švedskega kralja Gustava v Bruslju. Na dobro zastraženem vozu se pelje v Gustavovem spremstvu belgijski kralj Leopold. dognanja, vsaka naslednja bo gradila na dognanjih prejšnje in na tej osnovi ugotavljala spet nove pojave. Težak problem leži v tein, da je severno morje odprto za taka raziskavanja le nekaj tednov. Potrebno bi1 bilo, da se raziskavanja vsako leto vrše redno, tako da se nad Severnim morjem izvaja stalna kontrola. Ne samo znanost, tudi gospodarstvo bi imelo kaj kmalu velike koristi od tega. Ko bodo prva raziskavanja prinesla kaj odkritij, bo nastala potreba, da se na skrajnih točkah postavijo vremenske opazovalnice, ki bodo po radiu javljale svetu o vremenskih stanjih in gibanjih severnega tečaja. Če bi se posrečilo postaviti take postaje, bi bila podmornica spet v svoji vlogi, kajti z njo bi prevažali v te postaje živila in vse potrebno. Pot možna samo s podmornico Wilkins in dr. Willinger sta prepričana, da se z nobeno drugo ladjo ali pa letalom ne da tako , doseči uspeh kakor pa z podmornico. Neuspeh, ki ■ so ga doživeli s prvo podmornico »Nautilus«, pri-! pisujeta oba le zamujenemu času, ker sta odrinila ! na sever šele 20. avgusta, torej na koncu polarnega j poletja. Toda tudi pri tem so si pridobili dragocena 1 izkustva, saj so prišli s podmornico, katere do takrat še nihče ni uporabljal za take namene, prvikrat v dotik s prilikami in kraji, v katerih niti ladje ne plujejo varno, kaj šele podmornica. Že takrat so se odločili, da bodo šli ponovno na to pot. Prednosti podmornice so tolike, da v bodoče nihče ne bo mogel mimo tega. Wilkins se z vso vnemo in čutom odgovornosti pripravlja na to potovanje. Na mnogih polarnih potovanjih si je nabral že toliko skušenj in toliko poguma, da mu svet lahko zaupa. Posadki, ki ga bo spremljala na letošnji poskusni vožnji, bo imela priliko že letos izvežbati se za prihodnje leto, in tako bo zmožna aktivno sodelovati na znanstveno in praktično tako pomembni ekspediciji. Kako dolgo bomo živeli? Morda je ta ali oni že slišal, da sedaj dalje časa živimo, kakor pa so pred 1. 1800 in še mnogo prej stari Rimljani, Grki in Egipčani. Dolgost življenja je odvisna od mnogih činiteljev, med katerimi je higiena — v širšem smislu — gotovo na prvem mestu. S higieno mislim tu zlasti pravilno prehrano, življenje v zdravem zraku, čistost itd. Pri prisojanju o dolgosti življenja moramo računati 8 temi tremi pojmi: srednja dolžina življenja, povprečna dolžina življenja in pričakovana dolžina življenja. Srednjo dolžino življenja imenujemo ono dobo, v kateri izumre polovica generacije. Različna je po raznih državah, v Sloveniji je bila 1. 1920-21 50—51 let, na Danskem pa že 1. 1906-10 65—66 let, dočim v Indiji v razdobju 1901-1910 le 10—11 let! Srednja dolžina življenja je dobro merilo stanja narodne, ljudske higiene. Povprečna dolžina življenja izraža starost, ki bi jo dobili, če seštejemo vse starosti in jih delimo s številom prebivalcev. Razume se, da je povprečna dolžina življenja nižja kakor srednja dolžina življenja, in sicer je sedaj v Sloveniji okoli 29 let, v vsej državi pa je bila leta 1921 le 26,6 let. — Končno imamo še opraviti s pričakovano dolžino življenja, ki najbrže vsakogar najbolj zanima. Mnogo čitateljev gotovo misli, da ima ob rojstvu pričakovati največ let življenja. To bi bilo sicer res želeti in ob idealnih prilikah teoretično mogoče, toda v resnici ni tako! V Sloveniji je imel leta 1921 vsak novorojenček pričakovati približno 43 let, dočim pri vstopu v 10. leto skoraj 53 let — potem šele pričakovana dolžina življenja 60 let. Idealna številka ob rojstvu pa bi bila okoli 70 let. Radio z ladjo »Fram«, da se skozi severno morje pretaka stalen tok, ki prihaja od Sibirije preko severnega tečaja, gre vzdolž Spitzbergov in Gronlandije proti sredini Atlantskega oceana. Ta tok zanaša ledene gore v Atlantski ocean. Tako je nemogoče, da bi se te ledene gore valile proti severnemu tečaju proti toku ter jih tudi do sedaj niso nikoli videli niti z ladij niti iz avijonov, s katerimi so leteli preko ali pa vsaj blizu tečaja. S temi dognanji pobija torej dr. Willinger splošno mnenje, da so na severnem tečaju velike ledene gore. Tudi je znano prepričanje, da je polarno morje pokrito z neznansko debelimi plastmi ledu. Tudi to mnenje pobija dr. Willinger na podlagi svojih dognanj. Poskusi in merjenja so pokazala, da je ledena skorja debela največ 4 do 6 metrov. Poleg tega pa ta skorja poleti niti ni več kompaktna in cela. Nasprotno se skorja, ki se pozimi zlepi skupaj, poleti spet razleze, da nastajajo razpoke, v katerih lahko podmornica prileze na dan in spet napolni svoje akumulatorje za nadaljnje vožnje pod ledom. Tok pa ni tako močan, da bi ta led raznesel na vse strani, temveč plavajo velike plošče le počasi in tako niso preveč nevarne za podmornico. V dokaz za tako svojo trditev ima dr. Willinger nekaj posnetkov, ki jih je napravil leta 1931, in slike, ki so jih posneli s »Zeppelina«. Vse dokazujejo, da so razpoke tako velikanske, da se sploh ne da podvomiti v možnost pristajanja podmornice na površino ob ledenih ploščah. Za vsak slučaj: dva svedra za led Wilkins pa se je preskrbel tudi za slučaj, da bi ne mogli ob pravem času stakniti varne razpoke in se dvigniti iz globin na površje. Podmornico so v ta namen oborožili z dvema svedroma za vrtanje ledu, s katerima bodo preskrbeli novega zraka za podmornico in s tem tudi za Dieselov motor, da se bo tako omogočilo polnjenje akumulatorjev. Od teh je namreč v prvi vrsti odvisna podmornica, njen akcijski radij in sigurnost pod vodo. Zaradi tega so posvetili akumulatorjem tudi posebno pozornost. Nova podmornica bo imela samo en Diselov motor. Prejšnja je imela dva. Graditelji so se odločili za to iz razloga, da so najprej pridobili na dragocenem prostoru v notranjščini podmornice, ki je ob takih prilikah še celo dragocen, dalje pa zato, da so namestili več akumulatorjev. Ti omogočajo dolgotrajno plovbo pod vodo, ki je za raziskovalce mnogo pomembnejša kakor pa plovba na površini morja. Takrat lahko pogrešajo en motor, ker hitrosti pri raziskavanju in merjenjih pač ne potrebujejo. Krov bo ostal tak kot leta 1931. Prav tako bodo ostale na bokih zaščitne tirnice. Povečali pa liodo svetilne stolpce, s katerimi bodo razsvetljevali svojo okolico. Že leta 1931 je bila svetloba tako močna, da so mogli preiskati vse ledene plasti pod vodo in fotografirati že z navadnimi aparati. Velika znanstvena vrednost eksped>ci|e Za človeštvo pa so najbolj zanimivi in zajem-ljivi načrti raziskovalcev ter cilji, ki jih vodijo pri tem delu. Prostrani predeli večnega ledu zaenkrat še ne nudijo človeštvu možnosti stalne naselitve, kakor se ne dajo za zdaj dvigniti iž morja nobene potopljene zemlje. Prav gotovo je tudi, da je no* tranjost severnega tečaja samo morje, ki ga oklepajo skladi večnega ledu. Eno pa je važno za nas: v tem najnepristopnejšem in najtajinstvenejšem delu naše zemlje leži ključ za dolgo vrsto važnih in za nas najmerodajnejših naravnih pojavov. Topli zalivski tok vali vsako sekundo ogromne količine vode na severni tečaj. Tu zadenejo valovi tega toplega toka na nasproti tekoče mrzle severne tokove. Ker je vsak od teh tokov močan, pomikajo toki tudi velikanske ledene gore. Ledene gore se tako premikajo enkrat proti jugu, enkrat proti severu, in s tem neposredno vplivajo na vremenske razmere zemlje, ki se nahajajo ob teh širinskih stopinjah. Tukaj nastajajo nevarni cikloni, ki nam vedno prinašajo valove mrzlega in slabega vremena. Znanstveniki se trudijo, da bi podajali dnevno čim točnejše in zanesljivejše vremenske napovedi, ki so danes že izrednega pomena za vse poljedelstvo in bodo sčasoma postale še mnogo važnejše za vse gospodarstvo. Zato so potrebna raziskavanja tudi na severnem tečaju, da se ugotove tudi zračni tokovi in činitelji, ki v tako veliki meri povzročajo naše vreme in oblikujejo naše življenje. Prav gotovo pa je tudi, da se ta problem ne bo rešil z nekajkratnim potovanjem podmornice ali pa letal na sever, temveč smemo z gotovostjo pričakovati, da bo vsaka taka ekspedicija prinesla s seboj nova Programi Radio Ljubljana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. — Sreda. 17. februarja: 12 Odmevi lz daljnih dežel ((plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 14 Vreme, borza — 18 Mladinska ura: Na kmečkem dvorišču — zvočni prizor, napisal ing. Oto Muek, izvajajo člani rad. igr. družine, režija. Ipi — 18.40 Zakonsko pravo III. (g. dr. Rado Kušej) — 19 Caa, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nao. ura: Zgodovinske srbske naselbine v Sloveniji (Rudolf Dostal) — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz opornega gledališča v Ljubljani. V I. odmora: Glas-bono predavanje (g. V. Ukmar). V II. oodmoru: Oas, vreme, poročila, spored. Drugi programi Sreda, 17. februarja: Belgrad: 19.50 Narodne pesi ml — 20.30 Humor — 21.30 Jazz — Zagreb: 20 Ljubljana — Dunaj: 21 Koncert filharmonikov Trst-M lian: 17.15 Vokalni koncert 21 Opera — Rim-BaH: 20.40 Igre 22. Violbnčelo — Praga: 19.30 Gledališki prenos — Varšava: 21 Chopinov koncert — 21.45 Mozartov večer — Berlin: 20.45 Wagnerjev konoert — FrankfurU Hamburg: 20.45 Koračnice — Vrtislava: 20.45 Komična opera »Vaški brivec« — Stuttgart: 20.45 Schubertov večer — Beromiinster: 20 Sekstet — 21.15 Umetniški j ples — Strassbourg: 21.30 Simfonični koncert — Sot-tens: 20 Mozartov kvartet — 20.30 Fantazije. Svizec ali marmotica v svojem začudenju ali pri prošnji. M. Candie: Vihar nad Kitajsko Toda nič se ni obotavljal: branil bo kitajsko zemljo proti osvojevalcu. Ma je poznal svoje delo izborno. Njegove čete so bile dobro opremljene in izvežbane, njegove blagajne prenapolnjene z zlatom. Zavrnil je vse ponudbe Japoncev, da bi izdal svojo domovino in začne ofenzivo. Njegove prve straže že ogrožajo Harbin. Njegove roparske tolpe so prodrle celo v mesto. Bile so vsepovsod: na strehah, na oknih, kjerkoli, če se jim je človek hotel umakniti, nikjer, če jih je iskal, da bi se bojeval z njimi. Vojna bi utegnila trajati dolgo in nihče ni mogel vedeti, kakšen bo konec. Edino usoda je mogla zlomiti Maja: začelo je deževati in je deževalo štirideset dni brez prestanka. Pravcati vesoljni potop je mandžursko ravan spremenil v razdivjano morje, ki je uničilo petsto vasi, ki je valilo s seboj trupla širideset tisoč kmetov in deset tisoč glav živine. Po redkih otočkih, ki so moleli iz valov, so se zbirali Majevi vojaki, ki so ušli uničenju, ter se prestrašeni stiskali in obupavali. Za Japonce je bila igra dobljena. Njihova letala so z lahkoto iskala ostanke Majeve armade in jih uničevala z bombami in z ognjem iz strojnic. Nekaj dni pozneje so vode plavile s seboj trideset tisoč trupel več. Toda Ma sam se je s svojo zadnjo gardo zatekel nekam na Vzhod. To je bil umik brez upanja, ker ga je japonska vojska obkoljevala neizprosno. Ko je nekega dne padel v japonsko zasedo, se je boril z divjostjo obupanca in nekaj dni pozneje je zmagovita japonska vojska poslala v Tokio paradno uniformo starega Maja, poslala njegova odlikovanja, njegove konje, njegove pipe. Vsepovsod so oglasi naznanjali smrt generala Maja. Ta novica je bila napačna: stari lisjak se je znal izmuzniti med vrstami Japoncev, ki so ga obkolili. Ranjen, bolan, brez vsega, je prekoračil rusko mejo, prišel v Berlin, kjer se je šel zdravit v neko zasebno bolnišnico. Ko se je popravil, je sprejel vabilo svojega prijatelja maršala Čang Su Lianga in prišel k njemu v Italijo. V tem razkošnem bivališču ima dovolj prilike, da premišlja o škodljivosti opija in o tem, kako je zal kitajskega generala potrebno, da zna domovino izdati v pravem trenutku. Ozadje velikega poraza. Ideja o narodni akciji in o skupnem gibanju se ni nikdar dotaknila duha kitajskih generalov. Rajši so bili priče sovražnikove zmage, kakor pa da bi videli zmagoslavje svojega nasprotnika-rojaka. Poraz v Šangaju je žalosten dokaz za to zločinsko nevoščljivost kitajskih generalov. Trdnjave v Wusungu, ki so zgrajene po najmodernejših načrtih, mogočno obvladujejo vse šangajsko pristanišče, zlasti pa vstop vanj. Streli niihovih mogočnih topov bi uničili v ne- kaj trenutkih sovražne ladje, ki bi skušale prodreti po reki navzgor do Janpuja, da bi peljale živež ali ojačenje japonski vojski tam gori. Vendar so japonske oklopnice mesece in mesece uporabljale to pot in prepeljale na fronto na kopnem, kjer je divjala vojna med Kitajci in Japonci, čez petdeset tisoč ljudi. To so bili tisti novi, sveži polki, dobro opremljeni, ki so zmagali nazadnje nad junaško 19. kitajsko armado, ki se je pogumno in obupno borila proti osvojevalcem kitajske zemlje. Kako da so topovi na trdnjavi Wusung v tem silovitem boju za svobodo Kitajske ostali nemi? Uganka se je razjasnila šele po vojni. Wusunške utrdbe je pred spopadom 1932 čuvala kantonska garnizija. Od začetka sovražnosti med Kitajci in Japonci je pa nan-kinška, vlada zahtevala, da naj se obramba trdnjave poveri njenim četam. Razgovori med nankinško- in kantonsko vlado zaradi tega so bili dolgi in ostri. Nazadnje se je Kanton moral umakniti. Kantonske čete so trdnjavo zapustile in izročile utrdbe četam iz Nankinga. Toda prejšnji poveljnik, kantonski general, je bil nevoščljiv in ljubosumen na slavo, ki bi jo utegnil žeti njegov naslednik v trdnjavi. Zato je dal s topov odviti nekatere važne in nenadomestljive naprave za merjenje in za nabijanje ter jih mirno odnesel s seboj. »Hočejo imeti trdnjave, naj jih imajol Kar se pa tiče topov, jim jih pa ne zaupam.« Res, japonske bojne ladje so lahko plule mimo nezavzetnih trdnjav pred Šangajem, katerih kleti so bile do vrha natrpane s strelivom, pa se jim ni bilo treba bati niti 'najmanjše nevarnosti... Tako je zločinski napuh zoprnega poveljnika povzročil poraz junaške armade, ki je skoraj do zadnjega moža padla na bojišču. Prazniki zmage. Brez pretiravanja lahko trdimo, da traja vojna na Kitajskem že deset let, ne da bi se kam premaknila. Odkar se je nehala vojna v Mandžuriji, pa ga ni meseca, niti tedna, da ne bi v časopisih brali, da so v tej in tej vasi japonski uradniki nadomestili pekinške, ali da je na tej in tej točki meje v Džeholu ali Hej-huju izbruhnil obmejni spopad med četami obeh držav. Nekega dne nas je po kosilu pri nekem prijatelju v francoski koncesiji v Šangaju nenadno presenetilo streljanje in hrup, ki se je za njim vzdignil na cesti. Planili smo k oknom. Doli na cesti so ženske padale v nezavest. Otroci so tulili in rjoveli. Vse je bežalo narazen. (Nadaljevanje.) Čez nekaj dni boste brali: Beg čez Azifo Spomini slovenskega ujetnika J. Jurce »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/TIL Telefon 2994 hi 2996. Uprava: Kopitarjeva 6, Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: £L Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Jože Košiček.