/( IZDAJA ZA GORIŠKO II BENEČIJO ik !C3 PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Medtem ko »mo si mi s krvavečim srcem prizadevali po osvoboditvi naše države odpustiti strašne zločine in žalitve, storjene našim narodom v dobi fašistične okupacije in stalno ponujali roko pomiritve, so nam oni ponujali in nam še ponujajo ostrino noša. Leto VIII. . Štev. 159 (2155) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 1. Julija 1952 Cena 20 lir S PROSLAVE PETE OBLETIVICE PRIKLJUČITVE K JUGOSIAVIjl simo VISOKI ZHVEST IN TRDOŽIVOST nas je rešila pral uničenjem ln asimilacija Maršal Tito: V Italiji prevladujejo vedno bolj tisti, ki iz dna duše mrzijo naše narode, tisti, ki niti najmanj ne upoštevajo dostojanstva našega človeka* Boris Kidrič je poudaril, da imperialistični krogi v Italiji mislijo, da je zaradi sovjetskega pritiska nastopil čas, ko je mogoče Jugoslavijo znova okrniti ki JLA, književnik ETBIN KRISTAN iz ZDA, predstavnica progresivnih ameriških Slovenk in članica ameriškega odbora za pomoč pri gradnji slovenskega Kulturnega doma v Trstu, JOSIPINA ZAKRAJSKOVA z večjo skupino ameriških Slovenk, politični sekretar OF za Tržaško ozemlje FRANC STOKA, stari revolucionar in borec za pravice tržaških in primorskih Slovencev tov. ANTON DELNI POGLED NA TRIBUNO IN MNOŽICO NA »PRIMORSKEM AJDOVŠČINI. FESTIVALU« V (Od našega posebnega dopisnika) AJDOVŠČINA, 30. — Kot zaključek več dni trajajočih manjših festivalov in prireditev v počastitev 5. obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji, je bil v nedeljo zakijučni festival v Ajdovščini, v kraju, kjer je bila pred sedmimi leti proglašena prva vlada LR Slovenije. Na festivalu se j'e zbralo o-krog 30.000 ljudi iz vse Primorske in tudi iz ostalih krajev Slovenije. S posebnim vlakom je prišlo na festival tudi okrog 1000 tržaških Slovencev, iz Koroške pa večja skupina koroških Slovencev, da skupno s svobodnimi slovenskimi brati proslavijo obletnico njihove dokončne osvoboditve in združitve z matično državo. Festivala so se udeležili tudi številni politični predstavniki: predsednik gospodarskega sveta FLRJ BORIS KIDRIČ, organizacijski sekretar CKKPS VIDA TOMSIC in več drugih članov CKKPS in ministrov vlade LR Slovenije, podpredsednik Prezi-dija Ljudske skupščine Slovenije FRANCE BEVK, predstavni- UKMAR in predstavniki lokalnih političnih oblasti. Slavnostno zborovanje je otvoril sekretar okrajnega komiteja za okraj Gorica, ki je obvestil večtisočglavo množico, da je maršal Tito pismeno sporočil udeležencem Primorskega festivala svoje pozdrave in opravičilo, da se zaradi zadržanosti ni mogel osebno udeležiti slovesne proslave pete obletnice priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. V svojem pismu, ki ga je prebral sekretar okrajnega komiteja, pravi marša: Tito med drugim: Pismo marša jajo cstrino noža. Na naše besede odpuščanja nam vračajo najtežje žalitve in grožnje. Toda, mi jim lahko le sporočimo, da se to ne izplača, da je bolje živeti v miru in prijateljskem sodelovanju. Naši narodi ne mrzijo italijanskega naroda in zato žele sodelovanja z njim, žele mu dobro, žele mu vsestranski razvoj in boljše življenje. Naši narodi zelo dobro vedo, kdo je v Italiji kriv za take odnose do naše države. Vedo, da so temu krive črne reakcionarne sile iz Vatikana in izven njega, ki poskušajo kaliti tudi v naši deželi. Vedo, da so tega krive fašistične sile, ki se ponovno zbirajo, vedo, da so tega krivi inlormbirojevci, ki po nalogu iz Moskve vodijo z vsemi moči :mi propagandnimi sredstvi borbo proti naši državi skupno s temi fašisti. Naši ljudje v osvobojenih krajih v prvi vrsti ne smejo pozabiti vseg;-, tega, morajo biti budni in onemogočiti, da bi sovražniki uničili naše drago plačane pride tfitve. Naša država se rapicSno razvija v vseh smereh in njeni narodi ne bodo nikdar več dopustili, da bi jim kder kol- pomračil svetlo perspektivo tedečnestin. Zbrana množica je besede Titovega pisma navdušeno pozdravila z vzklikanjem maršalu Titu in Jugoslaviji. Govor ministra B. Kidriča »Nikdar se ne sme pozabiti stoletno trpljenje slovenskega nareda pod tujim jarmom, nikdar se ne sme pozabiti nasilno raznarodovanje in preganjanje ljudstva teh krajev, ki ga Je vršila italijanska fašistična vladavina dvajset in več let. Samo visoka zavest ter znana ter nezlomljiva trdoživost ljudstva teh krajev jih je rešila pred uničenjem in asimilacijo. Teh minulih, v zgodovini našega ljudstva težkih dni ne smemo pozabiti, a še manj smemo pozabiti na herojsko osvobodilno borbo, na žrtve, ki so padle v tej borbi in na ceno, ki smo jo plačali za vašo svobodo in svobodo nas vseh. Zli elementi z osvajalnim apetitom do naše s krvjo zalite osvobojene zemlje ponovno iztegujejo osvajalne kremplje. Zakaj ponavljajo to tako hitro po nedavni sramotni invaziji in Okupaciji naše dežele po fašističnih požigalcih in morilcih? Zakaj ponavljajo to kljub težki lekciji, ki so jo dobili v naši deželi? Zato, ker prevladujejo v Italiji vedino bolj tisti, Ki iz dna duše mrzijo naše narode, ki niti najmanj ne upoštevajo dostojanstva našega smatrajo za manj vredne nar rede, katerim je treba vladati na kolonialni način ter jih popolnoma zbrisati z zemeljske površine. To poskušajo že štirinajst stoletij, toda do danes se še niso naučili, da bi krenili v drugo smer, v smer mirnega sodelovanja z narodi naše države. Medtem ko smo si mi s krvavečim srcem prizadevali po osvoboditvi naše države odpustiti strašne zločine in žalitve, storjene našim narodom v dobi fašistične okupacije in stalno ponujali roko pomiritve, so Burno pozdravljen je nato spregovoril predsednik Gospodarskega sveta FLRJ BORIS KIDRIČ, ki je najprej čestital primorskemu ljudstvu ob njegovem svečanem prazniku in naglasil, da je borba za osvoboditev primorskega ljudstva u-spela predvsem zaradi tega, ker se je to ljudstvo samo zavedalo, da se je treba z orožjem v rokah upreti krvavemu fašističnemu in okupatorjevemu nasilju, ker to ljudstvo samo v tej borbi ni odnehalo dokler ni zmagalo, ker to ljudstvo v borbi ni bilo osamljeno, temveč je stalo za njim vse slovensko in vse. jugoslovansko ljudstvo, ki se je pod vodstvom KP Jugoslavije in tovariša Tita z orožjem v roku uprlo nasilju. V nadaljevanju pa je govornik opozoril na sile, ki skušajo bogate sadove težke in krvave osvobodilne borbe Primorcev uničiti. ((Medtem ko nas na eni strani — je dejal Boris Kidrič — napadajo z vsemi sredstvi od gospodarske blokade eto vojnih groženj prav tisti, o katerih smo mislili, da bodo poborniki in nosilci socialistične ideje, pa so tudi na zahodu ljudje, ki rnisli- človeka, naših narodov, ki nas j nam ponujali in nam še ponu- tisk sovjetske birokratske kaste na Jugoslavijo mogoče izkoriščati v svoje imperialistične namene. Med take ljudi spadajo imperialistični krogi ’ v Italiji, ki mislijo, da je sedaj nastopil čas, da lahko to Jugoslavijo ponovno okrnejo. Toda ti imperialistični krogi se motijo, če mislijo, da se da iz Jugoslavije karkoli iztisniti«. Boris Kidrič je ponovil besede iz pisma maršala Tita, da jugoslovanski narodi ne sovražijo italijanskega naroda in da. so to jugoslovan-ski^ narodi tudi v praksi pokazali. ((Italijanski narodni manjšini je dejal Boris Kidrič — smo dali vse pravice, prav v nasprotju s tistim, kar je z našo narodno manjšino delala Italija in kar dela še danes. Toda to, da imamo mi tak odnos, kar se tiče drugih narodov, to, da mi želimo dobre sosedstvo, to ne pomeni, da smo pripravljeni popuščati ali se pustiti izsiljevati«. V nadaljev^piu svojega govora je Kiurič'gov'oril o notranjih gospodarskih in političnih vprašanjih in poudaril, da ni več daleč čas, ko bo mogoče življenje delovnega ljudstva v Jugo- ga Primorja. Ob žalostnih spominih na preteklost in ob kri. ku neosvobojenih bratov, ki se bore za osnovne in človeške pravice, se globoko zavedamo, da za Slovensko Primorje ni bodočnosti razen v mejah so. cialistične Jugoslavije. Ko italijanski iredentisti na drugi strani meje z vednostjo in odobravanjem italijanske vlade organizirajo razne provokacije, primorsko ljudstvo mirno gradi svojo bodočnost, ker se zaveda, da se Jugoslavija bori za mir, svobodo in pravico. Znali bomo, če bo po. trebno, braniti svojo s krvjo prepojeno zemljan. Zborovalci so z navdušenjem sprejeli to pozdravno pismo in ovacije maršalu Titu, Kardelju. Kidriču, in partiji se dolgo niso polegle. Po govorih se je zvrstil kulturni program, pri katerem so razen domačih združenih pevskih zborov nastopili še koroški pevci in partizanski pevski zbor ((Srečko Kosovel« pod vodstvom Rada Simonitija, katerega člani so se prav za to priliko po dolgih letih spet zbrali. Partizanske borbene pesmi ((Srečka Kosovela« so ustvarile razpoloženje, ki je povsem odgovarjalo proslavi za Primorsko tako pomembne obletnice. Popoldanski spored festivala se je nadaljeval z raznimi tekmovanji in telovadnimi nastopi, pri katerih je sodelovalo več tisoč telovadcev. J. K. DA BI ZAPUSTILI SLOVENSKE ŠOLE V GORICI Grožnje klerofašistov nad dijaki v Beneški Sloveniji Neki duhovnik grozi celo staršem otrok, da jih bodo izobčili iz cerkve, če ne odpokličejo svojih otrok VIDEM, 30. — Te dni so kle-rofašisti v Terski dolini dosegli višek v svoji gonji proti Demokratični fronti Slovencev in še posebej proti slovenski šoli v Gorici. V raznih vaseh Beneške Slovenije, kakor na primer v Brdu, Sedlišču. in Tem so ti gospodje ob prihodu dijakov slovenske šole v Gorici, takoj pohiteli k njim ter so jih vprašali, ali imajo še namen hoditi v to šolo, ki naj bi bila po besedah klerofašistov nezdrava jn ki naj bi jo vodili sovražniki Boga in latinske civilizacije. Eden izmed' teh fašistov je imel pogum reči nekaterim našim dijakom naslednje besede: «Kakor hitro se bo zdelo barbarski Titovi vladi potrebno, vas bodo odtegnili iz slovenske šole v Gorici iji vas internirali v Jugoslaviji». Demokristjani pravijo, da učijo v slovenski šoli t> Gorici marksizem in leninizem in skušajo z vsemi sredstvi vzgojiti mlade dijake tako, da bodo postali v bodočnosti lutke na razpolago Beogradu. S takimi lažmi skušajo demokristjani prestrašiti noše ljudi, in hkrati prepričati italijansko javno mnenje, da bodo, kakor je objavil neki list v Rimu «ndši dijaki slovenske šole v Gorici vojaki na razpolago Titani imperialistični politiki». Toda to še ni dovolj. Neki tukajšnji duhovnik je grozil družinam dijakov, da jih bodo ižobčili iz cerkve, če ne odpokličejo takoj svojih otrok iz slovenskih šol v Gorici. Tako daleč so torej prišli nekateri ljudje, ki mislijo, da bodo s svojimi lažmi in grožnjami ostrašili in si popolnoma podvrgli ono ljudstvo, ki se med osvobodilno borbo ni bale ne kanonov ne kncentracijskih taborišč, marveč je nadaljevalo borbo d'o popolne zmage nad nacifaSislično zverjo. Dijaki slovenskih šol v Goric i so odgovorili na to fašistično gonjo, da je popolnoma zlagana ter da bodo še nadalje hodili v. šolo, kjer učijo naš materin jezik; to je isti jezik, ki ga naši kle-rofašisti govore doma in bi bilo tudi v njihovem interesu, da se ga popolnoma naučijo. Mislimo in bomo vedno mislili, da se bodo tako imenovani branilci dvatisočletne kulture rešili popolnega poloma le, če bodo spoštovali mirovno pogodbo in republikansko ustavo ter če se odpovedo svojim prevelikim imperialističnim apetitom. A. J. V Trst bodo prišli ameriških Slovencev in ameriškega odbora za zgraditev Kulturnega doma v Trstu TRST, 30. — Iz pisma tajništva ameriškega odbora za pomoč pri gradinji Kulturnega doma v Trstu im iz razgovora, ki ga je imej ob priliki Primorskega festivala v Ajdov- , ščini, predstavnik odbora za zgraditev Kulturnega doma iz Trsta s članico ameriškega odbora in predstavnico progresivnih ameriških Slovenk Josipino Zakrajškov© povzemamo, da bodo v prihodnjih dneh prispeli v Trst predstavniki ameriških Slovencev, ki se sedaj mude v Sloveniji in predstavniki ameriškega odbora za pomoč pri gradinji slovenskega Kulturnega doma v Trstu s predsednikom Mihaelom Lahom na čelu. To bo prvi skupinski obisk naših rojakov iz Amerike v Trstu. V sredini Josipina Zakrajško-va, predstavnica naprednih ameriških Slovenk in članica ameriškega odbora za zgraditev Kulturnega doma v Trstu. jo, da je informbirojevski pri-1 slavijj občutno izboljšati. Primorci maršalu litu Pred zaključkom zborovanja je sekretar okrajnega komiteja tov. REMEC prečital še pozdravno pismo primorskega ljudstva maršalu Titu, v katerem se mu zahvaljujejo za poslane pozdrave in obžalujejo njegovo odsotnost na tej veličastni proslavi osvobojenja. Med drugim pravijo v svojem pismu: «Ko gledamo kulturni in go. spo dar ski razvoj Slovenskega Primorja v teh petih letih in že ga primerjamo s položajem Slovencev, ki so ostali za kri, vičnimi mejami, se zavedamo z vsakim dnem bolj in bolj pomena osvoboditve Slovenske- ZOPET VLADNA KRIZA V EGIPTU Hiiali paša odstopil Sirri paša novi predsednik vlade Dan prejšnje vlade obiožuje ameriškega poslanika v ivezi i ostavko vlade - V Londonu so mnenja, da se program nove vlade ne bo dosti razlikoval od programa prejšnje vlade KAIRO, 30. — Egiptovski ministrski predsednik Hiiali paša je sinoči podal ostavko vlade. Kralj Faruk je ostavko sprejel in je poveril neodvisnemu Huseim Sirri paši nalogo za sestavo nove vlade. Sirri paša je bil že dvakrat ministrski predsednik, in sicer od Ma ly40 do mi ter od leta 1949 do 1950, ko je prevzela oblast v# Mistična vlada Nahas paše. Hiiali paša je podal ostavko že v soboto in obveščeni krogi izjavljajo, da je ostavko pripisati v glavnem težavam v Vprašanjih zunanja politike. Državni minister za propagando v odstopivši vladi pa je izjavil. da je bB eden vzrokov ostavke odkritje «zarote proti vladi«. «Tri egiptovske visoke osebnosti — je dodal — med katerimi je ena od teh znana po svojih simpatijah do vafdi-slnv, so posredovale pri ameriškem poslaniku Cafferyju, naj bi napravil položaj Hilalijeve vlade nevzdržen, in Hiiali se ni čutil, da bi nadaljeval sv o-, je delo, ko so se pletle zarote za našim hrbtom«. Po izjavah oseb bltzu Hiiali paše je bil ta naveličan kritike liberalcev in s a ud isto v, ki so mu očitali, da je premalo odlrssen do vafdisitov, in prav tako je bil razočaran, ker ni bilo moncče Priti do rešitve spora z Veliko Britanijo. Hussein Sl»ri paša je že se-stavil novo vlado in je razen ministrskega prettsedlniištva Pre-vzel tudi notranja r. zunanje ministrstvo. Zaradi nekaterih težkoč pri razdelitvi ministrstev ni prišlo še do uradne potrditve seznama ministrov nove vlade. Zdi »e, da so te tež-kočo nastale nri dodelitvi notranjega in finančnega ministrstva. V zvezi z ostavko vlad* Hiiali paše izjavljajo v britanskih Uradnih krogih, da je Velika Britanija pripravljena pogajati se s katero koli vlado za re. šitev spora, ki je naspal v zvezi s pogodbo iz leta 1936. Izjavlja se, da je Velika Britanijo vedino pripravljeno nodome-rtiti to pogodbo z novim dogo. vonom, ki naj upošteva narod- ne težnje Egipta in hkrati obveznosti britanske vlade do Sudana. V londonskih pristojnih krogih navajajo nekatere možne vzroke, zaradi katerih je prišlo do ostavk* vlade. Med temi vzroki navajajo dejstvo, da še ni rešen angleško, egiptovski spor, ter da niso bile odaitra. njene težkoče med Egiptom in Sudanom. Isti krogi so mnenja, da bo v programu nove vlade malo sprememb bodisi glede zunanje kakor glede notranje politike. Današnji egiptovski listi zlasti poudarjajo intervju ki ga je novi ministrski predsednik pred r.ekaj dnevi imel z list,ona «A1 Akhbar«. Tedaj je Sirri paša izjavil, da Egipt ni izbral primernega trenutka za pogajanja z Veliko Britanijo, ter je očital egiptovskim političnim strankam nezmožnost, glede u-spešne narodne enotnosti. Izr a. 7\l jP tudi mnenje, da b,i morda Eden lahko pristal na kako koncesijo Egiptu, medtem ko da se zdi nemogoče »prepričati Churchilla in. koga drugega od njegovih kolegov«. Sirri paša je tudi poudaril, da se mora egiptovsko ljudlstvo zdru. žiti, da doseže izpolnitev svojih narodnih teženj. Kar se tiče Sudana, pa javljajo, da je prejšnja egiptovska vlada v začetku tega meseca pri razgovorih z delegacijo sudanske neodvisne stranke po. nudila podpiranje ustavnega razvojp v Sudanu in priznanje sudanskemu ljudstvu pravice do samoodločbe, če Sudan piriz-r«a kralju Faruku naziv «kra. Ha Egipta in Sudana«. ACKESOIII: ZA KM Dli iODEl ZVIZI med tržaškim vprašanjem in apgtrijsho pogodbo Na tiskovni konferenci na Dunaju je državni tajnik izjavil, da se je z Gruberjem razgovarjal o njegovem obisku v Beogradu, in da se ne more izraziti o tem, kar je Gruber govoril z jugoslovanskimi osebnostmi o tržaškem vprašanju - Sprejem na sovjetskem poslaništvu na čast Achesonu Anthony Eden LONDON, 30. — Javljajo, da Je zunanji minister Eden dobil napad zlatenice, zaradi česar ne bo mogel za sedaj izpolnjevati svojih obveznosti in se jutri ne bo udeležil razprave o Koreji v spodnji zbornici. Ostati bo moral v postelji približno mesec dni. DUNAJ, 30. — Ameriški zunanji minister Acheson, ki je prišel včeraj Iz Berlina na Dunaj, kjer ga je danes sprejel predbedhik Koerner, se je danes udeležil sprejema ki ga je njemu na čast priredilo sovjetsko poslaništvo na Dunaju. Navzoč so bili tudi sovjetski visoki komisar v Avstriji general Sviridov, njegov namestnik, njegov politični svetovalec in dva pomočnika. Sviridov je Achesonu stisryl roko in mu dejal: »Ali prinašate mdr?«. Acheson je odgovoril: «Vi veste, dp morata za to biti v dveh«. Na sprejemu se je Sviridov dolgo razgovarjal z avstrijskim kanclerjem Figlom. Med gosti so bili tudi trije zahodlni visoki komisarji, avstrijski pred-s J dni Koerner, Vsi člani avstrijske vlade in številni člani diplomatskega zbora. Acheson je danes priredil tudi tiskovno konferenco, na kateri je med drugim izjavil: »Ameriške čete bodo ostale v Avstriji, dokler ne bo svoboda te dežele zagotovljena. Zdru. žene države še dalje pritiskajo, naj bj prišlo do sklenitve državne pogodbe, ki naj Avstriji zajamči polno suverenost, do katere ima pravico. Skupno s svojimi zahodnimi zavezniki ZDA š>; dalje vztrajajo, naj Se Avstrija osvobodi okupacijskih sil ln vseh dnu. gih omejitev njene suverenosti. Bodite gotovi, da se tri od štirih zasedbenih sil želijo vrniti domov«. Nato je Acheson izjavil, da mora biti Avstrija po mnenju ZDA vključena kot polnopravna članica med Združene narode; pripomnil je, da je na-kLonjer. ločenemu sprejemu držav v OZN ter je pri tem obsodil «sovjetsko obstrukcijo«. Pozneje je Acheson dejal, da bo Amerika napravila vse, da doseže od Moskve odgovor na zahodni predlog za sklenitev omejene državne pogodbe z Avstrijo. V odgovor nekega novinarja, čemu nočejo ZDA ratificirati dogovora o pjvpovedi bakteriološkega orožja, je Acheson izjavil: «ZDA so za splošno razorožitev. Mnenja so, d« upada vprašanje bakteriološkega o rozja kakor tudi vprašanje vsega orožja za množično uničevanje v pristojnost raaoro zutven© komisije. Menim, da mora biti tozadevna prepoved podvržena stalnemu in učinkovitemu m e dinar d onemu nadzor, stvu«. Gliade Nemčije je Acheson izjavni, da je «niemogoče» zopet oživeti potsdamske dogovore in štiristranski zasedbeni režim Nemčije. Odklonil je nato odgovor na vprašanje glede stališča, ki bi ga ZDA zavzele v primeru, da bi Rusi podvze-li v Avstriji take ukrepe kakor v Berlinu. Nekemu novinarju, ki ga je vprašal, ali je bilo m*d njegovim razgovorom z avstrijskim zunanjim ministrom Gruberjem, govora o zadnjem Gruberjevem potovanju v Jugoslavijo jn ali se je razpravljalo o tržaškem vprašanju, je Acheson odgovoril: 1. da je bilo govora o Gruberjevem potovanju ter o odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo; 2. da se ne more iz. raziti o tani, kar je Gruber govoril z jugoslovanskimi političnimi voditelji o tržaškem vtira-šarrju. V odgovor na vprašanje nekega novinarja glede zveze med tržaškim vprašanjem in avstrijsko državno pogodbo je Acheson izjavil, da za Ameriko take zveze ni; Amerika želi, da bi se obe vprašanji rešili kolikor mogoče kmalu, da pa hoče Sovjetska zveza še dalje, da bi bila rešitev enega vprašanja odvisna od rešitve drugega. Nocoj je avstrijska vlada priredila Achesonu slavnostno večerjo. Ob tej priliki je kancler Figi izjavil, da Acheso-nov obisk dokazuje zanimanje ameriške vlade za Avstrijo, potrjuje, da so ZDA vedno pripravljene sprejeti Avstrijo med svobodne narode, in prinaša avstrijskemu ljudstvu moralno oporo. Acheson se je zahvalil za sprejem in je izjavil, da je počaščen, ker je prvi ameriški zunanji minister, ki je obiskal Dunaj, ter je izrekel priznanje predstavnikom nove Avstrije. V Berlinu je Aacheson na včerajšnji svečanosti ob položitvi temeljnega kamna nove knjižnice med drugim izjavil: »Opozorili smo jasino in nedvoumno, da bomo imeli vsak napad r,a Berlin od katere koli stranj za naipad na naše sile in na nas same«. LJUDSKA ZBOROVANJA V VOJVODINI IN SANPZAKU Moša Pifade poudarja enakopravnost narodnih manjšin v FLR Jugosiaviji Peter Stambolič: „Zdi se, da za Italifo zadnja vojna ni bila zadosten nauK“ - Kominf or mistični delegati na zasedanju donavsKe Komisije onemogočili razpravo o jugoslovanskem predlogu glede poslovniKa Ljudska skupščina LRS sprejeta nove zakone o ljudskih odborih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Poleg veličastnega festivala v Ajdovščini sta bili v nedeljo še dve množični ljudski manifestaciji: miting ob zaključku festivala madžarske kulture v Subotici in ljudsko zborovanje v Novi Varoši v Sandžaku. Na mitingu v Subotici je podpredsednik prezidija Zveze ljudske "skupščine Moša Pijade pred okrog 50.000 pripadniki vseh nacionalnosti Vojvodine govoril o umetnem razpihovanju sovraštva med sosednimi naredi s stranj pretiljudskih e-lementov. Poudaril je pomen narodnoosvobodilne borbe narodov Jugoslavije ter prijateljsko sodelovanje z vsemi narodi Balkana ter Srednje Evrope, ki ga je prekinila Sovjetska zveza s svojo osvajalno politiko, katera je prinesla suženjstvo mnogim narodom razen Jugoslavije ki se je pravočasno uprla tej politiki in izbrala pot svobode in neodvisnosti. Dalje je govornik poudaril velik kulturni razvoj madžarske manjšine v Jugoslaviji in žalosten položaj ljudstva na Madžarskem pod sovjetsko dominacijo in po. zval vse narode nacionalne manjšine, naj se nenehno borijo za spoštovanje svojih pravic in za nadaljnji razvoj socialistične demokracije. Nad 15.000 ljudi jz raznih krajev Sandžaka se je zbralo v Novi Varoši, na mitingu, na katerem je govoril predsednik vlade LR Srbije Petar Stambolič o razvoju ljudske revolucije po vojni in o odnosih Jugoslavije z njenimi sosedi. Potem ko je poudaril dober razvoj odnosov z Avstrijo, je Stambolič dejal, da Italija ne želi dobrih odnosov z Jugoslavijo, tako da se zdi, da za Italijo zadnja vojna ni bila zadosten nauk. «Mi smo v Sandžaku leta 1941 vprašali ujete italijanske ofi; cirje kaj hočejo v Jugoslaviji in v Sandžaku. Danes, ko se ponovno poskušajo vgnezditi v Trstu, da bi ponovno mislili na Plevje in Prijepolje jih mi ponovno vprašamo s kakšno pravico zahtevajo to, kar je nase«. Peter Stambolič je poudaril, da so v sovražni politiki proti Jugoslaviji združenj vsi: kom-informisti, fašisti in demokristjani. Iz Galaca poročajo, da je na današnji seji donavske komisije šef, jugoslovanske delegacije Dragoje Djurič obrazložil predlog načrta poslovnika komisije, k: je sestavljen v skladu z načeli konvencije. Jugoslovanski predlog stremj za tem. da se omogoči enakopravno sodelovanje vseh držav članic in odstranijo vsi elementi, ki dajajo posameznim državam večje pravice in večjj vpliv na ostale države. Po govorih delegatov komin- formovskih držav, ki so predlagali. da se o jugoslovanskem predlogu razpravlja šele na prihodnjem zasedanju, češ da usedaj ni dovolj časa Za razpravljanje)), je Dragoje Djurič ponovno vztrajal, da se razpravlja o jugoslovanskem predlogu ki bo omogočil da se odstrani nemogoča situacija, katera traja že tri leta v donavski komisiji. Kršitve jugoslovanskega zračnega prostora s strani madžarskih letal in provokacije na jugoslovansko madžarski meji, so izzvale ogorčene proteste ljudstva obmejnih krajev. Jugo. slovansko zunanje ministrstvo prejema vsakodnevne protestne brozojavke in pisma, v katerih ljudstvo obmejnih krajev zahteva od vlade, naj podvzame energične korake, da se onemogočijo stalne provokacije. Meščani obmejnega mesta Horgos zahtevajo med drugim, da vlada stori odgovarjajoče korake pri madžarski vladi in pri OZN, da bi ves svet zvedel, kdo je za mir in kdo je napa- dalCC- B. B. (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 30. — Danes je bilo v Ljubljani III. redno za. sedanje Ljudske skupščine LRS Skupščina je sprejela nove republiške zakone, o okraj, nih, mestnih in občinskih ljudskih odborih in zakon o volit. vah in odpoklicu odbornikov. Za vse navedene zakone je v imenu vlade LRS podal obrazložitev podpredsednik vlade dr. Marijan Brecelj. Vsi zakoni, ki jih je spreje. la danes skupščina LRS, niso niti delo pravnih krogov in upravnega aparata, temveč so jih obravnavali na številnih javnih sestankih in v časopisju. Organizacije in posamezni, ki so dali jtevilne pobude ter predloge. Vsa problematika no. vo organiziranih ljudskih odborov in ljudske oblasti sploh je bila več kot leto dni sistematično in temeljito obravna. vana. S sprejetjem teh zakonov je gradivo o organizaciji in delovanju ljudskih odborov pravno urejeno. Po uspešno prestali operaciji pred nekaj tedni se je zdrav, stveno stanje podpredsednika vlade FLRJ Edvarda Kardelja tako izboljšalo, da je v soboto lahko zapustil sanatorij v Ljub- ljani‘ C. S. Danes debata o Koreji v angleški spodnji zbornici LONDON, 30. — Ministrski predsednik Churchill bo jutri osebno govoril med razpravo o Koreji v spodnji zbornici. Predvideva se, da bo ta razprava precej ostra. Ze danes je bilo v spodnji zbornici postavljenih nekaj vprašanj v zvezi s političnim položajem na Južni Koreji, z bombardiranjem hidrocentral na reki Jalu in s severnokorejskimi ujetniki. Minister Selwyn Llvod je govoril o angleški iniciativi v zvezi z aretacijo številnih južnokorejskih poslancev in je obljubil, da bo bolj izčrpno poročal o tem med jutrišnjo razpravo. Govoril je nato o številu severnokorejskih in kitajskih u. jetnikov na Koreji. Na vprašanje laburističnega poslanca Odkdaj jeJnno Mameli»tržaška himna? V svojem poročilu o obisku admirala Mounthbattena v Trstu poudarja — z neprikritim veseljem — rimska novinarska agencija ANSA, da se je v Trstu prvič dogodil primer, da je godba ob taki svečani priložnosti uradnega o-biska svirgla «L’inno nazio-nale«. Popoldne vno d emo-kristjansko glasilo pa je sinoči povedalo, da je ta himna znamenita »LTnno di Mame-li«. Tudi v tem primeru ni nobenega dvoma, da gre za po- jenja. Toda tokrat so te posledice takšne, da dokazujejo, da tisti, ki so odredili spiranje italijanske državne himne ob omenjenem uradnem obisku, pozabljajo, da imajo sklepi, ki jih je italijanski imperializem izsilil v Londonu svoj določen okvir. Oni pozabljajo, da kljub londonskim sklepom cona A še vedno ni Italija; da vrhovna oblast v coni A vrši še vedno tista zaupna uprava, katere vrhovni šef je britanski gene- oenega avoma, aa gre m pu- , »h...«, sledice londonskega mešetar- J ral, ki Za svoje upiavljan; „aše cone odgovarja pred najvišjim mednarodnim forumom - Organizacijo združeni h narodov in njenim Varnostnim svetom; da suverenost sosedne republike Italije še vedno ni raztegnjena nad cono A, da se glede formalnih oznak tega dejstva od prvih odredb in prvega ukaza po stopitvi v veljavo mirovne pogodbe ni nič spremenilo; da zaradi tega tudi himna sosedne republike nima z u-radnimi svečanostmi v Trstu prav nobenega opravka. Očitno je torej, da se je včeraj hotelo dati — popolnoma svojevoljno — s svira. njem omenjene himne nekakšen zunanji pečat italijanske suverenosti nad cono A in s tem potrditi iz trte izvito teorijo znamenitega — in hvala bogu bivšega — rektorja tržaške univerze, znamenitega psa čuvaja ita. lijanstva Trsta prof. E. Cant-marata iz Palerma. Mi tržaški Slovenci pa moramo še posebej povedati, da se ob suiranju tiste himne spominjamo vsega trpljenja, ki smo ga prestali za časa ita. lijanskega suženjstva in da pomeni njeno svitanje na u-radnih svečanostih za nas izzivanje in žalitev. To pa tembolj, ker je takšna samovolja hkrati tudi groba krši. tev mednarodno svečano sprejetih obvez. Vprašamo se le, kje bo in kdaj bo konec doslej ie cele vrste takšnih kršitev, katerih zadnjo smo zabeležili v nedeljo, ko smo poročali o spo. razumu glede prevzema tržaškega radia s strani itati. jonskega RAIf Swynglerja, ali je angleška vlada dosegla od ameriške zagotovilo, da ne bodo podvzeli nobene vojaške pobude izven korejskih meja brez predhodnega posvetovanja z angleško vlado in z ostalimi vladami držav članic Varnostnega sveta je minister Lloyd odgovoril, da glede tega ni spremembe politike, kar pomeni, da ne bi bilo mogoče podvzeti operacij izven Koreje brez predhodnega posvetovanja z angleško vlado. Britanska vlada je objavila danes tudi Belo knjigo o pogajanjih v Pan Mun Jomu. Ta knjiga objavlja dokumente, ki so jih že objavile ameriške oblasti. Nato navaja razne koncesije predstavnikov Združenih narodov in nasprotnikov. Priloga k Beli knjigi izjav-Ija, da so prav nasprotniki prekršili ženevsko konvencijo, s tem da so zabranili Mednarodnemu Rdečemu križu vstop v njihova ujetniška taborišča in se niso ozirali na predlog OZN za imenovanje države, ki bi prevzela zaščito nad ujetniki. Z druge strani ugotavlja Bela knjiga, da je visoko poveljstvo OZ;v odgovorno za ((neljubi položaj na otoku Koje-do, ker je marca sklenilo, da ne pošlje svojih čet v taborišče, ki je bilo pod nadzorstvom ujetnikov«. Na koncu pravi knjiga, da je zajetje generala Dodda pritegnilo pozor, nost na to taborišče in je u-jetnikom preprečilo, da bi 25. junija, kakor določeno, izvršili svoj načrt o pobegu. Nato je bivši obrambni minister Shinwell začel razpravo o življenjskih stroških in je ostro obsodil gospodarsko politiko konservativne vlade ter očital finančnemu ministru Buttlerju. da je razbil politiko zmernosti glede mezdnih zahtev, s tem da je zmanjšal podpore za živila. Kakor zatrjujejo verodostojni viri. je japonski ministrski predsednik Jošida nekaj dni po prvem bombardiranju hi. droelektričnih central na reki Jalu izrekel generalu Clarku zaskrbljenost n^d to akcijo, Spomenik Nikoli Tesli so odkrili na Dunaju DUNAJ, 30. — Qb navzočnosti ministra zvezne vlade Save Kosanovča. jugoslovanskega poslanika na Dunaju Viktorja Repiča, avstrijskega ministra Jcsepha Beekg, prec stavnika a-meriške ambasad-, komandanta francoskih čet na Dunaju in drugih uglednih osebnosti, so včeraj v avli tehničnega muzeja odkrili spomenik jugoslovanskemu učenjaku Nikoli Tesli O življenju in delu Nikole Tesle 25, g^il aV5trHski znanstve-nik Nagler, ki je cb koncu govora obvestil prisotne, da j* dunajska občina sklenila da se ena od dunajskih ulic odslej imenuje: «Uhca Nikole Tesle«. PRIMORSKI DNEVNIK f- 2 — 1. julija 1952 Mmm. Pl f V ■■ 1M j J Im m w/a L n Danes, torek, 1. julija Reš, kri, Bogoslav Sonce vzide ob 4.if) in zatone ob 19.59. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 13.29 in,, zatone ob 23.53 Jutri, sreda 2. julija Marija, Dragomana Nezakonito ravnanje šolske uprave z učitelji in učiteljicami slovenske narodnosti Učiteljici, ki so jo fašisti leta 1030 odpustili iz službe, zanikajo ponovni vpis v italijanski stalni seznani učiteljst va GORICA, 30. — Naš list je že zadnjič nekoliko bolj obširne poročaj c primeru učiteljice B. v članku pod naslovom »Zakaj večni Rim — vemo, zakaj sveta Gorica — šele okušamo«. , ' . v j Ponovimo epis tega dogodka prav na'kratilo. Učiteljica B. je bila leta 1930 p« večletnem službovanju urad. no premeščena iz goj-iškj dežele y južno Italijo, Uprla se je premestitvi in je bila odpuščena iz službe brez vsake pokojnine in odpravnine. Po padcu tašizma je izdala italijanska vlada (pravtako Zavezniška vojaška uprava) zakone, s katerimi naj bj se krivice popravile. Vse te zakone je kasneje italijanski parlament odobril, Xako je učiteljica vložila dne 26. avgusta 1946 prošnjo za ponovni sprejem v stalni seznam (ruolo) italijanskih učiteljic. Vendar ni do danes šolska uprava rešila prošnje niti v prvi stopnji, dasj je postavljen za rešitev takih prošenj rok treh mesecev. In sedaj nekaj pripomb s stališča sedanje italijanske zakonodaje. Zakoni ?o mnogoštevilni; njih snov je ogromna; izražajo posamezne razvojne dobe zgodovine narodov in ustrezajo najrazličnejšim potrebam državljanov. Ni čudo, da je potemtakem neznanjf zakonov veliko in da je previdni zakonodajalec določil, da se nihče ne more sklicevati v lastno opravičilo na njih neznanje. Kakor določa zakon o upravnih sporih, je dolžna vsaka javna uprava rešiti v predpisanem roku njej predloženo zadevo s pismenim, z razlogi o-premljenim odlokom (decreto moti vato) in ga v zakoniti obliki dostavit] stranki, da se ji da s tem možnost morebitne pritožbe na višjo stopnjo. V našem primeru je bila šolska u-prava dolžna rešiti prošnjo uči. teljicg B cd 26. avgusta 1946 za ponovni sprejem v seznam italijanskih učiteljic v predpisanem raku treh mesecev. Tega kljub ponovnim zahtevam nj storila. S tem da ji ne reši prošnje, ji tudi zapira pot na višjo stopnjo. OrrWftro naj še, da nalaga ustava italijanske republike javnim uradnikom dolžnost, izvrševati svoje posle z disciplino in častjo. V našem primeru je ta njih dolžnost popolnoma izločena. V vsem tem postopanju tiči nezakonitost, Ko je nekdo — bil je neki višji šolnik — prečital članek o »večnem Rimu in sveti Gorici«, se je oglasil zatrjujoč, da ni dolžna šolska uprava, ako ima prošnjo za neutemeljeno, rešiti je. To je popolnoma zmotno. V vsakem primeru jo je dolžna rešiti ali ugodno ali neugodno, ali slabo ali dobro, ali pametno ali nespametno. Vsekakor mora biti' rešitev pravična po smislu zakonov. Ali pa bi morala navesti kak zakonit razlog, zakaj je ne reši. a tudi tega ni storila Kakor je opisano v članku o «večnem Rimu in sveti Gorici«. je poslala učiteljica B- jeseni 1950 leta peticijo na predsednika poslanske zbornice in na predsednika senata. Peticija v poslanski zbornici je pri šesti stalni komisiji za uk in umetnosti (poročevalec onorevole Natta - kominformist). Kako je z njo v senatu, ni znano. In kaj se je še dogodilo? Gotovo ni marsikom,ur jasno, zakaj je prosila učiteljica B za sprejem v seznam italijanskih učiteljic, ko je vendar slovenska učiteljica. Tam okoli leta 1925 je bil razglašen zakon, da je v vseh osnovnih šolah italijanske kraljevine pouk v državnem t. j. italijanskem jeziku. S tem je prenehal pouk v slovenskem jeziku. Kdor je še ostal v službi kot učitelj, je postal italijanski učitelj. Leta 1945 so bile spet otvorjene slovenske šole (ki še niso uzakonjene). Tako še ni seznama stalnega slovenskega osebja. Kakor ste že čitali y članku o «večnem Rimu in sveti Gorici«, je skušala poleti 1951. leta šolska uprava prepričati s pomočjo svojega oblastvenega ' vpliva učiteljico B., da bi podpisala novo prošnjo za sprejem v bodoči, še neobstoječi seznam slovenskega učnega osebja. S podpisom le-te prošnje bi bila molče razveljavila svojo prejšnjo od dne 26. avgusta 1946 za sprejem v seznam italijanskega učnega osebja, s tem bi tudi postala peticija brezpredmetna. Vse je bilo «dcbrohotno» premišljeno in preračunjeno. Po večletnem nenehnem preganjanju in zatiranju slovenske narodne manjšine, ki je dožive la po razsulu avsto-ogrske monarhije pod Italijo okupatorsko in fašistično dobo, torej le slabe čase, se je pojavila v parlamentu italijanske republike peticija, predložen^ od pripadnice ravno te manjšine, ki je skoreda prva in edina te vrste in splošnega značaja v prid vsem slovenskim učiteljem. V njej ni prav nobene upornosti omejuje se le na zahtevo da se ravna z njimi po zakenu. In ne kaže, da bi bilo kaj zanimanja zanjo, ko prevladuje v parlamentu večinska demokrščan- ska stranka, ne posebno navdušena za nSšo narodno manjšino. Mimo tega sedijo v šolski u-pravj upravniki, ki so se prerinili na svoje prejšnje in sedanje višje položaje ravno z zapiranjem slovenskih šql. Zanje je bil fašizem, predfašistični liberalizem in neofašizem blagodejen in ne more se zahtevati od njih, da ga bedo kdaj obsodili, vsaj v svoji notranjosti ne, Tako se namerno - odobrava fašistična obmejna čistka (benifi-ca faseista del eonfine). V parlamentu pa so ravnokar izglasovali zakon proti neofaši-zmu...(?). Kako dolgo bo še to trajalo? Ali ne predstavlja tako ravnanje šolskih upravnikov zločin nad uradnimi opravili v škodo slovenskih učiteljev? Neme VNemah se je pripetila kaj čudna dogodivščina, katere priča je nehote postala mlada hišna pomočnica iz Viškorše v občini Tajpana, to je Marija Zus-sino, stara 15 let in pol. Dogodek še ni pojasnjen in zato ga bomo le opisali. Nekega večera sta zakonca Pelizzo komaj nehala večerjati, ko -je njihova gospodinjska pomočnica prinesla na mizo cigarete ter prižgala cigareto najprej gospe, potem možu. Ugasnila je vžigalico in jo vrgla na tla. Potem je poslušala, obrnjena s hrbtom proti steni, kako je lekarnar Pelizzo pripovedoval svoji ženi o nekem dogodku. Dekle je imelo v rokah škatlo z vžigalicami ter se je z njo igralo tako, da jo je stiskalo med dlanmi. Minulo je nekaj sekund, nakar se je začul v sobi pok, podoben strelu iz lovske puške. Dekle je zakričalo od strahu. Hkrati s pokom je prasnilo iz rok mlade pomočnice veliko število malih kristalov, del teh kristalov pa ji je ostal tudi v dlaneh; škatla Čerinov pa je izginila. Pri tem čudnem dogodku je bilo dekle nekoliko opraskano; po rokah in po zapestju ni bilo pa nikjer nobenega sledu o opeklinah. Zakonca Pelizzo sta zelo začudena pobrala to kristalizirano snov, ki je bila raztresena po tleh. Slo je za male steklene koščke v obliki prizme in drugih teles, ki so imeli od tri do deset centimetrov premera: S temi koščki bi lahko napolnil obe dlani. Kar je bilo pri stvari zelo čudno je to. da je ta snov tehtala dvajsetkrat več kakor Čerini, o katerih, ponavljamo, m bilo nikjer sledu. V jedilnici, katere okna so bila zaprta, pa se je razširila plinska snov. ki je žgala nosnice In povzročila solzenje. til iPlimuifiki dnevnik! ITALIJANSKE OBLASTI NOČEJO PRIZNATI FURLANIJI IN GORICI POSEBNEGA STATUTA Predsednik pokrajinskega sveta Candolini odklanja statut, ker bi bil dokaz narodnostno mešanega prebivalstva v deželi Na Goriškem že pojejo kose. Ker je zadnja številka tednika «11 nuovo Friuli«, glasila krščanske demokracije v Furlaniji. bil^ posvečena vprašanju deželne uprave, je beneški dnevnik o tem vprašanju in-tervjuval senatorja Tessitorija in odvetnika Candclinija, predsednika pokrajinskega sveta. Spodaj prinašamo vprašanja in odgovore. 1. Ali mislite, da je koristno in mežno, da se v tem trenutku ustanovi dežela Furlanija -Julijska krajina? 2. Ali mislite, da je uresničenje dežele Furlanija . Julijska krajina po načrtu o katerem j sedaj razpravljajo v senatu, v skladu s potrebami decentralizacije in upravne avtonomije, ki jih mi želinio? 3. Alj bi se z uresničenjem posebnega statuta, ki ga določa ustava, dosegla bolj zadovoljiva decentralizacija? Senator Tessitori je odgovoril: «Zelo čudno se mi zdi, da se še najde kdo, ki lahko dvomi v deželno upravo. Kdor pozna vsaj površno rezultate, ki so jih dosegli z deželno avtonomijo v Poadižju, v dolini D’Ao- ODMEVI PO SPRAVI V TOŽBI DUHOVNIKA KRAČINE Beneško slovensko ljudstvo obsoja spletke šovinističnih krogov Na videmskem kazenskem sodišču se je 18. junija začela in bila isti dan tudi zaključena razprava proti dvema italijanskima časopisoma, «11 nuovo Corriere della Sera« iz Milana in »Messaggero Vene. to# iz Vidma. Tožil ju je zaradi žalitve in obrekovanja slovenski duhovnik g. Angel Kra-čina iz St. Lenarta. Vsi bene. Vest o smrti noriškega Slovenca, Leopolda Dol jaka se je po vsem mestu zelo naglo razširila. Vsi so ga poznali. Poznali so ga kot navdušenega pevovodjo in pevca, ki je bil pripravljen, odpovedati se marsičemu, nikoli pa slovenskemu petju in glasbi. Vzgojil je številen pevski naraščaj, ki danes poje v Gorici in v okoliških vaseh Leopold Doljak je imel plemenito srce in je bil obdarovan z dobroto, katere nima vsak človek v tolikem izobilju, kot jo je narava poklonila prav njemu. Zaradi teh svojih vrlin je bil v družbi splošno zaželen in priljubljen. Z njim je slovenstvo na Goriškem izgubilo človeka, ki je mnogo napravil za dvig naše narodne zavesti. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Naj mu bo lahka slovenska zemlja, katere sin je bil in ki jo je tako ljubil! Žalujoči družini in sorodnikom nase najgloblje sožalje. Avtoprevoznik Leopold Doljak izgubil življenje pri prometni nesreči Ko se je kamion zaletel pri Chiavari v Liguriji v skalo, ga je močan sunek pritisnil ob rob sedeža in mu povzročil hude notranje poškodbe GORICA. 30. — Zvonec tele.ija, zadremal. Kakih 15 km fona je v soboto ob 5. uri zju. traj prebudil speče v hiši avtoprevoznika Doljaka v Ul Do-nizetti 27, Šestnajstletna Jožica, hčerka avtoprevoznika L. Doljaka je s tresočim glasom javila bratu Mirku, ki je neprespan stopil k telefonu, da se je oče pri prometni nesreči, ki se je ob 3. urah pripetila 15 km pred Chiavari pri Genovi, hudo ranil. V petek zvečer je kamion Goriškega avtoprevoznega podjetja, ki ga je vozil šofer Pie. sničar Vladko iz Ul. Catterini 41, peljal iz Trsta tovor piva v Genovo in La Spezio. Sku. paj s šoferjem sta se peljala Leopold Doljak in njegova hčerka Jožica, ki je ponoči spala na šoferski posteljici v kamionu. Okrog dveh ponoči so dospeli v Genovo in tam razložili prvo polovico tovora ter se nato napotili proti mestu La Spezia. Med potjo je Leopold Doljak, ki je sedel zraven šofer.) ma Ul. Donižetti 27. pred Chiavari pa je njega in hčerko prebudil močan sunek. Kamion je v trenutku, ko je morda šofer od utrujenosti zadremal ali pa je zapustil krmilo zaradi nenadne slabo, sti, krenil z desne na levo in se zaletel v skalo, ki je visela nad cesto. Močan sunek je Doljaka s silo pitisnil ob rob sedeža, pri čemer si je zlomil kolk m se laže ranil v brado.. Šofer in Jožica Doljak sta ostala popolnoma nepoškodovana. Doljan je takoj začutil hude bolečine v trebuhu in so ga za. to nemudoma odpeljali v bol. nico v»Chiavari Tu so zdravniki ugotovili, da si je poleg zlomljenega kolka poškodoval notranje organe. Nemudoma so ga operirali toda ob 10. uri je Doljak podlegel notranji krva vitvi Pokojnika bodo v sredo 2. julija pripeljali v Gorico. Po. greb bo ob 17. uri izpred do. ški Slovenci'so bili dobro obveščeni in so nad dve leti z zanimanjem pričakovali, da pridejo končno pred sodišče vsi tisti, ki hočejo prikazati črno. kar je belo, in belo, kar je črno. Ko je naše ljudstvo videlo, kako se je zaključila ta razprava, je reklo, da sta v Italiji resnica in pravica zaklenjeni za debelimi železnimi vrati. G. Kračina je moral umakniti tožbo, ker je bil k temu pri. siljen. Naši ljudje pa pravijo, da ni bilo mogoče še najti ključa, ki bi lahko'zaprl vrata resnici. «11 nuovo Corriere della Sera# in «Messaggero Ve. neto«, kakor tudi ostali italijanski časopisi so dan pred razpravo objavili članke, v katerih so trdili, da bodo obto. ženi novinarji branili na ka. zenskem sodišču v Vidmu ita-lijanstvo Nadiške doline. Toda it&lijanstva nadiške doline niso branili samo tisti štirje no. vinarji, branili so ga tudi sami sodniki. Ce bi sodniki imeli namen, braniti samo resnico kot je njihova dolžnost, bi bil na tem procesu razkrit in raz. krinkan javni banditizem v Beneški Sloveniji. Veliko odgovornost in krivdo imajo tisti, ki so potrdili in dali lažnive izjave obtoženim novinarjem. Kdo so ti ljudje? Kdor je imel priliko prisostvovati procesu, jih je lahko spoznal. To je tista pe. ščica ljudi, ki se proglašajo za «italianissime» in bi hoteli do. kazati, da je tudi vsa Beneška Slovenija «italianissima», zato so tudi prišli na kazensko sodišče v Videm kot priče, da bi dokazali — italijanstvo — teh krajev. Ce bi bile italijanske oblasti pravične, se ne bi smeli ti ljudje več svobodno spre. hajati niti po Beneški Slove, niji, niti drugod. 2e takoj po vojni bi jih morali obsoditi kot sodelavce okupatorja. Italijanske oblasti pa, namesto da bi jih bile že takrat obsodile, so jim dajale še nagrade. Italijanska vlada je rabila takoj po končani vojni provokatorje in teroriste, da bi od. vrnila beneške Slovence od ljubezni do matične domovine, ker so beneški Slovenci sode. lovali s slovenskimi partizani. Ti bivši kolaboracionisti so imeli nalogo organizirati po Beneški Sloveniji teroristične in provokatorske ozopovske bande, ki so v oboroženih skupinah do 1948. krožile po beneških vaseh, streljale cele no. či, kot da bi imeli ofenzive, pretepale in preganjale zavedne Slovence, tako da so be. neški Slovenci pretrpeli od 1945. do 1948. več strahu kot pa od 1940, do 1945. Ni jim bilo težko ustanoviti oboroženih tolp po beneških vaseh, ker je takoj po vojni, v Beneški Slo. veniji vladala :velika beda in je tem «patriotom» italijanska vlada nudila veliko finančno materialno in moralno podpO-ro. Ko so videli, da stoji za njimi kot braniteljica in podpornica italijanska vlada, - se jim je zdelo, da lahko počenjajo, kar hočejo, in so ravnali z našim ljudstvom1 kot turški ja. ničarji; Naj so storili kakršen koli zločin, so bili oproščeni od italijanskih sodišč, ker so bili priznani kot branitelji «itali. janstva# Nadiške doline. Dva tedna sta že minila od razprave na kazenskem sodišču v Vidmu, toda beneški Slo venci niso še končali obsojati; krivično ravnanje italijanskih sti, nekaj odpadnikov ne more ustaviti pot pravice in re. snice. Odpadniki ne morejo pred. stavljati Beneške Slovenije in jo proglašati za italijansko. Proglašati Beneško Slovenijo za italijansko, je kot da bi hoteli’ oklatiti kostanjevo drevo in na kostanjeve veje obesiti hruške. Kostanj ne bo nikdar postal hruška, ostane le kostanj. - Italijanske oblasti 1 pre. ganjajo Slovence, v vasi Bene. ške Slovenije pa naseljujejo Italijane in vpijejo v svet. da je < ta zemlja italijanska. Iztrebiti nas nočejo ‘ in portali jan h-ti našo slovensko zemljo, a jim ne bo uspelo. ."i P. I- Huda omeli nesreča na Korzu Petletna Elizabeta Zecchini iz Trsta mrtva, njeni starši pa hudo ranjeni pri trčenju lombrette z avtobusom GORICA, 30. — Stanje staršev S.letne Elizabete Zecchini, ki je podlegla hudim poš.kod. bam takoj po hudi prometni nesreči, ki je v nedeljo popoldne okrog 17.30 živo pretresla potnike dveh avtobusov in mimoidoče na Korzu Italia, se je danes znatno izboljšalo. V nedeijo popoldne je druži, na Zecchini, oziroma oče 32.. letni Ivan Zecchinj, njegova žena 38rletna Pavia Scapin in njuna edina hčerka 5 let stara Elizabeta, napravila kratek izlet v Gorici. Iz Tržaške ceste so izletniki zavili v Ul. Trento in i nato po Korzu proti sredi,-š.ču mesta; Kb se je Zecchini' na lijmbretti s prikolico, v kateri je sedela njegova žena s hčer. kov v naročju, bližal koncu Ul. Trento, je zapazil, da se je mestni avtobus ustavil na avtobusni postaji na vogalu Zvečal je brzino in hotel zaviti na Korzo, še preden bi avto. , bus nadaljeval svojo pot proti Praznik sv. Petra so v ne-; mestu Toda za mestnim avtobusom. ko izstavljena največ tri mesece pred vlogo prošnje. Vrtnarice, ki s0 že poučevale1 v šolskem letu 1951-52, mora. jo priložiti prošnji samo zdravniško spričevalo. Prositeljice morajo v prošnji navesti, če prosijo za namestitev na otroških vrtcih s slovenskim učnim jezikom. Praznovanje sv. Petra v Beneški Sloveniji sv. Petra : so v deljo proslavljali’ v dveh glavnih središčih Beneške Slovenije, te je v zapadni in v vzhodni. V St. Petru , Slovenov so bile prav velike proslave, ,ki jih je organiziral pripravljalni odbor. Na trgu.pred cerkvijo je bil v posebnem kiosku v dopoldanskih urah srečolov z velikimi dobitki. Zvečer so igrali tombolo: prva nagrada je bila 7.000 lir, druga 5.000 in tretja 3.000 lir. Zvečer so tudi prižgali umetne ognje, ki so na posebno očarljiv način osvetlili vas samo in tud-; naravne lepote Nadiže. Tudi v Tarčentu sp prosia vili tradicionalno je v tistem trenutku privozil drugi avtobus, ki vozi na progi štev. 4 v Ločnik. Šofer lobniškega avtobusa ni pristal za mestnim, marveč krenil nekoliko na levo in nadaljeval svojo pot. V trenutku, ko je Zec chini z lambretto zavil na Korzo, je izza stoječega mestnega avtobusa pridrvel ločniški avtobus, ki je zadel naravnost v Zecchinija in ga z vozilom vred potegnil še kakih sedem metrov za seboj. V trenutku so potniki obeh avtobusov glasno kriknili in mimoidoči so ponesrečencem Še nekaj o slinavki v Platcu Ze tretjič pišemo o slinavki, ki ja razsajala v naši vasi. Bo. Teden je zdaj izginila, zahteVa. la pa je dve najboljši kravi ‘gbfpodarju Antonu Trušnjaku, p. d. Jerneju Ko sta kravi poginili, ju je je moral Jernej pokopati, tako da je ubogi kmet oškodovan za več kot pol milijona lir. Ni bil samo oškodovan. ker sta mu poginili kra. vi, potrošil je tudi mnogo de. narja za zdravila, ki pa niso zalegla. V sredo 25. junija je ponovno začela delovati plataška mlekarna. Ustavljena je bila 21 dni. Upamo, da kmete teh vasi ne bo zadela več taka ne. sreča. Nove odredbe o pokojninah ze delavce «šagro». Le-1 P1«™11 na P°m°C-tos je bil dotok ljudi precej Nek zasebni avto k nega Zecchinija nemudoma od. manjši, ker ni bilo barak za streljanje v cilj, poleg tega pa tudi ni bilo raznih drugih lop za razne zabave, ki so druga leta pritegovale toliko ljudi s hribov in tudi iz nižine. To se je zgodilo zato, ker sta občinska uprava in župnišče odločila. da ne smejo stati te lope za 'zabavo na mestnih trgih, ampak da morajo namestiti te lope in barake na športnem igrišču, kjer je tudi živinski sejem. V protest ni hotel noben lastnik takih lop priti v Tarčent. Zaradi tega 'je imela škodo tudi občinska uprava, saj je zgubila vsaj 50 tisoč lir, ki so jih prejšnja leta plačevali za prostor. Ce bi se to še enkrat: ponovilo-, je prav gotovo, da bo zgubilo tarčentsko opa-silo vsako privlačnost. Na vsak način imajo občinski možje še čas. da popravijo svojo napako saj bo v nedeljo tradicionalna »šagra« češenj. Obvestilo obrtnikom videmske pokrajine Zveza, obrtnikov v Vidmu' •poroča: obrtnike sledečih ka-.tegorij pozivamo, naj takoj pla. čajo razliko takse za vladne koncesije, ki jd je določil ..zakon 14. marca '952 št. 128. Te kategorije so: tiskarji, fotografi in popravljalci radloclektvičnih aparatov za katere se zviša taksa za polovico; za tiskarje in fotografe •se zviša od 1500 tir na 2250 lir,' za' popravljalce ra-dioaparatov in drugih električnih aparatov od 3000 na 4500 lir. Za mehanične delavnice, ki popravljajo avtomobile, kolesa in motorje - ter ki hranijo ista vozila, se taksa zvjša dvojno: od 1000 na 200Q lir Prizadeti lahko plačajo razli-magistratov. Naše ljudstvo prn. j ko te vladne takse za leta 1952 vi, da čeprav se ni razprava neposredno v registrskem ura-razvila tako kot je bilo treba,! du ali Pii s poštno položnico na da bj bili enkrat za vselej pred vsem javnim mnenjem raz. krinkani italijanski trikolori- tekoči račun št. katere morajo vplačila. 2399, na hrbtu označiti vzrok peljal v bližnjo bolnico sv. Ju-sta. Medtem ko so jo ljudje vlekli iz dobesedno zmečkane prikolice, je prispel rešilni avto Zelenega križa in odpeljal hudo ranjeno Zecchinijevo že. no v mestno bolnico Brigata Pavia Mala Elizabeta je nekaj trenutkov po nesreči podlega hudim poškodbam. Bržko je rešilni avto Zele. nega križa pripeljal ranjeno Zecchinijevo v bolnico, jo je službujoči zdravnik nemudoma pregledal in ugotovil, da si je pri nesreči zlomila čeljust, ranila v desno in levo nogo, v čelo in trebuh. Medtem ko jo je prof. Sussi operiral, so iz bolnice sv Justa pripeljali še njenega moža. ki se je pri nesreči ranil po raznih delih te. lesa in si pretresel možgane. Tudi njega so takoj operirali. Dokler se njuno stanje ne bo toliko izboljšalo, da bosta lah. ko prenesla vest o hčerkini smrti, jima jo bodo v bolnici zamolčali Prošnje za namestitev otroških vrtnaric GORICA, 30. — Goriško županstvo obvešča vse otroške vrtnarice, da morajo vložiti prošnje za namestitev v občinskih otroških vrtcih v šolskem letu 1952-53 na občinski protokolni urad najkasneje do 31. avgusta t. 1. Prošnji je priložiti > sledeče dokumente: 1 potrdilo o italijanskem dr. žavljanstvu; 2. zdravniške spričevalo, ki ga mora izdati občinski zdravnik; 3. družinski list: 4. šolsko spričevalo; 5. službeno potrdilo; 6. morebitne dokumente o p rferenčnih kvalifikacijah. Zdravniško spričevalo in po-l trdilo o državljanstvu sta lah- GORICA. 30. — Po zakonu o pokojninah so odpravljene vse doklade in dopolnila in bo nova pokojnina znašala 45-krat osnovno pokojnino, ki izvira iz vplačanih prispevkov. Po ruj-vem zakonu bo n-ajniž-ja pokojnina nihala od 42 do 60 tisoč letno in bo njena višina odvisna od upokojenčeve starosti. Upokojenec Je lahko še vedno zaposlen in redno plačuje prispevke v pokojninski sklad, četudi uživa pokojnino, V tem primeru pa mu bodo od pokojnine odbili 25 odst. Ko bo pa popolnoma upokojen, bo pi e jemal za 20 odst. višjo pokojnino. Za vsakega izpod 18 let starega otroka bo po novem zakonu pokojnina zvišana za 10 odst. i Upok-ojerčeva žena bo po | njegovi smrti prejemala 501 odst. moževe pokojnina, osta- ! lih 50 odsl. pa bcčj0 razdelili | med otroke, če jih je več kot | dva, če sta pa samo dva, bosta prejemala vsak po 20 odst. Ce zapusti upokojenec samo več otrok, potem razdelijo celotno pokojnino med nje. Ce pa zapusti samo tri otroke, bo- i do ti prejemali vsak po 30 odst. ‘ pokojnine. Nadalje je pc omenjenem zakonu predviden 13. mesec, oziroma ena mesečna pokojnina za božične praznike. Izostanki z dela zaradi bolezni, brezposelnosti alf vojaške službe ne vplivajo na višino pokojnine. Opozorilo pevcem Opozarjamo vse pevce, naj se zberejo v sredo 2. julija ob 16.30 pred hišo žalosti v Ul. Dpnizetti 27, kjer bodo zapeli žalostinko , pokojnemu Leopolr du Doljaku na njegovi zadnji peki. sta, na Siciliji in celo na Sardiniji, mora le objokovati, da j c Furlanija zamudila kar štiri leta glede deželne dejavnosti Kar se tiiie možnosti, da se v tem trenutku ustanovi, dežela, je to odvisno samo od Furlanov, da jo uresničijo; vlada in Parlament čakata, ,da se Furlani sporazumejo med seboj«. Na drugo vprašanje je senator Tessitori odgovoril takole: ^Odgovarjam negativno. Samo s posebnim statutom bomo lahko dobili decentralizacijo in avtonomijo, ki bosta v skladu z našimi zakonitimi interesi«. Glede zadnjega vprašanje je senator odgovoril: «Na to sem že odgovoril kar sem dejal glede drugega vprašanja«. Odgovori predsednika Pokrajinske uprave pa So bili naslednji: «Sem bil vedno in sem prepričan pristaš ustanovitve dežele, ki bo dala v decentralizaciji in v. trdno koordiniram avtonomiji v državni enotnosti Italiji res demokratični ustavo. Hkrati pa bo taka ustanova v svoji civilni dejavnosti ter v svoji raznolikosti glede raznih položajev in potreb pomenila koristno tekmovanje in žive vzpodbude. Moram se pritožiti, da so razna nerazumevanja in nasprotovanja zavirala takojšnje uresničenje tega važnega dela ustave in misUm, da Čimprej kaj storimo, bolje storimo. To velja seveda tudi za uresničenje dežele Furlanija -Julijska krajina. Kar se tiče vprašanja, če sedanji načr., o katerem razpravljajo v senatu ustreza zahie-vam in bi lahko služil, tudi za deželo Furlanijo, ponavljam, da je treba delovati takoj. Na izboljšanja m morebitne spremembe bomo mislili potem«. Ko je govoril o posebnem statutu, je predsednik pokrajine dejal, da bi lahko zagotovil večjo decentralizacijo. P<’ njegovem mnenju pa nasprotujeta uresničenju deželo s posebnim statutom- dve stvari: «Na sploi.no mislim, (iasode žile s posebnim statutom fioh- tično uiiuvnU anomalija. S tem se vsUmaijljajo privilegirana področja in se zdi. da se načenja enotnost in okrnjuje pravične st v notranjosti države. Uresničenje dežele (kakor določa tudi ustava, saj vsi statuti slone na osnovi splošnih načel) se lahko vedno prilagodi krajevnim potrebam z uresničenjem splošnih zahtev. Pri tem je treba upoštevati, ali je spričo znanih jugoslovanskih teritorialnih zahtev m spričo raznarodovalne propagande, ki se razvija med «i a-lianissim:m» prebivalstvom na-š:h gorskih dolin na severovzhodu sploh politično pametno, da bi se poslužili dežele s posebnim statutom, ki bi si jo razlagali kot priznanje etnične novem ■ pomešanesti, ki dejansko ne obstoja, ali ki je popolnoma neznatna«. Ne splača s-9 zanikati, kar je trdil industrijec Candolini. saj ni večjega gluhca, kakor je oni ki noče slišati. Ker pa vsi znaki kažejo, da v kotlu nekaj vre, se bomo kmalu povrnil; na ta argument. Izlet SPD * Slovensko Planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 6. julija t. 1. izlet na Mariano (Amariana) m 1906, ki je eden najbolj zanimivih kamskih vrhov. Njen piramidski vrh, podoben našemu Krnu, še ponosno dviga nad Tolmezzom in nudi krasen razgled na vse Kamske in Dolomitske Alpe, ter je zelo bogat z alpsko floro. Odhod z avtobusom s Travnika v soboto 5. julija t. 1. o polnoči. Vpisovanje sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku, samo do četrtka 3. julija zvečer. Ljubitelji planinskih lepot, ne zamudite te lepe prilike ! KINO VERDI. 17: «Lily Marlene«, C Danieli. VITTORIA. 17: «Spričo ne- vihte«, D. Andrews. CENTRALE. 17: «Njegov tip ženske«, J. Russell in R-Mitchum. MODERNO. 17: «Tragedija v Sv. Moniki«, D. Powell in L. Scott. ESTIVO. 21: «Ljubimka», H. Lamarr. Sprejemanje dijakov v Slovenski dijaški dom Podporno društvo »Dijaška Matica« sporoča, da traja rok za vlaganje prošenj za sprejem zunanjih in notranjih dijakov v Slovenski dijaški dom do 15. julija t. I. Prošnje se oddajajo v Ul. Buonarroti 31. Tiste, ki nameravajo prositi za sprejem, obveščamo, da morajo dvigniti tiskovino za prošnjo v Slovenskem dijaškem domu v Ulici Buonarroti 31. vini ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 1. julija 19-,;2 ob 21. uri gostovanje v SV. KRIŽU (na prostem) v društvi, z Držičevo komedijo BBiBB MAHBIf ‘J Seznami na vpogled GORICA, 30. — Goriško županstvo obvešča vse davkoplačevalce, d,a si na davčnemu u-radu v Ul. Crispi 3 še danes lahko ogledajo seznam plače-valcev drnž nskega davka. A D £ X IZLETI sAdria Express« priredi IZLET 12. 'N 13. JULIJA na Bled v Bohinj 19. IN 20 JULIJA i/ Opatijo Bovec Trento Odhod iz Trsta v soboto po. poldne in povratek v nedeljo zvečer. 20 JULIJ A v Črni vrh Ajdovščino Postojnsko jamo Poreč Vsem sorodnikom, prijateljem in znalcem sporoča- mo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil v 79Metu .i. cfavj oce in teist starosti, naš ljubljeni soprog, oče. MATEJ SEVER Pogreb dragega pokojnika bo danes 1- iulija ob 18. uri iz hiše žalosti na Rocolu na #nbu st. 1109 na domače pokopališče na Katinaii. Žalujoča žen*- sin, hčere, snaha, zet je in vnuki. Trst, 30. junija 1952. 29 t m je zaradi prometne nesreče v Chiavari (Genova) preminul 48-letni avtoprevoznik LEOPOLD DOLJAK Sinovi in sorodniki naznanjajo žalostno vest kole' gpm, prijateljem in znancem. Pogreb bo v sredo T julija ob 17. uri Ivpyc kojnikovega doma v Ul. Donižetti 27. Gorica. 30. junija 1952. Goriško avtoprevozno podjetje z o. z. v Gorici naznanja žalostno ves pri prometni nesreči v Chiavari (Genova) podlegel hudim r»nam LEOPOLD DOLJAK oče družabnikov Miroslava in Alojzija. Gorica, 30. junija 1952. PRIMORSKI DNEVNIK — S — 1. julija 1952 Ilir za ohnavlianie nacilaSizma na veliko izHsriščaio hitlerjeuci u emiorantstuu za podtalno naciianisiično propagando u nemčiji Boljunčani se ne morejo privaditi ropotu, prahu in skalam, ki ki letijo ob eksplozijah v bližnjem kamnolomu po strehah in vaških ulicah. Večkrat so že zahtevali, da bi lastnik kamnoloma upošteval najosnovnejše zdravstvene in varnostne predpise, toda vse zaman. Do kdaj bo trajalo tako stanje, se vprašujejo domačini, ki že skoraj ne vedo kaj storiti, da bi si zagotovili mirno, predvsem pa varno življenje (Nadaljevanje in konec) Kazkošno življenj« nacističnih družin Kaj se je dogodilo s tem zakopanim bogastvom? Predvsem mnoge osebnosti, ki so bile v zvezi z omenjenimi zakopanimi vrednostmi, žive danes v precejšnjem razkošju. Celo družina notoričnega morilca Eichmanna ima danes veletrgovino . z električnimi, potrebščinami v Linzu z mnogimi podružnicami po -vsej zapahni Avstriji, Zene in hčere takšnih velikih vojnih zločincev, kot so Hans Frank, «krv-nik Poljske«, Baldur von Sclii-rach in feldmaršai IVilhelm Keitel, žive že pplriih šest let razkošno v bavarskem letovišču Neuhaus. Stotinam ‘manj znanih nacističnih družin je uspelo obdržati visoki življenjski standard, pri čemer ni davčnim preglednikom nikoli uspelo, da bi izvedeli za izvor njihovih dohodkov. Državni funkcionarji, srečni, da te družine niso padle v breme države, niso nikoli vztrajali na neprijetnih vprašanjih o izvoru denarja. Po mišljenju policije, so uporabljali skrito bogastvo tudi za pomoč pri begih preganjanih vojnih zločincev, za katere so menili, da lahko koristijo v inozemstvu. «V začetku so te pobege finansirali s tujo Valuto 12 zalog, spravljenih okoli Alt, Aussee-ja», trdi dr. Rupertsberger. »Pozneje so izkopali tudi zlate paličice in dragulje iz Hribovskih skrivališč in jih. prodajali na črni borzi. Ugotovili smo poreklo posameznih draguljev, Ati more mrlič ponovno oživeli? Z masiranjem srca oživili zdravniki že mrtvo porodnico - Po 1 uri in 20 minutah se je vrnil v življenje - 1/es čas smrti do ponovnega oživljenja zavit v temo Prav gotovo ne moremo govoriti o ponovnem oživljanju človeka, ki je umrl In čigar celice, iz katerih so sestavljeni posamezni deli ter organi človeškega telesa, začnejo že razpadati. Toda zadnje čase se cesto govori o ponovnem oživljanju mrličev. Tu ne mislimo mrličev, ki bi bili že v grobu, vendar pa pravih, avtentičnih mrličev, ki so se že poslovili od življenja. Kako je to možno? Pri operirancih, pri ponesrečencih, pri utopljencih, povsod, kjer ip vprašanje o življenju in smrt: posameznika, navadno najprej preizkušamo «pulz». t. j. bitje srca, ki je zadnji znak, če še nekdo živi. Pri vsakem resnem kirurškem podvigu je navzoč bolničar ali bolničarka, vsekakor strokovnjak, ki s posebnimi aparati nadzira bitje srca Torej srce je oni organ, ki začenja in tudi končuj« življenje Ne mislimo s tem reči. da je rce edini in absolutno najvažnejši organ, kajti vse človeško telo je sestavljene ter prepleta z raznimi organi, žlezami odobnim. da včasih ne veš koi l bi dal večjo važnost. Na ■wak način pa spada srce v naj-višjo »kategorijo«, namreč v kaierorijo onih absolutno bistvenih delov telesa, brez katerih človek ne more živeti. Taki organi so n. pr. pljuča, jetra, srce itd. Sicer so v novejši dobi poizkušali ustvariti sintetična pljuča, ustvarili so tudi srce, ki je sestavljeno iz raznih strojev in črpalk, vendar vse to je le sredstvo raziskovani in trenutno ne daje nikakega jamstva za učinkovito uporabljanje pri podaljševanju-človeškega življenja. Pridimo spet na srce. Ko torej srce odpove, ko se bitje srca ustavi, se ustavi tudi dobavljanje hrane — krvi posameznim organom in zaradi tega nastopi smrt. Nekoč je znanost trdila, da začenjajo celice posameznih važnejših organov, predvsem možgan, razpadati, t. j. umirati že po dveh minutah, t. j. če ne dobijo nove hrane, nove krvi. Novejša raziskovanja zatrjujejo, da mora ta presledek trajati vsaj šest minut. Praktično življenje pa dokazuje, da človek ponovno j oživi, tudi če je bil že eno ali celo dve uri mrtev. Kako? Najbolje, če zato navedemo nekaj primerov. Neka mlada Belgijka je imela zelo težek porod. Komaj ie porodila krepkega in zdravega sina, je umrla. Navadno bi jo proglasili za žrtev materinstva in čez 24 aii najdelj 48 ur bi bila že v grobu. Toda zdravnik, ki je prisostvoval porodu, ni klonil. Z masiranjem srca že umrli porodnici je spravil v kratkem času mrliča spet k življenju. Po petih minutah masiranja je začelo srce ponovno biti, in sicer v začetku zelo šibko, pozneje pa čedalje krepkeje in naslednjega dne je že pokojna in 9pet oživela mati popolnoma normalno dojila svojega otroka. Drugi primer: Lani oktobra so prinesli v bolnico v Long-beach človeka, ki se je ponesrečil in je bil' že gotovo 15 minut — mrtev. Ze po enominutnem masiranju je njegovo srce začelo ponovno biti in človek je bil rešen. Vsekakor pa nimajo vsi te sreče, da bi namreč že po nekaj minut trajajoči masaži srca ponovno oživeli. V bolnici v Pueblu (Kolorado) so ponovno priklicali v življenje 60-letnega moža, ki je bi! že poldrugo uto mrtev. Ta mož se mora zahva-liti za svoje nadaljnje življenje le dvema zdravnikoma, ki sta bila tako vztrajna in tako po žrtvovalna. da sta mu masirala srce nepretrgoma 82 minut. In to ni ‘ malenkost. Nasprotno, zelo naporno je. V tem primeru je šele po 82 minutah stalnega masiranja opazil asistent za narkotiziranje pri operaciji neke komaj vidne spremembe. Kmalu po teh spremembah pa je zdravnik, ki je masiral pip. žu srce. občutil, da začenja srce ponovno, sicer komaj občutno biti. Končno je še po kratkem, nekajminutnem, masiranju začelo srce normalno biti in mož ie' oživel in ozdravel. Marsikdo bi rekel, da je nemogoče, da bi P° 82 minutah človek oživel, toda izkušnje nam dokazujejo, da je možno oži viti utopljenca z umetnim di- hanjem tudi po večurni smiti. Enako tudi človeka, ki je umrl zaradi zastrupljenja s plinom ali pa zaradi dotika z močnim električnim tokom. Ce je torei možno oživiti takega »mrliča«, je možno' tudi oživiti tistega, ki mu je odpovedalo srce. Alj so ljudje, o katerih smo doslej govorili, bili zares mrtvi? Nihče ne more tega absolutno gotovo trditi, večinoma pa znanstveniki trdijo, da ti «mrliči» niso še bili nepreklicno mrtvi. Kljub temu pa bi vsak strokovnjak, tu mislimo na zdravnike ali pa v stari dota-' tako imenovane pregledovalce mrličev, ugotovil smrt posameznika, ugotovil b: po vseh znakih le smrt in človek bi bil dejansko ali. da se strokovno izrazimo, fiziološko umrl, če he bi dobil pomoči, ki smo jo že navedli, namreč masažo srca ali pa umetnega dihanja, ki je »mrliča« spet. priklicala v življenje. Tu smo navedli le nekaj primerov, toda podobnih primerov je zelo mnogo. Mnogokrat‘ slišimo izraz: »Tako sem se ustrašil, da mi ie srce kar zastalo«. To je zelo pogost pojav in v manjši meri enak že prej navedenim. Mnogokrat se namreč zgodi, da se srce zaradi velikih pretresljajev dejansko ustavi, pa četudi za najkrajšo dobo. Normalno začne srce ponovno delovati tudi brez zunanje pomoči. Ce pa se srce ustavi za daljšo dobo. postane to smrtno Lep raznni slovenske ntzie strokovne sole na Opčinah plod prizadevanja učlleliskia, uvidevnost! starčev in /S zaključno razstavo je letos slovenska nižja strokovna šola na Opčinah pokazala izredno delavnost in prizadevnost vsega učnega osebja in pridnost učencev in učenk. Sola. oz, kot jo uradno imenujejo, strokovni tečaj, je bila ustanovljena leta 1947, in ima sedaj dva razreda in dodatni tretji razred. Ta učna ustanova nima pravzaprav ničesar opraviti s tečajem, ker je v tteeh tretHh razredih reden pouk in po končanem tretjem letu dobe učenci enako kvalifikacijo. kot na pr. po končani enaki šoli v Roianu. Prav to se nam zdi potrebno poudariti, ker naslov «tečaj» bega marši katere starše, da nimajo pravega zaupanja v to šolo. seveda, dokler- ne vidijo njenih dejanskih uspehov V prverp ietu svojega obstoja je imela strokovna šola na Opčinah le io učencev, danes pa so zaključili šolsko leto kar 104 učenci. Tretji, dodatni razred je zaključilo 8 učencev, drugega pa 30, tako da bo tretji razred drugo leto toliko številnejši, da bi PO pravici zaslužil-da bi ga uvrstili kot normalni raizred. Da ta mlada slovenska strokovna šola dobro uspeva, nam dokazuje najbolje naslednji pr;. mer: Lansko leto je učenec končanega dodatnega razreda vstopil v italijanski institut »Volta«. ker pač Slovenci nimamo srednjo tehnične šole. o čemer smo že dosti pisal j in tak učni zavod tudi zahtevali. V prvem razredu instituta «Volta» je bilo 28 učencev, izmed katerih jih je letos padlo kar 16, večina ostalih pa ima r>0 več ponavljalnih izpitov. Bivti absolvent strokovnega tečaja na Opčinah pa ima popravljalni izpit le iz Italijanščine, kar je popolnoma razumljivo, v ostalih predmetih Pa je med naj-pridnejšimi. Ze to dokazuje, da je šola na Opčinah najmanj enakovredna ostalim zavodom eanke vrste. Sola bi se brez dvoma še bolje razvijala, če bi imela dovolj sredstev. Tu naletimo zopet na problem zapostavljanja slovenske šole v primeri z italijanskimi. Predstavljamo si lahko, kako more delovati strokovna šola, kj ji je potrebno mnogo orodja, materiala in podobno, da lahko resnično izpolnjuje svojo nalogo. Sola na Opčinah pa je letos prejela komaj 50 tisoč lir dotacij za vse šolske potrebščine. Ce pomislimo, da morajo imeti dečki delavnico za strokovno šolanje, da je za deklice višjega razreda predpisano učenje gospodinjstva s kuhanjem poleg raznih ročnih del, si lahko mislimo, da je šola težko zmagovala vse težave, če je hotela doseči uspeh. Priznati pa moramo ponovno, da je" uspeh dosegla. To nam dokazuje izredno lepa razstava, ki je bila otvorjena v soboto. V okusno urejenih razredih so razstavljeni izdelki dečkov ter deklic, 1. letnika posebej, drugega io tretjega razreda pa skupno. Izdelki deklic so prave mojstrovine tako po okusu kakor po izdelavi. Od krasno vezenih prtov, umetniško izdelanih jopic, perila do najlepše izdelanih obleke, abažurjev in pladnjev. Za vse izdelke vidimo na steni načrte in risbe, ki si jih učenike same sestavljajo Poleg tega nam dekleta poka- žejo tudi sv°.ie kuharske sposobnosti, saj razstavljajo razne vrste likerjev, vkuhanega sadja in peciva. Deklice iz prvega razreda razstavljajo predvsem kvačkanje in pletenje ter začetke šivanja. Tud' tu spremlja vsak izdelek risba ali načrt, tako da se že v prvih letih budi v dekletih smisel za samostojno hi originalno delo. preden pa omenimo razstavo dečkov moramo omeniti še krojenje, ki je eden izmed važnih predmetov dekliškega dela. Kako je te vrste stroka važna, bo vedela vsaka žena, kiai z osnovnim znanjem lahko sama ukroji enostavno obleko, btuzo in podobno. Izdelki dečkov po svoji točni ;n lični izdelavi ne zaostajajo ta dekliškimi. Tudi tu opazimo, kako si učenci morajo prej za vsak izdelek napraviti točen načrt. Tudi pri njih moram0 pohvaliti lepe pladnje, stojala za luči, krasno izdelane skrinjice, praktične predmete kot stolčke, zložljive podstavke Zg likanje, šolske potrebščine kot velika ravnila, trikotnike itd., škatlo za radio in posebno lepo izdelano garnituro stolov, omarico in okusno mizico z in- tarzijo. Kar je kovinskih izdelkov so prav tako vredni pohvale, in tu moramo poudariti, da je pomanjkanje sredstev za šolo najobčutnejše, sa.i ne premore niti najnavadnejšega vrtalnega stroja. S svojo razstavo je slovenska nevarno. In tu ne mislimo kot daljšo dobo ure, ampak je dovolj že minuta, včasih pa le nekaj sekund. V primeru, ko človeku »zastane« srce. si v zdravstvu navadno pomagajo z injekcijami, ki poživijo delovanje srca, včasih pa, ko ni zdravnika ali pa katerega koli strokovnjaka blizu. je dovolj, da nesrečneža masiraš ali pa. kot so nekoč delali, obliješ z' mrzlo vodo. Pri tem je bistveno le to, da srce, ki je iz katerega koli vzroka odpovedalo, spravimo spet v gibanje, ker sicer nujno nastopi smrt Na vsak način pa si ne smemo tu misliti, aa bomo spravili ponovno v življenje vse ljudi, ki jini srce preneha biti. Nikakor ne moremo tega pričakovati. Navadno so pri ugotavljanju smrti znaki smrti tako jasni, da ne pride nikomur niti na misel, da bi z. omenjenim masiranjem srca ali podobnimi sredstvi skušal spet poživljati mrliča.. Take podvige preizkušamo le v redkih in zares po-šfcbmh primerih, ko so vsi znaki za to, da je ves organizem dovolj močan in zdrav ter da je mirovanje srca le trenutnega, abnormalnega značaja, kar se navadno dogaja pri resnejših operacijah, pri hujših nesrečah ali pa. kar se tiče umetnega dihanja pri utopljencih ah ljudeh ki so se zadušili s plinom, alj ki jih je omrtvil močan električni tok. Vsa ta ponovna oživljanja so le izjeme in he pravila ter v mnogih ali bolje rečeno v večini primerov postanejo le skrajni in brezupni primer oživljanja mrliča, ki je že fiziološko, t. j. dejansko mrtev. Kaj pa nam pripovedujejo ponovno oživeli «mrliči»? Nič, prav nič ne vedo in končno tudi ne morejo vedeti, ko so ven-vsi njihovi čuti omrtveli nižja strokovna šola na Opči r.ah pokazala, da spada med | da najboljše slovenske učne zavo-1 in ko tudi možgani ne deluje-de. Za to gre pohvala vsemu | jo več. Utopljenec ki smo ga z učnemu osebju, ki se požrtvo i umetnim dihanjem ponovno valno trudi in ne gleda na čas, spravili v življenje, se še dobro niti na denar, če je to zavodu I spominja, kako se je boril z v korist. Pohvalo pa zaslužijo I vodo in nato nič več. Ponesre- Knjiga je spričevalo kulture. Slovensko branje ti posreduje Ljudska knjižnica, Ul.Geppa 9 tudi učenci, ki so s svojimi izdelki dokazali, da marljivo slede svojim učiteljem in profesorjem in tako tudi oni pripomorejo, da pridobiva slovenska šola na svojem ugledu. Dolžnost pa je tudi vseh slovenskih staršev, da šolo podprejo in da vsi otroci z Opčin in bližnjih vasi obiskujejo ta zavod, če so namenjeni posvetiti se strokovni izobrazbi, da bodo s tem še bolj dvignili že tako dobro šolo in ji tudi s številčnostjo pripo-moglli, da se bo še bolje razvijala. čenec ve, kako je v zadnjem trenutku «življenja» treščil ali kaj podobnega, in nato nič več. Ves čas od «smrti» pa do ponovnega oživljanja je zavit v popolno temo. Vse to je popolnoma naravno, saj mrtva materija končno ne more več dojemati nobenih vtisov. Kar pa je zanimivo pri vsem tem je-to, da ljudje, ki so že enkrat umrli, ne vedo točno, kdaj se je ta prehod iz življenja v smrt pravzaprav izvršil in, kar je še zanimiveje, niso občutili nikakega strahu pred smrtjo. izmed katerih so mnogi pripadali družini Rotschild. Prepoznali smo jih s pomočjo fotografij, ki smo jih naročili v Parizu. Toda največji del dragocenosti je prišel v roke mednarodnih tihotapcev, ki so redno prihajali v Salzburg in Bre-‘genz in tam kupovali naropano blago za dolarje in švicarske franke. Nacistični vojni zločinci, k: so jih v Nemčiji iskali; da bi jih postavili pred sodišče, so, ko sp jim prišli na sled. bežali skozi Bavarsko v Avstrijo. Mejo so prešli na slabo straženih točkah Haiein Mittenhalt ali Scherding. Ko so prišli na Tirolsko. so - tam dobili ponarejene listine. Pred njimi sta stali dve poti za nadaljevanje beg?. Ena je -vodila skozi. B-regenz i-n ,St. Gallen do Ženeve, od tam pa z avionom na Srednji ;vzhod. Te. poti se je posl Užil •omenjeni Eichmapn ter mnogi drugi vojni zločinci, med drugimi. ’ SS-brigadirji . dr. . Hans Hirletvanger in Friedrich Katz-mann, voditelj likvidacije lvovskega geta. Vsi trije pripadajo danes najožjemu krogu velikega muftije Haš: Arni el Hus-seina v vili Aidi v Kairu. Druga pot, ki so jo pogosteje uporabljali za beg, je vodila skozi Bremen z avtomobilom v Milan. Avstrijski mejni stražniki trde, da so begunci potovali v limuzinah z diplomatskimi znaki, ki niso bili popolnoma čitljivi. Zavezniški preiskovalni Organi so ugotovili, da so begunce v Milanu pričakovali člani organizacije bivših SS-ovcev ODESSE. ki jih je porazdelila po Italiji ali vodila do naslednje postaje v verigi njihovih zvez. Ta naslednja postaja se je imenovala »črni lovec«, glavno središče pa je bilo v nekem luksusnem madridskem baru. Tam je imela vodstvo grofica Hel«a ven Finkenstein, bivša tajnica nemškega poslaništva v Španiji. Izpolnjevala je naloge za mnoge izmed svojih zaščitnikov, ostale Pa je preskrbela s potnimi listi in vizumi za Južno Ameriko. Med takimi, ki so prepluli ocean, je bil tudi Himmlerjev nečak Harwey, prav tako vojni zločinec, danes bogat komercialist v Argentini. Od pomembnejših v Madridu je ostal Otto Skorzeny, ki je pod psevdonimom Steinberger postal ugleden «lev» višje madridske družbe. Spor emigrantov okrog zlata iz Alt Ausseeja V sredi 1949. leta je bil program. evakuacije praktično dokončan, toda tedaj so begunci začeli z medsebojnimi prepiri. Uspelo jim je, da so pretihotapili skoro polovico dragocenosti iz Alt Ausseeja. Nujno je prišlo do nasprotnih mišljenj glede uporabe tega blaga. Ko so. podjetni emigranti investirali del denarja v raznih tvor-nicah in podjetjih Španije, Brazilije in Argentine, so jih obtožili, da teže za osebnim dobičkom in da zanemarjajo splošno korist. Odgovorili so, da bi bil zločin dotikati se osnovnega kapitala, da ga pa oni po svojih investicijah nameravajo samo povečati in tako ustvariti krepkejšo osnovo za bodoče vstajenje nacizma. Na osnovi teh izjav je nacistična begunska organizacija imela za svojo pravico, da redno pobira prispevke od teh emigrantov, ki so strankin denar investirali v posle, ter tudi od tistih nacistov, ki so svoje bogastvo v Španiji in Svi-c; izgubili s povojnimi konfiskacijami. Zbiranje teh prispevkov je bilo v letu 1950 zaupano nekemu odboru osmih ljudi, ki je predstavlja] neko vrsto neofašističnega centralnega komiteja v Madridu. Po podatkih zavezniške obveščevalne službe je temu odboru predsedoval Francoz Jean Andre, bivši prostovoljec SS. Med ostalimi člani so Leon Degrelle, bivši belgijski kvizling, ter Skorzeny-Steinberger, ki je opravljal funkcijo neke vrste potujočega poslanika tega odbora. Z denarjem, ki ga imajo na razpolago, so ti fanatiki začeli preplavljati Evropo in Južno A- RazsUva deških izdelkov strokovne šole na Opčinah Ročna dela deklic II- in IH- razreda strokovne šole z Opčin rneriko z nacistično propagandno literaturo popolnoma novega kova. Večina teh panfietov širi legendo, po kateri je tretji Reich tako kot drugi dobil »udarec z nožem v hrbet«, ki so mu ga dali izdajalci. V na stotine tisočev primerih so tiskali v obliki letakov poslovilno pismo generala Alfreda Jodla, ki ga je ta poslal svoji ženi, neposredno preden Se je obesil v nuernberškem zaporu. Ilegalne nacistične celice t Alemčiji Istočasno je madridsko nacistično vodstvo začelo z organiziranjem prvih večjih podzemskih celic v Nemčiji in Avstriji. Delali so pod šifriranima imeni kot «Pax», «Spider», »Scharnhorst« in «Edelweiss». Te ilegalne skupine so pritegnile mnoge brezposelne aktivne oficirje in nekatere izmed bivših voditeljev nacionalne socialistične stranke, ki so bila v zadnjem času izpuščeni iz zaporov in taborišč. Organizacija je posebno osredotočila svojo aktivnost na področju Bavarske in Severne Nemčije, ki je v povojnih ldtih sprejela veliko število nezadovoljnih beguncev z vzhoda. Ta ilegalna organizacija se je skrbno izogibala vsakemu direktnemu stiku z legalno ultradesničarsko nemško stranko in socialistično stranko Reicha. Te stranke so ilegalci imeli za koristne politične barometre in strašila, ki so primerne za odvračanje pozornosti uradne kontrole. Iz Madrida vodene ilegalne celice v Nemčiji so imele in imajo po mnenju njihovih voditeljev drugačno poslanstvo: sistematično prodiranje pomembnih bivših nacistov na ključne položaje v gospodarstvu in administraciji, posebno v nižjih lokalnih vodstvih, kar je bilo treba najprej osvojiti. Madridski nacistični odbor ne opravlja več danes nevidne kontrole nad mnogim; področji nemškega političnega življenja. Zavezniški obveščevalni organi niti malo ne dvomijo, da je nedavno prebujanje nacionalizma v deželi pretežno posledica vpliva podzemskih nacističnih celic. Ugotovili so, da je vodja celotije mreže v deželi neki Waltea; Griejinayer, bivši šel ideološke vzgoje «Hitler-Jug«nda». Menijo. da je Griesmhyer "šRfit nekje okoli Muenchena in da zavzema prvo mesto ha listi tistih. ki jih išče zavezniška obveščevalna služba. Kljub temu so ostali brezuspešni vsi dosedanji poskusi, da mu pridejo na sled. Glavni agent madridskega centralnega odbora za področje Avstrije in Italije SS-general Eugen Dollmann se je prav tako spretno izogibal vsem tiralicam. Vse do pred kratkim je ta nekdanji zaupni sodelavec Martina Bormanna «posk>val» iz Lugana (Švica) pod lažnim imenom. Švicarska policija ga je odkrila, toda našla ni nobenih pravnih razlogov, da ga aretira in Dollmann j:< ATENE, 30. — Štirideset tisoč gledalcev je prisostvovalo vAtenah predvčerajšnjimpriho-du olimpijske plamenice. V trenutku prihoda so ugasili na stadionu vse luči in se je videla samo svetloba plamenice. Nato so prečitali proglas kralja Pavla. Zjutraj je plamenica odpotovala z letalom proti Kopenhagnu. PO 70 KM DOLGEM BEGU OB POPUSTLJIVOSTI FRANCOZOV Magni prvi v Metzu VRSTNI RED : 1. Magni (It.) 7.07:56; 2. Sabbgdini (Vzhod-Jug.-Vz-hod) 7.13:31; 3. VVeilenmann (Sv.) isti čas; 4. Spuhler (Sv.) isti Čsas; 5. Rclland (Fr.) 7.15:34; 6. Faanhof (Hal.); 7. Decaux (Pariz); 8. Fernandez (Sev. A-frika); 9. Baroni (It.); 10., vsa skupina s časom Rollauda. METZ, 30. — Ob 9-45 je star-talo 104 dirkačev na šesto etapo «Tour de France». Etapa vodi v Metz po 228 km dolgi pw. gi med neprestanimi blagimi vzpetinami in spusti. Številni nenadni ovinki so zahtevali od vozačev precejšnje spretnosti. Tudi danes je bila strašna vročina — največji nasprotnik letošnjega tekmovanja. Na startu je tudi 8 dirkačev, ki so včeraj prispeli na cilj izven predpisanega maksimalnega časa, med njimi Van Steenber. gen, ki pa se je kmalu po Saint Hubertu zgrudil na tla in odstopil. Zaradi včerajšnjega napora tekmovalci danes štedijo s silami v vidu jutrišnje etape na kronometer. Brzina je majhna in tako lahko dirkači, ki imajo defekte, brez težav dohitijo skupino. Bo kraju Longwy (156 km od starta in 72 km do cilja) je zopet kratek spust. Tu je privozila skupina ob 15.05 uri. na čelu je bil Luksemburžan Die-derich, takoj za njim pa je vo. ZADNJE TEKMOVANJE KANDIDATOV V ZAGREBU IZENAČEN JE SVETOVNI REKORD Lueg je tekel 1500 m v času 3:43.0 BERLIN, 30. — Devetnajst letni VVerner Lueg je izenačil v nedeljo svetovni rekord v teku na 1500 metrov s čarom 3:43.0. Rezultat je bil postavljen med nemškim lahkoatletskim prvenstvom. Svetovni rekord ima od leta 1944 Gunder Haegg, isti čas pa je dosegel leta 1947 drugi Sved Lennar Strand. TENISKI TURNIR V WIMBLE- DONU SE BLIŽA KONCU Rose, Drobny, Flan in Sedgman v poliinalu WIMBLEDON. 30. — Huda vročina ni preplašila običajnih 22 000 gledalcev na wimbledon-rkih igriščih, kjer so danes igrali čertfinalne igre moških posameznikov. Bolničarji so imeli mnogo dela, bolnike štejejo na desetine. Angleži kot kaže niso vajeni takega sonca. Marvyn Rose (Avstralija) : Dick Savitt (ZDA) 6-4, 3-6. 6-4, 4-6' 6-2. Lanski wimbledonski prvak in tretji igralec Avstralije sta se borila pod tropskim soncem preko dve uri. Rose je bil nepremagljiv na mreži, medtem' ko je Savitt bil zelo previden, a je kljub temu zagrešil številne nepotrebne napake. Savitt je imel deber ser-v:\ kar pa ni zadostpvalo, Ro-seova igra ni bila senzacionalna, vendar je zmaga zaslužena. Jaroslav Drobny (Egipt) — Ken McGregor (Avstralija) 6-0. 3-6, 2-6, 7-5,7-5. Ne eden ne drugi ni bil v dobri formi. Drobny je s svojim servisem in udarci z osnovne linije osvojil gladko prvi niz. potem pa je njegova igra postala polna za- DOBRI REZULTATI ATLETOV PRED ODHODOM IVIA FINSKO Štirje novi državni rekordi - Razveseljiv napredek Lorgerja in Galina - Šabolovič ni dosegel olimpijske noime medtem ko je Dangubič zalučal kopje 63,34 m. Šabolovič ni dosegel dobrega rezultata niti na 400 m, kjer je zmagal v času 49-6. Gledalcev je bilo preko 3.000, organizacija dobra. Barcellona zmagovalec Latinskega pokala PARIZ, 30. — Barcellona Football Club je z zmago nad Nice 1:0 osvojil Latinski pokal. Tretje mesto je zavzela Juven-tus, ki je premagala Sporting iz Lisbone s 3:2 (3:1). ZAGREB, 30. — V Zagrebu je bilo v soboto in nedeljo lahkoatletsko tekmovanje, na katerem so jugoslovanski tekmovalci imeli zadnjo možnost, da izpolnijo olimpijske norme in si s tem prislužijo potni list za Helsinški. Bilo je Postavljenih nekaj izvrstnih rezultatov, od tega štirje novi državni rekordi. C lan celjske Kladivar ja Lorger je pretekel 110 m z zaprekami v času 14,8, kar predstavlja v disciplini, kjer so Jugoslovani vedno bili povprečni, rezultat evropske vrednosti. Krivokapič je z metom 49,01 m dosegel v disku drugi državni rekord dneva. Babovi-čeva je pretekla 100 m v 12,5. kar je prav tako rekord. Šabolovič je imel na progi 400 m z zaprekami najboljši povojni čas 54.8, ki pa je še vedno za 1 sekundo in 1 desetinko slabši od predpisane norme za olimpiado. Tud Sarčevič se ni plasiral v olimpijsko re. prezentanco, čeprav njegovi rezultati niso bili slabi. V tek na 800 m je bil naj. boljši Ottenheimer s časom 1:53.0. Olimpijsko normo je dosegel Dimitrijevič v skoku v višino z rezultatom 193 cm. Dobri so bili časi v teku na 3.000 m z zaprekami, kjer je zmagal Segedin v 9:05-8. pred Djuraškovičom 9:07.8 in Štritofom 9:08.8. Zenska štafeta 4x100 m je dosegla v postavi Butja, Šumak, Bogič in Babo-vič rekord s časom 49.2. V skoku v daljino je zmagal Brnad s 691 cm. Največje presenečenje je preskrbel G.alin, ki se je plasiral na drugo mesto v metu kladiva z izvrstnim rezultatom 55,60 m, ki je le za 15 cm slabši od Gubijanovega meta 55-75 m. Milakov je skočil ob palici 410 m, drugo mesto pa je v tej disciplini zavzel Cerpez s 380 cm. Slovenski tekmovalec hitro napreduje. Isto višino je dosegel tudi Boka (Mladost-Zagreb). Na 10.000 m je zmagal Mihalič s časom 30:40,8, zil Italijan Magni. Afrikanec Kebaili je tedaj dobil nekaj sekund naskoka; iskat ga je šel Magni. Videč nezanimanje skupine je italijanski «tretji mož« nadaljeval beg skupno z Afri-kancem. V Aumetzu sta oba dirkača imela 1 minuto in 15 sekund naskoka pred glavnino. Kebaili je imel takoj nato defekt in Magni je sam s polnimi jadri nadaljeval proti cilju. Skupina je v ozadju še vedno dremala, dokler se končno ni zazdelo erumeni majici» Laure-diju da je v nevarnosti rumena majica. S pomočjo svojih zvestih je slabo reagiral, vendar je bilo prepozno. Magni je zahvaljujoč minuti, ki jo dobi prvoplasirani na vsaki etapi, nova erum,ena majica» dirke. Pred zaključkom etape je še nekaj drugih tekmovalcev pobegnilo iz skupine, a so razen trojice končali dirko vsi slož. no o glavnini. Danes zvečer so Italijani po-novno lahko zadovoljni. Res je, kar je rekel v intervjuju Magni: skušal bom držati čim dalj rumeno majico in ko se bom moral od nje posloviti, to ne bo tako hudo, ker mislim, da bo Prvo mesto prevzel za menoj drug Italijan. Van Steenbergen je odstopil, Francozi so vsi v močnem zaostanku razen Lauredija. ki je utrujen in ne more reagirati na napade. Francozi kot moštvo pomenijo po komaj 6 etapah na žalost malo. Praktično je pot odprta Copplju, ki bi moral že jutri na etapi na kro. nometer Metz-Nancy priti na površje. Prvi dirkač bo jutri startal ob 9.15, rumena majica Pa po tretji uri popoldne. JACQUES COPAIN LESTVICA : 1. Magni (It.) 36.28:51; 2. Lau-redi (Fr.) 36.29:03; 3. Van Der Stock (Belg.) 36.29:04; 4. Close (Belg.) 36.31:47; 5. Coppi (It.) 36.35:09; 6. Ca.rrea (It.) 36.33:20; 7. Veorting (Hol.) 36.36:41; 8. Goldschmidt (Luks) 36.37:37; 9. Bartali (It.) 36.37:54. TRENING ZA OLIMPIJSKI NOGOMETNI TURNIR Danska-Indija 5-2 KOPENHAGEN, 30. — Državna nogometna reprezentanca Indije je bila v nedeljo premagana cd Danske z rezultatom 2:5. Indijci so kategorično zanikali, da bi nameravali zaradi tega poraza* odstopiti z olimpijskega turnirja. Kot znano bodo indijski nogometaši odigrali prvo tekmo proti Jugoslaviji. KINO V TltSTl Rossetti. 16.30: «Nemirna kri«, Raf Vallone. Excelsior, 16.30: «Moja žena je angel«, J. Fontaine. Naztonale. 16.30: «Sekta treh K«, R. Reagan. Fenlce. 16.30: «Samostanski zvon«, C. Colbert. Filodrammatico. 16.30: «2ig krvi« Alan Ladd. Arcobalcno. 16.00: ((Zloglasni hotel«, Francoise Rosay. Astra Rojan. 16.30: ((Pigmejski otok«, J. Weissnvtiller. Alabarda. 16.00: «Znamenje odpadnika«, R. Montalban . Armonia. 15.30: ((Kapitan Gazi«, J. Hall. Ariston. 16.C0: «Ne zaupaj svojemu možu!« Aurora. 16.30: «Dunajska kri«, W. Fritsch. Garibaldi. 15.00: ((Filomena Mar-turano«, E. in T. De FMippo. Ideale. 16.30: «David Ccperfield«, L. Stone. Impero. 16.00: »Pogubljeni«, R. Basehart. Italia. 16.00: «Furija iz Konga«, J. VVeismueller, Kino ob morju. 16.30: « Zbogom Mimi«, M. Eggerih. Moderno. 17.00: «Princ-tat». Savona. Zaprto zaradi počitnic. Viole. 16.00: «Crni kozak«, J. Krahl. Vittorio Veneto. 15.45: «Stvaz z drugega sveta«, M. Sheridan. Azzurro 16.00: »Mesto diaman- tov«, D. Farrar. Belvedere. 16.00: «Chiicago, vražja kotanja«, J. Russell. Marconi. 16.30: «Malezija», J. Stevvart. Massimo. 16.30: «Morski demoni«, W. Mc Lagten. Novo cine. 16.30: «Zadnja etapa«, Odeon. 16.00: «Tot6 tretji mož«, C. Ca.mpr.nini in F. Marži. Radio. 16.00: «Zadnji izziv«, VV. Bendix, Venezia. 16.00: «Dedič Robin Hooda«, Bob Schaw. Poletni kino Rojan. 20.45: {(Izgubljeni angel«, M. 0’Brien. RADIO .1L GOS LOV A.\ NKK CONE IH STA 254,6 m ali 1178 kc TOREK, 1. julija 1952 5.45 Jutranja glasba. 7.00 Poročila. 7.15 Slovenske narodne. 13.30 Poročila. 13.45 Od včeraj do danes. 13.50 Igra orkester JLA iz Portoroža. 14.20 Kulturni razgledi. 18.30 A, Dumas: «Dama s kamelijami« (4. nadal.). 19.00 Virtuozni BiBeri. 19.15 Poročila. 20.00 Bedrih Smetana: ((Prodana nevesta«, opera v 3 dej. 23.30 Zadnja poročila, TRST IJ. 306,1 m ali 980 kc-sek 7.15 Poročila. 7.30 Jutranja glasba. 11.30 Lahki orkestri. 12.10 I. reprezenianca: dosti golov, slaba igra Ljubljanski Železničar je da bi treningu lahko Jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki pred odhodom na olimpiado trenira v Ljubljani, je porazila 2elezničarja iz Ljubljane z rezultatom 10:0, vendar pri tem ni zadovoljila. Državna enajstorica je igrala dobro le nekaj redkih trenutkov, v glavnem pa se je izgubljala v nekoristnem kombiniranju. Poleg tega je bilo opaziti tudi kronično pomanjkanje smisla za streljanje pri skoraj vseh napadalcih. Železničar je vsekakor preslab nasprotnik in je morda reprezentanca tudi vsled tega igrala brez truda in s težnjo po igračkanju. Oglejmo si posamezne igralce. Cvetkovič ni imel resnega Odred dela, medtem ko je Beara v Branik vratih Železničarja bil dober Rudar (ni kriv za prejete gole), ven- Nafta dar tudi on včasih nesiguren, Zeleznič. Lj. za kar so krivi tudi branilci Korotan Železničarja. Stankovič in Cm- Zeleznič. M. kovič sta bila boljši branilski Kladivar par kot Diskič in Colič. Zado- Mura voljiva krilska vrsta v postavi Sloga bil preslab nasprotnik, pripisali večji pomen Boško v, Horvat in Luštica. To so tudi edina mesta, kjer trener Pogačnik ni menjal igralcev. Dobri sta obe krili Zebec in Ognjanov (kot na tekmi proti Norveški) ter Bobek. Firm je slabo streljal, ostali povprečni. Prihodnjo tekm0 bo državna reprezentanca igrala z ljubljanskim Odredom. * >3 * LJUBLJANA, 30. — Končalo se je nogometno prvenstvo Slovenije. Rezultati zadnjega kola: Odred - Nafta 8:1 (5:1); Branik-Zelezničar 7:1 (4:1); Korotan -Kladivar 2:0 (1:0); Mura - Rudar 3:0 (2:0). LESTVICA : 17 15 1 18 10 4 18 17 17 17 17 18 18 17 8 3 8 3 6 5 7 2 6 3 5 3 10 5 3 10 2 3 12 77:20 31 40:20 24 32:29 19 26:26 19 30:31 17 45:43 16 26:36 14 24:36 13 27:52 13 22:56 7 Robinsova odočitev: Ne bom zapustil «ringa» NEW YQRK, 30. — Sugar Ray Robinson je izjavil, da nima najmanjšega namena, da bi opustil boksarsko aktivnost po porazu proti Maximu. «Ne verjamem, da bi me premagal Ma-xim — je dejal Robinson — bila je vročina«. Menažer Jim Norris je začel s pogajanji za nov dvoboj za svetovno prvenstvo med Maxi-mom in La Motto. ki bi moral biti meseca septembra. Robinson in Maxiro bosta dobila vsak po 100.204 dolarjev poleg tega pa še 20.000 za pravico televizije. Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 14.00 Poročila. 14.15 Lahke melodije. 17.30 Plesna glasba. 18.00 Glas Amerike. 18.15 Čajkovski: Italijanski capriccio. 18.30 Koncert sopranistke Vide Jagodičeve, 18.50 Chopinovi valčki. 19.15 Pestra o-perna glasba. 19.15 Poročila. 20.00 Rapsodije in fantazije. 20.45 Lahke melodije. 21.00 Dramatizirana povest — Bevk: Kresna noč. 21.30 Slavni pevci. 22.00 Beethoven: Simfonija št. 3 — Heroična. 22.51 Večerni ples. 23,15 Poročila. 23.30 Polnočna glasba. TRST I. 7.45 Jutranja glasba. 11.00 Komorna glasba. 12.15 Orkester. 13.30 Italijanski orkester. 14.30 Vokalni kvartet. 17.00 Orkester. 17.30 Koncert, 18.25 Kolesarska dirka po Franciji. 19.20 Lahka glasba. 19.50 Kratke športne vesti. 20.15 Večerni spored. 21.00 Dvajset, štirideset, šestdeset... 21.15 Orkester. 21.45 Curzio Ma-laparte: »Moj program«. 22.15 Koncerti, SLOVENIJA 327,1 m 202,1 m 212,4 m 12.00 Igra orkester Radia Ljubljana. 12,30 Poročila. 12.40 Zabavna glasba. 14.00 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško. 14.40 2 koncertna valčka, 18.30 Lahka orkestralna glasba. 19.10 Umetne in narodne pesmi. 19.30 Poročila. 19.40 Zabavna glasba. 20.15 Solistični koncert čelistke Hilde Lcbetove. 21.15 Koncert lahke glasbe. 22.00 Poročila. 22.20 in 23.00 Matija Bravničar: Simfonija in Plesna burleska. ZDRAVNIK ordinu-a v UL S. Cilino 107. Dr. Sonja Mašera ne sprejema od 24. junija do 20. julija £elavUiat(i! V hiadnem gorskem zraku, ali ob modrem Jadranu Vam bo čitanje «PRIMOR-SKEGA DNEVNIKA« samo v oddih. — Naročite se na list za kakršnokoli dobo in za katerikoli kraj, tudi za inozemstvo. 15-dnevna naročnina 180 lir. UPRAVA LISTA Tel. 7338 MIZARSKA DELAVNICA /n BAJNA TRST - OPČINE NARODNA ULICA ŠT. 156 Potovalni in turistični urad „ADRIA-EXPRESS“ Trst UL Fabio Severo št. 5 PIBIGAS 1. JULIJA Prijateljice in Gitateljice «VISPE TE-RESE« in vse mladenke vabimo 1. julija ob 18. urina velesejem k udeležbi natečaja za izvolitev «ZIVTH ISKER«, ki ga s sodelovanjem tednika «VIspa TERESA« organizira TVRDKa PIBIGAS. Tečaj ima namen uveljaviti dobroto in plemenitost. Ul. Roma 20 — TRST BRATJE BONIFACIO S. P. A. PIBIGAS - MILANO Via Gesii 21 ( Nate miner, vode j { &c$aiQa | \ za zdravje in okus l \ ^ *jHadcitsQa ) ) za okus In zdravje {/ ( SO NAJBOLJŠE! j) ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA FRANČIŠKA TRST-OPČINE Narodna ul. št.77-Tel. 21-034 IBUFET pri JOŽKOTO TRST Ul. Ghega št. 3 Uycl[6- de ti/ridtna domača, IdVuka ut (kička wna in k^aMd teton n PAPTROS ^ IMPORT £XP0RT ZALOGA: UL. F. SEVERO 10 TEL. 64-53 A udi vsakovrstni papir in lepenko, vse vrste ovojnega papirja, pergament in pergamentni nadomestek, celofan, papir za tehnične svrhe H.' ' . I m ^ , , : ■ „t O, priliki MEDNARODNEGA VZORČNEGA VELESEJMA 1952 OD 29. JUNIJA DO 12. JULIJA bo tvrdka THST - UL GITOSTICA 22 • TEL 93-998 prodajala popolno podlogo (10 odrezkov) za moške obleke po izjemni ceni 990 in 1.200 lir Obiščite na velesejmu razstavni paviljon 629 j Chcttleb I Ulickmb i 20. Prevedel prof. dr. Fr. Bradač «Toku in zdej, leskeči William, dej gspudu vaj e te», je rekel hlapec svojemu zastopniku. Leskeči Wllliam (imenovan tako zaradi lesketih las in leskečega obraza) je dal gospodu Pick-wicku v levo roko vajeti, nakar mu je prvi hlapec podal v desno roko bič. «Brrr!» je klical gospod Pickwick, ko je velika žival kazala odločno voljo, da bi porinila vozilo nazaj v gostilniško okno. «Brrr!» sta kričala gospod Snodgras in gospod Tupman iz kočije. «Tu je samu veseu, de pojde, gspud!« je rekel bodrilno hlapec. «Willtam, dobru ga drži!« Hlapčev pomočnik je konja ukrotil in prvi hlapec je hitel h gospodu Winklu, da bi mu pomagal pri zajahanju. «Z druge strani, če dovolte«, je svetoval hlapec. »Zlodja! Na napačni strani hoče na konja«, je šepetal godrnjavi postiljon neskočno veselemu natakarju. Gospod Winkle, primemo poučen, je plezal v sedlo in ni mu bilo nič teže, kakor fe bi bil moral plezati po steni bojne ladje. «Ali je vse v redu?« je vprašal gospod Pickvvick, sluteč, da Se ni vse v redu. «Vse v redu», je prav hitro odgovoril gospod Winkle. «V božjem imen«, je rekel hlapec in spustil konja; voz je zdrdral in gospod Winkle je dirjal v največjo zabavo vsega gostilniškega uslužbenstva. «Zakaj pa gre vaš konj tako po strani?« je zaklical gospod Snodgras v vozu gospodu Winklu v sedlu. «Bog ve«, je zaklical gospod Winkle nazaj; njegov konj je gel tako skrivnostno. Glavo je držal na eno, rep pa na drugo stran ceste. Gospod Pickwick se ni utegnil za to meniti. Vse njegove telesne in duševne zmožnosti so bile koncentrirane v ravnanju konja, ki je bil vprežen v voz in je kazal razne posebnosti, zelo zanimivi za vsakega gledalca, ki pa za te, ki so sledili na vozu. nikakor niso bile zabavne. Ne glede na to, da je venomer strašno neprijetno in v veliko neugodje gospoda Pickwloka metal glavo kvišku in tako grozno natezal vajeti, da Jih je voznik komaj držal, je večkrat nenadno skočil zdaj na stran, zdaj se je ustavil in potem spet nekaj minut tako galopiral, da se Je gospodu Pickvvlcku zdelo skoraj nemogoče, da bi vzdržal dalje na kozlu. »Kaj neki namerava ta žival?« Je rekel gospod Snodgras, ko je ponovil konj ta manever dvajsetič. «Ne vem«, je odgovoril gospod Tupman, «prav tako se zdi, kakor da bi se plašil — ali ne mislite tudi vi tako?« Gospod Snodgras je že hotel odgovoriti, ko ga Je zmotil gospod Pickwick, ki je glasno vzkliknil: «Joj, bič sem izgubil!« «Winkle», je zaklical gospod Snodgras, ko je pridirjal jezdec na svojem visokem konju, s klobukom čez ušesa in tresoč se od hudega razburjenja po vsem telesu^ kakor da se bo zdaj zdaj zgrudil. «Winkle, prosim poberite bič!« Gospod VVinkle je pritegoval uzdo, da Je bil kar črn v o-brazu. In ko mu je slednjič uspelo ustaviti konja, Je razjahal. podal bič gospodu Pickvvlcku In skušal zopet zajahati Ne moremo točno odgovoriti na vprašanje, ali se Je hotel veliki konj pri svoji veseli čudi z gospodom Winklom nekoliko pošaliti ali mu je prišlo na misel, da bi mogel potovanje v svojo zabavo dovršiti prav tako brez jezdeca, kakor z njim: — toliko je gotovo, da je gospod Winkle komaj postavil nogo v stremen, že je zagnal konj vajeti čez glavo in skočil nazaj, tako da je bil Winikle za vso dolžino vajeti oddaljen od konja. »No, no, moja dobra živalica, — ah, ah — moj dobri stari konjiček«, ga je miril in klical gospod Wtnkle, toda «dobra ži-v a 11 ca« se ni menila za dobrikanje in je plesala z gospodom Winklom,: ki mu je skušal priti ob stran, več ko deset minut naokrog. Gospod Winkle je bil po preteku tega časa še zmerom prav tako daleč od cilja, kakor ob začetku tega plesa — zelo neprijetna stvar v vseh okolnostih, zlasti pa na samotnem kolovozu, kjer ni bilo nobene pomoči. «Kaj naj počnem?« je obupno klical gospod Winkie po neuspelih poskusih, «nikakor ne morem nanj«. »Najbolje storite, če ga vodite . dokler ne pridemo do kake pregrade«, mu je zaklical gospod Plckwlck. »Ampak noče z menoj«, je zaklical gospod Winkle nazaj. »Pridite in pomagajte ml«. Gospoda Pickwlcka je bila samo dobrota In uslužmost; vrgel je torej vajeti svojemu konju na hrbet, stopil s kozla, pustil gospoda Snodgrasa in gospoda Tupmana na vozu ter hitel svojemu nesrečnemu tovarišu na pomoč. Komaj Je konj zagledal gospoda Pickwicka z bičem v roki, Je spremenil svoje prejšnje kroženje v tako odločno ritensko pomikanje, da Je skoraj v diru vlekel gospoda Winkla za seboj. Gospod Pickvvick je pospešil korake, toda čimbolj je tekel, tem hitreje se je pomikal konj nazaj. In pri tem je kopal z nogami in dvigal cele oblake prahu, tako da si gospod Wlnkle, ki Je imel že tako roko v rami izvito, ni mogel več pomagati in je moral izpustiti uzdo. Konj se je ustrašil, stresel z glavo, krenil na desno ln dirjal mirno nazaj proti Rochestru, pustivšl gospoda pickwicka in Winkla, naj se gledata vsa obupana Drdranje in ropotanje je naglo zbudilo njuno pozornost; ozrla sta se. »Sveta nebesa!« je vzkliknil izmučeni gospod Pickvvick. »Se drugi konj dirja proč!« Bilo Je res. Konj, prepuščen samemu sebi, jo Je ubral z gospodom Snodgrasom in gospodom Tupmanom. Beg ni trajal dolgo. Oba sta skočila iz voza, ki ga je konj kmalu nato zalučal v neki drog Voz se Je razbil, konj pa je obstal ln mirno gledal razdejanje, ki ga je napravil. Prva skrb gospoda Pickvvicka in gospoda Wlnkla je bila, hiteti prijateljema na pomoč, ki nista bila, kakor se je kmalu Izkazalo, posebno poškodovana; samo trnje Jima Je raztrgalo obleko ln opraskalo kožo. Zato je bila njih prva naloga, da bi razmetali in razpregll konja Ko so opravili ta komplicirani posel, so šli počasi dalje, vlekli konja s seboj, voz pa so prepustili njegovi usodi. Približno čez eno uro so dospeli do majhne kr"me, pred katero sta bila dva bresta, žleb in drog s ščitom; krčmo je bilo majhno, z divjim grmičjem obdano polje in poleg njega zelenjadnl vrt. Na pol razpadel skedenj in zadnie poslopje sta stala precej daleč drug od drugega. Na vrtu Je delal rdečelas človek; in temu Je zaklical gospod Pickvvick. »Hej, hej!« Rdečelasec se je vzravnal, držal roko nad očmi ter dolgo in malomarno strmel v gospoda Pickvvicka in njegove tovariše- «HeJ, hej!« Je ponavljal gospod Pickvvick. »Hej, hej!« Je bil odgovor rdečelasca. »Kako daleč je odtod do Dimgley Della?« (Nadaljevanje sledi) Glavni urednik BRANKO BABIC. - Odg. urednik STANISLAV KKNKO. - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI it, 6. III nad. - Telefon Stev. Vš-BUa In 94-638. — POStnl predal 502. — UPRAVA. ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. - Telefonska št. 73-38 - OGLASI: od 8.30 • 12 In od 15 . 18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mrr, širine I stolpca za vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski eavod ZTT. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco t-II.. Tei. 11-32, Koper. Ul. Battlstl 30la-I. Tel. 70 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. Ijud. repuo. Jugoslavija: Izvod 10,mesečno 210 din. - Poštni tekoči račun za STO . ZVU. Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inoremskega tiska Ljubljana Tyrševa 34 - tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. - TRST.