Leto LXVI
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je r Kopitarjevi nI.6/111
Poštnina plačana v gotovini.

V Ljubljani, v soboto, dne 28. maja 1938
VEJ
Štev. 121.
Telefoni uredništva in oprave: «M»1, I04J, «M», 100«,	— Izhaja vsak dan zjutraj
Slava Sv. Evharislije na Donavi
Teoiorična nočna procesija - Papežev legat z ladje z Najsvetejšim blagoslavlja sto tisoče vernikov na obeh bregovih
Govor papeževega zastopnika
o sodobni veri
tiena 1.50 Din
<-ek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserale; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
T
Papežev odposlanec kardinal Pacclli sc je v svojem velikem govoru, s katerim je pričel XXXIV. mednarodni evharistični kongres, spomnil junaške zgodovine ogrskega naroda, ki jo o zaslugi sv. kralja Štefana stopil v zgodovini rščanskih narodov, sprejel svojo krono od papeža Silvestra 11. in potem postal branik krščanske vere in omike, v katero se je zaganjal naval z vzhoda. Zahvalil se je regentu ogrskega kraljestva, njegovi vladi, ki je toliko storila, da se more ta kongres vršiti s tolikim sijajem, dostojnim Kralja kraljev, navzočim kardinalom, predvsem pa ogrskemu kardinalu - prvaku ter ogrski duhovščini, ki je svoje ljudstvo na ta veliki praznik pripravila; nadalje predsedniku pripravljalnega odbora mednarodnih kongresov namurskeinu škofu llevlenii in vsem navzočim škofom, kakor tudi vsem vernikom, ki so prišli počastit sveto Evharistijo. Okoli tega oltarja, ki se dviga s Trga jiinakov, posvečenega spominu onih. ki so padli na žrtveniku minule svetovne vojne, se dviga — je dejal kardinal legat moja prošnja k nebu, da bi narodi sveta, ki iščejo resnice in želijo miru sredi sedanjih hudih in tragičnih borb, črpali iz studencev Zveličarjeve besede in milosti nadnaravno moč, brez katere vsa človeška prizadevanja ostanejo brezplodna.
Če pogledamo sodobni svet — je nadaljeval kardinal Pacelli — če se vmislimo v položaj Cerkve in družbe v našem času, bi se mogli vprašati, ali sijaj tega kongresa odgovarja uri, v kateri živimo. Toda tako vprašanje si more staviti samo površen lahkomislec, ki za zunanjimi okraski in veličastnim prizorom velike množice ne vidi, kaj jo je pripeljalo semkaj, kaj jo navdušuje in kaj je njen namen Prav to, da živimo v tako težkih časih, daje temu kongresu tem večji pomen. Sredi sveta, v katerem hira vera, je treba uaglašati osnovne resnice zveličanja, ki jih vsebuje Evharistija V svetu, ki stremi za tein, da bi se bolj in bolj osvobodil božje postave, moramo izpovedovati popolno in zavestno podreditev postavam svete Evharistije, ki zahteva soglasje med vero in ravnanjem. Sredi sveta, ki ga majejo hujskanja k razporom med narodi, je treba družiti vse dobre ljudi na križarsko vojno ljubezni, ki naj pospešuje dela narodnega sporazuma, socialne
gravičnosti in blagra ter požrtvovalnosti v duhu ratovske ljubezni.
Pred nami — je dejal zastopnik sv. očeta — se dviga mrka fronta bre: božnikov in se množi vrsta onih, ki hočejo narodom dopovedati, da sreča posameznika in blagor občestva ni mogoča drugje kakor tam, kamor ne pada senca Križa. Njim pa sledi množica, ki jo nosijo, ne da bi bili posamezniki osebno sovražni Jezusu Kristusu, valovi verske brezbrižnosti in lahkomiselnosti, tako da postane plen zapeljivih gesel. In pred seboj vidimo tudi vse postaje križevega pota, krvave in nekrvave, ki jih mora Cerkev prehoditi s Kristusom In ko se tako dviga pred nami ta »misterij zlobe«, se iz naših src dviga naša Izpoved, ne več kakor mirna, ljuba pesem, ampak kot himna borbenih dni! ln kje more taka izpoved doneti iz večjega navdušenja, kakor iz takega bratovskega zbora, ki se vrši pod žarki svete Hostije. Tisti, ki kakor sv. Janez počiva na prsih Odrešenikovih in prisluškuje utripom in besedam Njegovega srca, je najboljše oborožen v borbi vere z nevero. On ve, da je vse to, kar se godi okoli nas, izpolnjevanje besede starčka Simeona, ki je rekel, ko je imel božje Dete v svojih rokah: »Glej, ta je postavljen v padec in v vstajenje mnogih v Izraelu, in v znamenje, kateremu bodo nasprotovali.« Zakaj on ve, da tragična senca tega preroeanstva ni padala samo na življenje Kristusovo od Betlehema do Golgote, ampak da pada tudi na njegovo evharistično življenje od zadnje večerje do konca sveta Zalo je tudi evharistični Kristus znamenje, kateremu bodo nasprotovali To krščansko srce sicer boli, ne more pa omajati njegove vere
Kje je danes Herod, kje Pilat, kje Neron, kje Dioklecijan, kje Julijan odpadnik, kje vsi preganjalci Cerkve? Sveti Ambrož nam odgovarja: »Kristjani, ki so jih pošiljali na morišče, so zmagali, premagani pa so njihovi preganjalci!« Prah in pepel so vsi sovražniki krščanstva, prah in pepel vse, kar so zamišljevali proti Kristusu in Njegovi Cerkvi, prah in pepel njihova moč in slava!
Isti neizprosni zakon, ki je podrl nje in njihovo delo, bo uničil tudi prizadevanja njihovih učencev kakor sploh vse, kar ni zgrajeno na skali večne resnice in kar ne spoštuje osnovnega zakona soglasja, ki mora vladati med naravnim in nadnaravnim redom Zmagovalec pa bo ostal evharistični Kristus in z Njim vsi, ki Mu sledijo in čijih vera postaja tem globlja, čim bolj žalujejo /a onimi, ki Kristusa preganjajo, dnsi so bili nekoč Njegovi Premagani bodo in nič ne bo ostalo od njih — to bo usoda apostolov /anikovanja Boga in sovraštva nasproti Njemu, ki Njegove vernike izganjajo kot sovražnike države, ki onečaščajo in požigajo cerkve, v katerih biva evharistični Kristus, ki vsiljujejo narodu nek zemeljski evangelij, ki nima nič opraviti s krščanstvom pravega Jezusa Kristusa.
Mi pn s tega mesta, kamor so obrnjene oči vesoljnega katolištva postavljamo nasproti tem papežem brezverstva svojo ponosno Vero in prosimo božje Srce, ki sveti s tega oltarja, naj s svojo neodoljivo silo posveti v srca onih. ki sede v temi in v senci smrti!
pretrgala odnošaje z Očetom'vsesa človeštva, sy z ladinmi po,Donavi. Ves Budim in Pešta sta tem tudi izpačila prave odnošaie. ki moraio ve- i blla: v ni0rJU-,utl- Zlasli kraljevski dvor in vsi
Pridi k nam Tvoje kraljestvo! — to ni samo molitev našega vsakdanjega Očenaša, ampak tudi program zasebnega življenja in javnega delovanja vsakega Kristusovega učenca, program vseh, ki so bili z Jezusom pri zadnji večerji in so uživali sveto Evharistijo, pa tudi, razume se. naš program, ki se zbiram i okoli mize Gospodove v duhu resnice in ljubezni, lam, kjer tega duha ni. zavladajo frivolnost in nravstvena pokvarjenost, umira pobožnost in zamira vest ter se izkoplje globok prepad med vero in ravnanjem, med pripadnostjo k načelom in njihovim izvajanjem v praktičnem življenju celo med člani Cerkve Kjerkoli to opazujete, boste lahko spoznali, da ima la oslabitev vere in propad nravstvenosli svoj izvor v tem, da so ti člani pretrgali duhovno vez s Kristusom v sveti Evharistjji. In zgodi se jim kakor Judežu, ki je med svete večerjo, ko je postal deležen mesa in krvi Gospodove, že zamišljal in sklenil izdajstvo Zveličarjevo. Samo sveta Evharistija je šola svetosti in vir življenja, iz katerega teče živa voda, ki očišča in obnavlja krščansko družbo ter ustanavlja in vzdržuje soglasje med našo izpovedjo in našim praktičnim življenjem. Naj torej vera, ki združuje vse kristjane vsega sveta, rodi v vseh nas sklep, da bomo svojemu osebnemu življenju vti snili pečat tiste pobožnosti in nravstvene kreposti, ki sledi iz zveste hoje za Kristusom. In vsi, ki ste tuka j zbrani kot evharistični romarji, se vrnite na svoje domove kot resnični misijonarji evharističnega življenja, da bo luč vašega- zgleda omehčala in pripravila na pravo pot vse one, ki so jo zgrešili.
Zlo, ki pretresa sodobni svet, izhaja v korenini iz tega, da je brezverska modrost, ki je pretrgala odnošaje z Očetom vsesa človeštva, s, tem tudi izpačila prave odnošaje, ki morajo vezati vse člane človeške družbe v eno. Ne da bi to slutili in hoteli, so filozofi brezverstva izsušili duhovne sile, ki jamčijo človeški družbi njeno dostojanstvo, najkrepkejšo vez njene vzajemnosti in njen obstoj sam. Ko so človeka odtrgali od Boga. so oropali tudi njegove odnošaje do sočloveka njihovega visokega dostojanstva in vrednosti ter plemenitosti.
Kakor hilro je nastala ločitev med človekovimi dolžnostmi in večnimi principi, iz katerih izvirajo, je moral nastati razpad vseh moralnih odnošajev med ljudmi in narodi kljub govoričenju o neprestanem napredku, ki pa je ostal samo zunanji, in ki ga danes grozi pogoltniti val splošnega divjega sovraštva neprestanih sporov, iz katerih se rodijo vedno novi, ter življenje brez veselja, sreče in miru.
Spričo takega prevrata, ki se ga pionirji brezbožnega komunizma prizadevajo razširiti po vsem svetu, je pravica in dolžnost ogroženih narodov, da se temu iz lastnih sil in na lastni račun uprejo in ne dopustijo rušilcem krščan-ske_ družbe, da ponesejo vsem drugim narodom svoje požigalske bakle revolucije in razrednega boja. Na drugi strani pa nobena zmota ne bi bila tako strašna in bi morala slej ali prej privesti do najbolj žalostnih učinkov, ako bi kdo spričo take nevarnosti preziral duhovne sile, ki jih nuja človeštvu in družbi vera v Boga in v Kristusa. Nič ni bolj obžalovanja vredno in pogubno, kakor če kdo v takem času, ko revolucionarno brezboštvo steza svoje tipalke po Evropi in vsem ostalem svetu, slabi odporne sile krščanske družbe in prikrajšuje Cerkev ter ji odreka njeno nalogo, da vzgaja mladino v duhu heroične zvestobe do Kristusa.
Zdaj vidimo sad brezverske morale in vzgoje. Ali je kdaj videl svet toliko sovraštva, tolikšne spore in tolikšno nezaupanje?
Nato je kardinal legat spomnil navzoče na sv. očeta papeža Pija XI., čigar besede o ve-ikem zlu našega časa in o resnici in ljubezni, ki ga moreta edini ozdraviti, so mnogi tako zelo izpačili Sveti oče lahko vzklika s sv. Avguštinom: »Gospod, Ti dobro veš, kaj sem rekel in zakaj sem rekel, veš, da nisem molčal in da sem povedal vse z dobrim namenom, in veš, zakaj se jočem ko sem govoril in me niso slišali!« Mi pa bomo svetega očeta poslušali, kakor so učenci poslušali Kristusa, in se bomo zavedali, da smo Kristusovi učenci ter da se Kristusovi učenci spoznajo po tem, kako ljubijo drug drugega. In to v času, ko sta trdost srca in neomejeni egoizem na eni pa revolucionarno sovraštvo na drugi strani dvignila visoko pregrado med delavcem in delodajalcem, ki sta po naravi poklicana k svobodnemu sodelovanju za obči prid.
Pri tej priliki moramo pohvaliti skoraj nadčloveška prizadevanja tistih državnikov, ki ho-
čejo zasigurati socialni mir s sredstvi, ki so primerna temperamentu raznih narodov in njihovi zgodovini ter dejanskim potrebam s tem. d8 ljudstvo moralno vzgajajo, s silo pa krotijo vse nagone sovražnikov socialnega miru. Vendar pa moramo reči, da tudi najbolj mogočna organizacija in najbolj strogo izvajana vzgoja, ki jo zapoveduje posvetna oblast, ne bosta same po sebi dosegli svojega namena brez globoke reforme notranjega dulin in čustva. Brez te reforme miselnosti bodo tudi najbolj popolne naprave in odredbe za socialni mir ostale samo ustrojstvo brez duše in zato brez življenja in plodovitosti. Pa tudi civilna državna razsodišča ne bodo dosegla ničesar v socialnih sporih, če ne bo duhovnih sil, ki edine morejo prera-jati srca.
Zastopnik svetega očeta je nato otvoril kongres, ki se je začel, ko na vzhodu in na zapadli grmijo topovi in se grobovi napolnjujejo z žrtvami vojne, velike množice pn prelivajo solze največjega trpljenja. Mi pa — je vzkliknil kardinal — se obračamo k Gospodu v svetem Zakramentu oltarja, kličoč s pesmijo angelskega učenika Tomaža: »O zveličavna Mostija, ki odpiraš nebeška vrata, hude vojske nas obdajajo, pridi nam na pomoč, podeli nam svojo moč!« I voje moči Te prosimo, da bo bratovska ljubezen premagala demone, ki skušajo ločiti to. kar je združil Bog. Naj pride Tvoje kraljestvo: KRALJESTVO RESNICE, MILOSTI IN SVETOSTI, PRAVICE, LJUBEZNI IN MIRU!
Most preko Donave, po katerem bo šla glavna in največja procesija.
m
Najsvetejše sredi Donave
Pol milijona ljudi kleči na obeh bregovih
Budimpešta, 27. maja. b Snoči ob 8. se je pričel eden izmed najbolj svečanih prizorov vsega evharističnega kongresa. To je bila velika proce-
mostovi so bili lako lepo razsvetljeni, da so na vsakogar napravili najgloblji vtis. Procesija je šla ob 8. zvečer skozi gost špalir množic po ulicah do trga Eotyos. Tu je šel večji del procesije na šest velikih in lepo okrašenih ladij, ki so bile vse v lampijončkih. Prva ladja je bila polna redovnic, druga duhovništva v belili oblačilih, tretja ladja je bila najlepše okrašena in v njej se je peljal pa-peški legat z Najsvetejšim v spremstvu kardinalov, nadškofov, škofov in višje duhovščine. V ostalih ladjah so se vozili odposlanci tujih držav, ugledni predstavniki madžarskega javnega življenja, številni časnikarji in drugi. Procesija ladij je vozila proti vodi do mosta regenta Hortvja ter se je nato vrnila zopet nazaj. Ves ta čas so v.cerkvah zvonili z vsemi zvonovi, na obalah pa so se istočasno zbirale ogromne množice ter prisostvovalo čudovitemu prizoru Nad milijon vernikov je gledalo prelepe trenutke evharistlčne procesije delo ma v organiziranih skupinah, ki so pele cerkvene pesmi, deloma posamezno. Zvočniki so prenašali kratke pridige, cerkveno petje, sviranje orgel in glasbeno akademijo. To so bili zares veličastni prizori, zlasti v trenutku, ko so ladje plule mimo kraljevskega dvora in ko je papeški legat kardinal Pacelli podelil blagoslov z Najsvetejšim. Po lepih svečanostih na Donavi so se verniki izkrcali zopet na trg Eotyos in šli nazaj v baziliko sv. Štefana.
150.000 otrok pri sv. obha ilu
Drugi dan kongresa je bil dan otrok. 150 tisoč se jih je zbralo z vseh delov Madžarske, da v čudovitem redu in vzgl?dni pobožnosti prisostvujejo pontifikalni sv. maši, ki jo je za otroke bral največji ljubitelj otrok pariški kardinal Verdier. Vsi otroci so pristopili tudi k sv. obhajilu. Otroci so nosili v rokah snopičke z žitnimi klasji. ki so jih nabirali že tedne in ledne, in vsak klas je pomenil eno dobro delo, ki ga je otrok napravil Ako bi razvrstili klopi, v katerih so klecali otroci med to prekrasno sv. mašo, bi dobili "Okni dolžine, in 300 duhovnikov je skozi dve polni uri delilo otrokom sv. obhajilo in 300 drugih jc iz njihovih rok sprejemalo snopičke zlatega klasja, ki bo na posebnem prostoru slovesno zažgano v spomin vseh dobrih del, ki so jih madžarski otroci napravili za čim največji uspeh evharističnega kongresa. Med sveto mašo jc kardinal Verdier nagovoril otroke v francoščini in jim dejal, da na svetu ne bo miru lako dolgo, dokler večni zakoni, ki jih je zapisal Kristus, ne bodo postali javna last vseh kristjanov. Po sv. maši so otroci odšli v nepreglednem sprevodu proti mestnemu trgu, kamor jih je povabil mestni
Papežev nagovor po radiu v nedeljo ob t0.30
Castel Gandolfo, 27. maja. AA. (Havas.) f Sv. oče bo v nedeljo ob 10.15 prebral poslanico evharističnemu kongresu v Budimpešti, nato bo pa po radiu udeležencem kongresa podelil svoj blagoslov.	j
Sv. oče bo govoril v latinščini. Takoj po nagovoril bo vsem udeležencem evhnrističnegn kongresa podelil svoj apostolski blagoslov.
Papežev nagovor bodo prenašale vse madžarske, italijanske, francoske, belgijske, nizozemske, jugoslovanske, poljske, češkoslovaške, južno- in severnoameriške radijske postaje. Sv. oče bo govoril iz svojega letnega bivališča v Castel (iandolfo.
župan na zajtrk v meslni liiiš. /opet so zvonili vsi zvonovi, nn obeli straneh otroškega sprevoda so stali v špalir jn tisoči in tisoči kmečkih fantov in deklet v pestrih narodnih nošah. Tudi i/. Češkoslovaške. Romunije in Jugoslavije so prišle narodne noše. ki so delale špalir sprevodu nedolžnih otrok.
Zastopstvo Hrvatov
Budimpešta, 27. inaja. b. Danes ob 4. popoldne se je pričelo drugo mednarodno zborovanje. Danes je prišel na vrsto predstavnik Hrvatov dr. Eduard Miloslavič., profesor sodne medicine na medicinski fakulteti ter honorarni profesor pastoralne medicine na bogoslovni fakulteti, bivši profesor patologije in bakteriologije na Manjuet University v Milhvaukeeu v Zedinjenih državah in bivši docent patološke anatomije ua dunajski univerzi. Profesor Miloslavič jo nagovoril navzoče: »Vaša emirienca, legat sv. očeta, preodlični gospodje kardinali, pre-vzvišeni gg. nadškofje in škofje, katoliški bratje in sestre vsega sveta! Nam Hrvatom je presveta Evharistija zveza ljubezni, ki edina lahko reši in preporodi ta svet. Potoni presvete Evharistije smo zedinjeni z vsemi narodi sveta v zadovoljstvu iu protestiramo prol: vsakemu brezboštvu. V ljubezni, ki ima v presveti Evharistiji svoj najmočnejši izraz, gradimo tudi mi nove temelje sloge, miru in sreče med narodi vsega sveta. Kakor vedno, lako je ludi danes ves hrvaški narod krepko ob strani sv. Petra. S svetim zanosom in sinovsko vdanostjo pozdravlja sv. očeta papeža Pija XI. v osebi njegovega legata, preodličnega kardinala Paccelija.«
Nocoj bo evharistična hrvaška pobožnost v kapucinski cerkvi in hrvaški katoliki se pripravljajo za velikonočno pobožnost katoliških mož pod vedrim nebom na Trgu junakov.
Davi je bila v kapucinski cerkvi posebna pobožnost za hrvaške romarje. Sveto mašo je daroval nadškof Rafael Rodič, pridigo o presveti Evharistiji pa je imel hrvaški metropolit prevz. nadškof dr. Alojzij Stepinac. Ob 9.;i0 je bila svečana služba božja v katedrali sv. Štefana, ki jo je daroval atenski škof msgr Kalavaski. Ob 11. so se pričela svečana zborovanja posameznih nacionalnih skupin. Tudi hrvaška skupina je imela svečan sestanek, na katerem so govorili prevzv. g dr. .losip Srebrnič, škof krški, Anton Metzger, ga. Sofija Brajša in msgr. dr. Vekoslav \Vigner. Ob U. je bi! sestanek katoliških esperantistov in sestanek katoliških časnikarjev, ki jih je bilo nad 180.
Kardinal Vetdier francoskim udeležencem
Budimpešta, 27. maja. A A. Havas: Francoski kardinal Verdier je dopoldne govori! francoskim udeležencem evharističnega kongresa in dejal med drugim:
»Svojo navzočnost na tem kongresu sinete smatrati kot srečo svojega življenja. Včeraj, med evharistično apoteozo, izraženo v procesiji na Donavi, ko smo bili združeni preko odposlanca svetega očeta 7. zastopniki vseh narodov, v prvi vrsti 7. zastopniki Španije, ki jo posebej omenjam zaradi njenega trpljenja, sem sam pri sebi pomislil: Poleg nas so dežele, kjer so se zadnje čase odigrali dogodki, ki zbujajo grozo toliko ljudem. Ali m Bog s svojo previdnostjo izbral Budimpešto, da pomaga zaceliti tako strašne rnne in da pokaže no samo katoličanom, temveč vsem ljudem, pota, ki vodijo k miru preko usmiljenja.«
Zagrebška vremenska napoved: Jasno.
Dunajska vremenska napoved: Jasno in lo-plo, z zapada se bližajo motnje vremena.
Zeniu nska vremenska napoved: Prevladovalo bo j.isno v vanj kraljevini z nekaj jutranje megle Nekoliko pooblačitve čez dan na skrajnem zahodu in v gornjem primorju, kjer ulegne biti ludi nekaj dežja. Čez dan b« toplota poskočila, noč bo pa še precej hladna.
ČSR pred očmi Evrope
London, 27. maja. AA. (ČTK.) Dopisnik nekega delavskega londonskega lista je spraševal češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofto. Med drugim ie dr. Krofta izjavil:
»Mi nismo militaristični, toda svoje svobode ne smemo prodajati. Branili jo bomo do konca. Naša zgodovina je vrsta dolgih bojev za svobodo, ki smo jo opevali, koder so se naše legije borile skupaj z zavezniki v svetovni vojni. Problemi se lahko lepo urede, toda vsi morajo biti pripravljeni podrediti se zakonom in ustanovam demokratske države. Nobena država ne bi mogla dovoliti kršitev zakona in vsiljevanja političnega prepričanja. Zastopnike Hen-leinove stranke jc vlada lepo sprejela pod dvema pogojema: da priznajo, da je osrednja vlada tisti organizem, ki ima odločiti o vseh vprašanjih tičo-čih se življenjskih interesov države in da pristanejo, na našo sedanjo smer zunanje politike, zvesto metodam sodelovanja med vsemi državami brez izjeme, ne glede na obliko njihove vladavine.«
Praga, 27. maja. e. Dne 31. maja bi se moralo nadaljevati zasedanje češkoslovaškega parlamenta. Danes pa je bilo objavljeno, da bo prihodnja seja sklicana pismeno in sicer tedaj, ko bodo pogajanja za manjšinski pravilnik toliko dozorela, da se bo lahko o njem govorilo v parlamentu.
Italijansko mnenje:
Odločno za mir, v resnem primera pa brezpogojno z Nemčijo
Od našega posebnega poročevalca.)
Rim, 27. maja. Informacija z merodajnega mesta o stališču, ki ga zavzema državno vodstvo Italije v češko-nemškem 6poru, se glasi, da Italija z vsemi sredstvi dela za ohranitev miru in da jo trdno prepričana, da se bo dosegla mirna poravnava. V to smer kažejo vse konference ministra za zunanje zadeve, grofa Ciana in vsi rezultati njegovih dosedanjih razgovorov. Ker pa je nek del francoskega tiska izrazil mnenje, da bo Italija, ako bi prišlo do resnega konflikta, ko bi bil mir postavljen dejansko na kocko, Nemčijo pustila samo, oziroma da njena diplomacija že zdaj zavzema stališče, ki dopušča to domnevo, tukajšnji me-rodajni krogi brez oklevanja izjavljajo, dp bo Italija v takem primeru brezpogojno na strani Nemčije in da so velesile o tem že davno poučene, da so torej vesti dela francoskega levičarskega časopisja golo tipanje. '
Istotako izjavljajo v Rimu, da francoski tisk nima točne slike o stališču Poljske. Poljska uradno svojega zadržanja v bodoče ni še z nobeno besedo ne po diplomatični poti ne po tisku ni opredelila, toda v Rimu so natančno in zanesljivo poučeni. da Poljska prehoda ruske armade skozi svoje ozemlje v pomoč Češkoslovaški in njenim zaveznikom pod nobenim pogojem ne bo dovolila in se mu bo z oboroženo silo postavila nasproti, ako bi USRR to poskusila. Zato ne more biti govora o tem, da bi v konfliktu med ČSR in Nemčijo zavzela sta.išče, ki bi omogočilo ruskim sovjetom poseči v dogodke v prid CSR oziroma Franciji, če bi bila ta primorana zavzeti sovražno stališče proti Nemčiji. Vesti, da bi bil Beck izjavil nemškemu poslaniku Mollkeju, da bi v primeru resnega spora Poljska priskočila na pomoč ČSR oz. Franciji, je gladko izmišljena. Sicer pa pravijo v Rimu, da je tudi poljska diplomacija prepričana o mirnem izidu češkoslovaško-neniškega spora, ker po mnenju v Varšavi Nemčija vojske noče.
V Rimu samem to mnenje popolnoma delijo, pravijo pa, da je Italija za v^ak primer dobro pripravljena in da je baš ta oko'.nost dragocen pripomoček v sedanji diplomatični borbi za ohranitev miru. V soboto je sklicana seja ministrskega sveta, na kateri bodo padle važne odločitve.
Poročilo angleškega
opazovalca
London, 27. maja. AA, (DNB.) Reuter objavlja sedaj, da ee je eden izmed njegovih dopisnikov osebno prepričal, da se nemške čete res niso pomikale proti češki meji. Ta dopisnik je na nemški strani ugotovil, da j« bilo »vse popolnoma mirno«. 50 km proč od meje ni ugotovil sploh nikakega premikanja čet. Na nasprotni strani pa jc dopisnik povsod ugotovil navzočnost vojske Vojaki so stra-
žili mostove, ceste in železnice in je vse to dajalo vtis, kakor da hočejo vsa ta prometna sredstva vsak čas pognati v zrak.
London, 27. maja. TG. V zunanjem ministrstvu potrjujejo vest, da je angleška vlada vprašala tako v Beriinu kakor v Pragi, če bi posebni odposlanci angleške vlade, ki bi »e za nekaj časa naselili na nemškem ozemlju češkoslovaške države, utegnili kaj koristiti za pomiritev položaja. Iz Berlina je prišel ugoden odgovor. Predstojnik srednjeevropskega oddelka v angleškem zunanjem ministrstvu William Strang bo te dni odpotoval v Pariz, Berlin in Prago, da se z dotičnimi vladami dogovori o načinu, kako bi angleški opazovalci v sudeteko-nemških krajih mogli najbolj uspešno koristiti pomirjenju med prebivalstvom ter zmanjšati napetost med Nemčijo in Češkoslovaško, dokler da se notranji mtr ne doseže zakonitim polom s sporazumom med praško vlado in Henleinovo stranko. William Strang namerava z angleškim vojaškim odposlancem v Pragi obiskati tudi vse obmejno ozemlje in se na lastne oči prepričati o dejanskem položaju.
Pariz, 27. maja. AA. (Havas) Štabni načelnik vojaškega letalstva general Vuillemin se odpelje v družbi petih častnikov 29. maja t London, kamor ga je povabila britanska vlada. Na Angleškem bo ostal do 4. junija ter si bo ogledal razne enote in šolo vojaškega letalstva.
Maršal Petain:
Pariš, 27. majnika. TG. Na kongresm bivSih bojevnikov v Parizu je govoril tudi stari maršal Petain, ki je med drugim dejal tudi sledeče značilne in po vsebini tako težke besede:
»Vojaki, bojevniki, prišel je čas, ko bomo morali zaživeti vojaško miselnost iz velike svetovne vojne. Če bodo Francozi složni, bodo nspešno branili nsodo svoje domovine. Preprečili bodo, da bi zmaga premaganih še napredovala do popolnega poraza zmagovalcev.«
Bivši bojevniki so strme poslušali resne besede starega vojskovodje. Ko je svoj govor končal, so ga pozdravili z nepopisnim navdušenjem.
Mednarodna letalska razstava v Belgradu je pripravljena
Belgrad, 27. maja. AA. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je davi ob devetih obiskal v spremstvu prvega pomočnika vojnega ministra generala Aleksandra Stojanoviča in svojega kabinetnega šefa dr. Dragana Protiča belgrajsko sejmišče, kjer l>odo jutri odprli veliko mednarodno letalsko razstavo. Na sejmišču 60 predsednika pozdravili general Dušan Simovič, poveljnik letalstva, Tadija Sondermajer, podpredsednik Aerokluba, Milan Slojanovič, predsednik sejmišča, inž. Matič in mnogi drugi, Predsednik si je z živahnim zanimanjem ogledal vse prostore, ki jih bodo jutri odprli občinstvu ter se informiral zastran podrobnosti pri pripravah in organiziranju te razstave.
Belgrad, 27. maja. m. Na belgrajskem velesejmu bo jutri dopoldne slovesno odprta prva mednarodna zrakoplovna razstava, na kateri sodelujejo skoraj vse evropske države s svojimi modeli. Ob priliki prve mednarodne zrako-plovne razstave v Belgradu je izšel tu Letopis jugoslov. letalstva, ki nosi na prvi strani sledeče besede Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla: »Močno letalstvo je za naš narod porok ntirn. Ko delamo za povzdigo našega letalstva, delamo hkrati za mir in bodočnost naše države.« Ob otvoritvi razstave bo knez namestnik kot predsednik kr. Aerokluba imel prvo uvodno predavanje za cel ciklus predavanj, s katerimi bodo naši zrakoplovni strokovnjaki propagirali ja-čanje našega zrakoplovstva. Ob priliki te mednarodne razstave bodo naše letalstvo obiskali zastopniki letalstva iz Italije, Nemčije, Češkoslovaške, Poljske, Romunije in Belgije.
Codreanu obsojen
na 10 let robije
Bukarešta, 27. maja. AA. Rador: Vojaško ar-madno sodišče je zjutraj ob 3.30 po posvetovanju, ki je trajalo 3 in pol ure, izreklo obsodbo v pro-eesu proti Codreanu. Tako se je končala razprava, ki je trajala 4 dni. Codreanu je obsojen na 10 let robije, 10 let izgube častnih pravic in na plačilo 2000 lcjev za sodne stroške.
I
■
I r.
Seja ožjega glavnega odbora JRZ
Belgrad, 27, maja. AA. Včeraj je ves dan zasedal ožji glavni odbor JRZ pod predsedstvom predsednika stranke dr. Mflana Stojadinoviča. Seje so se udeležili tudi ministra dr. Anton Korošec in dr. Mehmed Spaho, podpredsednika glavnega odbora JRZ, dalje minister dr. Miha Krek, senator Dušan Trifkovič, narodni poslanec Ljuboniir Pan-tič, minister dr. Dušan Letica, ki je blagajnik glavnega odbora JRZ. od članov ožjega odbora pa so se seje udeležili Stevan Cirič, Svetozar Stanko-vič, minister Dobrivoj Stošovič, minister Vojko Cvrkič, minister dr. Niko Novakovič, minister Dju-ra Jankovič, n. r. Ugrin Joksimovič, senator dr. Mile Miškuliu, poslanec dr. Franc Klar, Svetozar Stankovič, Pozderac in senator Uzeir Aga Hadži-hasanovič. Zaradi bolezni pa so izostali od seje ministri Dnigiša Cvetkovič, dr. Šefkija Behmeu in dr. Fran Kulovec.
Sejo je začel predsednik dr. Milan Stojadinovič ler je nato podal izčrpno poročilo o splošnem političnem poloiaju, ki je obsegalo zunanjo in no-tranjo politiko. Za njim je podal svoje poročilo tajnik glavnega odbora poslanec Ljubomir Pantič, o celotnem stanju organizacije stranke JRZ in še posebej o stanju po posameznih banovinah. Iz tega poročila je razvidno, da je stranko JRZ osvojil ves narod in da število strankinih članov raste iz dneva v dan. Skupno je do zdaj organiziranih 297 okrajev s 3047 občinami ter z ozirom na to ni organiziranih samo še 52 okrajev.
Odbor je začel nato razpravljati o poročilu blagajnika ministra' dr. Dušana Letice in tajnika Dušana Trifkoviča, ki sta podala poročilo o stanju blagajne in o nepremičninah, ki so last JRZ. Iz poročila je razvidno, da je po sklepu sodišča imovina bivše narodno-radikalne 6lrankc, in sicer premičnine in nepremičnine, prešla r last JRZ kot edine zakonite naslednice bivše radikalne stranke, kar je že v podrobnosti tudi s formalne zakonske strani izvršeno. Glede tega vprašanja eo sklenili, da ee imovina JRZ pametno varuje, da jo je treba tudi pomnožiti. V svojem poročilu je blagajnik dr. Dušan Letica zaprosil člane odbora, da ga zaradi prevelike zaposlenosti razrešijo dolžnosti blagajnika in da izvolijo drugega. Oubor je zatem izbral za vršilca dolžnosti strankinega blagajnika sedanjega tajnika Dušana Trifkoviča.
Začela se je vsestranska razprava o splošnem strankinem delu in o njenih organizacijah, v zvezi s tehnično izpopolnitvijo in poepeševanjem strankinega dela. O tem vprašanju je podal obširno po-Točilo tajnik glavnega odbora minister dr. Miha Krek. V razpravo so posegli vsi člani odbora ter so soglasno sprejeli potrebne sklepe. Na podlagi poročila strankinega tajnika dr. Mihe Kreka so odobreni statuti akademske mladine »Slovenski jug«. Minister dr. Miha Krek je bil izvoljen za stalnega delegata glavnega odbora v glavnem odboru mladinske JRZ.
Vlada v Mehiki duši upor
Nowyork, 2T7. maja. AA. Štefani: Pristaši generala Cedilla so vkorakali na ozemlje zvezne držav© Guaranjusto in pretrgali glavno železniško progo iz Mehike v USA. Vlak iz Teiasa, ki je vozil v Mehiko, je kakih 30 milj južno od Slovisa skočil s tira. Več ljudi je ranjenih.
Mexico, 27. maja. AA. Havas: Vojno ministrstvo je objavilo, da prehaja sedaj borba proli pri-
Kdo bo plačal dolgove nekdanje
Avstrije vprašaje Amerika Nemčijo
TVashington, 27. maja. AA. (Havas) Komisija f» nadzorstvo nad denarnim tržiščem je sklenila prepovedati emisijo nemških obveznic na dolarje, ki složijo za izplačilo kuponov nemškega posojila — vse dotlej, dokler rajh ne pojasni, kako misli poravnati dolgove bivše avstrijske vlado. Ta komisija je dovolila Nemčiji, da je lani vrgla 69 milijonov dolarjev obveznic na ameriški trg. vendar je opozorila ameriško javnost na nevidni dolg, ki ga nemška vlada ni hotela objaviti iz strahu, da bi tako odkrila podatke o svojem oboroževanju. V sklada z ameriškimi zakoni je Nemčija pred-
ložila nove poročilo o svojem finančnem položaju, a spet ni navedla nevidnega dolga, in sploh ni z ničimer namignila na obveznice dolga bivše avstrijske vlade. Izvedelo ge je, da je ameriška vlada pred kratkim poslala berlinski vladi noto, v kateri ugotavlja, da ji Nemčija odgovarja za vse avstrijske dolgove. Nota je ostala brez odgovora. Nadzorna komisija zahteva, da so Nemčija pouor-no izreče glede načina, kako misli poravnati ta dolg, potem bi šele dobila dovoljenje glede lansi-rnnja svojih novih obveznic v navedenem znesku na ameriškem tržišču.
«m
Po španskih bojiščih
Salamnnca, 27. maja. AA. Havas: Vrhovno poveljstvo je objavilo, da so rdeči pri Belagueri in Trenipu napadli z ogromnim vojnim materialom. Povsem pa so bili odbiti s težkimi izgubami. Od začetka ofenzive v Kataloniji so rdeči izgubili 25.000 mož. Na fronti pri C-astellonu so nacionalisti zavzeli nekaj postojank. Na teruelski fronti so zavzeli Siero de la Crux in Fuente del Corido. Včeraj so rdeči na bojišču pustili 300 mrtvih in ranjenih, nacionalisti pa samo 150.
Cerbere. 27. maja. AA. (Havas) Snoči okoli 21.30 je prebivalstvo Cerbere na lepem zaslišalo brnenje letalskih motorjev in zagledalo snope luči, ki je najbrže izvirala od protiletalske obrambe. Reflektorji so res odkrili letalo, čigar znakov pa niso mogli spoznati; letalo je prihajalo od Bag-noulla z morja. Tako je letalo letelo nekaj časa nad francoskim ozemljem. Da ubeži luči reflektorjev se je letalo spustilo proti zemlji, nato se pa iznenada vzravnalo in preletelo neki bližnji grič. pri čemer je vrglo na zemljo ves svoj tovor, kakšnih 10 razstrelilnih bomb in več vžigalnih. F.kspiozivne bombe so priletele na železniško garažo postaje v Cerberi in na dve sosednji poslopji, ter so razdejale streho na teh poslopjih. Člove-
ških žrtev ni bilo. Iz strahu pred novim bombardiranjem so se Cerberčani zatekli v predor Ri-beral. Na mesto Porbes niso metali bomb, toda železniška zveza s tem mestom je pretrgana.
Italiiaaske iz&ube
Rim, 27. maja. AA. (Štefani) Po uradnih podatkih znašajo izgube legionarjev v bitki na jugu od F,bra od njenega začetka 9. marca do 24. t. m. 76 častnikov in 041 legionarjev padlih, enega častnika in 11 legionarjev jx>grešajo. 4 so ujeti, 207 častnikov in 2305 vojakov je pa ranjenih. Celotne izgube znašajo 3245 mož.
Odbor za nevmešavanje spet zaseda
London, 27. mnja. b. Mednarodni odbor za nevmešavanje je imel včeraj že zdavnaj napovedano sejo. Rusija še vedno odklanja vse predloge z izjemo enega, ki pa je postranskega pomena med številnimi predlogi britanskega načrta zn umik prostovoljcev iz Španije. Ostale države so ta načrt v celoti sprejele Obstoja gotovo upanje, da bo tudi Moskva spremenila svoje stališče.
stašem generala Cedille v odločilno borbo. Vladno letalstvo skuša uničiti sovražna letališča. Včeraj se je nadajevala bitka okoli vasi, kjer so se zbrali uporniki. Vladna letala so razpodila uporne čete pri EI Salti. Oddelki generala Cedille so napadli vas Jerbabuen in pobili več vaščanov. Ko so prišli vladni oddelki, se jc razvila kratka bitka in 60 uporniki izgubili 90 mož. Med ubitimi je tudi vodja oddelka Jezus Mandujano. Na vladni strani je bilo ranjenih več vojakov, en kapitan in general Salinas.
Pod čedalje hujšim pritiskom zvezne vojske so pristaši uporniškega generala Cedilla v neredu bežali na vse strani. V zadnjih 36 urah se je 13 kolovodij generala Cedilla in okoli 13.000 mož vdalo vladi. Senat je izdal odlok, s katerim jemlje oblast guvernerju in visokim uradnikom v San Luisu, pristašem generala Cedille, in imenuje začasno za guvernerja generala Rivas«, sedanjega šefa vojaških operacij pri San Luisu.
Japonska dobila novo vlado
Tokio, 27. maja. TG. Reuterjev urad poroča, da je na Japonskem v vojaških krogih nastalo veliko razburjenje zaradi delnih neuspehov japonske armade na kitajskih bojiščih. Krivo delajo vlado. ki da ni zadosti podpirala armado in je ovirala vojaške operacije z vsemi mogočimi političnimi oziri. Vojaške kritike so našle poslušna ušesa na dvoru in japonski cesar je v četrtek sprejel de-misijo vlade. Novo vlado je takoj sestavil zopet princ K a n o j e , toda spremenil je nekaj zelo važnih ministrskih most. Zunanji minister Hi-rota ni več v novi vladi ter je postal novi zunanji minister general U g a k i. Prosvetni minister je postal general A r a k i, vojni minister general 11 a g a t i, prometni minister pa general I n a -ga te, finančni minister pa industrijec I k e d a. Dejansko imajo japonsko vlado v rokah sedaj generali in admirali in bo nova vlada z veliko odločnostjo pognala v tek vojaške operacije na Kitajskem. V diplomatskih krogih v Tokiu so s presenečenjem vzeli na znanje pojav skoraj popolnoma generalske vlade, ker pričakujejo novih zaostritev z velesilami.
Rdečega žiga na nedeljskih izvodih »Slovenca« ni, zato pa je v nedeljski prilogi tiskan poseben znak za nagradno žrebanje, ki ga naj kupovalci, ki se mislijo udeležiti nagradnega žrebanja, izrežejo! Ne pozabite! 152 bogatih daril Vas čaka!
Dr. Stojadinovič o kulturnem pomenu dobrih cest
Belgrad, 27. maja. m. Kakor je »Slovenec« že poročal, bo imelo Jugoslovansko društvo za ceste 4. in 5. junija kongres v Ljubljani; Za kongresno številko »Glasnika jugoslovanskega društva za ceste« je dal izjavo tudi predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. Med drugim pravi dr. Stojadinovič v svoji izjavi, da se kulturni nivo posameznega nnroda ceni po razvoju in stanju njegovih ustanov, ki negujejo duhovno iu pospešujejo materialno kulturo. Med ostalimi viduimi manifestacijami so ceste prav tako ogledalo te kulture. Zaradi tega smatram, da se mora izpopolnitev in moderniziranje naših cest razvijati z onim tempom, s katerim se razvija tudi naša splošna kultura. To pa pomeni s hitrejšim tempom, ker so naše ceste zaostale za potrebami in zahtevami modernega prometa. Kraljevska vlada stori vse potrebno, da čim bolj omogoči pravilni in hitri razvoj modernizacije naših cest ter je za dosego tega cilja našla možnosti za najetje notranjega posojila ene milijarde dinarjev za velika javna dela v letu 1935 in štirih milijard v tem letu. Iz teh posojil bo precejšen del kredita določen za graditev cest.
Vojni minister Marič
rmt v •••
po Turctjt
Carigrad, 27. maja. AA. Anatolska agencija objavlja: Jugoslovanski vojni minister general Marič je včeraj na rušilcu Kokatape s svojo soprogo zapustil Mudanijo in ob 12.43 prišel na pomol Findikli. Spremljali so ga general Afima Gunfuzu, pomočnik načelnika generalnega štaba, in admiral Sukru Okara s spremstvom. Med vožnjo je turško brodovje s streli iz topov pozdravljalo jugoslovanskega vojnega ministra. Ko je rusilee pristal, so jugoslovanskega vojnega ministra pozdravili vojni zastopniki vseh zavezniških držav, zastopniki oblasti in občine in jugoslovanskega konzulata. Oddelek vojske z godbo je izkazal vojaške časti. Jugoslovanski vojni minister se je nastanil v hotelu Pera Palače in si bo danes ogledal znamenitosti mesta in razne muzeje.
Danes popoldne sta si general Marič in nje-' gova gospa ogledala pomembnosti mesta. Drevi oli 20.30 se odpeljeta. Turška vlada jima je dala na razpolago poseben vagon, ki ga bodo prlključi'.l brzemu vlaku.
Za dokaz končanih študij na univerzi — diploma, ne več samo spričevala
Belgrad, 27. maja. m. Prosvetni minister je na podlagi splošne uredbe o vseučiliščih izdal odlok, da se morajo na vseh fakultetah, ki še nimajo nove fakultetske uredbe, izdelane po predpisih splošne uredbe o vseučiliščih iz leta 1931, predpisi teb fakultetskih uredb glede podeljevanja potrdil o položenih izpitih na fakultetah razumeti tako, da kandidati polagajo izpite po predpisih teh fakultetskih uredb, toda kot dokaz o fakultetski izobrazbi se ne morejo izdajati spričevala o položenih državnih (diplomskih) izpitih, temveč diplome. Vsak kandidat, ki položi vse izpite, ki jih. ©odpisuje fakultefska uredba, in ki želi, da*ii#Jbu izda potrdilo kot dokaz, da je dokončal vseučiligke nauke in da ima fakultetsko izobrazbo, mora vložiti prošnjo, da se mu izda diploma v ftsuglu čl. 227 splojne uredbe o vseučiliščih. KaadMttu se lahko izdajo spričevala o položenih državnih (diplomskih) izpitih, toda ta spričevala ne morejo nadomestovati diplome, kakor tudi ne nobeno drugo potrdilo o diplomiranju, ne oziraje se na to, s kolikimi kolki je kolkovano. Z oziroin na gornjo določbo bo morala izdati med drugimi pravna fakulteta v Ljubljani vsem diplomiranim pravnikom diplome, ki jih bo treba taksirati s 500 din. Do sedaj je izdajala samo tri spričevala, ki so se taksirala po 30 din.
Glavni prosvetni svet
Belgrad, 27. maja. AA. Z ukazom kr. namestnikov in na predlog prosvetnega ministra so postavljeni v glavni prosvetni svet v prosvetnem ministrstvu med drugimi tudi dr. Ramovš, redni prof. ljubljanske univerze, dr. S u š n i k Lovro, načelnik prosvetnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani, Fran K o č e v a r, prof. I. realne gimnazije v Ljubljani, L e b a r Anka, upravitelji-ca šole za defektne otroke v Ljubljani, in B o g i i
Ferdinand, šolski nadzornik v Mariboru.
*
Belgrad, 27. maja. AA. Danes dopoldne je bila seja gospodarsko-finančnega odbora ministrov pod predsedstvom finančnega ministra Dušana Letice. Na seji so med drugim sklenili dovoliti brezcarinski uvoz tisoč vagonov pšenice.
Belgrad, 27. maja. AA. Za zboljšanje našo ovčjereje je kmetijsko ministrstvo podelilo podporo 500.000 din kmetijskim oddelkom banskih uprav za odkup dobrih plemenskih ovnov. Ti ovni se bodo proti majhni odškodnini odstopili ovčje-rejcem.
»Naš dom« v vaš dom!
Zahtevajte prvo številko na ogled, do konca maja se lahko udeležite še žrebanja. Dobitek celotna zbirka Kari Maya! Celoletna naročnina znaša samo 20 din. Dosedanje čudo: Vsak, ki je naročil list na ogled, ga je obdržal! Poizkusite še vi, stane vas itak nič, če vam ne ugaja. Pišite na upravo: >N a š dom«, Maribor, Koroška cesta št. 5.
Osebne vesti
Belgrad. 27. maja. m. V 6. pol. skup. so prevedeni naslednji nastavniki meščanskih šol: Antonija Ardelj na Jesenicah, Mihajlo Jovanovič na T. deški meščanski šoli v Ljubljani in Bogomir Srebre na meščanski šoli v Brežicah.
Na prvo mešano meščansko šolo v Belgrad je prestavljen Josip Kos, nastavnik II. mešč. deške šole v Mariboru.
K poštnemu ravnateljstvu v ^Sarajevu je prestavljen Vladimir Trošt. višji kontrolor 6. skup. na pošti Sarajevo I. Na pošto Kranj I je prestavljena Dora Keržan, višja kontrolorka na pošti Ljubljana II.
V 5. skup. je napredoval za kontrolorja na železniški postaji Novo mesto Jožef Božič, dosedanji kontrolor na postaji v Štorah.
Z razsodbo državnega sveta je z ukazom napredoval od 26. novembra 1937 v 7. skup. za višjega prometnika Leopold Stropnik.
Z odlokom finančnega ministra je prestavljen Nikola Lichtenegger, podpoverjenik finančne kontrolo pri oddelku Dolnja Lendava k oddelku Planina pri Rakeku.
Z odlokom generalnega ravnatelja državnih železnic je strojevodja Gregor Pavlin od kuribiiške izpostave v Novem mestu prestavljen v kurilnico Belgrad, iz belgrajske kurilnice pa je presiavijeu v ljubljansko kurilnico strojevodja Matej Rada-novič .
Proslava 100 letnice kraljeve garde
Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavel čestitata gardnim častnikom.
Ob 20 letnici upora v Radgoni
Bilo je pred 20 leti — v četrtem letu vojne 1 Sila je prikipela do vrhunca — v dalji pa se je že pričela zaznavati zarja svobode! Majska deklaracija je razgibala vse naše ljudstvo, mu dala poguma in novega upanja. Deklaracijski val, upanje na Jugoslavijo — vse to je vplivalo tudi na naše može in fante na bojiščih in garnizijah. Upor v Judenburgu je bil prvi zunanji izraz nove miselnosti. Nekaj dni za tem pa je sledil upor 97. polka v Radgoni.
. - - -

Mesto (X), kjer so bili ustreljeni Andrej Melihen (desno zgoraj) in njegovi tovariši
Vodje tega upora sta bila Andrej Melihen in Rudolf Ukovič Oba sta bila vojna ujetnika v Rusiji, po premirju pa sta se vrnila domov. Po kratkem dopustu sta morala zopet nazaj h kadru. Bila sta prepričana o propadu Avstrije in sta verovala v novo Jugoslavijo. Ko so se možje in fantje shajali in se skrivoma razgovarjali o majski deklaraciji, o osvobojenju, sta bila Melihen in Ukovič nekaka voditelja. Na nekem takem sestanku so bili izdani. Melihen je navdušeno govoril o majski deklaraciji in svoj govor zaključil z vzklikom »Živela Jugoslavija« — ko je vdrla v lokal vojaška policija in mu napovedala aretacijo.
Melihen je bil kot računski podčastnik med vojaštvom silno priljubljen in je njegova aretacija vzbudila veliko vznemirjenje,- Izbruhnil je upor, ki pa ni bil dovolj pripravljen in ne dovolj premišljen, da bi privedel do večjega uspeha. Uprle so se le tri čete, ki 60 bile nastanjene v Kodo-ličevi vojašnici in v barakah na dvorišču, dočim ostale čete, ki so bile nastanjene na gradu in v barakah pod gradom za upor niti vedele niso.
Upor je izbruhnil v noči od 23. na 24 maja 1918 ter je bil kmalu zadušen. Nastopilo je vojno sodišče, ki je sodilo hitro in strogo.
Že dne 27. maja eta bila za Kodoličevo vo-jaSnioo, kjer so bile nastanjene nporne čete, ustreljena Melihen in Ukovič Dva dni pozneje so bili nstreljeni še Anton Žvab, Marko Fraj, Peter Hvala, Liberat Velan in Italijana Giovanni Ma-niacco ter Riccardo Wreeh.
Ukovič ie umrl z vzklikom »Živel Slovenec in Hrvat!«. Žvab in tovariši pa so peli, ko so jih vodili na morišče, slovenske pesmi. Svoje zadnje pismo staršem, ki ga je pisal pol ure pred smrtjo. Je sklenil Ukovič z vrsticami: »Le še eno prošnjo imam do Vas, da moje kosti ne bodo ležale tuKaj, ampak da jih ponesete v mojo domovino in da bodo rožice cvetele na njih kakor na nedolžnem otroku.«
Ne pozabite
da bo 15. julija 1938
nagradno žrebanje
za naročnike in kupovalce »Slovenca"
Postanite takoj naročnik najboljšega slovenskega dnevnika »SLOVENCA«!
152 nagrad Vas čaka, ki so vredne nad 100.000 din!
Lastništvo »Slovenca«
Njegova želja se še ni mogla izpolniti. Toda leta 1935 so bile kosti Ukoviča in tovarišev prenesene s pokopališča v avstrijski Radgoni na pokopališče v Gornji Radgoni v svobodno slovensko zemljo. Tu počivajo sedaj ti junaki skupaj z Maistrovimi borci, ki so padli v bojih za Radgono v dneh 4. do 6. februarja 1919.
Gornja Radgona se pripravlja, da bo za 20-letnico njihove velike žrtve postavila tem junakom dostojen spomenik. Prvotno je bilo določeno, da naj bo spomenik na pokopališču. Po zamisli g. arh. Kregarja iz Ljubljane pa naj, bi se spomenik postavil na prenovljen in reguliran, vzvišen trg pred župno cerkvijo. Na tem, od vseh strani vidnem prostoru, naj bi stal spomenik v spomin na junake, na čase trpljenja iz bojev za svobodo ter v opomin, da bomo znali čuvati zemljo, za katero smo prelili svojo kri!
Odbor za postaviv spomenika je usvojil zamisel g arh. Kregarja in upamo, da bodo načrti kmalu gotovi in dostopni javnosti
Vsekakor je pozdraviti misel, naj bo spomenik na vidnem, vsakomur dostopnem prostoru in ne na pokopališču, kjer bi bil 6krit in bi tako ne služil v celoti svojemu namenu.	' t < ■>»
ZAHTEVAJTE VEDNO
drobnozrnate filme
najtanjše plasti
Isochrom
FILM ZA VSAKO VREME
Isopan
FILM ZA DOBRO REPRODUKCIJO VSEH BARV
FILMI ZA NAJOSTREJŠE POVEČAVE
18
To
DIN
17 DIN
Razstava slov. likovne umetnosti v Mariboru
Maribor, 27. maja.
Lc še dva dni nas ločita od otvoritve največje slovenske razstave likovne umetnosti, kar smo jih do sedaj v naši domovini imeli. V nedeljo, 29. t. m-, ob 11 dopoldne bo v prostorih Unionske dvorane slovesna otvoritev. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel ban dr. Marko Natlačen, organiziral pa jo je umetniški klub v okviru letošnjih proslav 20 letnice osvobojenja. Razstava vzbuja žc sedaj veliko zanimanje in obisk so obljubili razni visoki in odlični gostje od drugod. Razen gospoda bana 6i ogleda razstavo ravnatelj umetniške galerije kneza Pavla v Belgradu g. Kašanin, a po dobljenih obvestilih je verjetno, da jo obišče v prihodnjih dneh tudi Nj. kralj. Vis. namestnik Pavle osebno. Za zunanje obiskovalce bo dovoljena polovična vožnja na naših železnicah.
Razstava bo nudila popoln pregled vsega sodobnega slovenskega likovnega snovanja. Obsegala bo več ko 150 slik in nad 30 kipov, tako da bodo za razstavišče uporabljeni tudi stranski prostori Unionske dvorane na Aleksandrovi cesti. S svojimi deli bodo zastopani skoraj vsi sedanji aktivni slovenski slikarji in kiparji. Tako bo to edinstvena prilika, da se naša javnost seznani z našo likovno umetnostjo v celoti, S tem bo Maribor znova pokazal, da hoče biti tudi kulturno 6redišče prve vrste, zalo smo prepričani, da bo javnost pravilno razumela ; velike napore in žrtve prirediteljev ter jih nagradila s številnim obiskom.
Vlom v trgovino
Vlomilci odnesli blaga za 6500 din
V noči od 24. na 25. maja je bilo vlomljeno v prodajalno Zadruge drž. uslužbencev v Velenju. Zlikovci so se lotili trgovine kar na sprednjih vratih tik ob cesli. Ključavnico na zunanjih vratih so odbili s cepinom, katerega so potem pustili na mestu. Notranja vrata 6o odprli z vitrihom, katerega so tudi pustili v vratih. Odnesli so več kosov blaga za moške obleke, nekaj klobukov, 6 parov čevljev, precejšno zalogo salam, hleb kruha in še razne malenkosti. Škoda se ceni na 6500 din. 0 vlomu so bili takoj obveščini orožniki, ki pridno zasledujejo vlomilce.
ITALIJA
in obrežja njenih treh morja Vas najprisrčneje vabijo, da preživite zdrave in radostne počitnice — Svetovni miljč — Panorama nenavadne lepote
Vzdrževalni in potni stroški so zelo malenkostni zaradi nmlenih Vam ugodnosti Nakazila za hotele in bencin	Znižanje vožnje po železnici (50—70%)
Pojasnila: E. N. I. T., Petra Kociea br. 6, Beograd in vsi potniški in prometni uradi
;»,/-:sr- " . ,r, c •» ■/; ^"oV^
+21 W "'p-rT
Celje, 26. maja.
Že snoči je v Vojniku in okolici zavladalo praznično razpoloženje. Vojniška fara se je pripravljala na veliki dan, ko bodo kmetje velike vojniške fare izpregovorili svojo krepko besedo in pokazali moč kmečke zavednosti. Tisoč mož in fantov se je zgrinjalo, na njih licih pa jc sijalo veselje, ko so prihajali v trumah, na kolesih in vozovih, na otvoritveno prireditev tabora velike narodne igre Miklovc Zale. delo agilnega in povsod priljubljenega vojniškega kaplana g. Davorina Petančiča, ki se je toli trudil, da je prireditev tako odlično uspela. Nad 150 ljudi je sodelovalo pri igri, ki jo je režiral avtor sam. Takih prireditev nismo navajeni, pa nas je zato tako vžgala. Umetno po/o-rišče so napravili domači fantje v župnijskem gaju. Prireditev je bila veličastna in bo ostala vsem v trajnem spominu. Krasen je bil pogled, ko so zagoreli kresovi, v vseli treh cerkvah je .bilo plat zvona, Turki so pridrveli s hriba v gaj. Najlepše in simbolično je bila podana vrnitev Zalike: obleče se v narodno nošo pokaže se pred vrati Serajnikove hiše vsi ljudje vstanejo, visoko na drevesu pa zaplapola trobojnica.
Danes pa so v Vojniku na vseli hišah /a-plapolale državne trobojniee. množice so se zeriniale sko/i trg proti Višnji vasi, kjer je bilo zbirališče. Ob 0 je krenil mogočen sprevod skozi trg: na čelu so jezdili na konjih postavni naši fantje, za njimi nad 150 kolesarjev, godba, zn njo so stopali odborniki Kmečke zveze in zastopniki sosednjih fara. dekleta v narodnih nošah, skupine, avtomobili in vozovi. Veličasten je bil pogled na sprevod, ki se je pomiknl po državni cesti proti župnijski cerkvi, kjer je bila ob pol 10 služba božja. Po službi božji je bilo pred cerkvijo kmečko zborovanje, katerega se je udeležilo nad l">00 ljudi. Načelnik okrajne Kmečke zvo/e g. Kebov ir Tcharij pri Celin je pozdravil /borovnlce. posebno načelnika KZ g. Brodarja, celjskega župana g. A. Mihelčiča,
Tabor kmečke zveze v Vojniku
Mogočna manifestacija kmečke zavednosti
zastopnika Kmetijske zbornice župana g. Turn-ška, g. inž. Dolinarja iz Celja in kanonika in dekana g. Žagarja iz Nove cerkve. Po njegovih uvodnih besedah je godba zaigrala himno KZ, nakar jc izpregovoril načelnik g. Brodnr. Krepko so padale besede velikega borca, ko se je spomnil časov, ko se je moral naš kmet lx>riti proti Turkom, njegove besede pa so klicale k pozornosti, kajti mnogd hudih ran je moral naš narod že preboleti, četudi ni prihajal v našo deželo Turek. Naše sile bomo strnili v močnejše vrste, postali bomo opreznejši. Naša Kmečka zveza mora rasti in z njo mora rasti tudi moč kmečkega stanu, da si bo s svojo organizacijo branil svoje pravice. Kmečka zveza šteje že nad 70.000 članov. Ta armada pa mora še rasti, zajeti mora v svoje vrsto vse člane vsakega našega doma, ker je to v interesu našega slovenskega naroda, v interesu našo lepe Jugoslavije. V imenu Kmetijske zbornice je pozdravil zborovalce zastopnik g. Turnšek, ki je govoril o kmečki zavednosti. Nato je i/pregovoril celjski župan g. A. Mihelčič. Njegove besede so krepko odmevale in padle v javno zahtevo /a pravice kmečkega stanu in v izpoved dr J. E. Kreka, da so se bratje tesno združili, zapeli i/, srca in povedali svetu, dn so enega duha! Gosp. kanonik in dekan Žagar je presenetil /borovalce in udaril par močnih v opomin, da ne iščemo opore na jugu, še manj pa nn severu, ampak v nnši slogi! Načelnik okrajne Kmečko /veze g. Robov je zaključil zborovanje s pozivom, da se vsi zborovalci udeleže velikega tabora Kmečkih zvez celjskega okrožja v Petrovčah dne 19 junija
Popoldne ob 4 je bila /opet prireditev Mi-klove /ale, katere sc je udeležilo ogromno število ljudi.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na pra/.e.n žclodec kozorcc naravne »Franz-Josef grcnčice«.
Slovenski javnosti
Stoletja in stoletja se že borimo za svoj obstanek. Borba na gospodarskem, socialnem, kulturnem in političnem polju je bila zelo težka in zahtevala je mnogo žrtev. Toda Itolj kot kdajkoli prej bi se moralo danes slovensko ljudstvo zavedati svojih velikih nalog in dolžnosti, ki jih ima napram sebi in svojim potomcem, liolj kot kdajkoli bi se morali Slovenci danes zavedati, da natn je kot malemu visoko kulturnemu jugoslovanskemu narodu zagotovljena bodočnost 6anio v primeru, če bomo znali varovati to, kar smo si priborili, in če bomo znali vzgojiti in pripraviti 6voj rod tako, da 1k> krepko in neomajno stal na braniku svoje kulture.
Premnogi znaki kažejo, kako se pojavlja med slovenskim ljudstvom težka bolezen, ki postaja vedno hujša. Ti znaki notranjega razkroja, ki so prodrli ponekod že do korenin, terjajo, da so jim posveti vsa pažnja in pozornost, da ne postanejo usodni. Temu niso krive samo današnje slabe socialne razmere; so še drugi vzroki, ki ogrožajo naše moralno in fizično zdravje, našo moč in napredek. Vedno bolj prihajamo do zaključita, da je bodočnost naroda najtesneje povezana z njegovo moralno krepkostjo. In kje so vzroki, da se ruši ta krepkost? Alkoholizem, ki ga nikakor no smemo pojmovati samo kot pijanost, marveč kot vsesplošno zlo, ki mu je sam kot posredni ali neposredni spremljevalec, je prizadejal mnogo škode v našem narodnem gospodarstvu, mnogo je škodoval rasti naše narodne kulture in napravil mnogo socialnega gorja. Kjer ni treznosti, tam je beg iz življenja, kjer ni značajnosti, tam je omahljivost, kjer ni volje in moči, tam je obup.
Preveč puščamo Slovenci v nemar, da se razraščajo destruktivne sile alkoholizma, premalo si prizadevamo zavarovati so proti njemu in njegovim zlim posledicam. Premalo se zavedamo, da je alkoholno vprašanje za Slovence najbolj pereč problem gospodarske, socialne, kulturne in prosvetne politike, in da bi ga kot takega bilo treba reševati. Alkoholno vprašanje je zadeva vseh Slovencev in zato mora napram njemu zavzeti stališče ves narod.
Da se vzbudi za to vprašanje prepotrebno zanimanje, bo letos od 28. maja do 4. junija treznost ni teden. Uverjeni smo, da se bo vzbudilo prepotrebno zanimanje, uverjeni pa smo tudi, da bo vsak posameznik storil svojo dolžnost.
Bodimo trezni in propagirajmo treznost povsod. Pomagajmo tistim, ki imajo slabo voljo, da si opomorejo. Starši, vzgajajte otroke v tem duhu in jih navajajte k abstinenci. Pristopajte v trez-nostne organizacije in jih podpirajte duhovno in 6t varno.
Častno predsedstvo: dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine — dr. Rozman Gregorij, škof ljubljanski — dr. Vladimir Golija, predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani — dr. Vladimir Ravnihar, podpredsednik mestne občine ljubljanske — dr. Alojzij Juvan. predsednik mestne občine mariborske — Alojzij Mihelčič — predsednik mestne občine eeljske.
Pripravljalni odt>or Lige proti alkoholu: Zveza kulturnih društev — Prosvetna zveza — Jugoslov. učiteljsko združenje, sekcija za dravsko banovino — Slomškova družba — Gasilska za-jednica za dravsko banovino — Dravska skavtska zupa — Osrednji odlior društva Bran-i-hor — Delavska zbornica — Zbornica za trgovino, obrt in industrijo - Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa — Jugoslovanska ženska zveza, sekcija za dravsko banovino — Jugoslovanska Unija za zaščito dece — Rafaelova družba.
Treznostni teden
od 28. maja do 4. junija
Sobota, 28. maja: Seja širšega odbora za treznostni teden ob 20 v Akademskem domu. Dnevni red: 1. Otvoritev, 2. Organizacija treznostnega dela v Sloveniji (referat). 8. Liga proti alkoholizmu. 4. Slučajnosti.
Nedelja, 29. maja: Slavnostna otvoritev treznostnega tedna ob 10 dopoldne. Istotam. 1. Nagovor predsednika pripravljalnega odbora. 2. Namen in pomen treznostnega tedna (referat). 3. Nagovori zastopnikov. 4. Ogled razstave.
Ponedeljek, 30. maja: Predavanja zdravstvene sekcije: 1. Vpliv alkohola na zdravstveno strukturo Slovenije (dr. I. Pire). 2. Organizacija in delo protialkoholnih dispanzerjev (dr. Marinčič). 3. Razgovor in resolucija.
Torek, 31. maja: Predavanja pedagoške sekcije: 1. Šola in alkohol (V. Jagodič). 2. Sredstva za protialkoholno delo v šoli in družini (M. Zor). 3. Razgovor in resolucija.
Sreda. 1. junija: Predavanja gospodarske sekcije: 1. Alkoholizem in gospodarska struktura Slovenije ter novi pogledi na alkoholno gospodarstvo (VI. Kuret). 2. Razgovor in resolucija.
Četrtek, 2. junija: Predavanja gospodinjske sekcije: 1. Družina in alkohol (ga. dr. Pintarjeva). 2. Odnos gospodinje do alkoholnih vprašanj (ga. V. Lapajne, ga. dr. Groesmonn). 3. Razgovor in resoluci ja.
Predavanja bodo v Akademskem domu. Pri-Četek ob 20.
Petek, 3. junija: Seja pripravljalnega odbora Lige proti alkoholizmu.
Protialkoholna razstava treznostnega tedna prikazuje sadne soke in konzervirano sadje, slovensko protialkoholno propagando, slovenski proti-alkoholni tisk. mladinsko in zdravstveno protialkoholno zaščito. Obisk razstave brez vstopnine.
Stop
• v
tce
V nedeljo 29. maja ima naša župnija veliko slovesnost. G. prošt K. Čerin nam l>o v škofovem imenu umestil novega g. župnika, dosedanjega našega kaplana g. Snioliča Jožefa. Vsa župnija se na ta dogodek z veseljem pripravlja, da tudi na zunaj pokeže, da hoče biti vdana svojemu priljubljenemu dušnemu pastirju. Bog blagoslovi njegovo delo med nami!
GMDO
pri trstu
Zlati otok. Plaža. Jezero. Morske termalne kopoli
nofel ESPLANADE Molel MILANO
I. raz. ob obali II.raz.veskoml.,prosp.
Penslon VILLA REALE
Park ob obali. Hotelski boni reda »C<
Hotel METROPOLE
Moderni komfort. Cent. lega. Zmerne cene.
LY»IA DRUŽINSKI IHHTEL
Bll7.n obrežju. Tek. votla. Izvrstna kuhinjo. Popolni pension od Lit. 20 do 22. Govori sc jngnsl. Prospekt
Penslon ..AHA SPI460IA"
Oh morju. Družinski hotel. Pension od I.it. 25'— naprej. Prospekt
Penslon LITTORIA
Moderni komfort. Obrežna bližina. Zmerne cono. Prosnekti
Kaj pravite
?
Pri nas je navada, da sc mnogo govori o marsičem in navada je tudi, da ugibamo o vzrokih jelike in raka. Za jetiko so znani vzroki, za raka pa nc. Samo eno jc gotovo, da za jetiko zbote in umirajo tisti, ljudje, ki so lačni, za rakom na ie-lodcu pa največkrat tisti, ki jedo preveč in predobro. V vse mir ju in v življenju vlada čudežni naravni zakonik. Naši človeški cakoni proti jetiki in proti raku niso popolni, kajti boiji pravni red zahteva, naj se najprej vzroki bolezni odstranijo, to jc: naj imajo lačni siti pa samo toliko, da se Potem prvi ne bodo dobili raka.
ljudje dovolj hrane, ne bodo prenajedli. jetike, drugi pa ne
povedalo prodajali in razširjati št. 2 časopisa »Novi študent«, dalje knjigo »Almanah hrvatskih sveučilištaraca«, št. 9 lista »Lička sloga« in letak >Bratska gospodarska sloga i eeljačka 6loga proglas«. Tiskano vse v Zagrebu.
—	Nove telefonske relacije je dovolilo ministrstvo pošte med nekaterimi mesti v Sloveniji z mesti v Grčiji, Italiji in Nemčiji. Novo progo in pristojbine so razvidne iz priloge »Službenih novin« št. 116, stian 694—695.
—	Huda prometna nesreča se je v sredo pripetila v Starem trgu pri Trebnjem. Hlapec Franc Novak iz Sv. Heleno pri Mirni se je peljal na vozu, v katerega jo bilo vpreženih par konj, proti Trebnjem. Ko se je pa bližal konjema avto, ki je vozil s hitrostjo 30—35 km, z nasprotne 6lrani, sta se konja splašila, ee iztrgala vpregi in pobegnila. V zadnjem trenutku ee je avtomobil hotel izogniti, kar je pa povzročilo nesrečo, da se je prekucnil v cestni jarek. V vozilu sta sedela mož in žena, zadnja je pa tako nesrečno padla naprej, da si je ob oknu poškodovala glavo in razrezala obraz; tudi hlapec je dobil poškodbe na roki. Obema je nudil prvo |k>iiioč zdravnik g. dr. Ciril Dereani. Ponesrečenko so takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
—	Zdravilišče Slatinn-Radenci je bilo zaradi povodnji en dan zaprto. Sedaj je pa zopet vse v najlepšem redu, na kar opozarjamo vse, ki nameravajo v Slatino-Radenci iskal zdravja in počitka.
—	Milijoni za javna dela. Vprašanje regulacije Mure se mora, kakor so dokazale prav zadnje katastrofalne povodnji, rešiti. Regulacija reke počasi napreduje. Sedaj so razpisana gradbena dela za premostitev Mure pri Petanjcih v tiru bano-vinske ceste med Grabanošem—Radenci in Gede-rovci. Dola za premostitev Muro so proračunana na 4,t)97.646 din. Licitacija za oddajo del je razpisana za 30. junija ob 11 na tehničnem oddelku banske uprave. Stroški za preložitev banovinske ceste Podvin—Lesce so proračunani na 8,445.205
CCooper kot dvojnik legendarnega modrobradca; Claudette Colber kot
njegova osma in zadnja žena v duhoviti in veseli filmski komediji
Osma iena modrobradca
premiera!_KINO MATICA Telefon 21-24
Ljubljana
V soboto, dne 28. maja 1938
Gledališče
Drama. Sobota, 28.: Pokojnik. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 29.: Zadrega nad zadrego. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 30.: Ženitev. Red Sreda. — Torek, 31.: zaprto.
Opera. Sobota, 28.: Rigoletto. Red A. — Nedelja, 29.: Trubadur. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ponedeljek, 30.: zaprto. — Torek, 31.: zaprto.
Ure, zlatnino za birmo
najceneie pri
A. Fuths, Židovska uleca 3
Prireditve in zabave
»Slovenska scena mladih« priredi s sodelovanjem Ruske kolonije 10. julija zabavni umetniški večer na prostem. Nastopili liodo priznani umetniki. Vsa cenjena društva prosimo, da upoštevajo ta datum t. j. 10. julij, pri svojih prireditvah.
Sestanki
Iz Legije koroških borcev. Krajevna organizacija Legijo koroških borcev v Ljubljani ima v v soboto, diie 28. maja ob 20 članski sestanek v gostilni pri »Sokolu«. Ljubljana. Pred Škofijo 18-1. Sestanek je zelo važen, zaradi česar je udeležba obvezna.
Cerkvena glasba
Cerkev M. B. v Križankah. Jutri slovesno praznovanje Marije Pomočnice kristjanov. Ob pol il slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa solemnis z. orkestrom, zl. Josip Gruber. Graduale Virga Jesse floruil, zl. A. Foerster. Ofert. Ave Maria, zl. K. Greith. K blagoslovu: Tantum ergo, zl.
Opereta, revija, veseloigra!
Čarobna igra
Danes premiera!
Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Najnovejši in najzabavnejši pevski film sezone! Z njim je prekosila znamenita in priljubljena
Marta Eggerlh
svoje nepozabne filme »Škrjanček poje«. »Clo-Clo« itd.
Za smeh in zabavo skrbe: Hans Moser. Paul Horbiger, Theo Lingen, Lucie Englisch
Kino Union
Telefon 22-21
Koledar
Sobota, 28. maja: Avguštin, škof; Viljem, opat.
Nedelja, 29. maja: (6. povelikonočna nedelja). Marija Magdalena Pazzi, devica. — Mlaj ob 15. — Herschel napoveduje spremenljivo vreme.
Novi grobovi
V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala rr. Marija Ogorevc, ki je 45 let zvesto služila pri rodbini prof. dr. E. Šlajmerjevi. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. — Na Viču je ugledni družini Benkovi smrt iztrgala ljubljenega sinčka Janeza, ki ga bodo pokopali danes ob 4 popoldne na viškein pokopališču. Naj jima sveti večna luč. Žalujočim naše iskreno sožalje!
Na praznik Vnebohoda je Bog poklical k sebi 06-letnega posestnika Jurija Zuža iz Št. Jurija ob Taboru. Pokojni je bil z.elo priljubljen mož in je 30 let opravljal službo grobarja. Marsikoga je potolaži! ob grobu, dokler niso njega položili v krsto. Zadnje čase je bolehal, pa je bolezen tako Bogu vdano prenašal. Pokojni zapušča ženo ter sinova Franca in Valentina, ki je cerkovnik v Trbovljah. Pokopali ga bodo danes ob 10 dopoldne. Naj mu bo Večni dober plačniki Svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
se irlasl pozdrav na Škotskem, v
deželi, kjer 8 mesecev v letu dežuje. Toda 12 mesecev v letn nži-vajo Škoti odličen nov bonbon
505 S ČRTO,
ki je tam kakor tudi po ostalem svetu poznan in priljubljen
S05
BONBON EVROPE
izdeluje pri nas samo »UNION«, ZAGREB
—	Slovenska straia v Ljubljani ima v nedeljo, dne 29. t. m. ob pol 10 dopoldne svoj prvi redni občni zbor v posvetovalnici KTD (Jugoslovanska tiskarna) in no v Rokodelskem domu — s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora, 2. poročila odbornikov, 3. volitve novega odbora, nadzorstva iu razsodišča, 4. predlogi in sklepi. 5. slučajnosti. — V primeru nezadostne udeležbe bo občili zbor čez pol ure ob vsaki udeležbi. Ker je narodnoobrambno vprašanje pri nas prav zadnji čas najbolj pereče in važno, prosimo nujno vse prijatelje »Slovenske straže«, da se našemu vabilu odzovejo zanesljivo! — Odbor.
—	Groblje vabijo I V soboto, 4. junija ob pol !) zvečer in na binkoštno nedeljo, 5 junija ob 3 popoldne bo -na velikem samostanskem dvorišču v Grobljah uprizorjena veličastna verska igra »Slehernik': ki sla jo po starodavni verski igri
firiredila llugo Hofniaunsthal in Oton Zupančič, gra l>o uprizorjena z velikim številom igralcev, 7. godbo, petjem, orglami itd. Oder bo krasno urejen in tako prirejen, da bo igra vidna z. vsega dvorišča. Dohodki se l>odo porabili za jiopravo znane cerkve v Grobljah. Kdor hoče videli nekaj res lepega in veličastnega, naj pride v Groblje 4. ali 5. junija. Prometne zveze so zelo ugodne. Železniško postajališče na meslu. Za Ljubljančane bo lo najlepši in najcenejši izlet. Pridite I
_ Prešernova koča na Stolu lx> od 28. maja
naprej stalno odprta in oskrbovana
—	Izpremcmbo rodbinskega imena je dovolila hanska uprava dravske banovine Janezu 1'oplal-rtik. pristojnemu v občino Velika Nedelja, v Težak.
—	Prepovedan tisk. Službene novino št, 116 objavljajo, dn je drž. pravdništvo v Zagrebu pre-
dinarjev. Licitacija del bo 6. junija ob ll na terenski tehnični sekciji v Ljubljani, Blehveisova c.
—	URE, nakit zn birmo čuden, Prešernova 1.
—	Služba cestarja je razpisana v območju okrajnega cestnega odbora Radovljica, in 6iceT na banovinski cesti I. reda št. 2 Podvin—Lesce—Bohinjsko jezero za progo od km 31.500 do km 37.667. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in tfe smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odshtženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti je vložiti najkasneje do 15. junija 1938 pri okrajnem cestnem odboru v Radovljici.
—	Z a m e s c c junij — posvečen presv. Srcu Jezusovemu — priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeča premišljevanja in molitvenike: Premišljevanje o božjem Srcu Jezusovem, 31 premišljevanj spisal p. M. Holeček 16din; Posvečena družina (Vrtnice za leto 1938), spisal Janez I.angerholz 15 din, vez. 22 din; Dobri Zve-ličar (Vrtnice za leto 1937), spisal Jožef Seiger-schmied 10 din. vez. 28 din; Vrtnice, junijska po-božnost v čast Srcu Jezusovemu, 6pisal Janez Za-bukovec 15 din, vez. 22 din; Prcsvcto Srce Jezusovo. kratka premišljevanja za mesec junij, spisa". M. Jurhar 14 din, vez. 21 din; Nevesta presv. Srca Jezusovega — Sv. Marjela Marija Alacoque in če-ščenje božjega Srca, spisal dr. J. Valjavec 8 din; Obljubo Srca Jezusovega, spisal R. Pate 8 din; Pri božjem Srcu, premišljevanje za prve petke devetih služb, molitvenik z rdečo obr. 16 din, zlato 20 din; Presvcto Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src. II. izd., molitvenik, rdeča ohreza 28 din, zlata 40, Kraljevanjc Srca Jezusovega v družini, govori o. Mateja Crowley-Boeveya (Nebeške rože II. zv.) 10 din, vez. 15 din
—	Poškodba in nesreča. Zidarja Vinka Fingu-šta iz Novili Jarš je nekdo v četrtek zvečer tako močno udaril s topim predmetom po glavi, da je dobil hude poškodbe ler so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Včeraj popoldne je neki avtomobil podrl pri Medvodah 52 letnega občinskega reveža Julija Lovljana, ki je tudi hudo poškodovan po glavi.
—	Naši izseljenci imajo le redko priliko, da bi nas obiskali. Vendar so zadnja leta v navadi organizirani skupinski obiski naših rojakov. Poli ebno je, da vzdržujemo vezi z izseljenci s čim številnejšimi obiski. Upoštevati pa moramo seveda, da so potovanja draga, kar marsikomu prepreči obisk domovine. Najlepša prilika se nudi rojakom, da nas obiščejo med Ljubljanskim vele-sejmom od 4. do 13. junija, ker so tedaj v veljavi vozne olajšave za obiskovalce velesejma v številnih državah. Tak>» bo n. pr. velja! lelos v Nemčiji 25% popust, na bivših avstrijskih železnicah 25 do 33.'j %, v Bolgariji 50%, v Franciji. Grčiji, Romuniji, Švici in Češkoslovaški 25%, v Madžarski 25—33% in v Italiji 30%. Na jugoslovanskih železnicah pa imajo brezplačen povralek. ,
—	Tudi na parnikih se bodo nudile obiskovalcem pomladanskega Ljubljanskega velesejma, ki 1m> od 4. do 13. junija, vozne olajšave; plačali bodo karte nižjega razredia. vozili se pa bodo v višjem razredu. Popust velja od 20. maja do 13. junija za prihod in od 4. do 20. junija za odhod.
—	Izleti za binkoštno praznike Zveze za tujski promet: 1. v Trst in Benetke, 2. v Gorico, Udi-ne in Trst, 3. v Trst, Opatijo in Reko, 4. na Plit-vička jezera in Crikvenico, 5. na Jezersko. 6. v Škofjo Loko, Ziri in Logatec, 7. v Postojno. Zahtevajte prospekte v vseh biljetarnicah Putnika.
—	Zveza /a tujski promet v Sloveniji. Ljubljana. se jc preselila iz. Tyr5eve ceste 1 (Palača Ljubljanske kreditne banke) na Tyr»uvo c.oslo 11 (bivša hiša tvrdke Žilic). Vhod iz Puliarjevo ulice.
maši: Marija, kako si lepa, z'..
St. Premrl. Po P. H. Sattner.
Naše dijaštvo
Pevska vaja, zadnja v tem šolskem letu, za akad. službo božjo pri oo. frančiškanih bo drevi od 6 do 7 in v nedeljo od 10 do 11. Pridite vsi! Pri vajah se bomo končno pomenili o našem izletu, ki ga priredimo v nedeljo, 29. maja popoldne.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1: mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič.
Poizvedovanja
Zgubila se je v sredo zvečer od Prečne ulice do Vidovdanske cestc zlata damska ura. Pošten najditelj se naproša, da jo proti nag»adi odda v trgovini Pauschin v Wolfovi ulici.
Na praznik se je izgubila boa na pokopališču ali po poti do tramvaja. Pošten najditelj sc prosi, da jo odda proti nagradi: Ceisar, Gosposvetska cesta 10,
Prevoz trupla sv. Andreja Boboia skozi Liubljano
Po poročilu iz Rima bodo prepeljali svetega mučenca Andreja Boboia D. J. iz Rima na Poljsko v Varšavo. Vlak s telesom svetnika bo dospel 10. junija ob 12.30 v Ljubljano na gl kol.
Ker se bc vlak zadržal v Ljubljani eno uro, prijazno vabimo vse občinstvo, da na primeren način počasti slovanskega mučenca in zaščitnika Poljske. — Način te počastitve se bo naznanil pozneje.
KINO KODEUF.VO
Danes ob pol 9. in jutri ob pol 9."uri dva velefilma:
Borba za dete
Willy Bttrgel — Lilian Harvey Dodatek Shakespeare-jeva komedija:
Kar hočete Elisabeth Berger
1 Otvoritev 1. slovenskega treznostnega tedna. Slavnostna otvoritev 1. slovenskega treznostnega tedna bo v nedeljo, 29. maja ob 10 dopoldne v dvorani akademskega doma na Miklošičevi cesti. Pripravljalni odber Lige pro.ti alkoholizmu naj vljudneje vabi in prosi vsa ona društva, ki jih zadeva in zanima reševanje slovenskega trezuost-nega vprašanja, da pošljejo k otvoritvi svoje opol-nomočene delegate, obenem pa poziva tudi ostalo slovensko javnost, da se otvoritve udeleži. Pripravljalni odbor Lige proti alkoholizmu.
1 Križanska moška in mladeniška kongregacija
obhaja jutri v nedeljo svoj prvi glavni družbeni praznik. Slovesno duhovno opravilo zjutraj in po-, poldne ob šestih. Med jutranjo sv. mašo' skupno obhajilo.
1 Bojevniki. V nedeljo, dno 29. t. m. se zberemo ljubljanski iu okoliški bojevniki na prelepem Rožniku, da počastimo spomin naših v svetovni vojni umrlih tovarišev in da se pogovorimo o bojevniških načelih. Ob 9 dopoldne bo daroval sv. mašo predsednik Zveze preč. g. Mirko Ratej iu imel ludi cerkven govor. Pevci bojevniki bodo med sv. mašo peli. Po maši bo na prostem pred cerkvijo zborovanje s sledečim sporedom: 1. Otvoritev zborovanja po predsedniku Zvezi- bojevnikov g. Mirko Rateju. 2. Petje: ?Oj ta soldaški boben«. 3. Govor o namenili Zveze bojevnikov (govori tajnik Zveze g Lukež Rudolf). 4. Počastitev v svetovni vojni umrlih bojevnikov (govori odbornik Zveze ravnatelj g Rajko Sloje). 5. Petje: »Oj Doberdob«), Vabljeni so vsi člani, prijatelji in svojci iz Ljubljane in okolice.
1 Za zgradbo dečjega zavetišča v Trnovem, ki bo veljalo okrog 2,500.000 din in stalo ob mestni
drevesnici, kjer jc bil nekdaj joUki vrt, jc mestna občina ljubljanska razpisala težaška, zidarska, žele-zobetonska ter krovska' dela v »Službenem liatu« z dne 28. t. m.
1 Lepo in dobro moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7.
1 Do 400 kg morskih rib. Včerajšnji petkov trg je bil srednje živahen. V mesto je bilo včeraj uvoženih do 400 kg raznih morskih rib. Zaradi lepega vremena in mirne noči je bil lov okoli Senja in otoka Prviča prav dober in bogat.. Okoli Sušaka je bil. lov slab. Na trgu je bilo včeraj prav mnogo sardel. Zelo so se pocenile skuše. Pred 14 dnevi so bile po 26 din kg, včeraj so jih prodajali po 14 din kg. Male sardele po 12, velike po 14 din. Zobatci 36, osliči 30, lubini 40, linji 28, trilje 40 din za kg. Domače sladkovodne ribo imajo stalno ceno. Ščuke 16, postrvi 40 din. Iz Bosne in iz hrvatskih rek so bili pripeljani lepi, veliki raki. Po velikosti eo bili od 3—7 din kom. Na trgu je bilo tudi nekaj rakov iz, Loške doline. Bili so po 3 do 4 din kg.
Ali že veste, da dobite sardine tovarna
„NEPTU N",
ki so prvorslne kvalitete, po neverjetno znižanih cenah v delikatesni trgovini
RAFKO K O R E T I O
Aleksandrova ccsta 4, poleg »Daj-Dama«. Oglejte si nizke cene v izložbah!
1 Barjansko okrožje ZFO priredi v nedeljo, dne 29. t. m. ob 8 zjutraj na Stadionu športne tekme, in siccr iz tvarinc, predvidevane v »Dopisih« za mesec marec. Tekmovanja naj sc udeleže tisti odseki, karo smo o tekmah obvestili. TekmovaH mora vsak član, ki je položil zaobljubo. V primeru slabega vremena tekem ne bo.
Ogenj v Kopitarjevi uliei
Ljubljana. 27. maja. Nocoj okoli 10 je izbruhnil v trgovini Josipa Omejca v Kopitarjevi ulici v Mahrovi hiši požar, ki bi utegnil postati nevaren. V lokalu namreč peč ni dobro vklekla, tako da se je ogenj razvnel in se razširil po lokalu. K sreči so nekateri gostjo gostilne pri »Cinkoletu«, ki so tedaj odhajali, opazili ogenj ter pozvali poklicne gasilce, ki so prihiteli z orodnim avtomobilom. Hkrati je bila na mestu tudi policija pod vodstvom g. revirnega nadzornika Lupinca. Gasilci so morali vdreti v lokal ter so nato nevarni ogenj zadušili. S tem je bila sleherna nevarnost odstranjena. Škoda je sicer malenkostna, utegnila pa bi biti katastrofalna, če ne bi bilo takoj na meslu naših vrlih poklicnih gasilcev.
jav
Zastopnik višjih poštnih uslužbencev pri ministru Cvrhiču
Belgrad, 27. maja. m. Minister za pošto, brzo-in telefon čvrkič je danes v spremstvu poslanca JRZ dr. Klora sprejel v svojem kabinetu predsednika Društva višjih poštnih uslužbencev dravske banovine g. Jožefa Penka iz Ljubljane. Gospod Penko je pri ministru j>oeredoval zaradi napredovanja in novih imenovanj višjega poštnega uslužbenstva pri poštni upravi v Sloveniji, nadalje glede službenih oblek in v vseh ostalih vprašanjih, ki se tičejo višjega poštnega uslužbenstva. G. minister je obljubil, de bo storil vse, da bo ugodil željam in prošnjam višjega poštnega uslužbenstva. Obljubil je tudi, da bo kmalu obiskal Slovenijo.
Uredba o narodnih parkih
Belgrad, 27. maja. AA. Ministrski svet je na predlog ministra za gozdove in rudnike izdal uredbo o narodnih parkih. Po tej uredbi se morajo predeli, ki imajo posebno naravno lepoto, ali ki so znanstvene ali zgodovinske važnosti ali takšni, ki imajo vse pogoje, da služijo fizični in duševni okrepitvi človeka, in ki morejo poleg tega tudi služiti tujskemu prometu, proglasiti za narodne parke. Vrhovno nadzorstvo nad narodnimi parki bo imelo ministrstvo za gozdove in rudnike. Kot posvetovalni organi bodo ustanovljeni pri tem ministrstvu in pri banskih upravah posebni odbori, v katerih bodo priznani strokovnjaki. Po potrebi bodo zaslišane tudi planinske in lovsko organizacije.
Belgrajske vesti
Belgrad, 27. maja. m. Včeraj dopoldne in popoldne je bila v glavnih prostorih JRZ seja ožjega glavnega odbora JRZ, kateri so prisostvovali skoraj vsi člani tega odbora. Iz Slovenije so bili navzoči : oba slovenska ministra dr. Korošec in dr. Krek, senator Smodej in poslanec dr. Klar.
Belgrad, 27. maja. AA. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra in sporazumno z notranjim ministrom izdal uredbo o okoliščinah, pri katerih se pridobe in izgube pravice do osebnih in rodbinskih doklad orožnikov. Po tej uredbi se te okoliščine v'celoti ujemajo z določili uredbe o osebnih in rodbinskih dokladah državnih uslužbencev.
Po kitarskih bojiščih
Hankov, 27. maja. AA. (DNB) Težišče bojev okoli Sučeva se je pomaknilo na prostor okoli Ilajfenga, kjer sc Kitajci odločno upirajo japonskemu prodiranju proti železnici. Po večdnevnih bojih, kjer so na obeh straneh imeli velikanske izgube, a Japonci niso mogli zabeležiti nobenega posebnega uspeha, so Kitajci iztrgali Japoncem v zaledju več krajev. Japonri pošiljajo zdaj ojačenja s severnega brega Rumene reke. Včeraj so japonska ojačenja prekoračila blizu Tajfenga Rumeno reko. Med tem so jih pa kitajska letala bombardirala in jim prizadejala velikanske izgube ter razdejala z bombami pontonski most. ki so ga Japonci zgradili čez reko.
Šanghaj, 27. maja. AA. (Havas) Nemški poslanik je obvestil zunanjega ministra, da |e nemška vlada sklenila odpoklicati vse nemške vojaške inštruktorje na Kitajskem Njihovo prošnjo, da bi smeli ostali na svojih mestih, je vlada odbila.
Po poročilih iz precej zanesljivega vira, je Japonska obljubila Nemčiji in Italiji precejšnje privilegije pri novi gospodarski izgradnji Kitajske. V teh krogih računajo tudi z bližnjim rimskim in berlinskim priznanjem novega režima na Kitajskem.