GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 27. JUNIJA 1958 LETO V., ŠTEV. 50 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo o delu Sveta za komunalne zadeve za leto 1957 Dodatno k že objavljenemu poročilu o delu Sveta za komunalne zadeve OLO za leto 195? (Glasnik St. 34 in 35 t. 1.) je inž. Marijan Prezelj, predsednik Sveta zn komunalne zadeve 01-0, izvajal: Tovariši in tovarišice ljudski odborniki! • • Za uvod v razpravo o delu Sveta za komunalne zadeve okraja Ljubljana. ki je bilo opisano v poročilu, vas bi rad opozoril na nekatere probleme, ki jim je Svet v preteklem letu posvetil največjo pozornost ter o njih razpravljal na svojih sejah. Problematiko, s katero se peča Svet za komunalne zadeve, moramo razdeliti na dve veliki področji. Prva zajema problematiko okraja kot cel ate, druga pa le področje mesta Ljubljana oziroma mestnih občin. Zaradi ostrine problematike komunalnih naprav in služb na področju mesta Ljubljane je bil Svet za komunaluo zadeve prisiljen, da ec bavi v večji meri s komunalnimi problemi mesta, kakor pa s komunalnimi problemi okraja oziroma občin, ki leže izven mestu Ljubljane. To je razvidno iz dnevnih redov sej Sveta za komunalne zadeve, ki so v omenjenem poročilu podrobno našteti. Vedeti moramo namreč, da obravnava Svet vse komunalne probleme mesta Ljubljane, p teden jih obravnava Mestni svet. Dvojni delokrog obravnavanja problemov je delno vplival tudi na fiktivno delovanje članov sveta. Do neke mere so bili tisti člani Sveta, ki stanujejo izven Ljubljane, nezainteresirani za ožje probleme me-*tn Ljubljane, kar se je odrazilo na njihovem obisku sej. Povprečen obisk sej je namreč znašal le okrog 66*/». Vendar pa lahko ugotovim, da je' posvetil Svet relativno nujvečii del *voje pozornosti problematiki LTprave cest OLO Ljubljana, kot eni izmed naj večjih ustanov okrajnega Značaja in ima njeno delovanje pomen za ves okraj. Trenutno vzdržuie Uprava cest 01,0 Ljubljana 940 km cest III. redu, poleg tega pa še 397 km cest na Področju mesta Ljubljane. Poleg Vodnih vzdrževalnih del opravlja "Prava cest OLO tudi rekonstrukcije in novogradnje na cestah III. reda in zu nekatere občine v okraju. , Jasno je, da je tako obsežen dclo-5rog dela zvezan s celo vrsto problemov, ki jih ne more rešiti samo 'Jpruva cest 01.0, temveč se mora ? njimi v veliki meri pečatj tudi ^Vet, ker so važni za vzdrževanje hromela na področju okraja in •fiesta. Najtežji problem, s katerim se jfioru ukvarjati vsako leto tako Svet ?°t Uprava cest OLO Ljubljana, Ifi zimska služba, posebno ob ne-fifidnem naletu snega. Uprava cest vsako leto ob sodelovanju Tajništva za komunalne zadeve OLO pripravi program za zimsko službo ob določenih predpostavkah. Vendar se pri realizaciji programa pojavijo nepredvideni faktorji subjektivnega in objektivnega značaja, ki imajo svoj odraz na nemotenem razvoju prometu v okraju in v mestu. Ker ne razpolaga Uprava cest z zadostno lastno delovno silo in mehanizacijo za zimsko službo, je prisiljena sklepati pogodbe z nekaterimi gradbenimi podjetji in komunalnimi zavodi, da ji ob nastopu potrebe takoj stavijo na razpolago določeno število delavcev ter kamione, tako za oranje snega kakor tudi za njegov odvoz. Ker pa gradbena podjetja zaposlujejo svoje kamione v veliki meri na gradbiščih izven Ljubljane, nastopijo pogosto primeri, da jih ne morejo pravočasno dostaviti ob določenem času na odrejeno mesto, zaradi česar se še tako brezhibno pripravljen program oranja snega zatakne in ga ni mogoče terminsko izvajati. To pa ima zn posledico, da motorna vozila ECZ in ostalega javnega prometa stlačijo sneg na glavnih cestah, zaradi česar nastanejo na njih plošče, ki povzročajo rednemu prometu velike težave, njih odstranitev pa zahteva velike napore in je združena z velikimi stroški. Svet je o tem problemu razpravljal ter sprejel sklep, da naj ECZ ustavi promet za toliko časa, dokler ne bodo ceste zorane. Stremljenje Sveta za komunalno zadeve je bilo usmerjeno predvsem na to, da bi se Uprava cest mehanizirala v taki meri, da bo sposobna opraviti prva dela po programu zimske službe t. j. oranje snega z last-niira sredstvi. Uprava cest bi morala dobiti vsaj še štiri šesttonske FAP-e. da bi bila kolikor toliko usposobljena za svoje naloge. Razumljivo je, du bi omenjena vozila uporabljala čez leto pri svojih rednih delili. 1 Velika pridobitev v začetku leta 1958 je bil stroj za odmetavanje in nalaganje snega, ki je rešil situacijo ob letošnjem nenadno padlem snegu. Poraba kamnitih agregatov iz leta v leto narašča, tako za redno vzdrževanje cest kakor tudi za razna dela pri ureditvi sodobnih vozišč. Uprava cest OLO ima sicer kamnolom v Podutiku, za katerega je že potrjen investicijski program in glavni projekt, vendar dela zelo počasi napredujejo. Uprava cest nima na razpolago potrebnih sredstev, njena kreditna sposobnost pa jo omejena, ker posluje kot zavod s samostojnim finansiranjem. Nujno jo zagotoviti potrebna sredstva za dograditev kamnoloma v višini ca. 90 milijonov dinarjev. Precejšnja ovira za uspešno poslovanje Uprave cest so neurejeni upravni prostori (na treh ločenih krajih) in skladišče ter menza za delavce. Tudi k reševanju tega problema bomo morali nujno pristopiti, če hočemo, da bomo imeli dobre ceste, kljub naraščajočemu prometu. Na problemih Uprave cest OLO sem se dalj časa zadržal, ker menim, da so zelo pereči in se iz dneva v dan zaostrujejo zaradi stalno naraščajoče motorizacije. Drug problem, ki mu je posvečal Svet precejšnjo pozornost, so vodnogospodarski problemi na območju okraja Ljubljana. S pomočjo vodnega sklada je urejal vrsto vodotokov na področju okraja, posebno pozornost pa je posvetil Kamniški Bistrici, ker je grozilo, da bo napravila veliko škodo, če vdere iz svoje struge. Izvršena zavarovalna dela so preprečila večjo škodo. Izdelan je kompleksni investicijski program za regulacijo Kamniške Bistrice na odseku Ihana do Kamnika ter bodo znašali stroški za vsa dela okrog 185 milijonov dinarjev, od česar je že investiranih 26 milijonov dinarjev. Z novim zakonom o varstvu voda so se pojavile nove naloge, predvsem v zvezi s preprečevanjem onesnažitve javnih voda. Ker je problematika na področju vodnega gospodarstva iz dneva dan boli pereča, je Svet predlagal predsedstvu OLO, da se ustanovi za okraj Ljubljana Vodna skupnost, ki bo združila vse interesente in zbrala potrebna sredstva, da bi z njih pomočjo reševala pereče probleme regulacij, melioracij, oskrbe z vodo in čiščenje odplak. Formiran je iniciativni odbor, da izvede vse potrebno za njeno ustanovitev. Posamezna dela na področju vodnega gospodarstva, ki so bila izvršena v letu 1957, so razvidna iz poročila. Problem, kj ga rešuje Svet tako v okrajnem kakor tudi mestnem merilu, je oskrba z električno energijo. 7. Zakonom o elektrogospodarstvu so postala elektro-distributivna podjetju komunalna podjetja, zaradi česar se je interes okraja in občine na njih delovanju še povečal. Na področju okraja Ljubljana imamo tri elektro-distributiv-na podjetja, in sicčr F.lektro Ljub-1 jana-mesto. Elektro Ljubiiana-oko-lica in Elektro Kočevje. Vsako od njih oskrbuje z električno energijo področje, ki ima svojo specifično problematiko In je za zdaj obstoj treh elektro-distributivnih podjetij utemeljen. Na področju okraja se je povečala poraba vse električne energije od leta 1945, ko je znašala 33.2 mili j. kWh na 178,2 milij. kWh v letu 1957 ali za 535*/». v mestu Ljubljani pa za 560*/o. konica je narasla za 500e/o. Poraba v gospodinjstvu pa se je v vsem okraju dvignila od 23,29 milij. kWh v letu 1945 na 18,6 milij. kWh v letu 1957, ali za 467°/» ter ima stalno tendenco naraščanja, kar pomeni, da se prebivalci hitro opremljajo z raznimi električnimi aparati, ki trošijo velike količine elektrike (ogrevanje in kuhanje). Na področju okraja v obsegu Elektro Ljubljana-okolica še ni elektrificiranih ca. 80 vasi, na področju Elektro Kočevje pa ca. 60 vasi. Zaradi nenehno naraščajoče porabe električne energije pa so so že pred časom pojavile velike težave v oskrbi prebivalcev g kvaliteto električne energije, predvsem pa na področju mestu. Na iniciativo bivšega MLO se je pričelo na rekonstrukciji obstoječega električnega omrežja ter so se oskrbovalne prilike na nekaterih mestih že delno popravile. Samo v letu 1957 je bilo zgrajenih 53 napajalnih trafopostaj in 1 RTP na območju Ljubljane, kar, predstavlja precejšen napredek v zboljšanju oskrbe mesta z električno energijo. Za sanacijo elektroenergetskih razmer na področju mesta bi bilo treba zgraditi še 82 TP in ojačiti nekatere kablovode ter del prostih vodov poknbliti. Stroški so omejeni na ca. 1.014 milij. dinarjev. Elektro Ljubljana bi mogla kriti iz svoje amortizacije 437 milijonov dinarjev, ostanek pa še n# zagotovljen. Za Elektro Ljubljana-okolica so preračunani stroški za sanacijo in rekonstrukcijo obstoječega omrežja na 590 milij. dinarjev, od katerih se pokrije iz amortizacije 339 milij. dinarjev, ravno tako tudi tu ostanek še ni zagotovljen. Pri Elektro Kočevje je potrebnih' za zgoraj omenjeni namen 156 milij. dinarjev, iz amortizacije se pokrije le 79 milij. dinarjev. Kakor je razvidno iz spredaj navedenih številk, bi bilo treba priskrbeti v višini 577 milij. dinarjev, za Elektro Ljubljana, 251 milij. dinarjev za Elektro Ljubljana-okolica in 82 milij. dinarjev za Elektro Kočevje ali skupaj 910 milij. dinarjev. Do potrebnih sredstev bi lahko prišli na dva načina. Če obstajajo možnosti, da se najame dolgoročno posojilo, katerega amortizacijska doba bo v skladu z dobo trajanja rekonstruiranega omrežja, potem bi se lahko anuitete v glavnem odplačevale z novo ustvarjeno amortizacijo in eventualnimi prispevki ljudskih odborov. V kolikor pa bi morali najeti posojilo pod neugodnimi odplačilnimi pogoji, potem bi odplačilo lahko izvršili s pomočjo zvišanja tarifo za maloodjcm, ker pooblašča zakon o elektrogospodarskih organizacijah občinske ljudske odbore, da predpišejo za nmloodjem in komunalni veleodjem višje cene kot so sicer predpisane, vendar se smejo ustvarjena sredstva porabiti le za razvoj elektrodistribucijske mreže. Svet je razpravljal o navedenih problemih in sprejel sklep, da se zaradi stimulacije varčevanja z električno energijo primerno uredi tarifa za maloodjcm. Drugi del problematike, ki jo jo obravnaval Svet, so nanaša na komunalne probleme mesta. Najobsežnejši problem na tem področju je rekonstrukcija ljubljanskega prometa, ki se je začela leta 1956 in bo dokončana do jeseni tega leta. Vendar bo določena dela, ki so v zvezi z odstranitvijo tračnic električne cestne železnice in popravilom vozišč možno izvršiti šele v letu 1959. v kolikor bodo na razpolago potrebna sredstva pri občinah. Svet za komunalne zadeve je večkrat razpravljal tudi o tarifah EC2, ker le-tn zaradi ugodnosti, ki jih daje delavcem, uslužbencem in študentom ter še ne popolnoma ekonomskih tarif za priložnostne potnike, izkaznic izgubo pri svojem poslovanju. O tem problehm namerava Svet razpravljati na Mestnem svetu, nakazan pa je tudi v našem poročilu. V zadnjem času se je zaostrilo vprašanje okrog oskrbe Ljubljane s plinom. Kolikor je znano, je mestna plinarna stara že skoraj sto let. leži urbanistično skrajno neugodno, naprave so dotrajane, navezana ie na uvoz plinskega premoga. V energetskem oziru predstavlja važno razbremenitev elektroenergetske konice. Zaradi navedenih razlogov ie že svoičns dal Svet za komunalne zadeve Ol O ini-tiativo. dn se pristopi k študiju za rekonstrukcijo mestne nlinarne na podlagi noornbe domačih surovin (lahkih ogliikovodikov) in na mestu. ki odgovaria urbanističnim potrebam mesta. Program je bil izdelan, potrien od komisiie zn revizijo investicijskih nrogrnmov LRS ter predložen Investicijski banki zaradi dodelitve potrebnih kreditnih sredstev. Vse strokovne komisije banke so dale pozitivno mnenje o programu in ga nriooročile upravnemu odboru v odobritev. Kakor smo informirani na finančna komisi ja banke ospornva rentabilnost na osnovi primerjav z drugimi programi zn plinarne, Vi >n izdelani na popolnoma drugačnih osnovali. V kolikor ne bodo dodeljena potrebna sredstvo v višini 224 milijonov dinarjev za rekonstrukcijo plinarne na novi lokaciji, potem bo prisiljena plinarna začeti s počasno rekonstrukci io na sedanjih osnovah ln lokaciji oh vedni nevarnosti, do ne dobi potrebnega plinskega premoga iz uvoza. Stroški rekonstrukcije znašajo po grobih ocenah 215 milijonov dinarjev, torej skoraj toliko, kolikor bi stala pova plinarna, ki bi izdelovala kvalitetnejši plin iz domačih surovin. Opozoril bi rad še na to, da se v svetu stalno veča poraba plina, ter predstavlja plin poleg elektrike zelo kvaliteten izvor toplotne energija Poseben problem predstavlja razširjena reprodukcija osnovnih komunalnih fondov, predvsem v onih delih mesta, ki so že izgrajeni, ter izgradnja vočiih komunalnih objektov (nnpninlni cevovodi, zbiralniki, rezervoarji iid.l. ki služijo za potrebe vse T.iubliane. Izgradnja teh fondov močno zaostaja zn izgradnjo mesta samega f>-r ima že nekatere negativne posledice, ki zaviralo pospešeno stanovanjsko gradnjo in poslabšujejo higienske prilike v Ljubljani. Rešitev tega problema je vezana z velikimi stroški, ki jih ne morejo predvideti v svojih proračunih niti okraj niti prizadete občine. Svet je mnenja, da bi bilo treba omogočiti prizadetim komunalnim zavodom in podjetjem najetje dolgoročnega posojila pod ugodnimi pogoji, dn bi pristopili k pospešeni izgradnji komunalnih naprav in služb. Amorti- zacijska doba zn posojilo bi morala biti v skladu z življenjsko dobo komunalnih objektov. Posebno vprašanje predstavlja snmofinansiranje komunalnih služb. Sedaj so že vse komunalne službe, kjer je mogoče ugotoviti individualnega potrošnika, prešle na pot popolnega ali delnega sumofinansira-nja, ki zajema enostavno reprodukcijo. Samofinansiranje pa še ni v vseh občinah mesta Ljubljane izpeljano do neposrednega koristnika usluge, ter bodo morali tako Svet za komunalne zadeve OLO, kot pristojni občinski sveti temu vprašanju posvetiti še nadalje vso svojo pozornost. Odprto je vprašanje finansiranja onih komunalnih služb, kjer ni mogoče ugotoviti individualnega potrošnika (vzdrževanje cest, javne snage na cestah, javne razsvetljave in javnih parkov in nasadov). Izdatki za te namene še vedno bre-mene okrajne in občinske proračune. Za ureditev tega vprašanja bo potrebno izvršili še vrsto analiz in študij, ki bi nam pokazali pot do njene rešitve. V svojili izvajanjih sem nanizal nekatere najbolj zanimive in pereče probleme s področja komunalne dejavnosti v okraju Ljubljana ter prosim ljudske odbornike, da v toku diskusije iznesejo svoja miš- ljenja o delu sveta in predloge za izboljšanje njegovega dela. Seji Okrajnega ljudskega odbora je prisostvovala tudi delegacija zbora volivcev terena Hrušica-Stepanja vas, ki se je po svojem predstavniku udeležila razprave o poročilu Sveta za komunalne zadeve OLO Ljubljana. V razpravi so sodelovali odborniki: dr. Marijan Dular, inž. Ivo Klemenčič, Ostoj Tuma, Franc Pi' pan, Frane Sitar, Ciril Fain, Kamilo Marine. Alfred Janko, Stane Keber, Marija Mesarič, Miha Berčič, Franc Drobež, predsednice Sveta za komunalne zadeve inž. Marijan Prezelj in delegat zbora volivcev z Litijske ceste. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA BOROVNICA 248. Na podlagi 2. odstavka 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-89/52) in 2. člena Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. list LRS št. 15-46/56) v zvezi s 25. členom Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 49-288/57) je občinski ljudski odbor Borovnica nu seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. februarja 1958 sprejel ODLOK o dopolnitvi odloka o gradbenih okoliših v občini Borovnica (Glasnik št. 98/56, Uradni list LRS št. 7/57). t. člen Za 4. točko 5. člena odloku se dodajo nove točke 5, 6 in 7, ki se glasijo: 4. Zemljišče jugovzhodno od okr. ceste Podpeč—Ig pare. št. 309, 310, 312, 316 in 317 k. g. Jezero. Zemljišče v tem gradbenem okolišu se sme uporabiti za zidavo večjih stanovanjskih enot. 5. Zemljišče, ležeče jugovzhodno od zemljišča, ki je navedemo pod točko 4. in to pare. št. 296, 299, 298. 300. 301. 302. 303, 305, 307, 313, 314. južni del pare. št. 406, pare. št. 439. 444, 445, 446, 447, 451, 452, 448 in 468 k. o. Jezero. Zemljišče v tem okolišu se sme uporabiti zn individualno zazidavo. 6. Zemljišče ob pobrežjn jezera, ki ga sestavljajo zemljiške parcele 465/t, 465/2 in 465/6 k. o. Jezero. To zemljišče sc ne sme uporabiti za ureditev javnih naprav (kopališča. igrišča in podobno s potrebnimi objekti). Grafični prikaz zazidljivih zemljišč je sestavni del tega odloka. 2. člen Tu odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraju Ljubljana. Predsednik ObLO Janez Čerin 1. r. 6 temu odloku je dal pritrditev okrajni liudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 17. junija 1958 v smislu 59. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 49-227/57) s sledečo dopolnitvijo: t. Zn razširjeni gradbeni okoliš je napraviti zazidalni načrt na podlagi predhodno izdelanega geodetskega posnetka s plastnicami; 2. pred izdelavo zazidalnega načrta je izposlovati mnenje Turistične podzveze v Ljubljani o nameravanih gradnjah okoli jezeru. OBČINA GROSUPLJE 249. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52) in 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. list LRS št. 13-46/56) v zvezi s 23. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov fUr. list LRS št. 49-288/57) ie Občinski ljudski odbor Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 1. marca 1958 sprejel ODLOK o dopolnitvi odloka o gradbenih okoliših (Glasnik št. 98/56. Ur. 1. LRS št. 8/57) t. člen t. točka 3. člena odloka sc dopolni tako. do se glasi: »Zemljišče, ki ga na severu omejuje cesta I. reda Ljubljana—Zagreb. občinska cesta št. 1006 na zahodu. vaška pot št. 990/2 no jugu in občinska cesta št. 1038 na vzhodu, in sicer v okviru parcel št. 980. 981, 970/1. 970/3. 970/8, 954/1, 964/5. 968/2. 968/1, 966/1, 966/2, 958 in 957, ležeče v k. o. Stranska vas. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti zn blokovno zazidavo.« 2. člen 3. točka 3. člena odloka sc dopolni tako. tla se glasi: »Zemliišče pare. št. 982/2. 982/1, 983/3 990/6. 51. 52. 31/1, 54/2, 54/1, 55/3. 55/1. 57/2. 72/5. 66, 72/4. 72/1. 71. 988. 987, 986. 985 in 984. ležeče v k. o. Slrnnska vas. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za indivi- -dualno zazidavo.« 3. člen Za 3. točko 3. člena odloka sc doda nova 4. točka, ki se glasi: »Zemljišče južno od ceste I. reda Ljubljana—Zagreb na zahodni strani naselja Grosuplje pare, št. 974/1, 979/3. 970/4 in 964/2 k. o. Stranska vas. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo tmdrabifi za zazidavo javnih upravnih zgradb. Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč ie sestavni del leira odloka. • Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel.« 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Predsednik ObLOi Anton Janežič 1. r. K temu odloku je dni pritrditev Okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in nn seji zbora proizvajalcev dne 17. junija 1958 v smislu 59. členn zakona 0 pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 49-227/57). OBČINA KAMNIK ' 250. Nu podlagi 1. točke 62. čl. Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57), 4. in 30. členu Splošnega zakona o vodstvu šol (Ur. list FLRJ št. 11/55) izdaja občinski ljudski odbor p° sklepu 7. seje občinskegu zbora i® zboru proizvajalcev z dne 13. junija 1958 nn predlog sveta zn šolstvo, prosveto in kulturo ObLO Kamnik naslednjo ODLOČBO I. Zaradi reorganizacije splošnoizobraževalnega šolstva v smislu šolske reforme se odpravijo z 31. avgustom 1938 naslednje splošnoizobraževalne šole nn območju občino Kamnik: n) Osnovne šole: Osnovna šola Kamnik. Osnovna šola Komenda. b) Nižje gimnazije: Nižja gi«1' nnzijn Komenda. II. Nn območju občim- Kamnik ustanovijo s 1. septembrom 1958 naslednic osnovne šole novega tip®1 Osemletna osnovna šola Kamnik J-Osemletnn osnovna Sola Kamnik 1*' Osemletna osnovna šola Komenda. III. ? Svet zn šolstvo, prosveto ln kuj' turo ObT.O Kamnik vrši reorgom' zacijo .šol splošnega Izobraževanja v smislu te odločbe ln nove Solsk® reforme. IV. Ta odločba se objavi v »Ola*' niku«. uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-1989/1. Datum: 13. junija 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbuf Janko Alfred 1. r. 251. Občinski ljudski zbor Kamnik izdaja na podlagi 15. in 50. členu l®kona o občinskih ljudskih odbojih (Ur. list LRS št. 19-88/52), 4. in '*• Člena statutu občine Kamnik in •klepa 6. seje Občinskega zbora in zbora proizvajalcev z dne 28. aprila 1958 ODLOK .1 spremembah odloka o Oprostitvah la olajšavah samoplačnikov za zdrav-•tvene storitve bivšega LOMO Kamnik z dne 20. julija 1954. 1. člen 8. člen se spremeni in sc glasi: »Odločbo o popolni ali delni aprostitvi plačila za zdravstve sto-f|tve izda oddelek za zdravstvo in l°cialno varstvo ObLO Kamnik.« 2. člen , 9. člen istega odloka se spremeni ln sv glasi: , »Zoper odločbo o odklonitvi prošte za oprostitev ali olajšanje plahta za zdravstvene storitve je dopustna pritožba na-Svet za zdrav-!}vo in socialno varstvo ObLO Kamnik.« 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku °kraja Ljubljana. St. 01/1-999/2-58. I Kamnik, 28. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Alfred Janko 1. r. OBČINA LAŠČE 252. ; Na podlagi 2. odstavku 13. člena Zakona o občinskih ljudskih odbojih (Uradni list I.RS št. 19/32), ’■ členu Uredbe o pravici ljudskih Udbo rov, da lahko predpisujejo t?hse in prometni davek (Uradni list [Ulj št. 19/53 in št. 24/55), 12. člena jjedbe o pristojnosti občinskih in ?hrajnih ljudskih odborov in n ji-?°vih organov (Uradni list FLRJ /V 52/57) in Odloka o najvišjih stopnjah turistične takse v LRS (Uradni Tj LRS št. 45/56) je Občinski ljud-odbor Lašče na seji občinskega bora in seji zbora proizvajalcev abe 5, junija 1958 sprejel ODLOK 0 pobiranju turistične takse na območju občine Lašče. 1. člen S tem odlokom sc predpisuje tu->la_tičnu taksa za osebe, ki preno- Turistično takso so dolžni nlučc-i,(l 1 turisti, ki prenočujejo v držax-itiiz za(lružnem ali zasebnem" go-ji^u oziroma gostinskem podjetju plačilu ustrezne nočnine, in k.®) v času od t. iulijn do 31. av-s*a v znesku 30 din za noč, k b) v ostalem času v znesku 20 din 1 hoč. 5. člen Turistično takso so dolžna pobirati gostišča oziroma gostinska podjetja istočasno z nočnino in jo odvajati občinskemu ljudskemu odboru Lašče do vsakega 10. v mesecu za pretekli mesec. 6. člen Dohodke od turistične takse uporabi občinski ljudski odbor za pospeševanje turizma. Z občinskim proračunom se dohodki od turistične takse lahko v celoti prepustijo krajevnemu turističnemu društvu, da jih uporabi za izvršitev svojega delovnega programa. 7. člen Tu odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Predsednik občinskega ljudskega odboru: Alojz Pečnik 1. r. OBČINA LITIJA 253. Na podlagi 29. členu temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ 26/54), v zvezi s 7. točko 43. člena zveznega zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57), je občinski ljudski odbor Litija na sejali občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 16. junija 1958 sprejel. ODREDBO o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev. 1. Zarodi intenzivnejšega in uspešnejšega zatiranja koloradskega hrošča. ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparja, jabolčnega zavijača, škrlupa in krompirjeve plesni se na območju občine Litija odreja skupno zatiranje teli rastlinskih bolezni in škodljivcev. 2. Skupno zatiranje rnstlinskili bolezni in škodljivcev iz 1. člena te odredbe organizirajo in izvedejo nn svojem obntdBju kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, posestnikov oziroma Uporabnikov (v nadaljnjem besedilu lastnikov) kmetijskih zemljišč ter nn njihov račun. V hribovitih predelih, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, so kmetijske zadruge dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, preskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v ročnih tehničnih in kemičnih sredstvih za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev in nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje. 3. Kakšne varstvene ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zemliišč ter kdaj. kje in kako nai se ti ukrepi izvršijo, določi zn kmetijstvo pristojni upravni organ ObLO Litija. 7a kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora določi po zaslišanju kmetijske zadruge tudi predele, nn katerih mornio izvajati varstvene ukrepe lastniki sami. 4. Zn storitve, opravljene po 2. členu, zaračunava kmetijska zndnurn posameznim lastnikom kmeti iških zemliišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške s stroji (delovna sila, gorivo, amortizacija, režijski stroški). 5. Ce lastniki na območju, za katerega je določil pristojni upravni organ za kmetijstvo, da morajo lastniki sami izvršiti varstveno ukrepe, teh ne storijo, ali ne storijo v pravem času, ali ne na pravilen način, je dolžna izvršiti te varstvene ukrepe kmetijska zadruga na njihov račun. V takem primeru lahko računa kmetijska zadruga tem lastnikom polno ekonomsko ceno. 6. Izvrševanje varstvenih ukrepov po tej odredbi nadzoruje za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora Litija. Ta organ vodi o izvrševanju teli ukrepov tudi posebno evidenco. 7. Za kršitev predpisov iz 1. in 2. ter 3. člena te odredbe se uporabljajo določbe 3. točke 58. člena, 6. in 7. točke 59. člena ter 60. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. 8. Ta odredba velja z dnevom objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-tl/8-58. Litija, 20. juniju 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Stane Pungerčar 1. r. OBČINA LJUBLJANA-BEŽIGRAD 254. Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Bežigrad je na podlagi 12. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Ur. list FLRJ št. 32/57) ter 10. in 26. členu statuta občine Ljubijana-Beži-grud sprejel na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. junija 1958 ODLOK o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev 1. člen Vsa industrijska podjetja in vsi industrijski obrati, projektantsko in montažno podjetja, trgovska podjetja na veliko in prometna podjetja plačujejo dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev. 2. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka znaša za vse v prejšnjem členu navedene davčne zavezance R°/o proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki se plačuje po določbah Zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev in je dohodek občinskega proračuna. 3. člen Glede ugotavljanja osebnega dohodka iz. osnove za izračun dopolnilnega prispevka ter glede načina obračunavanja in plačevanja dopolnilnega proračunskega prispevka veljajo smiselno določila v prejšnjem členu navedenega zakona in nn podlagi tega zakona izdanih nadaljnjih predpisov. 4. člen Ta odlok velja od dneva obiave v Glasniku, uradnem vestniku okra- Ja Ljubljana, uporablja pa se od 1. julija 1958 dalje. St. 01-2905/1-58. Ljubljana, dne 26. junija 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Stane Koman 1. r. POROČILO o izidu nadomestnih volitev Občinska volilna komisija Ljub-ljana-Bežigrnd ugotavlja volilni izid pri nadomestnih volitvah odbornika v 21. volilno enoto občinskega zbora občinskega ljudskega odbora I.jub-ljana-Bežigrad, ki so bile dne 1. junija 1958: V volilni enoti št. 21, v kateri se voli en odbornik, je bil en kandidat, in sicer: Verstovšek Karel Zdenko, Pesjakova 14. ki je dobil 635 glasov. Neveljavnih glasovnic je bilo 17. Za odbornika je bil izvoljen kandidat : Verstovšek Karel Zdenko, Ljubljana. Pesjakova 14. Občinska volilna komisija OBČINA LJU3LJANA-M0STE 255. Popravek V odločbi št. 228 ObLO Ljub-ljana-Moste, objavljeni v »Glasniku« št. 43 od 3. junija 1958, se v navedenem delu nadomestita besedi: »102. člena« z besedama >62. člena«. Iz Skupščinske pisarne OLO OBČINA LJUBLJANA-VIC 256 Na podlagi prvega odstavka 15. člena In 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni Ust LRS št. 19-88/52), v zvezi z 224. in 242. členom zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list FLRJ št. 52-658/56) ln 2. točke 26. člena statuta občine Ljubljana-Vič je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 5. junija 1958 sprejel ODLOK o socialnih podporah 1. člen V skrbi za socialno varstvo ljudi zagotovi ljudski odbor v proračunu primerna sredstva za podpore socialno ogroženim osebam, ki stalno prebivajo v območju občine. 2. člen Socialne podpore se dajejo občanom, ki nimajo premoženja oziroma zadosti dohodkov za vzdrževanje in tudi ne sorodnikov ali drugih oseb, ki bi jih bile dolžne vzdrževati po zakonu alt pogodbi, oziroma te osebe nimajo zadosti potrebnih premoženjskih sredstev za vzdrževanje. Ob pogojih prvega odstavka se podpore lahko dajo naslednjim osebam: a) osebam, ki za delo niso zmožne zaradi mladoletnosti, starosti, onemoglosti, duševnih in telesnih hib, bolezni ln poškodb; b) osebam, ki so za delo sicer. zmožne, pa dokažejo s potrdilom ' pristojne posredovalnice za delo, da lz opravičljivih razlogov niso mogle dobiti zaposlitve; c) osebam, ki so za delo sicer zmožne, pa morajo oskrbovati več mladoletnih otrok in se zaradi tega ne morejo zaposliti niti ne morejo pridobivati dohodkov z -delom za delodajalce na svojem domu; č) osebam, ki so zašle v premoženjsko stisko in hud sucialni položaj zaradi smrti v družini, bolezni, nesreče, elementarnih nezgod in drugih primerov višje sile, pa nimajo Sredstev za kritje nastalih stroškov; d) mladoletnim osebam, ki se šolajo, a ne prejemajo sredstev za šolanje iz kakega drugega naslova; e) osebam, ki imajo stvarno ali pogodbeno pravico do preživljanja, pa obvezanci ne izpolnjujejo svojih obveznosti, če dokažejo, da so uporabili dovoljena pravna sredstva za Izterjavo obveznosti in se izkaže, da bi bila izvršba brezuspešna. Tem osebam se lahko da podpora že med postopkom za uveljavljanje pravice do preživljanja, vendar se morajo s pogodbo obvezati, da bodo povrnili podporo, če uspejo z izterjavo' preživnino za čas, ko prejemajo podporo ali z^ nazaj. prosilca za družbo, socialno in premoženjsko stanje. 9. člen Osebe, ki prejemajo socialno podporo, so dolžne sporočiti upravnemu organu za socialno varstvo ObLO vsako spremembo okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev oziroma za določitev višine podpore. Neupravičeno prejete zneske je treba vrniti. 10. člen 3. člen Osebam, ki imajo nepremičnine, pa od teh ne dobivajo dohodkov ali pa ne zadosti za preživljanje in so tudi sicer nepreskrbljene, se dajo primerni mesečni zneski iz sredstev za podpore, vendar se morajo obvezati k povrnitvi sredstev in dati zemljlško-knjižno zavarovanje na nepremičninah. O podelitvi sredstev po prejšnjem odstavku se sklene pogodba, ki jo za Obl,O podpiše predsednik občinskega ljudskega odbora. Socialne podpore podeljuje upravni -organ občinskega ljudskega odbora. ki je pristojen za zadeve socialnega varstva in skrbstva. Za postopek pri podeljevanju podpor po tem odloku veljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku. Odločbe se izdajajo- po prostem preudarku. Pismena odločba mora vsebovati poleg določil o višini ln trajanju podpore in drugih sestavin po navedenem zakonu o splošnem pravnem postopku še: določilo o dolžnosti koristnika oziroma prejemnika podpore. da takoj sporoči spremembe okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in višino podpore, in opozorilo, da se morajo neupravičeno sprejeti zneski vrniti. Skupno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev iz 1. točke te odredbe organizirajo in izvedejo na svojem območju splošne Kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, posestnikov oz. uporabnikov kmetijskih zemljišč ter za njihov račun. V hribovitih predelili, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, izvedejo zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev lastniki sami, splošne Kmetijske zadruge pa so dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, preskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v ročnih- tehničnih in kemičnih sredstvih z.n zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev ter nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje. OBČINA LOŠKA DOLINA 238. Na podlagi I. točke 62. člena Z?' kona o pristojnosti občinskih okrajnih ljudskih odborov in n1" hovih organov (Uradni list FLWr št. 52/57), 26. člena statuta ■ obči«! viena statuta onuy l.oška dolina, izdaja občinski Ij”1" ...................... k hi’11 ski odbor Loška dolina po sk— seje občinskega zbora in zbora p?0' izvajalcev dne 1. junija 1958, ”a predlog Sveta za šolstvo, prosvH0 in kulturo ObLO z dne 30. maj1 1958 naslednjo 4. člen Iz proračunskih sredstev za podpore se dajejo tudi podpore za nakazila za mleko in prispevki za letovanje in taborjenje socialno in zdravstveno ogroženih otrok oziroma mladoletnikov. 5. člen Glede na namen in dobo, za katero se dajejo, so socialne podpore: a) stalne; b) začas'ne; c) enkratne. Stalne podpore so tiste, ki se podelijo osebam, ki so stalno potrebne pomoči. Podelijo se za nedoločen čas, dokler se ne ukinejo s posebno odločbo. Začasne podpore so tiste, ki se podelijo osebam, ki so podpor le začasno potrebne. Te podpore se podelijo največ za dobo enega leta. Enkratne podpore se podelijo osebam, ki so v taki premoženjski stiski, da so potrebne enkratne podpore. 6. člen Socialne podpore se dajejo v gotovini ali- v naravi. Socialna podpora se daje lahko tudi tako. da se neposredno plačujejo oskrbni stroški zavodu, v katerem je oseba, ki se ji podeli podpora. ali rejnina osebam, ki da-ejo oskrbo iz naslova rejniške pogodbe. 12. člen Za odločanje o pritožbah zoper odločbo o socialnih podporah sta pristojna svet za socialno varstvo ObLO in svet za varstvo družine ObLO glede na svoie nodročic v zvezi s podporami. Priložba se vloži oziroma dš na zapisnik v 15 dneh pri upravnem organu, ki jo je Izdal. Kakšne varstvene ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne storiti kmetijske zadruge oz. lastniki kmetijskih zemljišč ter kdaj, kje in kako naj se ti ukrepi vršijo, določi za kmetijstvo pristojni upravni organ ObLO. Za kmetijstvo pristojni upravni organ ObLO določi po zaslišanju kmetijske zadruge tudi predele, na katerih morajo izvajati varstvene ukrepe lastniki sami. Za storitve, opravljene po 2. točki, zaračunava kmetijska zadruga posameznim lastnikom kmetijskih zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitve s stroji (delovna sila, gorivo, amortizacija, režijski stroški). 13. člen Socialna podpora sc začne Izplačevati s prvim dnem prihodnjega meseca, ko je postala odločba pravnomočna, razen če ni v odločbi izrecno drugače določeno. Ce lastniki na območju, za katero je določil pristojni upravni organ, iki 14. člen 2e priznane socialne podpore mora upravni organ pregledati v dveh mesecih, ko začne veljati ta odlok, In jih vskladitl z določbami tega odloka. 15. člen ' i.....i - - • i* i iti <<• jsoii, da morajo lastniki sami vršiti varstvene ukrepe, teh ne storijo ali ne storijo o pravem času ali ne na pravilen način, je dolžna izvršiti te varstvene ukrepe Kmetijska zadruga na njihov račun. V takem primeru lahko računa Kmetijska zadruga tem lastnikom polno ekonomsko ceno. 6. ODLOČBO Zaradi reorganizacije splošno!?-0' ( braževalnega šolstva v smislu n°v‘! š.olske reforme se odpravijo z 31-«v' gustoin 1958 naslednje splošno!?-0' braževalne šole na območju obči"*t Loška dolina. Osnovne šole: Stari trg, Iga vaš. Gornje Jezero in Babno polje *e ) nižja gimnazija Stari trg. IL ,, Na območju občine Loška doh’n{f se ustanovijo s 1. septembrom >’'T, naslednje osnovne šolo noVega tip0;1 Osnovna šola z vsemi 8 razr®”1’11 Stari trg, osnovne šole, niže organiziran1’’ Babno polje in Gornje Jezero. osnovna šola s prvimi štiri1” razrfcdi: Iga vas. III. Osemletno šolo v Starem trg1 obiskujejo šoloobvezni otroci iz selij: Dane, Podcerkev, Nadi'*1” Stari trg, Lož, Pod lož, Markovi-6 Knežja njiva in Vrhnika. Višje razrede osemletne šole ’ Starem trgu obiskujejo tudi &>'”'[] obvezni otroci iz naselij: Gor®)” Jezero, Pudob, Kozarišče, Sinnfa*lji Iga vns, Podgora, Vrh, Babna P°‘| lica in Babno polje, če se ne odlr{\jn6 v uh in olajšavah samoplačnikov °p Kamnik. .