Leto VII, štev. 274 = l«h«|a on 4. «jutr»{. aac Stane mesečno Din ag —; za inozemstvo Disi 40 — neobvezna Oblast po tarifu, Uredništvo i Llubl|ana, Knaficva ulica Stev. %fl Telefon štev. 72, ponoči tudi 4tev at Ljubljana, sobota 27. novembra 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OpravnlStvoi Ljubljana, P«Serno». ulica št. 5* - Telefon št. 36. Inseratnt oddelek j Ljubka, ^cZu-nova ulica št - Telefon St 49« Podružnici: Maribor. Barvarska ulica it. 1. — CeJie. Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. iavodu sLjub-iana it 11.84» - Praha čialo 7«.i8o. Wien. Nr 105.«! Vsem organizacijam in prijateljem SDS Naša vojska, zbrana v Samostojni demokratski stranki, je doživela zopet novo satisfakcijo. V najglobljem prepričanju, da služi sreči svojega naroda, se je borila naša stranka za ustavo, s katero zajamčeno in zasigurano edinstva naroda in države. G. Stjepan Ra-Otf je v glasilu svoje stranke od leta 1921. in v drugih listih, ki so zastopali njegovo poLtiko. imenoval to ustavo sovražno Hrvatom in proglasil anatemo proti onim hrvatskim poslancem, ki so glasovali za Vidovdansko ustavo. Naša odločna in nesebična borba, junaška borba Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so v objemu ideje jugoslovenskega edinstva zbrani v Samostojni demokratski stranki, je izvojevala uspeh, da je Radi-čeva stranka sprejela to ustavo za podlago svoje državne politike. Nazadnje ie morala HSS pristati na to. da se ustava v celot: izvede, da se ustvari samouprava v oblastih, kar je bil Radič proglasil za ^parcelacijo Hrvatske.* In tako se 23. januarja 1927. vršijo volitve za oblastne skupščine. Izvršni odbor demokratske stranke je sklenil, da gre SDS na te volitve samostojno. To se pravi z drugimi besedami. da mora Samostojna demokratska stranka postaviti v vseh srezih svoje kandidatne liste. Potrebno je. da vsem pokažemo. da smo državna stranka, ki. obstoja v vseh krajih naše države, da smo splošna narodna stranka, ki ima čvrste korenine,v vseh delih našega naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev. Ta dan se mora manifestirati, da smo stranka narodnih želj iti potreb, stranka narodnega zaupanja. Treba je. da 23. ianuaria 1927. dokažemo vsem in vsakomur, da je naša snoč narasla v narodu v toliki meri. da se preko ms v naši državni politiki; ne more preiti tia dnevni red. Treba je, da se naši protiv-niki iznenadijo in zaprepastijo, ko! ko smo zrastH v vsej državi v vseh krajih med narodom, tudi tam. kjer se doslej niti nismo mogli pojaviti; kjer v proš'ih volitvah niti nismo mogli-kandidirati. Naposled je potrebno, da oblastne volitve porabimo za to, da se borimo za čistost našega programa, za sijaj naše ideje, za zmago naših načei. Eto to so razlogi, s katerimi gremo samostojni demokrati na vsej črti v volitve. To jc generalno pravilo. Izjema more biti samo tam, kjer zah evajo posebni interesi ir posebne prilike, kjer je sio-razum s kako drugo stranko v inter.su splošno in narodne stvari, odnosno edini pogoj, da ta stvar zmaga. Izvršni odbor SDS je pripustil možnost sporazuma v takih slučajih, a je posebno podčrtal. da te slučaje smatra samo kot izjemo od pravila. V sporazumevanju z drugimi strankami naši prijatelji za pod'ago ne morejo vzeti one moči. ki se je pokazala na prošlih volitvah S. februarja 1925. Od tega časa do danes smo tako na-rastli v narodu, smo razvili toliko silo, da stanje od 8. februarja 1925. ne moremo vzeti za podlago razpravljanja. Ako se bodo kod naši prijatelji sporazumevali s kako drugo stranko v cilju skupne akcije za oblastne volitve, potem se tak sporazum more sklepati samo na podlagi taktične naše moči v narodu, na temelju sedanje na'e moči, ki je bila ustvarjena z našo veliko propagando v narodu. Ta prooa-anda je dobila posebno veliko intenziteto od a-sa, odkar je bil ustvarjen fatalni RR sporazum, ki je našo državo^ politi no, gospodarsko in moralno dovedel na rob propasti. Kdor bi hote! iti preko teh velikih uspehov v naši borbi in ne bi hotel teh uspehov sprejeti kot temelj za volilno sporazumevanje, ne more ra unati na odziv z naše strani. S Vsak sporazum se mora predložiti v odobritev izvršnemu odboru SDS s posebnim obrazloženjem, zakaj se predlaga sporazum. Izvršni odbor ' mora Imet: možnost, da oceni, da so razlogi za sporazum, ki se predlaga, naš tako važni, da se jim mora zapostaviti r di ta veliki politični interes, da gre n'ša stranka na volitve samostojno, s tem svojim programom in z vel,ko idejo narodnega edinstva s svojo svobodoumno misijo in z naprednim: socijainimi ter ekonomskimi zahtevami, svobodna od vseh vezi. spon in brig. Pozivljem vse organizacije SDS in vse prijatelje da z znano svojo borbenostjo in energijo stopijo v volilno borbo. Dne 23. januarja 1927. naj bo veliki obračun naše- stranke s plemenskimi strankami v našem narodu: radikali radičevci in klerikalci, ker so p'emt.nske. ker izzivajo plemenske borbe in izzivajo najnižje plemenske nagone. Te stranke so opasne za svobodni in harmonični razvoj našega naroda one ovirajo razvoj edinstva in veličine našega naroda. ki se more razvijati samo v edin-stvu. Radikali- in radičevci so skieni i neiskren dvoličen .sporazum ki navzlic svojemu duhu služi razvoju dveh različnih nasprotnih s; politik in s tem ubija v narodu vero v ed nstvo tiar da in države ter podkopava tudi same temelje države. Tej politiki, ki v stvari pomenja, najostrejšo plemensko borbo, se protivlmo najodločneje ter smo trdno prepričani. da bodo naše zastave ovenčane z uspehom tudi tam. kier dosedaj kot stranka niti nismo obstaja'! Poživljam prijatelje v borbo da zmagamo tam. kjer smo močni in da se afirmiramo in preštejemo tam. kier smo šele začeli delati. Povsod naj se razvijejo naše zastave in naj zaor: na, klic Živelo narodno edinstvo in narodna samouprava. Beograd, 26. novembra 1926. Svetozar Pribičevič. Davčni proiekt v odboru sprejet V triurni seji je včeraj skupščin sld davčni odbor sprejel vse še rezervirane člane. Beograd, 36 .novembra p. Danes popo-ldne Je bila seja vladne večine za pretres zakonskega načrta o izenačenja neposrednih davkov Na tej seji so razpravljali o rezerviranih členih. Od 16. do 19. je bila seja plenarna tega odbora. Sprejet je bi! ves zakonski načrt z majhnimi izpremenrbami V čl. 40., ki določa stopnje za zgradbe, se Je določil odstotek s 16% mesto 20% kakor je bilo v načrtu. V čl. 46. se je vsled ostre kritike opozicije izpremeniio pregra-piiranje davčnih obvezasicev za davek na podjetja, obrte in osebno deio. V prvo skupimo spadajo vsa podjetja, ki morajo javno polagali račune. Za njih znaša davčna stopnja 12%. V drugi skupim pod a) plačajo po i0/o, odvetniki, kazenski zagovorniki. Javna notarji, zdravniki, geometri, inzenjerji osebe, ki tem osebam samostojno vršijo dela, pod b) 8% književniki, svečeniki, privatni nastavljenci, novinarji, babice, umetniki, razni strokovnjaki itd. 6% pa plačajo obrtniki, akordtri delavci in trgovci brez stalnega lokala. V tretji skupim se plača 2% kamor spadajo služite®, drvarji aSi ljudje brez stalnega poklica. Davčna stopnja za rentoi davek je S%, na hranilne vloge pri denarni zavodih. dTUŠtvih i« zadrugah, pri ostalih obrestih ia rentah pa 12%. Davčna Stopnja.pri davku na dobiček družb, ki javno polagajo račune, podjetij in zadrug znaša 13, 15. 17, 19 in 23%. Rentnega davka ie prosta apanaza kraljevskega doma m v slučaju reciprocitete oiplcenassko osobje inozemskih poslanikov. Za vse dTi>-"> -plačuje 22 24. 26. in 28%, ako rerrtabiMteta ne prekorači 10, 15. 20 in 25%. Davka na celokupni dohodek so oproščeni kralj, pre-stolonaslenifc in vsi člani kraljevskega doma narodni poslanci, člani srezkih in oblastnih skupščin, za svoie dnc-vnice. Čl. 104. prvi odstavek se sedai dasi- Davek na do-hodim se računa od celokupne davčne osnove tako Od prvih začetih ali polnih 5000 Din 1% od nadaljnih začetih a® polnih Razplet fašistovske tajne policijske službe po pokra- 5000 Din 2%, od nadaljnih 5000 Din 3%, od nadaljnih 5000 Din 4%. od nadaljnih 5000 Di-n 5%. Za vsakih nadaljnih 10.000 Din 6%, za vsakih nadaljnih 15.000 Din 7%. od nadaljnih 20.000 Din 8%. od nadaljnih 50.000 Din 10% od nadaljnih 100.000 Din 30.000 dinarjev 9% od nadaljnih 11%, od nadaljnih 150.000 D:n 12%. od nadaljnih 200.000 Din 13%, od nadaljnih 200 tisoč Dn 14%. od nadaljnih 200.000 Din 1-5%. Od dohodkov nad en mirijon dinarjev do 2 mfljona dinarjev se poveča stopnja za. vsakih 200.000 Din po tako da vsota dohodkov nad 2 milijona dinarjev dosega stopnjo 20%. Drugi odstavek tega člena se izpusti. Mussoliiiijeva navodila preiektom. — Aplikacija kazni koniiiiacije. Rim, 26. novembra. L Mussolini je danes zaključil ■ zašli šeirarje 76 prefektov iz vse države. Iz razgovorov z njimi o položaju izhaja da jc bil ho 31. oktobru, ko jc bil na MjtssoHniJa- izvsfen atentat, takoj • evžpb-stavijen mir v vseh pokrajinah^. Mussolini preiskuje sedaj kot notranji minister do-godbe dne 31.' oktobra, da iztakne pravi raz los napada nanj in ugotovi odgovornost za atentat. Mussolini ie priporočal preiektom, naj sc energično popritnejo dravinjskega vprašanja, naj propagirajo za liktorsko posojilo in očistijo pokrajine vseh nasprotnikov fašizma in vseh državi nevarnih elementov. Po konierencai: na prefektnri, kjer so razpravljali o značaju in aplikaciji kazni konfinaeije, se deznava, da kratinacija traja cd 1 do 5 let in se določi zanjo kaka kolonija ali občina izven bivališča. konfiniran-ca. Proti odredbi koriinacije je edini pravni lek pritožba na prizivno komisijo v notranjem ministrstvu Konfintaanec mora biti-za poslen ves čas na način, ki-ga določi varstvena oblast,-in se ne -SiRe ganiti nikamor, ker ga sicer lahko zadene zapor do 1 leta. Za izhod ima določene.,ure, ne sme pa v nikafc Javni ideal. Pretekli so dobiii od 'S&ssolmija vsa navodila za izvajanje tajne'politične službe. Pri vsakem miiičnem poveljstvu bo posloval poseben urad. Kolikor je. še prefektov starega režima, bodo. vsi nadomeščeni ■ z najzanesljivejšimi fašisti. Rim, 26. novembra o. »Gioraale d' ftalia« poroča, da je doseglo podpisovanje 'iktor-skega posojila doslej eno milijardo lir. Pisa, 26i novembra ' o. Fašistovska politična policija je pretirala 'trkaj 15 socijalistov, ki so nabirali prispevke za stavkujoče rudarje na Angleškem. Aretirani so bili odvedeni- v zapor<2 ter obenem ovadeni sodnim oblastem. Pariz, 25. novembra s. Kakor poroča fran cosko časopisje fe Bellinzone, je italijanski pisatelj Mario Mariani brez potnih listin prekoračil mejo. Mariani, ki jc znan kot protifašišt, hoče dcBtl najprej v Ženevo ia. nato dal.'e v Francijo,, da niče strahotam fašistovskega režima. Briand o razorožitvi Boj za poročilo anketnega odbora Beograd. 26. novembra, p. Danes dopol« dne se je sestal anketni odbor, da čuje poročilo poročevalca večine posl. Trihmoa viča o aferah Rade Pašida. Rad kali so nas meravali že danes staviti predlog naj an* ketni odbor zaprosi skupščino za podali« šanie roka, ki poteče jutri. S tem bi bila odgodena tudi afera Pašičevega sina. Proti tej nameri se ie ostro izrekel posl. dr. Po---povič 'SDS). Radičevci, ki so danes očh vidno še kuhali iezo, so se na' usta posl. Pavla Radiča tudi izjavili proti odlaganju in tako ni posl. Trifunoviču preostalo dru« go, nego da je pričel s čitaniem svojega poročila, ki ie jako dolgo Predno je b;!o Stanje končano, je predsednik Mihajlovič sejo zaključil in odredil prihodnjo za jutri. Zakfj olemjo «Ed«nost»? Trst, 26. novembra o. Četrtkova «Edi= nost» ie b'la zaplen:ena. ker ie ob'«vi!a vest iz Goriške, zakaj je b:l obsojen b;vši kanalsk: župan g. Karel Angeli. (Glej čla« nek na 5. strani.) Pariz. 26. novembra s. »"Journal« poroča, da Briand ni pustil na nejasnem nemškega poslanika Hoseha o tem, da ne bo pristal na nobeno izmed tez, ki jih' Je razvil zunanji minister dr. Stresemanr v zadnjem govoru v državnem zboru. Briard je še enkrat naglasil. da tnore poslaniška konferenca le tedaj ugotoviti izpolnjevanje razorožitve-ne obveznosti od strani Nemčije in dvigniti vojaško kontrolo, ako bo 'Nemčija ugodila vsem. zahtevani Nemške tajne organizacije zanimajo zavezniške države kot nevarna grožnja miru in reda v Evroo! Razorožitev Nemčije, je iziavi' Briand dalie, je določena v ver-aj'f slov glede pisarne kraljevskega dvora, pisarne kraljevskih redov in splošne državne poročevalske službe.« Iz teksta je izpadel izraz »odobrettie predlogov resortnih ministrov za odlikovanje«. Točka druga se glasi: 2. ministrstvo pravde: uprava pravosodstva razen vojaškega državnega pravdništva, uprava kaznilnic, urejevanje in izdajanje »Službenih Novin« mi Zbornika zakonov in naredb, nadzorstvo nad odvetniki in notarji, mednarodni pravni odnošaji, glavna kontrola, državni svet, sodelovanje pri strokovni zakonodaji ostalih resortov v svrho zagotovitve pravilnega uporabljanja zakonov, urejevanje in nadzorovanje pravnih odnošajev vseh priznanih veroizpovedi in vse versko politične zadeve.,, Pri točki tretji, H se nanaša na prosvetno ministrstvo, se je odbor zedinll na izraz »javna prosveta«. Ostale določbe so ostale skoraj neizpremeniene. Pri četrti točki (zunanje ministrstvo) se je zamenjala »stroka« s »službo«. Ministrstvo se odsleja naziva »ministrstvo Inostra-nlh del« in ne »spoljpih prislova« Tekst se sedai' glasi: »4 zunanji posli- zastopstvo kraljevine in njenih državljanov napram inozemstvu, zastopstvo kralja in države V inozemstvu, mednarodne pogodbe, diplomatska in konzularna služba, poročevalna služba v inozemstvu.« Izredno živahna je biia debata o naslednji točki, ki govori o ministrstvu za notranje posle. Posl. Moskovijevič je bil mnenja* da naj se to ministrstvo sploh odpravi. Nekateri poslane' so zahtevali, naj se črta določba, da spadajo v področje tega ministrstva vse zadeve, v kolikor jih ne predvideva drug resort, kakor tudi pasus, ki se nanaša na finančna samoupravna oblastva glede sodelovanja notranjega in finančnega ministrstva. Dejali so, aa zadostuje pri ten» finančno ministrstva Opozicija je zamerila vladi, aa spada v notranje ministrstvo tudi novinarstvo ter predlagala, da sc to podredi ministrstvu prosvete Zahtevala je tudi, da se orožuištvo odvzame temu ministrstvu. Zanimivo je, da so določbe o tem resorvu kritizirali tudi nekateri radikali, tako posl. Matic in dr. Laza Markovič. Kritizirali so tudi določbe glede pristojnosti (z:t-vičainosii) državljanov, ki ua bi morala spadati v kompetenco občin. Srškič se jO" čudil v svojem odgovoru, k al; o to, da so vsi boje notranjega ministrstva. Glede novinarstva je dejal, da notranje ministrstvo no more vplivati na svobodo tiska. Novinarji spadajo pod to ministrstvo, ker je na roj jiodlagi biia sprejeta tudi uredba o njih, za kojo so bili vsi novinarji iti ni nihče temu ugovarjal Giede orožništva je kompe-tenca notranjega ministrstva podana že s tem, da ie to zadeva javnega reda in miru v državi. Žandarmeri.ia mora torej absolutno ostati v področju notranjega resorta. Razprava se je odgodila do jutri. Komunist Novakovič zopet obsojen Beograd, 26. novembra, p. Prvostopno sodišče je obsodilo danes na pet let ječe novinarja in bivšega komunističnega pcw slanca Kosto Novakoviča na podlagi za« kona o zaščiti države. N'a šest meseetv za* pora jc bil-obsojen Peter Bojovič, ker je Novakovičevc prepovedane stvari nekaj časa skrival. Papež razveljavil Marconijevo poroko Rim, 26. novembra, (be.) Papež jc izjaa vil senatorju Marconiju, znanemu izumi« telju, ki ga je sprejel včeraj v zasebni avj dijenei, da je zakon z njegovo ženo, od katere je ločen, neveljaven. t Vsem krajevnim in srezkim organizacijam SDS celjskega okrožja (za sreze Celje - Vransko, Gornji grad - Mozirje in Slovenjgra- dec - Šoštanj). Jutri v nedeljo, dne 28. novembra ob poldevetib dopoldne se bo vršila v klubovi sobi Celjskega doma v Celju važna konferenca okrožne organizacije SDS v zadevi volitev v oblastne skupščine. Udeležba je radi nujnosti in pomena odločitev obvezna za vse delegate krajevnih in srezkih organizacij. Kjer so delegati zadržani, naj pošlje vsaka organizacija vsaj po enega zastopnika, čeprav ni izvoljen delegat. Vsled te konference odpadejo vsi v okrožju za soboto večer in nedeljo napovedani shodi (Mozirje, Šmartnoob Paki in 2alec). Ti shodi se bodo vršili pozneje. Delegati prejmejo v Celju volilne imenike. Predsedstvo okrožne organizacije SDS y Celju. Debata o stanju naših železnic V finančnem odboru. — Posl. Pivko za zadostno zaposlitev in razširjenje mariborskih žel. delavnic. Beograd, 26. novembra, p. Nocoj je imel sejo plenum finančnega odbora. Predsednik dr. Radonjič je prečital poročilo ministrstva trgovine in industrije o izvrženi reviziji v sarajevski klavnici. Nato je bilo 6prejeto poročilo odbora za prošnje in pritožbe, med katerimi se določa vdovi pokojnega dr. Ivana šusteršiča mesečna podpora 1200 Din, počenSi od 15. julija 1926. Kot glavna točka dnevnega reda je bil pregled stanja prometnega ministrstva. Prometni minister je mnogo govoril o pomenu prometa za narodno gospodarstvo, o njegovi nacijonalni nalogi, vendar pa njegov ekspoze ni zadovoljeval. Prisnal je, da železniško omrežje ni v stanju doseči razvoj gospodarstva in da se gradnja železnic vrši popolnoma brez sistema. Deficit ministrstva v znesku 380 milijonov dinarjev je posledica tarifnih popustov v letu 1925. Važen vzrok za prometno krizo v tem letu so tudi poplave. Minister je potem govoril o prihranku na premogu in pri uslužbencih, katerim je odvzel postranske dohodke. Minister upa, da bomo 6koro imeli dovolj svojih vagonov popravljenih, vsled česar bo treba plačati manj najemnine za iz-posojitve. Posl. Oton Gavrilovič je kritiziral stanje voznega parka. Za njim je poslanec dr. Pivko obširno razpravljal o železniških delavnicah. v=le-i katerih smo mnogo let trpeli tudi radi tega, ker smo v delavnicah obdržali delavce in inženjerje. ki niso bili naši državljani. Bilo je pogrešno, da se s temi elementi ni postopalo rigoroeno glede nacijonalitete, ker se je v delavnicah v primeru 9 predvojno produkcijo produciralo tako malo, da se more deducirati tudi to, da so gotovi elementi v naših delavnicah izvajali pasivno rezlstenco. V mariborski delavnici se je opazilo v tem letu znatno povišanje produkcije, vendar pa še vedno ni tolika, kakor bi jo bilo želeti, ne samo s stališča prometnega ministrstva, temveč tudi s stališča splošne potrebe. Dr. Pivko želi, da se delavnicam v prihodnjem budžetu da možnost dobre zaposlitve in zadostni kredit, da se opremi vodstvo in uprava delavnice, da se razširi razvoj produkcije in da se očuva izvrstni delavski kader. Treba je zaposliti čim več delavcev in preprečiti krizo med delavstvom. Denar, ki se daje za popravljanje vagonov v inozemstvu, bi ostal doma. Dr. Pivko kritizira, da prometno ministrstvo ni koncentriralo kontrole dohodkov. Ta posel, mesto da bi se vršil na enem kraju, se vrši po raznih edinicah. Ljubljanska edinica je v svojem poslu ajour, druge edinke pa niti niso mogle končati računov za 25. leto. Dr. Pivko priporoča, da se rtajn železo in železniški materijal, ki leži na Topčiderskem brdu in na raznih drugih krajih, kjer propada, vnovči, da se ne bi kvaril in propadal na solncu. Za njim je govoril poslanec Grgin ter poslanec Smodej, ki je kritiziral prometno stanje. Seja se nadaljuje jutri popoldne ob 15.30. Protesti gospodarskih krogov proti vladnemu brezdelju r Beograd, 26. novembra. Pred nekoliko meseci je vlada razglasila in Stjepan Radič je s fanfarami spremljal, da je pričela energično akcijo za rešitev gospodarske krize. Poseben gospodarski komite ministrov ie razpravljal in sklepal, kmalu pa je rešitev svoje naloge popolnoma prepustil ministru dr. Krajaču. ki je sklical posebno anketo. Ob tej priliki je bilo sklenjeno, da se takoj osnuje odbor zastopnikov gospodarskih organizacij in parlamentarnih skupin, ki naj bi sklepal o ukrepih za pobijanje gospodarske krize. Odbor se ni sestal, pač Pa je minister objavil zbirko lepo numerjranih svojih nazorov, ki so v javnosti napravili mnogo hrupa in pikre ironije. S tem je bila «gospodarska akcija» pri kraju . . . Potekali so meseci in vlada se ni več zganila. Kriza s poostruje, a vladi oči-vidno ni več interesantna. Razumljivo je, da narašča ogorčenje gospodarskih krogov in da se sedaj dvigajo gospodarske organizacije k ostrim protestom proti popolni brezbrižnosti vlade. Prva se je osokolila trgovska in obrtniška zbornica v Osijeku. ki ie včeraj poslala ministru trgovine in industrije brzojavko. v kateri protestira, ker še doslej ni izvršen sklep konference zastopnikov trgovskih zbornic in gospodarskih kor-poracij od 21. avgusta 1926.. da se, dokler nimamo v ustavi predvidenega gospodarskega sveta, sestavi vsaj komite zastopnikov zbornic in 'gospodarskih korporacij kakor tudi vseh parlamentarnih skupin z nalogo, ki jo je omenjena konferenca točno določila. Istočasno je tudi splitska zbornica pos'a!a ministru trgovine in industrije dopis, v katerem se pridružuje protestu osiješke zbornice ter naglasa, da zastoj dela v Narodni skupščini mnogo škoduje narodnemu gospodarstvu, vsled česar je nujno potrebno, da se skuša najti izhod iz sedanjega težavnega položaja, o katerem se toliko govori v javnosti in na konferencah gospodarskih korporacij. Brezdvomno je, da bi se tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani pridružila tem zahtevam, ako bi minister dr. Krajač ne zavlačeval njenega konstituiranja. Mednarodne socijalnopolitične konvencije ratificirane Beograd, 26. novembra, p. Na svoji da. ntšnji seji je Narodna skupščina po krat. ki debati soglasno ratificirala 12 medna, rodnih socijalno političnih konvencij, lri so bile te dni sprejet« v skupščinskem od» boru. Italijanski zakon o imenih Rim, 26. novembra, p. V justičnem mini* strstvu so izdelali načrt zakona, ki pre dpi. suje, da noben novorojenec v Italiji, otrok italijanskih starišev, ne sme dobiti imena, ki bi zvenelo kot razžaljenje domovine, značilo upor proti nji in njenim ustano* vam, ki bi hotelo na kak način povzdigo* vati in častiti ljudi ali politične ukrepe, na> sprotne nacijonalnemu duhu. Onim, ki no» sijo sedaj taks imena, bo dana prilika, da jih zamenjajo z novimi Politične beležke Število mandatov za ljubljansko in mariborsko oblastno skupščino Včerajšnji naš pregled o številu manda* tov za oblastne skupščine ni bil povsem točen, ker ni vpošteval korekture med cel j. skim in kamnišk ro srezom. izvršene povo. dom razdelitve na oblasti s tem. da je Motnik pripadel celjskemu srezu. Vsjed tega dobi srez Kamm.k le 3 mandate ia ljubljanski oblastna skupščin« ho štela 53 poslancev, medtem ko dobi mariborska skupščina še enega poslanca za celjski srez (6 -in ne 5). tak^ da bo štela 64 poslan, cev. Posledice režima RR Zadnji »Kmetski lis-« poroča, da se Je na sestanku SKS v Brežicah razpravljalo o gospodarskih razmerah tamošnjega okraja ter ugotovilo, dn ie bi' silno prizadet od povodnji. Glasilo ministra Puclja pristavlja, da tega okrajno davčno oblastvo v Celju ne upošteva, temveč postopa pri predpisovanju davkov In pri izterjavanju tako strogo, da bo okraj popolnoma uničen. Ne vemo, ali so na sestanku SKS v Brežicah upoštevali, da ima za poplavljene kraje skrbeti predvsem resorni minister za kmetijstvo in vode, v sedanjem slučaju g Ivan Pucelj, vsekakor pa je znano, da vrhovni šef HSS Radič skoro na vsakem svojem shodu povzdiguje do nebes sposobnost in uvidevnost sedanjega finančnega ministra dr Periča, ki je odgovoren za to, kako se predpisujejo in izteriavajo davki. Saj je res, da mnoga davčna oblastva po nepotrebnem pretiravajo vnetost za izterjavanje davkov, čisto gotovo pa Je, da je za njihovo delo odgovorna vlada, v kateri imajo radičevcl sood-ločujočo besedo. Prav gotovo bi se davki v krajih, prizadetih od povednji, ne izterjavah brezsrčno, ako bi radičevski zastopniki v vladi storili svojo dolžnost ter zahtevali od svojega prijatelja finančnega ministra, naj izda podrejenim uradom v tem pogledu primerna navodila. Za njihovo nesposobnost Je menda več kot dovolj značilno, ako ugotavljajo na svojih sestankih pristaši vladne stranke same, da uničuje vladna davčna politika cele okraje v Sloveniji. Žalostne posledice nam rodi radlkalno-ra-dlčevski režim! «Sporazum» in klerikalci »Samouprava« je objavila te dni članek, v katerem označuje tako St. Radiča kakor Sv. Pribičeviča za nasprotnika takozvane-ga »narodnega sporazuma« ter Ju kot taka postavlja v isto vrsto,. Trdi, da ima proces zbližani a in boljšega spoznavanja med Hrvati in Srbi v Sv. Pribičeviču prav takega nasprotnika kakor v Radiču O voditelju HSS trdi, da bi se morale napisati cele knjige, ako b! se hotela očrtati vsa nemoral-nost, neznanje in neiskrenost politične borbe St Radiča. Kot glavne značilnosti Jav-nega političnega dela St. Radiča označuje radikalna »Samouprava« naslednje: trditi najbolj neotesane neumnosti, govoriti neresnice, nad katerimi se morajo pošteni ljudje zgražati, obrekovati nedolžne ljudi, ki se ne strinjajo z njegovim naziranjem, oporekati danes, kar se je včeraj trdilo, laskati najnižjim Instinktom nepoučenih ljudskih množic, razvnemati plemenske in verske mržnje, strasti In zab1ode Baš te značilnosti političnega dela voditelja HSS, ki Jih našteva »Samouprava®, pa najbolj dokazu jejo, koliko Je vreden sporazum med radikali ia radičevci, ker jasno dokazujejo, da Je u sporazum nemoralen. Sv. Prlbidevid pa od vsega početka ni ničesar drugega delal, kakor opozarjal, da jo sporazum s St. Ra-dlčem zaradi njegove neiskrenosti nemogoč, da je sporazum ž nJim nemoralen in nepošten, kar je razvoj dogodkov samo potrdil. Zato »Samouprava« ničesar novega ne pove, ako trdi, da sta Sv. Pribičevič in SDS nasprotnika takega nemoralnega sporazuma s St Radičem. Absurdnost pa Je seveaa, ako postavlja »Samouprava« v isto vrsto St. Radida fn Sv. Pribičeviča, kajti radikalna stranka je sklepala sporazum z nemorat-nostjo in vsemi ostalimi naštetimi neleptmi lastnostmi St. Radfda. Pribičevič pa je ta »sporazum« baš radi tega obsodil. Nazlaša-nje »Samouprave«, da je sporazum med Hrvati in STbi potreben, se sicer lepo eu-Je, nikakor pa se ne strinja z dosedanjimi Izvajanji »Samouprave« same, da državno-pravnih sporazumov med narodi v naši državi sploh n« more biti po uvcljavljenju vi-dovdanske ustave, pač pa se morejo sklepati samo sporazumi med političnimi strankami enega in istega troimenskega naroaa. Med idejo državnega ia narodnega edinstva ter med naukom o treh narodih, njihovi federaciji ali avtonomiji tudi nobenega sporazuma biti ne more, ker ena drugo izključuje. V tem pogledu je »Samouprava« postala nejasna, ko govori o potrebi sporazuma med Srbi i« Hrvati, ker ne označuje točno, kakšen naj bo ta sporazum. To je tudi dalo »Slovencu« povod za trditev, da zagovarja radikalno glasbo naenkrat prav tisto, kar je govoril dr. Korošec v Celju in kar je »Samouprava« potem zavračala, namreč potrebo, da je v vladi zastopana vedno večina Srbov, Hrvatov In Slovencev. Ako •»Slovenec« očita »Samoupravi« nedoslednost zaradf tega. ima prav Nima pa prav, ako misli, da je zavzel kako posebno sijajno stališče, ko se je pridružil »Samoupta-vi« v njenih napadih na Sv. Pribičeviča, ki kot pristaš državnega ln narodnega edinstva, izraženega v vidovdanskl ustavi, iu-di od dr Korošca de Jure in de facto priznane, odklanja na podlagi ustavnega načela enakopravnosti vseh jugoslovenskih državljanov kakšne posebne državnopravne sporazume al! pa kupčije s St. Radidem, ce-gar neumnosti, neresnice In demagoštva pie-sedaio najbolj tistim, ki so ž nJim sklepali in skleniti »sporazum«. Oblastne skupščine in klerikalci Zadnji »Domollub« piše, da bodo oblastne skupščine »za nas nova stopnja, da pridemo do vedno večje samostojnosti in končno do avtonomije, ko si bomo na svoll zemlji tudi sami dajali svoje postave.« Klerikalni tednik torej sedaj priznava, da smo imeli mi prav, ko smo pisali, da bi se klerikalci kot avtonomisti ne smeli boriti proti oblastnim samoupravam, ker jih morajo že s svojega avtonomističnega stališča smatrati vsaj kot prvo stopnjo k uresničenju klerikalne avtonomije. »Domoljub« sedaj tudi piše, da bode obbstne skupščine s svojim delom začetek umiranja centralizma. No, torej! Kdaj smo ie mi pisali, da bodo samoupravne skupščine prinesle decentralizacijo in dekoncentracjjo državne uprave, klerikalci pa so se borili proti centralizmu s tem, da so se z vsemi silami branili začetka njegovega umiranja. To so res čudni ljudje ,ki so lovili goloba na strehi, niso pa znali držati vrabca v roki, vsled česar to povzročili s svojim b-ezplodnim delom zadnjih let slovenskemu ljudstvu tako ogromno škodo Radikali tirajo Radiča na konec * meje St. Radič je v svojem nastopu proti oblastnim volitvam navedel dva razloga: da pri sklepu miti sveta o razpisu oblastnih volitev niso bili prisotni njegovi ministri ln' da se volitve provedejo ravno sredi najhujše zime »Vreme« v daljšem uvodniku energično zavrača Radiča, češ: Ni res, da bi bil sklep o razpisu oblastnih volitev storjen v odsotnosti rad^evsklh ministrov, marveč je bil sprejet z njihovim prltrdilom, ker se vprašanje oblastnih volitev ni likvidiralo na eni sami seji, marveč se ie o njem že dalje časa razpravljale v vladi. 2e dva meseca se je o tem govorilo V ostalem pa niti ni važno, ali je sklep o oblastnih volit, vah bil storjen v odsotnosti radičevskih ministrov, marveč to, ali ie šef HSS za ali proti oblastnim volitvam. On se je izjasnil proti in razlogi so drugačni, kakor jih sam navaja. Or. je proti volitvam, ker ne pričakuje uspeha svoje stranke. Vsekakor pa bo provedba oblastnih volitev imela ogromen pomen, ker bo z niimi znatno razbremenjena Narodna skupščina in vrhovna uprava. Pomen teh volitev bo tem večji, ker bo Radič s svojo skupino poleg vsega drugega prisiljen k priznanju resnice In ker se oo lasno ugotovilo, a!! je njegova politična konverzija bila Iskrena in resna, ali pa Je predstavljala samo manever, da se Radič izogne pravici za vsa svoja prejšnja zlodcj-stva proti domovini. In če bi se že s prevedbo oblastnih volitev ne doseglo ničesar drueega. bi zadostovalo že to prisiljenje HSS na konec veje in že po tem bodo oblastne volitve dobile vrlo velik političen značai ter iih lahko vs' pozdravljamo. — Radikali poznajo svojega Papenheimerja! Zastoj francosko-ruskih pogajanj , Moskva, 26 novembra (pa.) Francosko ruska pogajanja za ureditev ruskih dolgov Franciji so naletela na velike težkoče. Generalni tajnik In podpredsednik ruske delegacije Preobraženjski sta odstopila. Tihotaostvo alkohola na debelo *ew York, 26. novembra, (be.) Prohibi-eijslca oblastva so zaolenila na jezoru Cham-plain ne t podvodnikov. ki so iz Kanade vti-hotapljab' opojne pijače. Inozemska propaganda proti italijanskemu fašizmu Inozemski korespondenti zapuščajo Italijo. — Alarmantne vesti o protilašistovski zaroti v Belgiji. Rim, 26. novembra. Novi italijanski zakon o zaščiti države odnosno fašizma je onemogočil delo tako domačemu kakor inozemskemu tisku. Svoboda domačega tiska je bila zadušena sicer že prej, z novim zakonom pa je bilo to legalizirano. Minister pravde je izjavil, da se po novem zakonu o zaščiti države v Italiji ne do sodilo ojrim inozemskim novinarjem, ki pišejo proti fašizmu ln režimu, pač pa bodo vsi taki novinarji pregnani iz države. Po tej izjavi ministra pravde so se inozemski dopisniki v Rimu, 200 po številu, zbrali k posvetovanju o nadaljnjem zadržanju. Ta sestanek novinarjev je bil vrlo buren. Novinarji so napadali avtokracijo Mussolinija, ter njegovega režima in onemogočanje delovanja predstavnikov inozemskih listov. Četudi je bil ta sestanek popolnoma intimen in četudi na njem ni bilo niti enega Italijana, je rimska policija bila točno informirana o vsem, kar se je na sestanku govorilo. Takoj po zaključenem sestanku je policija aretirala nekoliko inozemskih dopisnikov, ki so na zboru govorili proti ia-šistovskemu režimu, ter odločila, da se iz-ženeio iz Italije. V znak protesta proti preganjanju svojih tovarišev so inozemski korespondenti sklenili, da vsi korporativno zapustilo Italije ter da preko svojih listov v inozemstvu nadaljujejo borbo proti "Musso-liniju in njegovemu diktatorskemu režimu. Ta sklep inozemskih novinarjev je menda povzročil zmedo v fašistovskih upravnih krogih, ker je par aretiranh dopisnikov bilo kmalu izpuščenih, dočim je napram ostalim še nadalje v. veljavi sklep o izgonu. Rim, 26. novembra o. »Giornale d' Italla« poroča iz Bruslja: Nekateri listi kažejo veliko vznemirjenje, ker so pričeli italijanski politični izseljenci razširjati v Belgiji strašno propagando proti Mussoliniju in fašizmu. V svrho formiranja in oborožitve protifa-šistovskih legij nabirajo v ljudskem domu v Bruslju dobrovoljce in denarne prispevke. Komunistično glasilo »Drapeau rouge« Je prejelo večji denarni znesek v svrho organiziranja atentata na Mussolinija Bruseljski list »La Gazette« piše, da so italijanski politični izseljenci radi umazane afere Ricdot-ta« Garibaldija in poslednje katalonske zarote preložili svoj glavni stan iz Francije v Belgijo, da pripravijo nemoteno umor Mussolinija V Belgiji s0 ti italijanski izseljenci že našli močne oddelke protifašlstovskih legij. Nadalje so nakupili v Brusiju večjo množino razstrelilnih snovi Tajna načelnika protifašistovskih legij sta bivši ubijalec socijaiističnega poslanca Metteottija in Mus-sohnijev konfident Cesare Ross! icr Bazzi, ki prihajata pngostoma v Bruselj Prav tako se naseljujejo v Belgiji katalonski separatisti, ki so bili do sedaj nastanjeni v Franciji. Svetovna gospodarska konferenca Skoro neopaženo je zaključila izvedeniška komisija pripravljalna dela za bodočo mednarodno gospodarsko konferenco, ki se bo najbrž vršila v maju leta 1927. Idejo za sklicanje svetovne gospodarske konference je sprožil na lanskem rednem zasedanju Društva narodov francoski delegat Louis Loucheur. Društvo je predlog enodušno sprejelo, s čimer je dokazalo, da se zaveda resničnosti Loucheurjeve trditve, da so bile skoro vse vojne posledica gospodarske borbe med državami in da se mir ne da zasigurati, če se ne odpravi anarhija in besna tekma v svetovnem gospodarstvu. Po mišljenju francoske delegacije naj bi svetovna gospodarska konferenca bila izhodišče za popolno reformo v odnošajih med državami, naj bi značila na polju produkcije in trgovine to, kar je pomenila vvashing-tonska konferenca na polju mednarodne socijalne zakonodaje. Velika Britanija je sicer tudi glasovala za francoski predlog, vendar ne s posebnim navdušenjem. Lord Cecil je dosegel, da se je obseg bodoče konference zožil na čim manj panog in vprašanj. Pri tem se ie čutil sigurnega ameriške podpore. Tako se je že iz vsega začetka izločilo iz razprave vprašanje pravične razdelitve surovin in smotrnega sodelovanja vseh gospodarsko močnih držav pri upravi in eksploataeiji kolonij. Ravno tako se je pustilo v nemar izseljeniško vprašanje, ki je eden glavnih vzrokov povojne bede. Amerika, pa tudi britanski dominijoni se na to polje ne bi hoteli spuščati. Polagoma se je eleminiralo eno vprašanje za drugim in danes je gotovo, da se ne bo obravnavalo vprašanje medvojnih dolgov in da spričo carinskega protek-cijonizma, ki je obvzel ves svet, niti vprašanje organizacije trgovine ne bo primerno vpoštevano. Ostane torpj le bore malo snovi za razprave gospodarske konference, ki se tudi jedva sme imenovati mednarodna, saj bo obravnavala največ specifično evropska vprašanja. Priznati pa je treba, da je odbor 30 izvedencev, ki mu je spočetka predsedoval Švicar Ador, nato pa Belgijec Theunis in ki je te dni zaključil svoje delo, z resnično kompetenco prereše-tal vsa vprašanja onega ozkega okvira, ki so mu ga določile velesile. Njegova glavna naloga je bila, da «prouči, katere sedanje gospodarske težave imajo zares mednarodni značaj in da dožene vidike m metode, po katerih bi se dala doseči praktična rešitev teh težav.* Preden se je lotil tega dela, pa je odbor zbral obsežen materijal in dokumentacijo o vseh panogah gospodarskega življenja, kakršne doslej še nismo poznali. 2e ta rezultat je zeio koristen, če tudi sama gospodarska konferenca ne doseže pomembnejšega cilja. Odbor je določil datum, kdaj naj sc skliče svetovna gospodarska konferenca, sporazumel se je tudi g'ede dnevnega reda. Zdaj ima njene predloge odobriti Svet Društva narodov, to se pravi: velesile. Ker je odbor hočeš nočeš v polni meri upošteval ^angio.saške rezerve, je verjetno, da bo Svet pristal na njegove predloge. Tako bi se vršila konferenca prihodnjo pomlad. Prvotni osputek široke gospodarske konference, ki naj bi prinesla red v kaos sedanje gospodarske anarhije, ie šel po vodi. Edino res važno vprašanje, ki pride na dnevni red, bo organizacija industrijske produkcije. Priporočajoče 30 posnemanje zapadnoevropskih železarskih magnatov z ustanovitvijo in razširjenjem trustov v posameznih industrijskih panogah. Kakor je velikemu političnemu Locarnu sledila in bo še sledila cela kopica malih političnih Lo-carnov, tako naj bi se razmnožili tudi trusti po vzgledu železarskega trusta. Iz take gospodarske konference, kakor se zdaj zamišlja, bo sicer morda vržena v svet kaka koristna ideja, morda pride tudi do delnih rezultatov, ki bodo ublažili napetosti v nekaterih industrijskih panogah in med nekaterimi državami, svetovne krize Pa še iz daleč ne bo rešila._ Konkordat Rima z Nemčijo Monsignor Pacceli, papeški nuncij v Berlinu, na tihem in previdno nadaljuje svoja pogajanja za sklenitev dvojnega konkorda-ta »Svete Stolice«, s Prusko in Rajhom. Pričakovati je treba, da se bodo v prihodnjih mesecih ta pogajanja nadaljevala z večjim pritiskom, ker m°ns'2nor »dozoreva« za kardinalski škrlat in bi se ne vrnil rad Iz Berlina v vatikanske dvorane — brez uspeha. Msgr. Pacceli je že sklenil konkordat z Bavarsko, toda v Monakovcm je šlo lahko, kakor bi šlo lahko v Ljubljani, če bi se izpolnili nekateri državnopravni ideali SJ.S. MonakoVo pa je bila otroška igra v primeri z nalogo, ki čaka monsignora v Berlinu. Pruska končno ni Bavarska. Sicer je mnogo prebivalcev Prusije katoličanov, pa mnogo jih je tudi protestantov, da ne govorimo o socijalistih, ki so orijentirarti svobodomiselno in ki so krepak del nemške vlade. Pa tudi katoličani Porenja in Vcstfalske so vse drugačnega duha, kakor oni z bavarskih hribov in njiv, nekam sumljivi modernisti so. Msgr. Pacceli bo brez dvoma dosegel »mali konkordat i, ki obsega statut duhovščine, imenovanja vojaških svečenikov in slično. Toda njegove želje segajo dalje, on bi rad dosegel »veliki konkordat«, ki bi — za Rim je to najvažnejše — uredil v rimskem smislu šolska vprašanja. Baš tu pa zadevajo monsignorove želje ob nepremagljiv odpor i soeijalistov i protestantov. Odtod je nunciju prišla misel, da spravi diskusijo v drug tir in se mesto s Prusiio prične pogajati z Rajhom. Trenotck si je prav spretno izbral, saj je stranka katoliškega centra najtrdnejša opora koalicijske državne vlade in — republikanske ustave \veimarske. Državni kancelar pa jc g. Mars, koncilijantcn gospod, čegar sestra je pred- . niča enega največjih kloštrov v KelmcraJ-riu. Toda nesrečni icderalni ustav Nemčije ne dopušča, da bi pogodbo sklenila cela država, celokupni Rajli, marveč je to mogoče šele, če sprejmejo pogedbe vse zvezne države, vsaka posebej, in med njimi je zopet glavna Pruska. Kakor je nuncij Pacce!; izredno sposebsn, vendar izsleda, da je zašel v krog, iz katerega ni izhoda, — ter bo najbrže spomladi zapusti! Berlin brez kon-kordala. Pri tej priliki se spominjamo svojega kon-kordata z Rimom. Od časa do časa se pojavljajo glasovi o »ugodnem« stanju pogajanj- Za koga so ugodna in v čem so ugodnosti, ne izvemo, pač pa vse zopet utihne za pol leta. Mesto da bi se z lastno zakonodajo .odločno uredila vsa vprašanja, kakor zahtevajo interesi državljanov in države. Zasedanje Sveta Društva narodov Pra?a, 23. novembra. (pr.) Na 7-™sedaniu Sveta Društv.i narodov, ki se olvori 5. decembra. bo češkoslovaško zaMonat zunanii minister dr- Beneš. ki bo v to svrho prekinil svoj dopust. Važnejši kot ofirijejne lofks programa bodo ob tej priliki zakulisni razgovori zastopnikov velesil. Mussolinija bo zastopal v Ženevi državni podtalni!: H-and i. Otvoritev novega grškega parlamenta Atene. 26. novembra, (bg.) Dane? se je otvoril novi grški parlament. Po prečltanju poslanice predsednika republike se je parlament za osem dni odpvli!,' da s« more medtem sestaviti nova vlada. Mcnarhistlfni general Metasas ie obljubil Kafandarisu. da bo jjodniral njegovo renufcliV^!i«ko vlado. Pangalos ored sodiščem Atene, 26. novembra, (bonašai, ker je posegala v svojem javnem delovanju tudj izven ozkega službenega delokroga. o življenju v nekem vzornem francoskem sanatoriiu, film o človeški krvi, o zobovju in o življenju podgane kot prenašalke mnogoterih kužnih bolezni. Filmi se bodo predvajali zgolj to nedeljo pri obeh dopoldanskih predstavah, od katerih se prične prva točno ob 9.15. druga ob 10.30. Vstopnice Je dobiti od danes naprej pri blagajni kina Matice; za šolsko mladino velja pri prvi predstavi ob 9.15 uri običajni 50 odstotni popust. Priporočamo občinstvu v lastnem interesu, da si nabavi vstopnice čim prej v pred-prodaji; zaradi velikega zanimanja za poučne predstave ZKD so bile namreč vse predstave kulturnih filmov vsakokrat razprodane, vsled iesar se velik del publiKe istih ni mogel udeležiti. Vsakdo naj si torej vstopnico kupi takoj, ker se program ne bo ponavljal Rojen v Starem trgu pri Višnji gori, je stopil g. Planinšek po dovršeni srednji Soli v službo Južne železnice ai službuje že od !. 1901 v Ljubljani. Dasi sam v službi skrajno vesten in natančen, ie napram podrejenemu osobju vedno dobrohoten i« ustrežljiv. Svojega narodnega in naprednega mišljenja n! skrival nit? v najtežjih časih ta se je z veseljem udejstvoval v številnih narodnih društvih. Bi! je predsednik ljubljanske podružnice Branibora in delavni odbornik šentpeterske podružnice CMD. Predvsem pa je svoje sHe posvetil kot predsednik ljubljanski podružnici Društva jugoslovanskih železniških uradnikov Leta 1908 je bil izvoljen tudi v ljubljanski mestni občinski svet, kjer je bil dolgo vrsto let načelnik odseka za elektrarno, vodovod in plinarno. Gb prevratu rrru je baia poverjena velika naloga prehrane vsega železniškega osobja v Sloveniji. Težko nalogo je izvršil g. Planinšek na naravnost sijajen način. Ko ie bila organizirana železniška direkcija v Ljubljani, je g. Pianfnšek nadaljeval svoje organizatomo delo na polju železničarske prehrane. S pravilnim gospodarstvom je ustvaril in dvignil staro ustanovo bivše Južne železnice na tako višino, da se čudi vsak poznavalec razmer Ljubljanska direkcija je v resnfc* lahko ponosna na svojo gospodarsko poslovalnico. Kot viden znak vztrajnega in smotrer.ega gospodarskega delovanja jubilanta se dviga sedaj v Ljubljani na Masarykovi cesti velika zgradba gospodarske poslovalnice. Skromnemu in tihemu delavcu, odličnemu našemu somišljeniku kličemo 05 jubileju: Se na mnoga leta! Predvajanje zdravstvenih filmov v Ljubljani Za nedeljo, dne 28. t m. si je pridobila ZKD celo seri i o zdravstvenih filmov, ki se doslej v LJubljani še niso predvajali. Program Je aelo pester, obenem pa izredno za-.nimtv In poučen. Fi.mi se bodo predvajali kot običajno v kinu Matica. Spored vsebuje trodejanski film o pegastem Tesarju, film Danes 27. novembra 1926 zgodovinski dan klnemator so mu tudi pravili, je celo s .50 le« napravil juridične izpite ui posta! doktor, toda ime »Rauberbalogha« mu je ostalo. Bil ie sicer nadarjen mož, ki bi lahko v Celju zavzema! ugledno mesto, ako bi ne bil v mladih tetih zašel me-d nem-škutarsko mestno solrgo. 2 njim je lege! v grob eden izmed zadnjih one stare nemškut-j-ske garde, ki je pred desetletji strahovala celjske Slovence. Oechs, Dergauz. Balogh iu kakor so se že imenovali svoiečasni voditelji celjske nemške fa-kinaže, iti ie povzročila nekoč toliko gorja celjskim Slovencem, so se zaman trudili, da z nasilnimi sredstvi vzdrže na površju trhlo celjsko nemštvo, razvoj dogodkov je še! preko njih in danes vihra nad nekdaj nemško celisko trdnjavo ponosno in zmagovito slovenska trobijnica! Dr. Ksenija Atanasijevič Prva Sena v naši državi, ki je postala profesor na vseučilišču, je dr Kseniia Atanasijevič, izbrana 1. i923. za docenta na filozofski fakulteti beograjskega vseučilišča. Rojena 1 1-594 v Beogradu je maturirala v Beogradu in potem študirala na univerzah v Beogradu in Ženevi V juliju 1 1920. je položila na beograjski univerzi diplomski izpit iz čiste filozofske' skupine in iz skupine klasičnih iezik/>v ter odšla nato v Pariz, kjer je na Sorboni poslušala predavanja iz filozofije. Januarja 1 1922 je položila na beograjski univerzi doktorski izpit na podlagi teze -Brunovo učenje o na!-manjem« in bila oktobra naslednjega leta izbrana, za docenta na beograjski univerzi. Od leta 1921. dalje priobčuje v različnih revijah, največ v reviji »Misao« svoje razprave, a izšlo je tudi že nekaj njenih Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sobota, 27.: Zaprto. Nedelja, 28.: ob 15.: «Doktor knocK ali Triumf medicine®. Ljudska predstava, znižane cene. Izv. Ob 20.: «Kovarstvo in ljubezen«. Premijera. Izv. Pondeljek, 29.: ^Stalni gost. Boubouroche® D. Torek, 30.: . E. Ljubljanska opera. Sobota, 27.: oGrofica Marica®. C. Nedelja, 28.: ob 15. opoldne ua gričku za vasjo. V zvoniku je zvonilo delopust in Tonček je veselo vžival krasoto jasne* Ca jesenskega popoldneva. Naenkrat so mu pa oči zažarele. Tam v bližnji hišici je začul prijazno čvrčanjc ia potem zaduhel opojni vonj krofov. S težavo se jc prema* gal. da ni skočil v hišo in si jih uabral. Polagoma ic odšel po hribu, a pod večer se jc vrnil. Reza in Ana. ki sta lastnici hišice, sta šli počasi po hribu v vas. Ko ji jc Tonček zagledal, sc jima je v ovinku ognil iu hitel i.a hribček. Kakor zaljubljen vasovalec je najprej potrkal na okence, da sc prepriča, če ni stari Šetraj. oče Anč* ke in Reze doma; potem je pa v okno krepko pritisnil in odprlo se jc. Nato je zleze! v kamrico in sladkosnedi vasovalec je takoj naše! krofe. Nabasal jih je po vseh žepih, a to mu še ni bilo dovolj._ Ve* selo je jedel krofe in stikal po kamri, da bi našel še kaj druzega. Odprl je lepo sli* kano skrinjo v kotu in jel brskati po nji. V nekin kotu jo našel star koledar in ga radovedno odpri ter sc radostno zarezal, sai so sc mu posmejali papirnati kovači. Spravil jih je, zair: skrinjo, in odšel sko/i ulno. Za -imuni je preštel krofe, bilo jih je ravno 20. Do dna hriba jih je pouelai 10, a ostale pa drugi dan. Privoščil si jc pač zadnjo dobro večerjico na prostem; sai so žc čez par dni potrkali orožniki, čei. da so ljudje videli hoditi tisti večer po hribu. Preiskali so ga in našli pri njem 310 Din, ki jih je ukradel. Tone jc sprejet v mariborsko kaznilnico, kjer bo ostal § mesecev. * Posestnik Franoedj iz Ravna je doživel slab dan. Pred sodnike je moral, in sicer celo pred senat, kar mu je pa zelo zasmrdelo. Fc-.bruarja letos je Francelj prikorakal k orožnikom v Cerkljah, sc malo pogladil po nosu in stlačil iz sebe. da mu je sosed J:1.-iK-7, 3. januarja ukradel listnico iu v n.i: 70.000 Din irotovine. Godrnjal jc nekaj, da sta gledala živino, da je bil Fr.inceli pijan, ko sta šia v hlev. so se mu zapletle noge in se je skoro prekucnil. Janez mu je tedaj vzel listnico, ali je pa njemu, Francetu, tedaj pred hlevom padla na tla in Janez jo ie pobral. Orožniki so vsled Franeeiove ovadbe preobrnili vso Janezovo hišo. Mož je stiskal pesti in molčal. Na lupi je Frnncelj ua zahtevo orožnikov premei.il ste! i o in prikazala ?e je listnica, ki je pa bila prazna. .Janez je zahteval, naj se zadeva razčisti pred sodnijo. Sodniki pa niso verjeli, da bi Fran-celj imel tako visoko svoto denarja v žepu; na drugi strani pa spet niso bili prepričani, da bi bil on listnico Janezu podvrgel. Fran-celj ie, bil radi pomanjkanja dokazov zalo oproščen. »Carjev glasnik« Mihael Strogo v. Pri vseh predstavah sodelujeta edini veliki orin'nalni BALALAJKA ORKESTER &US0V. original« ai S« SKI PEVSKI ZBOR V NARODNIH KO?AH in pomnoženi lasini orkester Predprodaja vstopnic dnevno od 10—12. in cd :!. daije. Vstopnice dobite tudi že danes za jutri! KLN0 cDVOBj, Telefon 730. Danes predstave ob 4., A6., }4S. in V, 10. K razpustu občinskega sveta v Mežici Pod tem naslovom je »Jutro« z dne 16. t. m. priobčilo poleg drugega tudi vest: »Šolsko osobje pa si je dalo lani razžagati za lastno uporabo na stroške krajnega šolskega sveta, v katerem ie vedril in oblačil g. Moderndorfer, 40 kubičnih metrov drv za 950 Din« Podpisani označuje najodločneje kot neistiniio, da bi bil kakorkoli sodeloval pri takem, mu docela neznanem ukrepu kr. šol. sveta, ki v njen: tudi nisem sam odločeval. Mežica, dne 20. novembra 1926. Vinko Moderndorfer. U iii so knjige Tiskovne zadruge v Ljubljani. Za majhne otroke priporočamo Marija Grošljeva; Čebelica brenčepca. -- Večbarvna slikanica Cena Din 30.—> po pošti Diu 3.-— več, Marija Grošljeva: Sale Z3 EttSiS. vet-barma slikanica Cena Din 32.—, po pošti Din 3— več. Za šoisko miadino priporočamo Kunaver: Zadnja pot Kapitana Scotta. siikaui« (Žalostna usoda raziskovalca južnega tečaja) Broš 3t>—, vez. ii.— po pošti Diu 3 več Zbirka 9 mladinskih knjig. ve^o vse skupaj vezane Din IX) pošti Din 12.— več (Levstik VI. Dežela brez imena: Milčinski: Filip: Kako so sc vragi ženili: Milčinski: Zgodbe Kraljeviča Marka; Tcdi; Šorli: V deželi Čirimurrev; Vašte: 1'ravlite; Cika Jova liarija. Cika Jova Zmaj: Pisani oblaki. Tolovaj Mala j: feorli: Bob i« !muj: Kalamau faii!a spiomi knjigama Tiskovno Mm »Uilii Prešernova ulica 54 (nasproti Glavne pošte). dejansko padla samo zato, ker jc bila gostu žena prijatelja nedotakljiva svetost. Torej: drama iz današnje družbe. Ptč* cej dejanja, še več filozofiranja. Kdor ni neroden štor, mora zadeti ton salonske igre. A v NVildgansovi «Ljubezni» jc vse to le zunanji okvir, potreben za uspeh na odru. Težišče leži v notranjem doživetju, ki ga more podati le mimika v obrazu. Za* to ]e bilo potrebno, da je prišel zlasti Ro* goz iz Ljubljane. NVUdgans nam govori pri odprtem odTu globoko tudi tedaj, ko nc da igralcu nobene besede in Rogoz je res privezal publiko z nemo hojo po salo* nu. Z veliko rutino je obvladal komplici* rano tehniko svoje vloge moževega pri j a* telja \Verdegasta g. Šest, ki je igro tudi zrežiral in jo prevedel. Režija in celotna igra je bila plastična. Vseh 5 dejanj so re* šili v dveh urah. To še pasebej povdarja* mo. Uprav blagodejno je prijala očem sce* nerija. Soba v hiši zakoncev ž modrimi za* vesar i jc frapirala s svojim enostavnim, finim stilom in lučmi Trpljenje in duše v* ni boj osirotele žene g. NVintrove so bili prepričevalni. Harmonije krepke igre tudi domačini niso motili. Mati g. Kraljeve, ma* dame ge. Bukšekove in osiveli g. Železnik jo bili izdelani tipi. Ugajala je celo Star* čeva v ulogi dekleta iz penzijonata Mada* me. Tako vlogo je seve že' težko slabo igrali, ker jc pač težko določiti, kedai je pravzaprav resnična. V celoti pa je bil to res lep večer. Dr. Avg. Reisman. Nedelja v ljubljanskem gledališču. Po* poldne ob 15. uri se poje v operi kot Ijud* ska predstava pri znižanih cenah ena naj* boljših svetovnih komičnih oper «Figarova svatba«. Opera je polna prekrasnih velikih arij z izredno lepimi tekočimi melodijami. Kdor se hoče naslajati ob prelepi Mozarto* vi skladbi, naj poseti to predstavo, ki je prvovrstno zasedena Glavne ženske vloge so v rokah gdč. Zaludove, gdč. Thalerjeve. gc. Potučkove in ge. Poličeve, moške vlo* ge pa pojo gg. Betctto, Janko, Mitrovie in Zupan. Opero dirigira N. Stritof. režija pa jc v rokah g. Knittla, — Drama vprizori popoldne ob 15. velezabavno francosko ko* medijo dr. Knock ali Triumf medicinc z g Rogozoin v glavni vlogi. Zvečer ob 20. uri pa jc premijera Schillerjeve tragedije Kovarstvo in ljubezen. Obe popoldanski predvtavi sta pri znižanih cenah. Opozarjamo na dramsko premijero Schillerjeve tragedije »Kovarstvo iu i ju* bežen.» ki sc vrši v nedeljo, dne 28. t. m. ob osmih zvečer v ljubljanski drami. ^Kovarstvo in ljubezen». V nedeljo zvečer vprizori ljubljanska dra.na Schiller* jevo tragedijo: «Kovarstvo in ljubezen-«, ki je bila ena izmed najbolj učinkovitih del našega predvojnega repertoarja. Tra* gedijo je na novo naštudiral režiser g. Skr* brnšek. V vlogah mladostnih ljubimcev nastopita gna Debeliakova in g. Jan Ost a* le vlogo eo v rokah prvih moči naše na* rodne drame, ge. Marije Vere, g. Rogoza. g. Skrbinška. g. Kralja, g. Povheta in tiru* gih. Predstavo bodo igrali izven aboiunaja. Viku Podgorska * cTlie <>t-a[iiiic:>. Velika angleška revija .The Graphie* od 7. novembra objavlja po«1, naslovom -.Slovauska Sveta Ivana- niz slik iz Narodnega gledališča v Zagrebu Seveda si je časopis 'zbral za objavo scene iz angleške dramske literature. Dva prizora prikazujeta iusceoacijo Shakespearove komedijo .Kar linčete-., ena slika pa Shaivovo -le v slučaju, da se bo zual zatajevati ter iz-mojstriti. kajti umetnik nc pride izšolan na svet, čeprav aa je narava obdarovala s čudovitim pevskim organom. Domače vesti * Praznovanje I. decembra. Veliko županstvo objavlja: 1. december se praznuje kot državni praznik ujedinjenja tro-itn enega naroda Srbov, Hrvatov in Slovenca? v eno enotno državo pod žezlom diaa-ttfie Karagiargjevičcv. Ob 11. bo v stalnici »v. Nikolaja svečano cerkveno opravilo po običajnem obreda. O službi božji v pravoslavni kapeli bomo še poročali. Na šolah se ne vrši pouk, v državnifi m drugih lavnih LrraduL, kakor tudi v vseb obrtnih in trgovinskih podjetjih počiva delo. Vsi državni uradi ia javaa obiastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Istega dne od 11.30 naprej sprejema veliki župan ljubljanske oblasti v vladni palači jK&ioairve m čestitke. Odiok ministra za notranje posle, po katerem imajo biti na dan 1. decembra vse »radnje« zaprte, se nanaša samo na obrtna in trgovinska podjetja. V industrijskih, prometnih, rudarskih hi njim podobnih podjetjih počiva delo na ta dan s.mo tedai, če to zahtevalo delavci * Nov madžarski poslanik v Beogradu. Za novega madžarskega poslanika v Beogradu je imenovan baron Evgen Forster, dosedanji madžaiski konzul v Haagu. Dosedanji poslanik Andrej Hory zapusti Beograd v pondeljek. '* Novi inženierii gradbene stroke. Včeraj so napravili na gradbenem oddelku tehnične fakultete ljubljanske univerze inženjer ski diplomski izpit gg. Anton Umek iz Brežic, Vladimir Istin iz Ivanovke na Ruskem, Lavoslav Viher iz St. Ilja, Hugo Fink iz Ljubljane in Jožo Vedenik iz Lovanke na Koroškem. Ker sta bila gg. Umek in Viher za časa svojega visokošolskega študija ko-legijaša, piapola njima v čast raz stavbo Akademskega kolegija v Ljubljani narodna troboiriica. Udomačen običaj je že namreč, v Dobravi j ah je učinkoval krasno V Žitari vesi so tožili, da pri prireditvi v oktobru ni bilo obljubljenega govornika. Tamošnje društvo je vprizorilo nedavno dve igri. za božične praznike pripravlja vedno enako mično »Miklovo Zalo* Nem« škim nacijonalcem imponira kulturno udej« stvovanie Slovencev, ki se vrši v tako tež« kih časih Zato pa obračajo svoje oči na prosvetno stran in hočejo vsiliti Slovencem svoja društva in svoje igre, ki bi pod krin« ko prosvete zasledovale edino le potujče« vanje našega ljudstva Slovenska mladina okleni se svojih društev in knjižnic in usta novi si še nova I Neki Korošec je služil pri železnici na Tirolskem. Italijani so ga odstavili in od« šel je brez pokojnine aFreie Stimmen® se srdijo nad italijansko brezobzirnostjo in pravijo, da Avstrija ne more pripustiti, da bi ta žrtev italijanske samovolje kratko« malo lakote poginila Zelo lepo! Pred krat« kim smo poročali o delovanju pritožne ko« misije, ki se je bavila tudi z odpustom slovenskih železniških delavcev, kateri so že šesto leto brez «lužbe in pokojnine Ko« misija je naprosila vlado, da naj poskrbi, če mogoče, da bi se boli vpoštevale njiho« ve zahteve To •je pravi premetavati zade« vo z ene mize ' dnigo. o pravični rešitvi ni govora Avstrija lahkega srca dopusti, da poginejo lakote slovenske žrtve nem« ške krutosti na Koroškem Nemec dr Morocutti je zopet imenovan za okrajnega zdravnika v št Ilju v Slove« nijL »Freie Stimmen« menijo, da se je mo« rala odstranitev nemškega zdravnika sma« trati v inozemstvu za dokaz slovenskega šovinizma. V lugoslaviji je mnogo nem« škib aktivnih uradnikov, na Koroškem se po zakonu slovenski prosilec odkloni Po« tem pa še ti ljudje govoričijo o zatiranju Nemcev v Jugoslaviji! Zatirani v pravem pomenu besede so Slovenci na Koroškem. Nemški šovinizem divja nad njimi. »Baucrnzeitung® je pisala zopet o kmeč« kem narečju vindišarskega ljudstva na de« želi. Priporoča namreč za »mešano ozem« lje» dvojezične knjige, dostavlja pa takoj, da slovenščino razumejo le izobraženci te« ga ljudskega debla O narečju in jeziku silno radi govore naši Nemci, pa bijejo s svojimi izvajanji sami sebe po zobeh Saj tudi nemško ljudstvo govori svoja na reč« ja, v šoli pa se uči književnega jezika. Ka« ko pa govore na primer Kočevci? Noben Nemec jih ne razume V šoli se učijo pis» menega nemškega jezika. Slovensko nareč« je na Koroškem je staro in dobro sloven« sko. V šolah bi se morali otroci učiti pi> smene slovenščine. AH kako je v tistih utrakvističnih šolah? Modri avstrijski dr« žavniki pravijo, da se na 86 utrakvističnih šolah na Koroškem podučuje slovenščina in sicer v taki meri, da se Slovenci nimajo v tem pogledu nič pritoževati. »Bauern« zeitung* pa trdi, da vindišarji ne znajo drugega kot narečje. Torej je pouk sloven« ščlne v šolah tak, da ljudstvo ne zna H« tati slovenske knjige. Včasih naglašajo, da 100 učiteljev podučuje slovenščino na naših šolah! Zahtevamo slovenske šole v pravem pomenu besede. Naše ljudstvo naj goji svoje narečje in se uči v šoli pravil« ne slovenščine. Nemec, ki ni obiskoval šol, ne razume nemškega pismenega jezika, am« pak zna samo svoje narečje To naj si za« pomnijo naši nemški nasprotniki in nas pustijo odslej v miru s svojimi neslanimi očitki o narečju. Dne 11. t. ra. se je proslavila proglasna obletnica avstrijske republike. Koroški Slovenci so se spominjali ta dan velikih obljub in napovedi, kaka sreča da čaka ko« roško deželo v avstrijski republiki in kako lepo bo v vsakem oziru poskrbljeno tudi za slovensko ljudstvo. Nobena obljuba se ni izpolnila, nobena napoved se ni izvršila. Z manjšinskim vprašanjem bijejo norce v Celovcu in na Dunaju. Sedaj je zve,ni kancler zopet katoliški duhovnik dr. Sei« Eel. Ali krene na Ppt pravičnosti napram oroškim Slovencem?! Kako je danes v deželi, je povedala ko« roška deputacija vladajoči gospodi na Du« naju. Izročen ji je bil sklep deželnega od« zbora, da se mora vlada takoj zavzeti Z3 zboljšanje kmetijskih razmer, sicer bo kmet propadel. Kancler dr. Seipel je ob« ljubil pomoč. Najbolj je zadeto naše ljud« stvo, kajti 70 odstotkov naših ljudi jc za« poslcnih v kmetijstvu, v nemškem delu de« žele samo 47 odst. Poplave so povzročile ogromno škodo. Z raznih strani so prišla strašna poročila. Deputacija je naprosila tudi vlado za pomoč. Ali razmere so take, da je težko pričakovati take pomoči, ki bi res kaj izdala. Gospodarstvo rapidno propada, ker br« ni po glavah merodajne celovške gospode samo priključitvcna in raznarodovalna pO« litika. Nenavadna razsodba Bivši župan v Kanalu, g. De Angeli, Slo« venec sicer, dasi ima italijanski priimek, drzen človek, dober gospodar, splošno ze« lo priljubljen, je postal nevaren zločinec. Kaj pa jc storil? Nedavno od tega. ko so naši »oblastniki .> v črnih srajcah prišli na misel, da bi bilo dobro, da poslikajo vse hiše po Primor« skem z Mussolinijevo glavo s šablono, na način, kakor slikarji, oz. pleskarji slikajo sobe. In res smo nekega dne vstali, ko so bile že vse hiše poslikane in ilustrirane, z razliko, da so imele pravoverne hiše sa« mo po en ali dva spomina na belem pro« čelju, hiše pa. ki so jim bolj trn v peti, pa so bile vse pomalanc, kakor kaka sanj« ska knjiga. Tudi v Kanalu so trg precej bogato ilu. strirali. posebno pa De Angelijevo hišo, ki je imela poslej več glav kot zmaj iz prav« ljice. Zgodilo pa so je, da jc De Angeli hišo par dni za tem pobelil. Mi ne vemo, ali je mislil hišo beliti že poprej, ali jo je belil le radi naslikanih glav. Na vsak način smo mnenja, da je vsakdo gospodar svoje hiše in jo sme poslikati ali pa pobeliti, ka« kor se mu žljubi. Če bi tega ne smeli, po« tem morajo vse hiše pri nas ostati nedotak njene na vse večne čase, zakaj niti eni ni« so črni pleskarji prizanesli. Vendar pa De Angeli tega ne bi smel. Založili so ga, da je s tem dejanjem žalil prvega ministra in se jc moral tc dni za« govarjati pred goriškim sodiščem. Seveda se dejstvu, da je belil ministrovo sliko še dodali, da je Italijo tudi zmerjal, da jc bi« la obsodba bolj gotova. Niso mu prizanesli. Mož je bil obsojen na osem mesecev in 10 dni ječe na globo S60 lir in na povrnitev sodnih stroškov. Mož je sicer danes, kolikor nam je znano, šc na svobodi in je vložil priziv. Možu ne privoščimo ječe, a kolikor poznamo tako stvari, bo težko uspel. Iz teja izhaja, da se danes ljudje ne sme« jo dotikati hiš ako tudi so zamazane, iti da se ime prvega ministra še imenovati sko raj ne sme, da človek nevede in neh-erte ne zapade kaki kazni. Jasno je, da take smešne in drakonične kazni ustvarjajo čud« no razpoloženje med ljudmi, medtem ko vidijo, da ljudje, ki so res kaj zakrivili, ho« dijo svobodni po goriških ulicah. p— «Tek kruh naj je MussoliniAnton Čebokin iz Skednja pri Trstu je v gostilni vrgel ob tla kos črnega kruha in rekel: Tak kruh naj je Mussolini! Sodišče ga je obsodilo ua 4 mesece zapora in 300 lir globe. p— Na sejmu v Trnovem pri Bistrici jc bila cena volom 420 — 450 kravam 350 — 400, teletom 700, prašičkom 50 — 150 lir. p— Proti Grbcu. Na fašistovskem shodu v Tomaju. o katerem smo že poročati, so sprejeli spomenico, ki obsega delovanje odstavljeneg-a podeštata Grbca Zahteva se da se postavi Grbca ki je delal občinar« jem škodo in sramoto, na tehtnico pravi« ce. Sprejeta je bila spomenica z burnim odobravanjem. p— V Hrušici je umrl vpokojeni davčni eksekutor g. Andrej Ukovič, star 70 let. Pokojnik je bil značajen slovenski mož. Njegovega sina Rudolfa so ustrelili Av« strijci v Radgoni leta 1918. povodom voja* škega upora. p— Pri Ročinju so potegnili iz Soče truplo one Ivane Lampetove, rudarjeve že« ne, ki je v Sp. Idriji padla v vodo in uto« nila. Pokopali so jo v Ročinju. p— Poskušen roparski napad. 311ctni de« lavec Viktor Vodopivcc iz Svetega pri Komnu je srečal domov grede, dva člove« ka, ki sta ga hotela ustaviti. Vodopivec je pognal svoj bicikelj. ona dva človeka pa sta začela streljati za njim. Vodopivec je še! takoj k orožnikom, katerim je povedal tudi imena napadalcev. Vremensko poročilo flcteorulošln -.dno; .uain.. ?6 novenirvs 19^6 ViSans baiomeira -iOSv Krat Cas Temart ie. ne-li v "Ic Smei vetra in brzina v m JOid-I os 0—10 Vrsta padavine ■j isazovairi . hit i ,jre ooazovanja ! t 1 /64 9 47 NE 1 10 16.3 Ljubljana .1 s. 765 6 44 89 N 1 10 megleno S.O (dvorec) 1 14. 7657 ts-3 68 mirno 1 l 21. 766" 40 80 NE 0.5 0 Maribor . . . 8. 1^5 9 3-1 94 N\V 7 7 Zagreb . . . 8. 765 0 6'0 98 mirno 10 megla 6.0 Beograd . . . S. 76,53 8-0 97 mirno l'i rtiezla 10 Sarajevo ... i. '63-3 8-0 93 NW 3 10 dež 7.0 Skoplje . . . * 764'7 1-0 (•■1 mirno 10 megla Dubrovnik . . r. 770 2 15-0 8') S 1.5 8 o.O Split .... 7 /60'4 12-0 87 W 05 b merje imenio 6.0 Praha .... 1 7P2-4 3-0 — \V 7 10 dež 081 Solnce vzhaja ob 7-11 zahaja ob 16 23 'un» ,o končauih volitvah morda prijavili kaki protesti radi volilnega postopanja. smo vendar mnenja, da se konstituiranje izvoljene Zbornico nikakor ne sme vefi zavlačiti. V splošnem eo se vršile volitve v redu pod nadzorstvom »bjektivne komisije in pod kontrolo vse javnosti. Morda je bila agitacija v političnih dnevnikih doloma preživahua, gotovo pa jc, da ui mogla bistveno vplivati ua končni reeultat. Ljubljanska Zbornica ne more in ne «nc ostati v sedanjem provizomem položaju, ki ovira vstf njeno poslovanje, ki iabranju>e vsak iuicijativen razmah in uiti ue dopuiču ustanovitve rodnega proračuna. Posebno nas boli, da Zbornica ue more s pristojnim po-vdarkom zastopati r.ašo interese glede novih zakonskih projektov, ki bodo odločilno vplivali na bodoči razvoj našega gospodar-siva. Slovenska industrija, v katere imeiiu govorimo, je uverjena, da no more niitfe prevzeti odgovornosti za podaljšanje ue-vzdržuega stanja, katero nole slabi ugled slovenskega produktivnega dela, uiarre? tudi zadaja nedogledno škodo vsemu našemu narodnemu gospodarstvu. Ker pa seji prisostvujejo tudi drugi člani industrijskega odseka uaše Zbornice, je po-vdaril g. Hribar, smemo dati to izjavo tudi v imenu industrijskega odseka Zbornice. Zato predlagamo, da naše zborovanje naslo-\ i ua ministra za trgovino in industriji) g. Ur. Ivana K r a j a č a glasen apel v tem smislu, da naj posp. minister nemudoma sklice prvo sejo Zbornice za trgovino, obrt iu industrijo v Ljubljani, da se more U konstituirati ia pravilno vršiti preraine Jo nujue svoje naloge. Ta predlog predseduištva j« bil brez debate iu ob splošnem odobravanju soglasno tprejet. V smislu tega sklepa je Zveza in-iiustrijcev odposlala na gosp. ministra dr. Krajača spomenico, v kateri mu je sporočila zahtevo slovenske industrije za konstituiranje naše Zbornico. Tržna poročila KcTosadska blagovna borza (20. f. m.). Pšenica: baška, 75 -7(5 kg, 2 vagona '290; sreniska, vagona 290. Oves: ereniski, 1 vagon 153. Turščica: baška, nova, za december, 2 vagona 135; baška, april - maj, G vagonov 157.50; banatska, pariteta Aran-gjelovac, 5 vagonov 13». Moka: baška, c0», 3 vagoni 470; baška, cOgg.3 vagoni 479; baška, *2>, 4 vagoni 420; baška, eo., 1 vagon 370. Tendenca nespremenjena. Svinjski sejem v Mariboru (26. t. m.) Do-gou 151 svinj. Povprečne cene so bile: pra-sci, 5—6 tednov stari 65—100, 7—9 tednov 125—150, 3—4 mesece 250—300. 5—7 mesecev 420—450, 8—10 mesecev 523—550, 1 leto stari 1000—1200 Diu; kg žive teže 9—10, kg mrtve teže 15—17 Din. Prodanih je bilo 85 svinj. Ker so zaradi deževja v okolici silno blatne ceste, je bila kupčija =laba. Dunajski živinski sejem (25. t. m.) G o-veda: Dogon 480 glav. V primeri z glavnim sejmom so se voli in krave pocenili za 10 grošev pri kg. Biki so slabo obdržali svoje cene. Za kg žive teže notirajo: voli 1.05 do 1.85, biki 1.05—1.50. krave 1—1.35 šilinga. — Svinje: Dogon 4252 komadov. Debele svinje nespremenjene, mesne cvrstejše. Za kg žive teže notirajo: mesne svinje 1.70 do 2.20. debele 1.70—1.95 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (25. t. m.) Kljub temu, da so iz Amerike prispela poročila o čvrstoci pšenice, se je vendar razpoloženje na dunajskem tržišču razvijalo v soglasju s slabšimi poročili iz Budimpešte zelo mirno. Malo živahnejša je bila kupčija le v tursčici. Uradne notice nespremenjene. = Načrt zakona o organizaciji gospodarskih zbornic. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdelalo gornji načrt, katerega glavne konture so naslednje: V vsej državi se uvedejo enotno zbornice s tremi avtonomnimi oddelki: trgovinskim, industrijskim iu obrtnim. Zbornice bodo razpravljale na skupnih ali oddelkovih sejah, kakršen bo predmet obravnavanja. Pri vsaki zbornici bo generalno tajništvo za posle cele zbornice. Zbornici v Velikem Bečkereku in Po i-gonci se ukineta in se njun delokrog prenese na druge zbornice. == Težkeže ene največjih žitnih lirm v Ban a tu. Iz Velikega Bečkereka poročajo: Že vež dni se govori o propasti žitne firme Oskar Hirsch. ki je ena največjih žitnih trgovin v Banatu. Nedavno je iskal Oskar Hirsch posojilo v znesku 1,850.000 Din od Mestne hranilnice ljubljanske, ki mu ua je obljubila pod pogojem, da se intabulira na njegovo iu njegovega očeta posestvo. Oče in sin sta v intabulaciio privolila. Toda preden je firma denar dvignila, so zvedeli za to ostali upniki ter enako drug za drugim zahtevali intabulacijo. Tako je vsota terjatev narasla na 7 milijonov dinarjev, odno-sno z majhnimi dolgovi, ki jih firma dolguje kmetom, skupno na 10 milijonov dinarjev. Omenjeno veliko posojilo je mogel dobiti Hirsch samo radi te7.5—872.3. Ljubljanska kreditna 143 (zaključek). Narodna 4250 —0; industrijski: Dubrovačka 400—410, Gutmann 240—245, Isis 43—43.3. Slaveks 109—110. Slavonija 32—33, Trbovlje 323 343. Vevče lfNi—0. šečerana Osijek 443 do 450, Našička 1325—1335; državni; investicijsko (57.5—0. agrarne 44—44.75. Voina škoda promptna 339—340. kasa 338.3—3S9. december 340—341, BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2269 do 2272. Duiiaii 799—80i). Rerlin 1347—134«: Budimpešta 0.07963—0.07973. Italija 238 5 do 239.25. London 275.2—275.23. New Vork 56.63—56.64, Pariz 206—208. Praga 168.95 do 168.1. Sofija 40.0—41.5. Švica 1094 do 1094.25. CURIH. Beograd 9.11, Berlin 123.12*. Nevv Vork 518.75. London 23.1573, Pari? 18.8873. Milan 21.83. Praga 15.3623. Budimpešta 0.007253, Bukarešti 2.875. Sofija 3.75. Dunaj 73.175. Varšava 57.50. DUNAJ. Devize: Reo?rad 12.47—12.31 Berliu 167.97—168.97. Budimpešta 99.-0 do T9.40. Bukarešta 3.9375—3.9575, London 34.3325—34,4325. Milan 29.71—29.S1. New York 707.75—710.25. Pariz 23.55—25.65. Praga 20.96 iu pet osmink do 21.04 ia pet csmink. Varšava 78.33—78.85. Curih 136.42 do 136.92: valute: dinarji 12.46—12.52. dolarji 706—710. TRST. Devize: Eeosrrad 42—42.50. Du-naj 330—345. Praga 09.75—70.73. Pariz 85.73—86.73 London 114.23—115.23. New Vork 28.00—23.80. Curih 450—400. Budimpešta 0.0325—U.034O. Bukarešta 12.50 da 13.50: valute: dinarji: 41.50—42.50, di>-lari 23.40—23.70. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.475. v Berlinu 7.412. Preklic Preklicuiem vse žaljive besede, ki scin jih govorila proti g. Anici Hcinisch, roj. KokoL 1496 / 3ATIC ANICA, Ljubljaafc. Iz življenja in sveta Tajinstvena bolezen Pred nekaj leti se je pojavila neka nova bolezen, ki ji zdravniki ne vedo izvora. — Ni nalezljiva in se širi zlasti med ruskimi in poljskimi Židi. — Edino sredstvo: amputacija! Doktor P.-L. Relim objavlja v «Mati-nu» senzacijonalen članek, v katerem se peča z neko novo boleznijo, ki so jo zdravniki krstili za «Buergerjevo bolezen*. Doktor Leo Buerger iz Newyorka jo je namreč podrobno proučeval na 500 bolnikih. Bolezen je nekaka skleroza (povap-nenje) žil in se loti posebno rada moških. Med 500 Buergerjevimi bolniki so bile namreč le tri ženske. Toliko se dosedaj ve, da bolezen ne izvira' ne od sifilide in sladkorne bolezni, ne od bacilov in parasitov. Dr. Marchak (zgoraj) in profesor Delbet Dr. Rebrn je obiskal svojega prijatelja Joahima Marchaka, ki je že leta 1922. obolel na Buergerjevi bolezni. Marchak je rojen leta 1885. v Kijevu, a živi že od 1906. stalno v Franciji, kjer je tudi dovršil svoje medicinske študije. V Parizu je poleg profesorja Pierra Del beta, svojega učitelja, ua glasu kot eden najbolj .veščih kirurgov. «Leta 1922.,» je pripovedoval doktor Marchak. csem naenkrat začutil ostre bolečine v desni nogi. Sprva sem mislil na podagro, revmatizem, protin in nev-ralgijo. Bilo mi je, kakor da so me popadli krči, če sem hodil kakih trideset korakov. Moral sem obstati. Potem so krči minili in so se naslednje dni pojavili vnovič. Bolečine so bile vedno ostrejše in kar niso hotele ponehati. i-netki — Ljubav mla« dega velikaša in devoj« ke iz naroda. — Tajni sestanki uihilistov — Zarote. — Maščevanja nihilistov. — Kozaki in carska vojska. — Sibiri« ia. — Beg iz Sibirije po nepreglednih snežnih po» Ijanah. — V potujočem cirkusu. — V temni noči nosi carjev kurit taino noveljc — spas mladega življenja. — rti vseh predstavah sodeluje originalni ruski batatajka orkester. V glavnih vlogah: VLADIMIR GAJDAROV, MARCELLA ALBANI. Predsiave ob h poi 6. pol S in 9. Cen- nczvišaae! Predprodaja od U. do pol 1. «ELITNI KINO MATICA», vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124 Občni zbor Zveze kulturnih društev v Mariboru V nedeljo se je vršil v Mariboru v dvorani Študijske knjižnice II. občni zbor Zveze kulturnih društev za mariborsko oblast. Na zbcTU je bilo zastopanih 60 društev. Med drugimi je prišei iz Celja tudi ravnatelj g. L i 1 e k, prosvetno oblast pa je zastopa) prosvetni referent _ za mariborsko oblast g. dr. P o 1 j a n e c. Po overovljeuju zapisnika je poda) predsednik obširno sliko o deiovanju Zveze v minulem letu, iz katere povzamemo najvažnejše točke. Tckoj po ustanovnem občnem zboru je vodstvo Zveze pričelo z delom. Najprej si je Zveza Iskala stika z raznimi društvi in jih povabila k sodelovanju. Večina društev sc je odzvala povabilu. Zveza si ie ustanovila najpotrebnejše odseke in sicer: knjižničarskega ter predavateljskega, zlasti p;t je deloval oderski odsek, ki jc hnei nalogo, da prireja po deželi predavanja o praktični uporab: gledališkega odra. Ta odsek je rudi vdelal načrt za zložljivi oder. Zveza šteje danes iso društev. Vstopilo j c 5 novih društev, dve javni ljudski knjižnici, dva tamburaška zbora in eno prosvetno društvo. Celokupno članstvo po društvih šteje danes 11.001 članov in sicer 7862 moških in 3229 ženskih. 7S društev ima lastne knjižnice, ki vsebujejo 31.704 knjig. Poleg tega so društva naročena na ■razne časopise in revije; društva gojc tudi petič in imajo, če ue računamo mestnih pevskih društev, 870 pevcev. Gledaliških predstav se je priredilo v tem letu 273. Predavanj je bilo 20S. Zveza ie pričela prirejati tudi radio-predstave, ki pa so radi majhnih sredstev, ki iih ima Zveza na razpolago, iako otežkočena, V Mariboru samem se Zveza ni udejstvovala, ker ima to nalogo Ljudska univerza. Največ povpraševanja s strani društev je bilo po predavateljih, ki jih ic Zveza vedno priskrbela. Veiiko važnost je polagala Zveza na ustanovitev ljudskih knjižnic po tiežeii. Ker pa sama ni imela na razpolago dovolj knjig, je priredila lani o Božiču nabiralno akcijo. Narodni poslanec dr Pivko jc da! sam 100 knjig, nad 50 pa gg. Vodenik, učitelj v p in trgovec Kravos Ivan. Prvi od Zveze ustanovljeni javni knjižnici sta bili ustanovljeni na Teznu pri Mariboru in pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu Zveza namerava ustanoviti v Mariboru veliko centralo z zalogo gledaliških i:.rer. katere bo stavila podeželskim društvom vedno na razpolago. Nabaviti si hoče tudi priročno potovalno knjižnico, kar je pa odvisno od posameznih društev če bodo hotela v ta namen prispevat; primerno vsoto. Po predsednikovem poročilu je strokovni učitelj iz Maribora g. Robnik predaval o načrtu in modelu zložljivega odra, ki ga jc sam izdela! Predavatelj je med pripovedovanjem zgradil svoi oderček, ki je izdelan iz tankih lesenih paličic tako priprosto in enostavno, da boli menda ue more biti V vsej konstrukcij' nI niti enega žeo- ljttžka, temveč je oder spretao zlepljen in sestavljen, a ie iako stabilen. Po tetn modelu si lahko podeželska društva na cenen način priskrbe gledališke 'odre, ki imajo še to prednost, da se tih lahko prenese. Noviteta pri tem odru je tudi horicomalen način kulis, ki obstoja v tem, da so kulise izdelane iz celote, ne iz sestavnih delov, ter se jih ialiko poljubno obrača ua stropu v krogu naokrog, pri tem so pa kulise različno, po potrebi barvane. Misel za horizontalni sistem je da' giedahški ravnatelj g. Bratina, uresničil pa jo je z■ Robnik. Predavatelj in konstruktor 3e že! za svoj trud obilo pohvaie. Po tem predavanju ie podal predsednik obširno skico o delovanju v prihodnji poslovni dobi. Radi gledaliških prireditev namerava Zveza pošiljati v večje kraje, kjer bodo prirejal; igre, k bTalnim vajam rcSi-ser.ie. ki bodo dali režiserjem praktičen poduk. Poleg tega bo Zveza stavila društvom ra razpolago proti mali odškodnini tudi vse oderske potrebščine. Zvezin knjižničar bo obiskal vse podeželske knjižnice, iih pregleda! in nasvetoval društvom, kako S'' naj pomagajo. Ustanovilo se bo s pomočjo Tiskovne zadruge v Ljubljani, ki ie stavila Zvezi več knjig na razpolago, 10 novih knjižnic. Predsednik je priporočal društvom, da si aaroče ».Prosvetni glasnik-, ki izhaja v Ljubljani in vsebuje vsa navodila Zveze za društva. Tudi za čitalnice se bo poskrbelo in pri tem gledalo, da se bodo prostori kar najpraktičaeje uporabili. Poleg trga bo Zveza začela ustanavljali i mladinske odseke, na katere polaga jako veliko važnost Po tem poročilu je podal zvezin blagajnik g. Vidmar kratek preded o društvenih financah. Denarni promet v minul! poslovni dobi ie znašal 57.S54 dinarjev. Ri-lauca Zveze je bila aktivna in znaša v denarju 8386 Din in 5*45 Din v imovini, torej skupno 14.341 Dni. Pred volitvami so nekateri zastopniki društev izrazili svoje želje in mnenja o bodočem društvenem delovanju. Tako je Udruženje trgovske in obrtne mladine po svojih delegatih izrazilo željo, naj Zveza združuje tudi obrtno mladino. Predlog .ie bil sprejet. Zvezi se je naložilo, da poskrB! si a deželi za predavanja iz narodnega gospodarstva ter skuša preprečiti v kinih no-moralna in za mladino pohnjšljiva predavanja. Članarina se ;« po daljši debati zvišala cd 10 Din na 60 Din letno, pri čemer pa je všteta tudi naročnina za »Glasniki. Na predlog ravnatelja g Lileka iz Celja jc bi! izvoljen celotni stari odbor s predsednikom. Dodatno sta bila izvoljena v odbor še ga. dr. Lipoldova in dijak Pivka. Predsednik ;e torej učite': g. Skala, odborniki pa gg.: dr. KovačK, dr. StrmšeV, dr. Juharr. dr. Boštjančič. Robnik, Domjn-kuš, Vidmar, Kejžar Ivan, Spindler, Hume*: in Žunko iz Selnice ob Dravi Miran Jarc: Pravljica Bil je oblikovavec. Ljudje so ga zaznamovali z izobčenstvom, in tudi on jih je sodil za krive, čeprav je bil zaznamovan že davno preje, preden je spozna! svoje poslanstvo. V svoji prvi zgodnji dobi je bil res vihrav in mogočen. «jVloj je ves svet», ga je omotično prešinjala zanesenost, prezirljivo je šel mimo ljudi, ki niso znali govoriti kakor on, ki niso znali tako umno peti in ki niso tako biagozvenece izkričavali svojih težav svetu in bodočim časom. Navdajala ga je nenavadna upornost, njegova želja je bila sveta postava, ki ji je hotel podvreči življenje. Mavrično se je usiočil njegov krik. da je njega samega upijanjalo, in z blaznim ponosom se je zavzel: «GIej, vsepovsod sem jaz: v vetru in drevju, v rekah in gorah, v zemlji in na nebesnem svodu, v vsakem človeku... jaz... jaz ogromni, neskončni... in moj spev, ki je pesem človeštva!» Poslušali so ga in se drug za drugim odvračali od njega. Strah, so govorili, je vel od njega. Nedomačnost in tujstvo sta bila njegov gorjupi dar. Dasi je bila njegova pesem zlatozveneča in bujno soglasna, je roka. ki se je jc on dotaknil, ohromela, je bitje, ki ga je pičil nje- gov pogled, umrlo, iu gibanje ie pred njim okamenelo. Polastila se ga je samota! «Sam sem in moj glas je božji,» ga je navdala grozna slast. Skrivaj pa je čakal odmeva, obupno je prežal in trepetljivo je lovil valovanje brezmejstva. Iz najstrašnejše osamelosti pa je kriknil v somrak svoje bolesti: «Ti!» Tako je zrastel v drugo svojo dobo. Vrnil se je med ljudi kakor skesan zločinec. Kar je prej preziral, je zdaj poveličeval. Postajal je pri tesarjih in se čudil njihovi bistrosti. Opazoval je čolnarje in se divil njihovi borbi z valovi. Spoštljivo se je poklonil zakono-dajcu in se trudil, da bi proniknil v za-gorietnost njegovega dela. Rad se je pridružil pastirjem, kj so izvabljali pi-ščalim glasove, tako tajnovito pojoče, tako srčno resnične, da ga je ganilo. In gledal je skesan in ponižen vse okrog sebe: vso tisočerno podobo izživljanja, vso radostno in trpko razgibanost, obupno hotenje in veselo zavzetje, brezdomstvo in posest, borbo in spravo, ples in molitev, rojstvo in smrt. Kakor da so se mu odprle oči. To je bilo razodetje sveta, ki mu je bilo nekoč zapečateno s sedmerimi pečati: to je bil skrivnostni «Ti->. Nekateri so ga spoznali. Začudeni so gledali spokornika. Modri so ga pustili v miru. Bili pa so tudi taki. ki so mu nekoč vpili «Slava! Slavals in ga obdajali kot zmagovavca verni čuvarji iti častivci. Ko so ga zagledali zdaj tihega in nemega, jih je prevzel srd: «Kai si se izneveril? Mar smo ti zato. klicali «Slavljen!» da si nas zatajil, da si se sebi samemu izneveril?« Tako so nejevoljni. jezni, gnevni govprili, on pa je molčal. Celo njihova razljučenost se mu je zazdela zanimiva in mu je postala doživetje. «Molčiš?» so ga naskakovali. Vsi ti njegovi bivši prijatelji so bili zdaj plen njegove prve dobe nastajanja cSlabič, bolnik.,mrlič,s so ga zaznamovali in so si razdelili njegovo slavo. Našemili so se s kriki in gostobesedjem in so prav tako kot on nekoč, z vihrali med svet in zaplesali svoje božjastne vrtoglavosti. Zaničevanje je sprejel kot dar in ga v svoji ponižni ljubezni pretvoril v usmiljenje. Ločil je dobro od zlega, toda soditi ni mogel. Čim bolj se mu je izostril pogled, čim tanjši mu je postal sluh, tem prečudneje se je spletalo življenje v pester venec podob, ki pa so se nizale druga k drugi — mrtve, gluhe. Raste] je v tretjo dobo. Molk je bil vedno bolj strašen. Živeti in vendar nc biti živ: ne boriti se, ne ugnetati v obliko. ne graditi meje, nc se braniti, nc napadati, ue govoriti. Toda ni znal boriti se kakor vojak, ni imel posesti, da bi jo zagradil, ni imel prijateljev, da bi si z njimi pletel razgovor, ni vedel, kaj in koga naj napada. Toda v njem jc življenje pretilo, da nasilno razpne svoje meje, da razbije obliko in se razlije v vsešir.. Krotil je svojo besedo, negoval ga kot brusač biser, čuval njeno rast kot vrtnar rožo. V neki uri pa se mu je zazdelo, kakor da govori v snu nikoli še videni ukazovavec, ki mu je velel: aPojdi in pripoveduj vse kar si videl, slišal in doživel, veselo in žalostno, gorjupo in radostno, pripoveduj ubrano po udarcih vej, ki jih ziblje večerni veter, tekoče kakor valovi reke, ki hiti v morju. Po-veži doživljaje v umeten krog. ki bo spleten v belem sijaju kot solncc in bo spleten iz vseli mavričnih barev...» To je govoril on, nevidni, neznani. In oblikovatelj je spoznal in vedel, kaj govori čudežno razodetje. Kakor, da ga je obšlo navdihnjenje, se mu je razvezala beseda, plemenito vzrastla roža iz tišine .. Ne več o sebi, ne več o tebi, marveč o njem je pel dolgo, dolgo pesem, ki so jo poslušali ljudje v zamakirenju, in čim silne.ie je pel. tem boli viden je čarobno raste! svet v domišljiji poslušalcev, a čim mogočnejši in resničnejši je bil ta svet, tem bolj je v senco izginjal pevec. Ko se je zaokrožila povest v belo solnce, ki s>o sc ga vzracovali ljudje ve* selo kot otroci, je izdihnil. Kakor da je s svojo krvjo pobarval podobo, kakor, da jo je s svojim dihom vzbudil k življenju. Takrat, kp je preminil, pa je bi! uajzmagovitejši, takrat šele je doživel ono vsepričujočnost ki je o nje.i predrzno sanjal kot kričač svoje mladostne bolezni. Ljudje pa so ob spominu nanj skovali bajko o pelikanu, in so mislili, da so pogodili njegovo skrivnost. In vendar so se motili. Kajti videli so in vidijo samo njegovo življenje in smrt. Beio solnce. ki jim ga je zapustil, pa smatrajo za plemenito svetinjo, ki ij spravljajo v predale in jo pokažejo samo ob slavnostnih prilikah. Sokol Pesem o solncu in svobodi Spesnil starosta JSS br. Engelbert GangI in poklonil Taboru ob otvoritvi dvorane. SOKOLSKA MISEL: V mraku ležala ravan je in gora, suženjstva tepla Slovana je moč. Kdo mu zbudi naj silo odpora, kdo ga povedi na pot zmagujoč? Ali so ječe naši domovi, ali so naši 6amo grobovi? Ali so naše bodočnosti znak Bala Gora v plamenih smrti, K6«)va borci, v navalu strti, ki je dušil nas z njim sovrag? Milost!... Ne milosti! Milosti nečem! Milost'junaku je žig sramote! Sam skoz srd viharja, skoz stene grozote, sani junak se prebije z mečem! MOŠKI GLAS: Otmi nas, nepoznana, zaželena pramoč. vsajena v duš globine, »t slutena, z besedo neizrazna. /ioslej še neizražena v življenju! Prešini nas! Ko strele bič žareč noči preseka zastor — ti vzvišena, ponosna, nezmagljiva, oklep razkolji bednosti in toge. da v duše plane nam svetlobe val, da v duše plane nam svobode val! In dvigni nas, da iz nižin popne se naša pot v višave, kjer beli dan kraljuje. <1a se spoznamo, kaj smo in kaj nismo: smo li črvi pod jeklom hunskih konj. smo li prah pred pragom gosposkih hiš, smo li smet pšenice plodovitih njiv? Smo Ii jeklo mi. «mo mi v življenje prag, smo mi pšenica? Otmi nie! Prešini nas! Dvigni nas! SOKOLSKA MISEL: .laz solncn sem blesket in vir spoznanja, iz srca v srce moja gre oblast; nihčž me ne umeva, kdor le sanja in kogar dela ne prevzame strast! K rt"'"—> -i or!. razdeianja se robstva jarmov lije moja rast, ki eni Je zapovedi se klanja: ♦o naroda je, domovine čast! K lepoti Zdravi, k istini vzneseni rot strmo kaže vsem samozavest, ko z njo se kujejo značaji v meni ... In do svobode vekovitih zveš! .dpor zapreki vsaki, v zlu rojeni, utrjena razmelje v borbi pest! MOŠKI GLAS: Prešinila si nas! Dvignila si nas! Otela si nas! Kje sem ? X.-; svojem stojim! Kam zrem? V daljine strmim! Iz davnine gre pot. preko vrtincev nestalnosti, nezavesti, ki vabijo v pokol pozabe, v omotico naslad, gre pot v valove luti, sijoče v blesketanju idealov — tja gre moja. naša pot! Kdo sem? Bratu sem brat! Materi domovini sin! Kaplja v potoku krvi. ki burno, ■ viharno vre ro žiiah debla — SlovanMva! iu v meni ie volja in v meni.je moč in v meni so bolečine vseh in v meni so radosti vspb! Tn v meni je šolnce ia v meni je dan in v meni je ponos razvihran, in zmisel in smoter življenja ftoji p-ed menoj v jasni ni spoznanja in v vedrini duše, prcžarj-ene s h-oSim s-olrcem, edina in sveta Misel Sokolska — naša, naša! Da. čuiem. vem: Mi jeklo smo; prasr srao. vrata, predor v življenje; Tšenica smo ploclovitih njiv _ življenje živega življenje! OBA: Jaki smo v sebi naslonjeni nase, vsr.ko zmagujemo pezo in zmoto, z bistrim pogledom obrnjeni vase, cenimo svojih kreposti vrednoto, 7ve-sto služimo jasnim vzorom, ki jih bratstva obseva žar, kar pridobimo z lastnim naporom, vsr je ce'oti poldonj-eno v dar! Tabor sokolski — svet Slovanstva, svet slovanski — v tem taboru zbran, znak in lik si ideje prostranstva, nje lepote ognjišče in stan, naše oči iznodišfe, žarišče, vabi ga, kdor resnic« išče, kdor je zavratnik, veleva mu stran! Noč in dan naš tabor šumi od dela neprekinjene sile. hrumi kot vihar, kot pesem doni, ki so jo zveste duše rodile rfomu v čast in narodu v slavo: Tabor sofcolski. slovanski _ Zdravo! Popisi VIČ. V nedeljo, dne 28. t m. zvečer se vrši na sokoiskem gledališkem odru na Viču veseloigra »Scampolo« (Cik). Ta veseloigra se je predvajala že skoro na vseh večjih odrih z velikim uspehom. Neprisiljena veselost se stopnjuje od dejanja do dejanja. Po do sedaj odigranih dramah bo naše občinstvo gotovo z veseljem pozdravilo burko, ki bo nudila cel večer neprestan smeh. Ker se igra ne bo ponavljala, se priporoča, da si občinstvo čim prej preskrbi vstopnice že v predprodaji. VRHNIKA. Jutri, v nedeljo 28. t. m. ob 3. popoldne vsi v »Jantar«, kjer s« vrši izredno zanimivo predavanje g. strok, učitelja Zupančiča, ki je take pr! nas kot drugod vedno elektriziral občinstvo. Predaval bo o temi: Ljubezen do bližnjega v luči sv. pisma. SOS. CERKNICA. V nedeljo smo imeli dinarski dan v korist lugoslovenskj Matici. Pobiralo se je med 11.—12. uro, vmes je igrala na glavnem trgu godba tuk. ogniegasn. društva. Popoldne se jc vršila prireditev v isto svrho v prostorih Prosvetnega društva. Nastopil ie moški pevski zbor pod vodstvom g. dr. C. Kraševca, tamburaški pod vodstvom g. kaplana Turka; ga. dr Kraševčeva pa Je zapela par solospevov. Vse točke so bile Izvajane prav dobro, zlasti gc. dr. Kra- ševčeve. O pomenu in nalogi Jugosloven-ske Matice je govoril g. dr. Jože Bavdek, Moralni in gmotni uspeh prireditve je prav zadovoljiv Prva električna luč je v našem trgu zasvetila v gostilni na »Vagl«, pri Me-letu in pri posestniku Prudiču. Sveti jako močno Oddajati pa je ne moreta, ker Je pogon premajhen in je sploh nista nameravala osnovati v večjem obsegu. Pa baje dobi trg v kratkem električno razsvetljavo od druge strani. KROPA. V Kropi Je bila že od leta 1SS5 orožniška postaja. Kakor pa se sliši v gotovih krogih, mislijo sedaj orožniško postajo likvidirati in bo premeščena v Radovljico. Tako bodo štiri občine brez orožnl-ške postaje. RADEČE. Sokol priredi dne 1. decembra ob 20. uri akademijo v proslavo ujedinjenja. Pričakuje, da jo občinstvo poseti v častnem številu. ZAGORJE OB SAVI. Dne 1. decembra proslavi Sokol državni praznik s sledečim sporedom: 1. Alegorija, 2) govor o drž. prazniku in Sokolstvu, 3) prisega članstva, 4) telovadna akademija, na kateri nastopijo vsi oddelki proste vaje s spremljevanjem klavirja. Udeležite se polnoštevilno te pa-trijotične proslave, da se pokažete vreanl narodnega ujedinjenja. Začetek ob pol 20. 5. decembra pa priredi Sokol Miklavžev večer. Ob 17 uri prihod Miklavža k malčkom, cb 20 nastopi pri odraslih, potem prosta zabava in ples. Darila se sprejemajo v igralski garderob; v soboto 4 decembra samo popoldne. 5. decembra pa ves dan. RAKEK. Prostovoljno gasilno društvo Rakek in godbeni odsek gasilnega društva Cerknica sta priredila pod okriljem krajevnega odbora Rdečega križa v Cerknici v korist poplavljencem občine Zi-ri dne 14. t. m. v: Sokoiskem dnmu na Rakeku koncert, ki je donese! Din 2.;*46.85 čistega dobička. Znesek je bil odposlan županstvu občine Žiri. Pod spretnim in vztrajnim vodstvom kapelnika g. 2uliana je godba s preciznim izvajanjem koncertnih točk napravila med občinstvom takoj v začetku veselo razpoloženje. Višek navdušenja pa je v vsakem posamezniku izzval nastop naših neumornih, za kulturni napredek neutrudni vin de- lavcev — gospe in gospoda Ribičiča — z mladinskim pevskim zborom. G. "kapelnik je s svojo godbo zaigrai otrokom kolo, katerega so rajali žarečih oči in smehljajočih obrazov sebi in vsem udeležencem v nepopisno radost. Kakor je prireditev pokazala, da gre občinstvo trpečim bratom rado na pomoč, tako je tudi v moralnem oziru dokazala, kakšne prireditve in kako naj se goje. Odbor se najiskreneje zahvaljuje vsem udeležencem, ki so gmotno, vsem prirediteljem pa, ki so moralno pripomogli k tako lepemu uspehu z željo, da bi nam poskrbeli še kaj več tako lepih večerov. Šport Jutrišnje nogometne tekme v Sloveniji Atletiki, Celje : ASK Primorje. V nedeljo nastopijo / Ljubljani celjski Atletiki, kateri uživajo še vedno reriome. ki so si ga pridobili ra časa, ko iih je še treniral znani Durschmidt, ki nastopa se. daj pri ■ prvorazrednem dunajskem profesi. jenainem klubu \VAC. Atletiki so se v zidnjem času zelo dvig. nili, kar kažejo rezultati, ki so jih dosegli proti prvaku Maribora ISSK Maribor 4 : 1, proti lokalnemu tekmecu SK Celje 6 : 3, proti državnemu prvaku Gradjanskemu 0 : 5 itd. Omeriti ie tudi. da igra v se< dan jem moštvu po večini stara prejšnja garda kot Saleker.' Stožir in drugi, od mlaj« ših je posebno omembe vreden vratar, o kat rem pra-.iio, da spada brezdvomno v slovensko reprezentanco. . :kma sc odigra na igrišču ASK Primor« je, Dunajska cesta ob 14.45. V predtekmi nastopita ASK Primorje rez. ; SK Mars, i;i sicer ob 13.15. ŽSK Hermes : SK Elan (Novo mesto) Pred vokalno hazena tekmo Ilirija : Mu. ra absolvirata na igrišču Ilirije ob 14. uri novomeški SK Elan in ŽSK Hermes prija. teljsko nogometno tekmo, revanš za ne. davno gostovanje Hermesa v Novem me« stu. Elan, športni repirezentant dolenjske prcstolice, je na glasu dobrega, jnteligent« nega in vztrajnega moštva, njegovo prvo gostovanje v Ljubljani obeta torej zanis mivo in živahno tekmo. V Hermesu zade= ne na močno, izrazito kombinatorno, teh« r.ično prav dobro moštvo, proti kateremu bo moral napeti vse sile in razviti vse spo» sobnosti. Vstopnina je za nogometno in hazensko tekmo skupna. Ob 10.30 dojjoldne igrata ob ugodnem vremenu SK Krakovo in SK Trbovlje. • SK Reka : SK Svoboda (Trbovlje). V Trbovljah gostuje v nedeljo ljubljanski SK Reka. Odigral bo prijateljsko tekmo s SK Svofeo-ia. Prvak Slovenije v Mariboru. ISSK Maribor si je preskrbel za nedeljo prvaka Slovenije SK Ilirijo. Odkar se je Maribor s svojim trenerjem zopet popravil smo videli že več lepih tekem. Prejšnjo nedeljo bi moral gostovati v Mariboru SV Villach, ki pa je zadnji moment odpovedal Topot bo Maribor nastopil s popolnoma spremenjeno postavo. Na levi zvezi in le. vem krilu bosta debitirala Živkovič, igrač Jugoslavije in Vidnjevič, član Gradjanske. ga, za katerega je nastopal že v prvem mo. štvu Oba o nahajata v Mariboru pri vo« jakih in nameravata stalno ostati v Mari. boru Kolikor se je moglo doslej videti, je zlasti Vidnjevič jako dober igralec, le da je samosvoj Pač pa se dobro razumeta z Živkovičem. Vendar pa dvomimo, ako se bosta viprala v igro ostalega moštva. Ilirija bo nastopila v kompletni postavi. Nastopil bo tudi Gabe Zupančič, znani krilec Ilirije Tekma bo vsekakor jako za. nimiva in napeta, ker se bo bil boj med dvema kluboma, ki sta skoroda nr.jmoč. nejša v Sloveniji. Maribor je letos igral proti Iliriji le v Ljubljani, kjer ima stal. no smolo. I 'parno, da ho v Mariboru bolj. š? odrezal proti močnemu nasprotniku. Službene objave LNP. Sporoča se vsem klubom LNP=a, da se vrši izredna glavna skupščina jutri v ne« delj o ob 10. uri dopoldne v mali dvorani na magistratu (posvetovalnica), vhod sko« zi hišo Mestni trg 2, I. nadstropje desno. Vzame se na znanje dopis ŠK Svobode, Ljubljana, z dne 25. XI. ter se ji dovo-Ii odigranje nogom tekme s SK Svoboda II. Hrastnik, katera se smatra za preizkusno. Zavrne se dopis SK Ilirije z dne 12. t. m. v zadevi prvenstvene tekme njene rezerve z ASK Primorje. Vzamejo se na znanje sledeči dopisi: JNS št. 69, 70 in 82, Zg. NP. št. 648 ter za« pisnik 9. seje Mo Maribor ter prijava te« kem ASK Primorje za dne 28. XI. 1926. Dovoljuje se na prošnjo in na bazi § 10. spi. pr. JNSa nastopanje v prijateljskih in mednarodnih tekmah igr. Kotarju (SK Ja. dran). Z oziron. na dopis JNS.a št. 69 26.27 mo» rajo klubi poslati LNP.u postave svojega moštva in moštva inozemskega kluba ter rezultat tekem, ki jih odigrajo z inozem« skimi klubi bodisi doma ali pa v inozem« stvu. Verificirajo »e za SK Ilirija igr. Kramar Franc; za SK Slovan Gregorič Alojzij, oba s pravom nastopa dne 3, XII. 1926, za ASK Primorje na podlagi § 10 spi. prav. JNS. s pravom takojšnjega na.' topa igr. Julij Bauer in Križ Mirko. Verificirajo se prv. nogometne tekme odigrane v: Ptuju dne 24. X. 1926 TSK Merkur : SK Ptuj 2 : 0, v Ljubljani dno 31 X. 1926. SK Jadran rez. : SK Slovan rez. 5 : 2. ASK Primorje rez. : SK Ilirija rez. 3 : 0. ker drugoimenoani klub ni na« stopil, v Celju dne 7. XI Atletik SK : SK Celje 6 : 3. Tajnik I. in II- ASK Primorje (Nogom. sekcija). Da« nes, v soboto, ob 16. uri sestanek vseh mo» štev na igrišču in ob vsakem vremenu. Se« stanek važen radi tekem. Vsakdo naj pri« nese vso opremo seboj! — Načelnik. A lena (Hazena). V nedeljo točno ob 10.39 na igrišču pod Tivolijem igramo pro* ti družini Ilirije: Čeme Olga. Svetina, Šap« lja I. in II., Dobrlet, Šifrer I. in II. in Jan« čigaj. Dres: bela krila, modre bluze, ter sploh vso opremo, ki je last društva, je prinesti s seboj. — Načelnica. Shakespeare ,Kar hočete' Drama v petih dejanjih Prevel Oton Župančič Broširana kniiga stane 24 Din vezana 32 Din Po pošti 2 50 Din več Knjigo ima v zalogi knjigarna TISKOVNE ZADRUGE v Liubljan •Veiernuv.-: -800U Din Potrebna k*y- Trajno kodranje. vodno ondulacijc in barvanje las izvršuje Podkrajšek. frizer v Ljubljani. 243 Dobra šivilja za dame in otroke, se nrj-poreča Gre tudi na dom. Nizka cena. Tomau. Oub-čeva ulica št 17. oSOCMt Brivci, pozor! Pve brivnici naprodaj v in-duPtrijpkem kraiu Naplov v oglasnem oddelku »Jutra. S5113 Šivilja sprejme delo na tlom. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 85102 dobe Trg. pomočnik Želetninar ilober strokovnjak zanesljiv in »amosto jen prodajalec, veš? slo-venskega in nemškega jezika. -lobro pripornfien dobi stalno službo Ponudbe na oglasni oddelek e-Jutra. pod šifro .Zanesljiva mo5 82». 34989 Mladega moža inteligentnega, za pisarn, deta in skladl^Ce istem — Ponudbe na ogla* oddelek .Jutra, pod »Vesten 22. 35022 Izurjeno pletiljo ISf.i-m ta ftalno shitbo r mestu na Gorenjskem Plačam dobro. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra., 34984 Vajenca marljivega, dobretra risarja, ki je dovriil nekaj rav redov srednje šole. sprejme grafično podjetje Ponudbe pod «Lep« bodolnost S» na oglasni oddelek «Jutra» 34870* Zastopstvo Ta;dov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34883 oddelek »Jutra »Kosilo*. Vsakovrstno zlato kupuje oo najvišjih cenah Cer ne — juvelir LJubljana. Wotfovr, ul. 3 64 Vinsko sesalko koRplotno. knpim Ponudbe z natančnirn opisom in ceno na- oglasni oddelek »Jutra* pod »Seealka*. ,35057 35014 Gospodična z dežele ki se je doslej bavila samo z ročnimi deli. Sel: mesta vzgojiteljice Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35034 Periekten parketar vešč vseh manipulacij s parketnimi stroji in njih popravila, išče mesta v Ju-goslaviji Naslov v oirlas oddelku »Jutra*. 35030 Kakršnokoli službo išče inteJigentna gospodična s p«r(elttnim znanjem Štirih jeiikov Dopise pod »Resna in marljiva 20* na oglasni oddelek »Jutra*. S5017 Kontoristinia inteligentna, s finim nastopom. z večletno prakso v vseh pisarniških poslih, tako da je zmožna tudi večje podjetje sama voditi. :Sče mesta Pismeno pro.-i na og'asni oddelek »Jutra* pod znač'.:o »Fin nastop* 30000 Gospodična trgovske rodbine, s T. letn. trgovske šole, išče mesta v kaki pisarni. Gre tudi za blagajničarko — kamorkoli. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod lifro »Takoj ali pozneje 73». 35073 Otroka vzamem v dobro oskrbo v bliiini Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku »Ji?tra*. 35071 Mladenič IWe mesta hlapca ali skladiščnika. Naslov v oclas. oddelku »Jutra*. 35115 Trgovski pomočnik začetnik, pošten in »anes-Ijiv. bi rad premenil mesto. Naulov v oglasnem oddelku »Jutra* pod anafiko «PoHen 51*. 35051 Mlinar in Žagar dobro izvežban. 25 let star, išče slulbo ali mlin * najem. — Našlo* t oglasnem oddelka »Jutra., 85008 V pouk klavirja sprejme energična gospodična po najnoveSi metodi deklice in deike. Ce,na zmerha — uspeh zasi-guran. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «pod značko »Hiter napredek*. 34501 Učitelja ali učiteljico v svrho nadaljevanja pouka v nemški in slovenski stts nografiji, Išče gospodična Dopise na oglasni oddelek »Jutra* z navedbo honorarja pod .»Stenografija*. 35079 Angleščino poučuje temeljito gospodična. Ponudbe pod »Inozem-ka» na ogl. oddelek »Jutra* 35130 Več teleL aparatov namiznih in stenskih ter 2 računska stroja prodam. — j Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35070 Čevlji po 40 Din! Radi opustitve trgovine prodam 330 parov moških, ženskih in otroških čevljev po povprečni ceni 40 Din. Naslov pove ogla«. , Vinograd, kolje katano, hojkovo, prvovrst-: no. kupi v večji množini -JoškoRus — Ljutomer. 33055 Dobava jamsk. lesa Na podlagi zakona o državnem računovodstvu razpisujemo dobavo 120 m5 jamskega lesa. — Ponudbe ie vložiti do 9. decembra t. 1. Direkcija državnega rudnika Zabukovca. p. Griže — dne 25. novembra 1926. 35049 oddelek »Jutra*. 34983 r*r» Motorno kolo znamke »Douglts». 2'/» HP poiiolnoma intaktno. po nii ki ceni naprodaj Na ogled pri »Jngoauto*. 34923 Lepe orehe nudi po ugodni ceni tvrdka T Knez. Gosposvetska c. St. 3 S4920 BSA motocikelj 5 HI* i ali brez prikolice, skoro čisto nov. poceni na> prodaj Ogleda in poizve se pri Š Kenda. zastopstvo BSA mote v Mariboru. Tat-tenbahova 19 34818 Pozor čevljarji! Uornje dele vseh »r»t 4ev IJev dobite dobro in solid no izvršene po najniijih cenah uri I Marchlottl. trgovina z nsnjem. Ljublja na. Sv Petra 80 184 Steklena strešna opeka je lopet v zalogi pri Zdru-leaih opekarnah, d. d. v LJubljani 100 Oglejte si fileaste in baržunaste klobuke od 80 Din naprej samo v modnem salonu Stuehlv-Maike. S5045 PunktroIIerji za masaio in gumijasti stezniki so dospeli. G Besednik in drug. Ljuh-lj»a». PreJernova uiiea S. 83008 Motor KC 1-2 HP pripravljen za montiranje na vsako kolo, rabljen eno leto, s kupi. itd. p r o d a m vsled nabave težjega motorja. Oena 1200 Din. — Milko Skerl.ee, Sv. Tomaž pri Ormožu. 35062 Blagajno tipe «Wertheimer» Štev. 6 prodam po zalo ugodni ceni Pojasnila daje td. V Vilar, Ljutomer. 35003 Pisalna miza in kopirna preša naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35129 Kompletna postelja nočna omara. 9 omari za obleko in čisto nov kožuh radi selitve ceno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35128 Kje se dobe prvovrstni moSkl bok"-čevlJI u 190 Din? — Pri Janku Kos, čevljar, Ljubljana — Tržaška cesta »Stan !n dom* 35104 Novo spalnico masivno, politirano, prodam za S800 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. ■ 35100 Metrskih drv 50 vagonov svežih hrastovih ali bukovih kupim. — Ponudbe t navedbo cene poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sveža drva*. 34922 Hrastova drva za kurjavo, 40% B—30 em okroglih, drugo p« klanih do 1.20 em dolgih, kupim vsako množino franko vagon nakladalna postaja proti takojnjemu plačilu, ev. akredetiv — Brežice, poštni predal 81. 3475S Kože polhovke, krtove In vseh vrst divjih livalt kupuje D Zdravit v LJubljani. PlorijMtka «Um «t«v 8 81401 Pisalno mizo dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Urad*. 35130-a Železno blagajno \Verheim takoj kupSra. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra* pod »Blagajna 10*. 35110 Hammond pisalni stroj, dobro ohranjen kupim Ponudbe pod »Tlammond* na oglasni oddelek »Jutra*. S3131 Fotoaparat brezhiben, doppelanasfignat. 9 X 12, Compur. Zeisdoppel-protar. Voigtlanderkolinear, GSrzdagor. kupi Beltr.im. Maribor, Dr»v--ka štev, 10. 35077 Enodružinsko hišo s par sobami, kuhinjo, pri-tilainami in vrtoin kupim v Ljubljani ali najbližji okolici — Ponudbe z navedbo cent na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Hiša — december*. 35024 Špecerij. trgovino na prometni tofki v Ljubljani prodam. Ponudbe pod »špecerija* na oglasni oddelek »Jutra*. 33031 Trgovski lokal ozir. 2 pisarniški sobi sredi mesta oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 33010 Trgovino t zalogo, pripravno za začetnika, ^zamem na prometnem kraju v najem. — Ponudbe na: Premelč. Sv. Lenart pri Mariboru. 3497S Manjši lokal za gpecerijo, na prometnem kraju v Ljubljani. Mariboru, Celju ali Ptuju vzamem z novim letom v najem Ponudbe na o grla s. oddelek «Jutr&» poti «Točen S9». 35039 Lokal Dve. prazni sobi oddam takoj v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 85111 Lokal za delavnico na prometnem kraju Ljubljane iS8em. Ponudbe pod •Centrom 16» na oglasni oddelek «Jutra*. 85110 Lepo klet bivši vinotoS, oddam takoj v naiftm. Čemetova ulica 4, pri čuvajnici v Sp. Šiški. 35105 Med pristni, namizni, za potice nudi po Din 22.50 kg A Maček, velefebelar. Vrhnika 31791 m Trgovsko hišo na glavnem trgu sredi mesta prodam, v hiši elektr. napeljava. Trgovina je vpeljana nad 50 let. Cena Din 100,000. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34991 Hišo v Kamniku enonadstropno. s korpora-cijsko pravico ugodno prodam. Zelo pripravna _ za vsakega obrtnika ali Upokojenca. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod ši'ro «Korpar»cija». S5B87 Kopališka uprava Krapinske Toplice proda v Krap. Toplicah' 3 zgradbe in to eno s trgovino, drugo % gostilno, mesarijo in fija-karijo ter tretjo s pekarijo in gostilno. V najem daje nadalje manjšo restavraeijo kraj kopalfčne zgradbe. — Kupci si morejo nabaviti tudi zemljišča od uprave. Resni reflektanti dob« pri upravi natančnejše infor. macije. 34912 ftiHHMU Opremljeno sobo oddam bollSpmu, solidnemu gospoda. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 34997 Elegantno sobo v I. nadstr. v vili oddam enemu ali dvema boljšima gospodoma v Zarnikovi ul Et. 9/1. 34933 3 gospode sprejmem na hrano in stanovanje v eno sobo proti meseSii plači 950 Din na Sv. Jakoba trgu 5. 84810 Lepo, prazno sobo z električno razsvetljavo in hrano oddam 2 gospodoma aH zakonskemu paru hre« otrok za 1500 Din mesečno Ponudbe na oelas oddelek »Jutra* pod »Stari trg* 34811 Sobo oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 34761 Mesečno sobo z vhodom s stopnic, v centru mesta išče boljši gospod. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* po* »Samec 7*. 35007 Lepo sobo veliko ia tračno oddam solidnemu gospodu s 1. decembrom. Naslov v osrlas. oddelku »Jutra*. 35097 Dve sobi na lepem prostoru, pripravni 7,\ zdravnika ali zobo-tehnlka, oddam. —- Pismene ponudbe pod »Sobo urejene za zdravnika, zobotclmika* na oglasni oddelek »Jutra*. S50S2 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam s 1. decembrom. Vzamem tudi oženjen par brez otrok. — Crešnar, Jenkova uL 13/1. 350S3 Prazno sobo veliko, parketirano, e po-eebuiin vhodom in elektr. razsvetljavo, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 35085 Stanovanje obstoječe iz sobe in kulii-uje iščeiu v Celj&ki okolici za takoj ali pozneje. — DupUe na ogla«ni oddelek »Jutra* pod značko »Stanovanje 1897». 35037 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in v sredini mesta, snažno, išče mlad zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Hitro*. 35066 1 ali 2 sostanovalca sprejmem v sredini mo6ta. Najemnina 150 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 35069 Mesečno sobo opremljeno, snažno, s posebnim vhodom, oddam takoj 1 ali 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35086 Prazno sobo iščem od gospodarja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Učiteljica*. 35063 Boljšo sobo oddam takoj. Naslov v ogl. oddc-lku »Jutra*. 35075 Tehnik išče t 15. decembrom ali 1. januarjem sobo e posebnim vbodom, blizu tehnike Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Tehnik 15». 35109 Opremljeno sobo s posebnim vhodom s stopnišča oddam za 250 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33112 Opremljeno sobo o-ldam v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35117 Lepo sobo oddam boljšemu, solidncmn gospodu. Ogleda sc od 11. ure dalje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 35119 Kot sostanovalca sprejmem gospoda na Tržaški cesti št. 24. 35107 Sostanovalca boljšega, sprejmem s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35133 Lepo sobo oddam tako! solidni •rospo. difinj v. 830 Din. Na*luv t oglasnem oddelku »Jutra* * «5084 'Kapital S 30.000 Din bi sodeloval pomočnik v svrho povečanja obrata v že obstoječi špecerijski trgovini. Z re»nira pomočnikom ali pomočnico pričnem tudi ua novo. — Vprašanja nt orlasni oddelek »Jutra* pod «Ke>ao>t 90». 35000 Družabnika (co) samskega stanu s[>rejmeni takoj s kopitalom od 25.000 Din naprej k trgovini ua deželi tik farne cerkve. — Vsa preskrba v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Eksistenca 61». 35061 Dopisi Inteligentna gospa želi hišnega prijatelja — plemenitega in nesebičnega. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Origanum*. 35081 Navihanka želi dopisovati t luštnitit fantkom. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Razposajenost*. S5121 «Lipa» dvigni pismo » oglasnem oddelku »Jutra*. 35125 Nesrečna! Hvala na pismut Sem še tu. Ne pridem. Piši! Poljubček. 35059 CCasSa Gramofon i dobro ohranjen, • 50 ploščami prodam. Našlo* v oglas, oddelku »Jutra*. 34943 Gramofonisti! Prih-dnili si boste denar in jezo, ako izročite Vaš pokvarjen gramofon nam v popravilo. — V naši deavnici se izvršijo vsa popravila strokovno in ceno. Nadomestne dele imamo vedno v zalogi. A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva 5. £31/111 3ivaCi Pes prave volčje pasme, star 8 mesecev, naprodaj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 35114 Kajenja se odvadiš! Piši na oglasni oddelek »Jutra* no-1 »Nekadilec* io priioži IU Diu za navodila. 35019 Prazno sobo išče mlad zakonski par. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prazna 80». 35050 Vato po 10. U. 19. 2? in 40 Din; sprejmem jo v cufanje: — odeje, tudi svileni, v delo. Roina ulica 19. 34969 aasSoša Viktor Venier Ljubica Venier roj. Bedekovlč porooenav Vrbovcu in Zagrebu, dne SI. nov. 1*86 35048 □OOGOGDO \ -JUTRO* It, 274 8 Sobota 27, XI. 1926 IS M. Zivaco1 Papežinja Favsta Soma a »Čeprav!je viknil nato kristalen ženski glas. »Obljuba Je ob« Uuba ... jaz začnem!...« Tako govoreč je mahoma spustila krinko z !ic in jo ie strgala tudi ljubimca, ki ma je visela za vratom. »Kraljica Margot!« je zaTmrtnrai Guise. Njegov gnev se je za trenutek Izpremenii v osuplost. »Dogovor je dogovor!® je pritrdila sredi občega smeha draga dama in je storila takisto. »Klavdina de BeauviHiers!« je ostrmei vojvoda sam pri sebi A že si je z zvonkim, malone ženskim smehom tudi tretja potegnila krinko z lic. To pot je Guise vztrepetai od gneva. Spoznal je bil svojo lastno sestro, vojvodinjo Montpensiersko!... Zvijaje se od smeha in prizadevaie si, da bi zardela, je izkušala odvezati svojemu tovarišu krinko. Ljubimec se je branil, vsa pijanost ga jc minevala; toda naposled ga te ugnaia... Ko so gostje zagledali njegov mrki obraz, so prebtedeH in njihov prešerni smeh je zamrl. Ljubimec vojvodinje de Montpensier pa je planil kvišku... Bil je mlad človek blede, žolčne polti in spačenih črt, zaznamovanih mi po velikem gorju. r,Kai sem stori!?« je za vpil. ®Kako sem prišel semkaj?... Oh, umreti mi je od sramote!...a Vojvodinja de Montpensier se je srebrno zasmejaia. On pa je planil k vratom, zakrivaje si obraz z rokami, tn je pobegni! v noč... Guise, ki je žareče opazovai nezaslišani prizor, je zamrmral: »Jacaues Clement!... Menih Jacques Clement, Marijin ljubimec!...« »Zdaj sem jaz na vrstile je vzkliknila četrta dama z odločnim glasom, kakor da je zdavnaj premagala sleherni sram. Z izzivalno prešernostio je strgala krinko sebi in svojemu ljubimca ... Tisti nah se je Guisu zvrtilo v glavi; njegove oči so se zaprle pred strahoto, ki si je nikoli tri predstavljal tako odurne.. Ta moški je bil grof de Loignes, njegov smrtni sovražnik! In ta brezstidna nesramnica z razuzdanim nasmehom in izzivajočimi očmi je bila Katarina de CIčves, vojvodinja Guiška, njegova žena!... Počasi se je dvignil z naslanjača in obstal kakor kip. Vojvodinja Guiška je videla tega neznanca, čigar oči so žgaie vanjo izpod bar-šunaste krinke. Vztrepetala je, sama ne vedoč, zakaj... Nato se je drzno nasmehnila in vprašala: »In vi, gospod, ail ne mislite spoštovati dogovora? Doli krinko, gospod!... Brž, da vas...« Glas ji je obtičal v grlu: Guise ie bril spusti! svoj svilen! piašč z ramen. Vojvodina je prebledela... »Nu, gospoda je porogljivo vzkliknil grof de Loignes, »ali mar ne slišiie? Gospa vas prosi, da bi odložili krinko!«: Guise si je strgal krinko in jo je vrge! od sebe. Grof de Loignes je planil kvišku, bled kakor mrlič. Ostala dva sta šinila proti vratom; vojvodinja Montpensierska je pobegnila; Klavdina de BeauviHiers se je onesvestila in vojvodinja Guiška je vzlic svoji predrznosti za-ječaia od groze. Vojvoda je sta! na tej, de Loignes na oni strani mize. Nekaj trenutkov ni mogel nobeden izdaviti besedice. Peklenska tišina je visela v zraku kakor svinec. & Visokost,« je reke! naposled grof de Loignes, »vnanji videz vas ne sme ... vas ne more ...s Več ni utegnil povedati. Njegov glas je pretrgal čar. ki je uklepal Henrika Guiškega. . Na prvo grofovo besedo je vojvoda zariul, planil naprej, prevrnil težko hrastovo mizo in bliskorija useka! z bodalom... Rdeč curek krvi je brizgnil po tleh... Loignes se je zrušil brez glasu. Guise se je sklonil k njemu in je surovo izdri bodalo, ki je do ročnika tičalo v rani. Šele zdaj si je dala njegova togota duška; pogled na kri. zavest, da je ubii človeka, besnost. ki jo je predolgo krotil, vse to ga je mahoma izpremenilo v divjo zver S krvavim bodalom v roki se je obrni! proti vojvodmji. In ko je Katarina de Cičves v brezumnem strahu planila skozi vrata, jo je udri za njo... Ječe od smrtne groze je letela vojvodinja skozi obe izbi: dospela je do vnanjih vrat. odprla jih in se vrgla na ulico... Guise jo je goni! do pivske izbe: tam se je spotakni! ob mizo in omahni!. V glavi se mu je zavrtiio. tla pod njim so se zazibala... in zgrudil se ie. one-sveščen od gneva, ne da bi izpusti! krvavo bodalo, ki ga je drža! v skrčeni desnici,.. V sobi. kje? je ieža! grof de Loignes brez življenja na tleh, so se med tem odprla tajna vrata, ki so spajata beznico z dvorcem. Vstopila je ženska. Ne da bi se ustavila pri Loignesu. je naglo hitela skozi vse prostore, tja do pivske sobe. od koder je videla odprti vhod. »Katarina de Cleves je mrtva U je zamrmrala. »Henrik Guiški bo francoski kralj in jaz bom kraljicah Pošasten nasmeh je skrivil njene črte... Baš tedaj pa je zadela z nogo ob nezavestnega vojvodo. Spoznaia ga je takoj. Ostrmela je in zamrla na mestu... A že se je pomirila. »Katarina de Cičves je ušla!« je zamrmrala. tlzpodletelo je. Treba bo najti drugo pot...« Počasi se je vrnila v izbo razvrata. Kraljica Margot in Kiav-dina de BeauviHiers sta bili med tem izginili. Pri Loigr.esu je klečal mož v temni obleki ter ogledoval njegovo rano. Ko je Favsta stopila k njemu, je dvigni! glavo. »Ali je mrtev?« jc vprašala. »Ne. gospa... vobče ne bo umrl.. Favsta se je skrivnostno zamislila. »Mojster Ruggieri,« je povzela, »česa bi trebaio, da ta človek umre?« »Trebaio bi, da ga daste ubiti,« je odvrnil Ruggieri s strahotno prostodušnostjo. Zmaja!a je z glavo. »Mojster,« je dejala, »ta rana mora zadoščati, ne da bi jaz pomagala .. fcPotem je treba prinesti ranjenca k meni. Dovolj bo. da ga ohranim v vročici, ki bo nastopila. V ta namen pa meram več dni opazovati njegovo stanje.« Favsta ie pokimala. Spojna vrata med krčmo in tajinstvenim dvorcem so se zaprla za njo. Ruggieri se je nasmehni! tako čudno, da bi bila vztrepetala. če bi ga bila videla. »Brez skrbi bodi, Favsta,« je reke! sam pri sebi. »Niti slutiš ne, da sem ugani! tvojo misel! Pojdi v miru in zanesi se na mojo vedo.. .a Njegov pogled se je spet ustavi! ne ranjencu. »Tudi jaz se zanesem na svojo veao,< ie nadaljeval. »Loignes, bo živel! Ko bosta vidva z Guisem mislila, da je zdavnaj mrtev, naj stopi pred vaju kakor iz groba... In tedaj... kdo, kaj se utegne zgoditi?...« » Zagovni mojster in gaierist NaipopotnejSi $toewer itvainl stroji £a Šivilje, "roja e in čevl-arje ta vsak dom Preden s1 r.abavitt stro, oglejte si to 2iedaost predli! Lud. Baraga, utrnit ne Šelenbttrgev* ulica 6 t. ?rez8i&t®i i®2» IS-litBs 9*refl{t!i Telefon ufav tt-ade Pit sicl za t služi e a mesta mota o b' I d žav Sinni kralje.iiie SKS te' tmoi«* slovenska £l srt» hr.aikegi lez ta zonozoiavmSke ptakse, potMili o dosedani' m službovanju o idrav u 11 o ureditvi vo ašKe ob^einos i naj se vioie do dne si. dacemfcra 1926 d® 12. are pri podp ss icrrs uradu. ©BffoiBi arad » zavarovanje delavcev v Lmbliaal. I J Papir: svilen, tatetni, ztat in »rebrni, ikreoeči m Kiep. <£iaia ii siebrrss penca Žica za roie 2sca ta obešanie okraskov Bnnantnr vrvica, svečke držke sa svečke, čudežne svečke Prtičfe' t* « kot e& masni in pecem. Io vzoscev in veličin Obrabo t Ktippenbilder) čustva (šialnej, 'ameta, girlande od amete gsrlande papirnate sngetsfci laste' Feerihaar) Razaieanice blofc- m hrbtičk' io kole larje krinke 11 iampuor.i Listre ca rože praSnik' fStzeln) ametm cvetlice m vene <53 neveste Velikanska izbira vsakovrstnih ste tlensh božičnih okraskov v jbuk- ptič rov il Sinska pratika «td, >td POZOR ženini in neveste Žlmnice ma ract iiosielint otst »e, železne oostelie (zlo-Mjivei. otomanf d-»an-n sivin iks- zde k> nudi naieeneie Rudnh ftadovan '»petni1* Rreko« trg itn i (DOlee Mes nt-ss dom. Denarne naložbe posreduje vestno in varno, posojila oskrbi, posestva prodaja in kuauie trgovske informacije daje J dr. IVAN ČERNE. gospod pisarna. Liabiiana, Miklošičeva B. irismmne notreoičlne zo 0PAL0GR9PH. Preservat m Fixs >n druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetne? CyklostiL LUOtfiG BARAGA i/ >V t_IUBUANA, SelenburgM* ulica »t 6. telefon st 980 MU 10 s A 43 do t. oso drevo, razglednice »ofii^Le etTvošftn. itd ta fchvio io iroSa^ viio Riiit!> »časi ctr L Pevalek. LJcMJica Hiovtke cilea (s7s9» Z tsde o#»b e žre bi av se sprejme s'rokovat i večletno prakso v> ta oiSnji vstop Pc nudbe pod ,Žreblji" na og!?sni oddeiek ^Ji-tta" BON TON Knjiga o oblačenju fepem vedenju, govorenju in v zasebnem in javnem živ jenju Din Broširana stane Din 65°—, vezana 80* /i/ Knjiga se dobi v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Nasproti glavne pošte. D D D D D D L. Miku* ~ LJUBLJANA, Mestni tog tS izdaiovateli dežnikov Ns drobno' N» debelo- Zalaga sprehajalnih palic ftan liiNiifn te nanov* areoblete.o lfolna mr apartnih barv ia pull-overie. žemperje fa obieke D0Š1& 'udi posebna ^olna «f.ucero» tu čepice IONI jAUt:R. Ovomi »rs i. LJUHtJ4NA Samostona prodajalka kavcije zmožna, za vodstvo podružnice trgovine s čevlji 5«© »prejme. Predstaviti se je v trgovini Prešernova ul>ca štev dvorišče iSHHHHHHSHGHHHEK t «iii r.a og asi odpele« Jutra r>od ,načkO .VINSKA OTROKA' V poštev pra o le v«zi8ne p vo rstn« moči I2f >9a 3HHG3l!BfBHBHfSHHHHC. Cen6 suho svinjsko meso I kg šunke s kožo Din 2t, I kg hrbta r>rez kože Din 24, I i>g carskega me^a D.n 24. 1 kg krušn slan ne L)in 22, i kg gosk oitanih Din 20. i Mvojmno od 5. 10, 15 ta 20 kg s pošto franko no povzeti razpoSilja JOŽEF DUCHAC Pa » r a c (Slavonija). Prav dobra ideja je Ideja onih, ki so se odločili, da kupijo svojcem, bratom, sestram, deci, v dokaz najboljših želja in voščil za Miklavža za Božič, za Novo leto ii ti razredne loterijo Kolik dokaz najboljših želja! Koliko srečnih nad! Koliko ponosa! In pri tem toliko možnosti uresničenja! Srečke za Ljubljano in Slovenijo naročite takoj pri Zadružni hranilnici r.z.zo.z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19. Obenem z naročilom vpošljite po nakaznici za celo srečko Din 100.—, za pol srečke Din 50.—, za četrt srečke Din 25.— na naslov Zadružna hranilnica r. z. z o. z, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19 Da si olajšamo poslovanje, smo za Ljubljano, odnosno za osebna naročila oddali prodajo srečk Oglasnemu oddelku „Jut» a", Prešernova ul. 4, kjer more vsakdo takoj naročiti srečke, vplačati odgovarjajoči znesek in % -obotnico o vplačanem znesku istotam dvigniti naročene srečke. Zadružna hranilnica, Ljubljana. Brez srečke ni sreče! Urejuje frutc Pas. Uda;.« sa gsasaroj eiutns Adctt g-i^ircr Z* Naroda* bskeroo dd. kot Bsiarearja tras Jeaeriek. i* teserazu del je cdgovoteo AJoj&j Novak. Vs • Ljubijaai