P oiamezne Sterilke s Navadne Din —•75, ob nedeljah Din 1*—> UREDNIŠTVO M adMja » Mmi~ Im, Jarinim «Kaa ». 4, L »Ur. UPRAVA M ftakaja T J»Wni ■Ua *.< priU>5> dn» T*W-f«a M. 3*. — SHS |M»U»I*»TO Min Htr> 11.781. m posrnma ptacana v gotovini vena aanosnie siev, - /a Posamezne številke: N avadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*-% "H „TABOR* izhaja rsak dan, ru*» nedelje in prašnikov, ob 18. mri z datumom naslednjega dne tor stanc mesečno po poiti D 10*—t xa ino-samatro L) 18* - , do*tavlj«n na dom D 11**—, na izkaznice D10‘ — inaerati po dogovoru. Naroča a« pri »pravi .TABORA" MARIBOR, Jurčičeva ulica itev. 4. Leto: VII. Maribor, petek 10. decembra 1926. Številka: 279. Vlada Se vedno v krizi Usunovič se pogaja. — Težke zahteve Davidovima. — Dosedanja koalicija ne Pride v Poštev. — Petek odločilen dan.— Paš^č računa tudi s Pribičevičem in Nikičem. Beograd, 9. decembra. Včeraj bi se imela nadaljevati pogajanja med Uzunovičem. kateremu je Poverjen mandat za sestavo^ vlade in Ljubo Davidovieem, predsednikom demokratske zajednice. Sestanek obeh voditeljev: je bil odgoden na popoldan, toda Uzunovič je tekoan dopoldanskih ur °dgodil tudi drugi sestanek, ki se je vr-šele danes dopoldan. Takoj po sestanku se je vršila seja radikajskega kluba, na katerem je ministrski predsednik izčrpno poročal o razgovoru z Davidovičeja. — Demokratska zajednica zahteva v celoti pet portfeliev: zuna-nie ministrstvo, notranje ministrstvo, Prosveto, finance in še en resort. Nadaljuj pogoj zajednice bi bil. da se notranjega ministra Maksimoviča ne sprejme Veg v vlado. V slučaju, da bi radikali v tem vprašanju rie popustili, bi se mu lahko dodelil tudi kak drug resort. Demo- kratska zajednica bo nastopila kompaktno in se ne bo cepila. Dr. Voja Marinkovič je izjavil novinarjem, da demokratska za jednica ne bo vstoPiia v vlado, ako bi radikali vstra-jali na stališču, da se ne Pritegne v vlado tudi muslimanov. . Po mnenju nekaterih politikov bo prišlo zopet do obnovitve dosedanje vladne koalicije, vendar se doznava z druge strani, da o obnovitvi ne more hiti govora. Vladna kriza jo na mrtvi točki in je pričakovati resnejših izprememb ali odločitve tekom današnjega popoldneva oziroma tekom jutrišnjega dne. Pašič, ki se ga mora pri sestavi nove vlade smatrati za merodajno osebo, bo, kakor se doznava, docela prekinil stike s HSS. V kombinacijo Uzunovič-Davidovič pa bi prišla v poštev tudi Nikičeva skuoina. Obstoja (udi možnost, da se v koalicijo Pritegne tudi SDS. □- Italijanski in perzijski Doslanik pri zunanjem ministru Zbližanje med Beogradom !n Moskvo. Beograd, 9. decembra. Italijanski poslanik general Bordrero je posetil včeraj bivšega, zunanjega ministra dr. Ninčiča, in njegovega namestnika _ Markoviča, Bordrero se je ob tej priliki zlasti zanimal za notranji po-jožaj naše države. Dr. Ninčič Pa je Havanskega Poslanika sprejel jako hladno, radi česar je Bordrero ogorčeno zapustil zunanje ministrstvo. — Zanimivo je tudi dejstvo, da se je perzijski posla, nik zadrževal pri Ninčiču skoraj dve uri. V informiranih krogih se zaupno pripoveduje, da jc perzijski poslanik po nalogu ruske vlade Pripravljal teren za vzpostavitev diplomatskih in gospodarjih odnošajev med Beogradom in Moskvo. VojaSka konvencifa med Albanllo in Italllo Beograd, 7. decembra. Kakor se doznava iz Tirane, je bila med Albanijo in Italijo sklenjena poleg mirovno konvencije tudi tajna vojaška nogodba. v kateri sc Italija zavezuje, da bo stavila v slučaju potrebe Ahmed Zo-svoje vojaštvo na razpolago. Glavna mesta, ki bi prišla kot sedež italijanskih *Jt v poštev, po Valona, Drač, Sv. Ivan ^eduanski in Skader. Iz Rima poročajo, da je italijanska vIada potom našega poslaništva v: Rimu predložila naši vladi oficijelni Predlog, ^a sklene Jugoslavija z Ahmed be"U Zo-£u Pogodbo, ki bi se v vseh točkah strf-tiiala z albansko!talijansko pogodbo. — Obe pogodbi naj bi tvorili organsko enoto in bi se jih smatralo za nekako Tri-Delalianco. Bjvši zunanji minister dr. Ninčič je baje hotel pristati na ta predlog. Italijansko-albanska pogodba bo ^'sekakor imela za posledico, da se bo-pospešili koraki k francosko-jugoslo-vanski mirovni Pogodbi. komunski glas o zbujanju med Jugoslavijo ki Hadiarsko Budimpešta, 7. decembra. Poseben poročevalec »Az Es ta« je “»el v Bukarešti pogovor z bivSim ru-rjttnskim zunanjim ministrom Dueco, ki *•* jbjavil, da pripisuje jugoslovansko-^džarskemu zbližanju velik pomen. v®ndar pa dfvjomi, da bi m kratkem pri- šlo tudi do zbližanja Madžarske in Ru-munije. Zadnji govor ogerskega ministrskega Predsednika Betjjcna v.. Deb;re-ainu, kjer je razpravljal o reviziji mirovnih Pogodb in o samoodločitvi madžarskih manjšin, Prav nič ne kaže na to, da bi se mislilo o zbližan ju med Mad žaTsko in Rumunijo. Ževena in mi Z e n e v a, 8. decembra. V Ženevi je demisija naše vlade vzbudila veliko senzacijYx Politični kroiri smatrajo, da je z albansko-italijansko pogodbo zadan ■zadnji udarec politiki prijat, med Jugoslavijo in Italijo. Ako bo Jugoslavija pri Ligi narodov radi pakta protestirala in njena intervencija ne bo imela uspeha, ji ne bo preostalo drugo, kakor da izstopi iz Društva narodov. Vsekakor je demisija jugoslovanske vlade vzbudila interes cele Evrope in je za-dobila nekak mednaroden značaj. To dokazuje tudi dejstvo, da je dinar v Ziirichu padel. Zasedanje v Ženevi Ženeva, 7, decembra. Danes so se sestali zunanji ministri Francije, Nemčije, Anglije, Švedske in Italije, ki so že določili dan odpoklica kontrolnih komisij. Jako ostra debata je nastala Pri vprašanju razorožitve Nemčije, ki se ji je dokazalo, da se oborožu-je. Stresemann je obljubil, da bo pod-vzel primerne korake. V razorožitve-nem viprašaniu Nemčije je mogoč tudi kompromis. Poučeni krogi trde, da bo prišlo do gospodarskih zbližani med Francijo in Nemčijo, čemur pripisujejo vsi jako_ veliko važnosti. Pričetek teh Pogajanj bi bilo zbližanje največjih bančnih zavodov obeh držav. Nemški zunanji minister Stresemann se jako zanima tudi za jugoslovanski notranjepolitični položaj : danes je sprejel v. avdijenco jugoslovanskega poslanika Jovanoviča, ki mu je razložil vzroke Ninčičeve demisijo. Inozemski listi o albanskem paktu Berlin, 8. decembra. Stresemannov list »Tagliche Rundschau« piše, da mora vsak opazovalec priznati, da se razvoj albanske politike ne more pripisati v napako jugoslovanski diplomaciji. »Dettsche Allgemeine Zeitimg« Pa je mnenja, da jo Italija sto Pogodbo Prevzela nad Albanijo protektorat, ki l>o privedel do absolutnega gospodarstva Italije nad Jadranom. Praga, 8. decembra. Češki listi pripisujejo krizi v Jugoslaviji mednarodni pomen. Ninčič pc mnenja, da hi prijateljski odnošaji i/ed Jugoslavijo in Italijo zahtevali, da Italija obvesti Jugoslavijo o pogodb z Albanijo. Zveza narodov bo gotovo rešila konflikt mirnim potom. Pariš. 8. decembra.* »Ere Nouvelle« pravi, da pomenja nova balkanska Pogodba nevarnost miru na Balkanu, kajti Jugoslavija ne bo mogla mirno gledati, kako se Italija polagoma usidruje na Balkanu. Italijanska agresivnost spominja na napako, ki jo ,ic napravil berlinski kongres, ko jo Avstrijo poveril z okupacijo Bosne in Hercegovine. Ta napaka je imela za posledico — svetovno vojno. Da se preprečijo zopetne eventuelne Posledice, bi morale prevzeti Protektorat nad Albanijo združene zainteresirano velesile. »Quotidien« pa poroča, da dela Mussolini že več tednov na izolaciji Jugoslavije. Beograjska kriza bo našla odmev Po vsej Evropi. London, 8. decembra. »Morningpost« poroča, da je prišlo ravnotežje na Balkanu z novo pogodbo v nevaren položaj, kar priča nenadna demisija zunanjega ministra dr. Ninčiča. Pričakovati je. da bo Jugoslavija iskala v Franciji trdne opore. Vojaški krogi v Angliji se boje komplikacij na Balkanu. ALBANSKO-ITALT JANŠKI PAKT NE BO RATIFICIRAN? Radi komplikacij, ki jih je povzročil zadnji korak Italije, bo albansko-itali-janski odgovor našel pri ratifikaciji velike težkoče. Kakor izgldea, ga albanski parmament ne b,o ratificiral. DALEKOSEŽEN POMEN NINČIČEVE OSTAVKE. Od neke ugledne osebnosti, ki ima stalne stike z bivšim zunanjim minist. doznava Vaš dopisnik, da je Ninčičeva demisija posledica nelojalnosti italijanske vlade. Politika dir. Ninčiča je bazirala na lojalnem sodelovanju z Italijo, kar Priča dejstvo, da je Ninčič pred kratkim 'zavrnil ponudbo Albanije, Po kateri bi Jugoslavija prevzela tajen protektorat nad Albanijo. Z ozirom na naše odnošajc z Italijo, je Ninčič odklonil to ponudbo. Mussolini, ki je bil o tem obveščen, se je za to gesto Ninčiču zahvalil. Radi tega se lahko smatra Ninčičeva demisija za pričetek popolnoma nove politike napram Italiji; vendar Ninčičev odstop še ne pomenja prelom medsebojnih odnošajev. Volitve na Madžarskem Vlada je »zmagala« s terorjem. Pri včerajšnjih volitvah so zmagali samo vladni kandidati, kar je pripisati dejstvu, da se je ves volilni boj, kakor tudi včerajšnje volitve, vršil Pod bičem vladinega terorja, ki mu ni najti nikjer primere. V ilustracijo nasilja, ki ga je vlada izvajala nad opozicijo naj služi samo en Primer: sicer jo vlada svojo moč zlorabljala ob sleherni priliki in tolikokrat, da bi bilo nemogočo naštevati krivic, ki so se dogajale vladnim nasprotnikom. Posebno ic vzbudil pozornost slučaj, ki se je pripetil nekemu opozicijskemu kandidatu, ki je bil že večkrat minister že pred- in Po vojni. Bivši minister, Pristaš neke opozicijske stranke je hotel v svojem volilnem okraju prirediti agitacijski shod. Oblasti pa so mu namero vedlno preprečile. Shodi so t>ifi ve^Jcrat prepovedani, nato je bifla fevtrSona pri njem tndi preiskava, ki so jo oblastni organi tako zavlekli, cfa bivši minister n1 jnogel Pred ljudstvo, ki ga j e nestrpno pričakovalo. Ko mu je naposled uspelo, da je vendar stopil na govorniški o-der,_SQ neaadojna v&topiU iv, dvorano o- l GOtz von Berllchingen KINO Veličastveno! Kiasno I 9.—12. XII. APOLO rožniki in zahtevali, da se shod takoj razpusti. Presenečeni kandidat je protestiral, a vse ni nič zaleglo. Vodja orožniške patrole je izjavil, da ima natančne insirukcije in da ne sme dovoliti, da_ bi se shod vršil. Bivši minister, je kljub temu skušal govoriti, toda orožniški poveljnik mu je nastavil bajonet na prsa in ga Prisilil, da se je umaknil z govorniškega odra. Kandidat je od strahu onemel. Odpotoval je s prvim vlakom, ne da bi bil volilcem zamogel razložiti svoj program. Proti omenjenemu orožniku je vložil tožbo. Madžarsko sodišče pa — ni odobrilo orožnikov postopek in ga je kaznovalo z opominom. Vladna namera je docela uspela. —* Opozicijski politik nj smel govoriti. — Orožnik pa, ki je dobil za svoje delo opomin, bo .skoraj gotovo kmalu odlikovan in povišan. annajLOJOCED o o m Danes v petek In jutri v soboto morske ribe in pajki v restavraciji »Črni orel«. 2551 □ □ f mi1 n ii imn Dnevna kronika — Smrtna kosa. Danes zjutraj je nenadoma umrl kmetijski strokovnjak, kmetijski svetnik Bohuslav Skalicky ravnatelj kmetijske Šole na Grmu pri No vem mestu. Pogreb zaslužnega moža se bo vršil istotam v soboto dne 11. t. m, ob 15. url. Slava njegovemu spominu! — Uradniški kongres v Zagrebu 'je potekel jako burno. Zagrebški savea javnih nameščencev in vpokojencev ni! bil sprejet v savez državnih uradnikov. Delegati zagrebškega saveza so zapu-* stili v zna-k protesta kongres, ker predsednik Jovanovič ni hotel pred dnevnim redom izProžiti Priključitvenega vprašanja. Popoldne so zapustili zborovanja iz istega razloga tudi splitski delegati. Predsednik se je izrekel za priključitev*, a|ko črta Zagrebški savez iz svojih Vrst uradnike svobodnih profesij. Izvoljen je bil stari odbor. Prihodnji kongres se bo vršil v Sarajevu. , — Železniške nesreče v Sloveniji. —* Najnevarnejša proga v Sloveniji je pa5 med Zidanmostom in Savo. Ob vsakem deževju se trga z bregov skalovje, ki' Pada na železnico, tako da je pri slabem vremenu promet zelo otežkočen. Tildi zadnji snežni metež ni prešel brez nesreč, ki Pa niso imele večjih posledic. V torek zjutraj Je iztiril pri premikanju na postaji Sava med Zagorjem in Litijo en voz tovornega vlaka, radi česar sta bila oba glavna tira pokvarjena in nekaj ča-sa_ zaprta z a promet. Rešilni voz iz Ljubljane pa je s popravili na progi promet zoPct vzpostavil. Tudi na progi Ljubljana— Jesenice^ so je pripetila nezgoda. Na mostu pri Žirovnici je iztiril en voz tovornega vlaka, ki sq ga kmalu dvignili. Obe nesreči pričata, kako so slovenske železniške progo potrebno popravil. v Beogradu pa pravijo venomer nema kredita! — Tatovi iz Sente prijetf, V sre^o Popoldne so bili prijeti vlomilci, ki s°v Senti vlomili v draguljarno, kjer so Pokradli z® 400.000 Din raznih draguljsv. Vodja vlomilcev je urarski pomočnik Ivan Vatuč, ki je vlomil v družbi d veli kmetov. Storilci so priznali fin vrnili) vse ukradone predmete. — Italijanska kultura. Kakor poročajo nemški listi, so Italijani prepovedali izhajanje zadnjega nemškega Hsta jiižirh Tirolcev »Ueberetsch-Anzeigeir*, ki ie. prinašail le službene objame., — Velik požar na romunskem dvoru., f'kraljevi Palači v Bukarešti ie Vt sr&j, jd izbruhnil iveiacanskL ogenj, fci vje: uh& 1. |j| j , • | ” > -1 srednjo in. svečanostjo .vo sejo dne 10. Im. ob 18. uri v kolodvorski restavraciji v Mariboru. N 165 m Razredna loterija — najvišji dobitek nad 4 milijone dinarjev. Opozarjamo na veliko ugodnost te loterije, ki je že mnogim Pripomogla do blagostanja. — Prvo prihodnje srečkanje je ll. januarja 1927. Srečke so že dospele rn se dobe pri Hipotekarni banki slovenskih hranilnic, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13. ibosta nastopila odlični tenorist gosp. Zdenko K n i 111 in ga 2 a 1 u d o v a •prva_ dramatična pevka pri ljubljanski operi. To izredno zanimivo gostovanje najtopleje priporočamo. Imenovana u-metnika imata kot pevca in igralca najbolj® sloves. Sah Turnir v Meranu. Meran je že drugič kraj ostrih bojevi slovitih šahovskih mojstrov, ki so se sestali na povabilo tamošnjega zdravil išč-nega vodstva k boju za prvenstvo. V zadnjem momentu odpovedal svoje sodelovanje znameniti ruski šahovski mojster Bogoljubov, kar je najbolj neljubo našemu šahovskemu prvaku Kostiču, ki se je udeležil turnirja z zavestjo, da bo premagal Bogoljubova, toda tega ni. — Zakaj? Italijanske oblasti mu niso hotele izdati vizuma, ker je sovjetski Podanik! Vse intervencije so ostale brezuspešne in je meranski turnir vsled tega precej izgubil na Pomenu. V nedeljo se je odigralo prvo kolo, v katerem je Kostič vi drzni igri pemagal Pataya. — Tržačan Alimonda je dosegel proti per-nancu Cassalu remis. Interesantna je bila borba med Tartakoverjem in Yate-som; prvi je izsilil remis. Ravno tako je končal boj med nerazpoloženim Spiel-mannom in Sacconijem. Przepiorka je iz neprevidnosti moral Podleči Grobu, Rosselli pa Colliju. V nadalnjem kolu je Kostič premagal Tartakoverja. m Šahisti pozor! Mariborski šahovski klub priredi v dneh poleg kvalifikacijskega turnirja še kup-turnir, na katerega se vabijo vsi šahisti, člani ali nečlani, da Preizkusijo svoje moči! Igralo se bo v več skupinah, kakor se je to nedavno vršilo na Dunaju in bi zmagalci dobili primerna darila. Taksa bo zelo nizka. Pozivamo torej, da se vsi interesenti v soboto, dne ll. t. m. popoldne ob 16. uri zberejo v »Veliki kavarni«, na prvi sestanek ozir na prvo kolo igre. — Šahovske deske (samo večje) prinesite s seboj! — Za tajnika: Iv. Favaj. Narodno atedalRfa REPERTOAR. četrtek. 9. decembra ob 20. uri »Paglia-cci« in »Bastien in Bastienne« ab. A. Gostovanje članov ljubljansko ppere ge Žaludove Jn g. Knittla. Petek, 10. decembra. Zaprto. Sobota, ll. decembra ob 30. uri »Veseli kmetič« ab. A. Nedelja, 12. decembra ob 15. uri »Pepel-ka«. Otroška predstava. Ob 20. nri »Veseli kmetič«. Pondeljek, 14 decembra. Zaprto. Mariborska premijera opere »Ma-non«. Na predvečer kraljevega rojstnega dne 16. decembra se vprizori kot slavnostna Predstava Premijera prekrasne in melodijozne opere »Manon« od modernega francoskega komponista Masseneta. Priporoča se oskrbo vstopnic v. predprodaji. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo 12. dec. se vprizorita zopet dve predstavi; popoldne bo repriza veleuspe-le otroške igre »Pepelka«, zvečer pa se ponovi vedno priljubljeni in zabavni »Veseli kmetič«. Gostovanje prvakov ljubljanske opere v mariborskem gledališču bo v četrtek, dne 9. dec. v »Pagliaccic, kjer /port MOLNP (službeno). Vsi klubi mariborskega okrožja se opozarjajo, da se vrši v nedeljo -cime 12. t. m. izredni občni zbor NO, na katerem, se bo volil tudi nov odbor. Klubi se opozarjajo, da se je naslov LNP izpremenil in da se glasi: LNP, Ljubljana, Miklošičeva 13. III. — 12. t. m. vrši nadzorniško službo na igrišču g. Pukl. : ISSK Maribor — upravni odbor. Nocoj se vrši vi »Vinskem hramu« seja u-oravnega odbora. Udeležba obvezna. — Tajnik. ISSK Maribor : SD Rapid. Kot zaključna tekma letošnje sezone se bo vršila tekma med najboljšima kluboma v mariborski oblasti. Težko bi bilo prorokovati zmago temu ali onemu ker so moči obeh vsled dol-iresra odmora gotovo opešale. Vsekakor pa bo boj zanimiv, ker bo ovenčal slavo zmagovalca, za katerega bo ta zaključek najlap-ši v sezoni in obenem v vzpodbudo k delu za prihodnje leto. Češkoslovaška proti trgovin! z dekSeti O obsegu, ki ga zavzema trgovina z dekleti na Češkoslovaškem, je javnost malo poučena. Manjkajo predvsem statistični podatki. Časopisi poročajo sko-ro vsak dan, da je izginil bodisi kak o-trok ali kako dekle. O njih usodi pa se običajno no izve ničesar. Število žrtev .ie doseglo že več stotin in ni čuda, da je_ za strašno dejstvo doznala tudi komisija za preprečevanje trgovine z deklet], ki ima svoj sedež pri Društvu narodov v Ženevi. Ker vladajo slične razmere tudi v drugih državah, je bila izražena želja, da bi se raziskovanje posameznih slučajev prepustilo komisiji Društva narodov. Dekleta in žene so tudi danes dobrodošle trgovini, ki se je ponavadi najbolj uveljavlja v dobi gospodarskih depresij. L. 1922. je bil v svrho pobijanja sodnih bolezni sprejet zakon, ki je ukinil vse javne hiše na Češkoslovaškem. Kljub temu pa se vzdržujejo še vedno lokali, kjer se dobi ljubezen za denar. Jasno je. da tiči ravno v tem vzrok trgovine z dekleti, toda konkretnih Podatkov: o trgovcih z dekleti je le težko dobiti, kajti žrtve se sramujejo izdati javnosti svoje žalostne doživljaje. Radi tega je bila varnostna služba v vsej Češkoslovaški poostrena. Pred* vsem pa se bo najbolj pazilo na potujoče občinstvo, kajti največ deklet in žena postane žrtev zapeljivcev in sleparjev na potovanjih ali pa ob prihodu v tuua mesta. V ta namen so na praških kolodvorih ustanovljene kolodvorske poizvedovalne Postaje. Z novim letom se bo ustanovila taka postaja v Bratislavi, nakar bodo enake poizvedpvalnice lista no vi jene tudi v obmejnih mestih in v Košicali. _ Trgovina z dekleti se bo preprečevala i z nadzorovanjem prenočišč Potujoča dekleta so čestokrat speljana v sumljiva prenočišča, kjer jih nagovarjajo_ ifl na rafiniran način pridobe za prostitucijo. Temu vprašanju je bilo doslei posvečeno Premalo pozornosti. Zanesljiv1!} Prenočevališč ie bilo le malo. Naivec hvale gre za delno ureditev tega vprašanja društvu »Zacbrana« in češkoslovaškemu GWCA. V Bratislavi je društvo uredilo prenočišče za ženske, ki razpolaga s 60 posteljami. Naloga varnostnih organov na kolodvorih bo v tem- da bodo potujoči ženski svet opozarjali in napotili v omenjeni azil. Enak azil je ustanovljen tudi v Pr®" gi, notranje ministrstvo pa je izdalo dovoljenje, da smejo dobrodelna društvav svrho nadaljevanja uspešnega nrepre-čevania trgovine z dekleti, pobirati P° vsej državi prispevke. Velikega pomena je tudi posredovanje državne policije, ki razpolaga z zadostnim aparatom in ki bo tudi najuspešneje nastopalo proti brezvestni trgovini z ženami. V zvezi z raznimi društvi, občinami in ostalimi državnim1 obalstvS ji bo delo znatno olajšano. Pripomniti je treba, da je to šele začetek ogromnesra dela, ki ra pripravljajo ne samo oblasti, temveč vsa javnost ki ga mora podpreti, sicer bodo uspehi ie minimalni.. Sktinen cilj vseh mora bij* v uničevanju modernega belega suženjstva, oziroma prostitucije in trgovine? dekleti, ki je s prostitucijo v najtesnejši zvezi. mno APOLO KINO predvaja od četrtka 9. do nedelje 12. m. senzacijo »ČLOVEK Z ŽELEZNO ROKO«. Po Goethe-.iu in historičnih motivih, -f Velefim, kateremu se sme primerjati^ I® »Nibehmge«, ki je pa v tehničnem oflir*1 mnogo bolji in impozantneji. KINO »DIANA. STUDENCI Od srede, dme 8. decembra do vkl-i11^' no 10. decembra se bo predvajal fil10 »RAZBOJNIKI IZ BRIDGEPORTA« in sicer: 1. epoha pod naslovom: »O? reča hiša«. Senzacijonalen, avanturisti' čno kriminalen filmski šlager v epohah in 15. činih. V glavnih vloga*1.} Georg Larkin, Annie Luther in Diwier. GRAJSKI KINO predvaja od Pondeljka 6. do četrtka 9' decembra »IREN E«. Krasna komedija v šestih činih. Film. K' ima revijo mode, plaščev, oblek, Per1 itd. v koloriranih naravnih barvah. zor! Pri tem filmu se vrši konkurenca 2 sprejem filmske igralke za Ameriko.* n OOStStVI Muribnra približno 2 orala zemlje, e-jo stanovanje najmanj tri «o!>e z srospocUrskimi prostori se viame t na jem. Ponudbe pod „Stalno 100‘ na upravo. 5542 Odreši voziček skora) nor. se poceni profl«. VpraSati r uprari lista. S540 kakor tudi finančni organi, kateri po«e':a.io brivnico Frana Novak ao etno in dobro postreženi. 2409-6 OrcžBlšlvo • • h Za staro želelo, litine, baker, medenine, brone, svinec, cink, krojačke odpadke itd. Vam plača najvišje cene B* Veletrgovina s surovinami mn SLOGI ffladbor. TržaSKa cesta i Cunje za čiSCenja strojav v vsaki množini vedno v zalog*- Tovarni prevozi, selitve itd. se prevzamejo po jako soffiii ronaB .TETTTl^JijTj H r* Tf r’ ^ f-? p* !P-nF-i7rnr*x. i Tiatear: »Miuriborak* Xi«k»r(uu T J4«»il>or.ii, predstavnik: Stoako D • t e 1 a. m vnatel j. Urednik Vekoslav Cizel, aovianr. Kou»woij »Tabor** »rmhtjm jir- VcitnrihiT Hm » n mi J » ». mrm nr JKiai s, Maorjb^rm,