CELJSKI TEDNIK CELJE. 12. JUNIJA 1959 Leto X., štev. 23 LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD- JETJE »CELJSKI TISK. DIREKTOR IVAN MK.IK-GOJM1R UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO UREDNIŠTVO IN UPRAVA: CELJE. TITOT TRG 3 - POSTNI PREDAL 16 - TELEFON UREDNIŠTVA 24-25. UPRAVE IN OGLAS- NEGA ODDELKA 25-23 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI CELJE 603-70-1-665 - IZHAJA OB PETKIH - LETNA NAROČ- NINA 500. POLLETNA 250, ČETRTLETNA 125 DIN - POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 DIN ROKOPISOV NE VRAČAMO NEKAJ MISLI IZ GOVORA PREDSEDNIKA TITA V SMEDEREVU BILI SMO VEDNO PROTI RAKETNIM OPORIŠČEM Predsednik Tito je obisliai pred dnevi Smederevo, k}tr je na velikem zborovanju govoril več kot 40.000 ljudem iz Sme- dereva in okolice. Ko je govoril o nekaterih pe- rečih notranjepolitičnih proble- mih, je priporočil našim delov- nim kolektivom, zlasti pa vo- dilnim ljudem v kolektivih, da pri izdelavi novih tarifnih pra- vilnikov upoštevajo slehernega človeka. Ce ne bomo skrbeli za vsa- kega posameznega delavca, je med drugim dejal tovariš Tito, in če ne bo tarifni pravilnik vseboval činiteljev, ki to skrb omogočajo, potem bi to škodo- valo ne samo delovnemu ko- lektivu, temveč vsej naši skup- nosti. Tovariš Tito je nato dejal, da v naših delovnih kolektivih delavci sami upravljajo svoja podjetja. Vendar so v nekate- rih podjetjih še ljudje na od- govornih položajih, ki sodijo, da je predaja tovarne v uprav- ljanje delavcem samo teoretič- na in formalna, da pa v njih v resnici lahko gospodari po- sameznik. Predsednik republike je nato poudaril, da ne bomo dovolili posamezniku, ki je na odgovor- nem položaju, da bi ta položaj izkoristil v osebne koristi ali za koristi samo ozke skupine, temveč bomo vedno zahtevali, da bo ta človek samo tisti, ki ga je kolektiv postavil na ustrezno mesto In ki zato mo- ra krepiti in zedinjevati kolek- tiv, mu dajati s svojim ravna- njem še več poleta, vnašati mora zaupanje med ljudi, ka- dar gre za to veliko pridobitev naše socialistične skupnosti — da delavci sami upravljajo svoja podjetja in da so pri tem res v polni meri enotni, da ni privilegiranih in da vsak dobi, kar zasluži. Ko je predsednik Tito govo- ril o zunanje političnih proble- mih, je poudaril, da graditev raketnih oporišč ni v skladu s prizadevanji za mir. Med dru- gim je dejal, da Jugoslavija ne more biti varna, vse dokler države okrog nje gradijo atom- ska oporišča. V brezatomski coni bi naj bila ne samo Ma- džarska, Jugoslavija, Bolgari- ja in Albanija, temveč tudi Ita- lija in Grčija. Samo na ta na- čin bi odstranili sod smodnika z Balkana. Jugoslovani, je dalje dejal predsednik Tito, smo bili ved- no proti takim raketnim in drugim oporiščem. Mi smo bili vedno proti oborožitvi in tek- mi v oboroževanju in se tudi danes odločno zavzemamo za to, da bi prenehali s sleherno gradnjo raznih raketnih opo- rišč. Namesto tega mislimo, da bi si bilo treba prizadevati za zbližanje, za sporazumevanje, in to izhajajoč iz drobnih pro- blemov do večjih. Mladinski praznik v partizanskem Kozju Jutri se začne dvodnevna pro- slava mladega rodu vzhodnega predela našega okraja. Mladina šmarske občine bo na svečan na- čin proslavila jubilej Zveze ko- munistov in SKOJ, na to veliko zborovanje pa je vabila v goste tudi mladino sosednjih občin in iz bratske Hrvaške. Zakaj ravno v Kozje? Ta kraj v osrčju partizanskega Kozjanskega nima dolgoletnih re- volucionarnih tradicij, čeravno je na robovih tega področja že zelo zgodaj vznikla vrsta revolucio- narnih žarišč. Kumrovec, Roga- ška Slatina, Ponikva in še vrsta drugih krajev je na Kozjansko izžarevalo svoj napredni vpliv. Kozjansko, nekoč v primitivnosti zasanjana pokrajina, ki je še do nedavnega nosila nadimek »koz- janski pragozd«, je bilo brez pro- leteriata. čeravno so prav ti siro- mašni ljudje pomnoževali vrste pro^etarcev v bližini industrijskih eredišč, nemalo pa se jih je zgu- bilo v daljavah, v svetu, kamor so morali za kruhom ... Osvobodilna borba in revolu- cija je v teh krajih močno odjek- nila. Boj na življenje in smrt v zadnji vojni je zdramil to pokra- jino, postala je domovanje prvih borcev, zagorela je v uporu. Sto- tine žrtev, požgane vasi niso bile uničujoče. Nasprotno. Dvignile so ljudi v naprednejše življenje. Od- kar nad Veternikom, Bohorjem in Kozjakom križajo vetrovi svo- je poti. Kozjansko ni nikoli imelo tako plodnega življenja. Zadnje poglavje revolucionar- ne borbe je na Kozjanskem za- pustilo svoj pečat. Kozjanski od- red, ki ni nikoli dopustil sovraž- niku samohvale, da je zagospo- daril nad vasmi pod šumečimi gozdovi, štirinajsta divizija, ki je skozi nepregledne hoste prinesla na Štajersko plamenico splošnega upora, vse to je pisalo v krvi in ognju himno prebujenega kosa zasužnjene, tlačene in zapostav- ljene domovine. — Bohor je vstal! — V tem znamenju bo mladina, ki ji je v tem krčevitem boju vznik- la srečnejša bodočnost, proslavi- la jubilejno leto. In kaj je še bolj vredno od tega? Je lahko kak spomenik lep- ši od tradicij presajenih v mla- da srca, je lahko kaj bolj drago- cenega mimo izročila revolucije vsajene v živo tkivo, v srca in zavest generacij, ki prihajajo. Kr. UREDITE OKOLJA — OKRA- SITE MESTO Dne 5. julija bo v Celju re- publiški zlet Svobod in pro- svetnih društev Slovenije. Da bi naše mesto kar naMepše do- čakalo in sprejelo na tisoče go- stov, naprošamo vse predsed- nike hišnih svetov, upravitelje in lastnike hiš. da do tega ro- ka uredijo okolja svojih hiš, za sam zlet pa okrasijo hiše z ze- lenjem in zastavami. Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev Olepševalno in turistično društvo VREME V NASLEDNJIH DNEH ZA CAS OD 12.—21. JUNIJA Od sred-ne junija dalje vse- skozi nestalno s pogostimi pa- davinami. Hladneje bo. TRI GLAVNE ZNAČILNOSTI Podpredsednik ZIS Rodoljub Čolaković |e govoril prosvetnim delavcem Velike svečanosti na dan prosvetnih delavcev so se udeležili mimo prosvetnih delavcev okraja Celje tudi pomembni predstav- niki političnih forumov in ljudske oblasti. Na zborovanju, kjer se je zbralo toliko prosvetnih delavcev, kolikor jih je dvorana od vseh 1600 mogla sprejeti, je govoril tovariš RODOLJUB COLA- KOVIC, na zborovanju pa so bili tudi tovariši VLADO MAJHEN, • FRANC LESKOSEK-LUKA, RIKO JERMAN, FRANC SIMO- N/C in VOJKO SIMONCIC. Po pozdravnih besedah tovariša Jožeta Novaka je zapel nekaj pe- smi mladinski pevski zbor pod vod- stvom dirigenta Jurčka Vrežeta, za- tem pa je spregovoril o zgodovini in pomenu Komunistične partije Jugoslavije tovariš Rodoljub Čola- ković. Med drugim je dejal tovariš Čo- laković, da štirideset let ni veliko v zgodovini nekega ljudstva, zato pomenijo uspehi, ki jih je dosegla naša Komunistična stranka še dosti več, saj so za tolikanj kratko ob- dobje nedopovedljivo veliki. Neneh- no se je morala boriti proti ljudem, ki niso marali ali res niso vedeli, da je napredek mogoč. Se danes jih je nekaj, ki nočejo verjeti v res- nost in pomembnost komunističnega delovanja. Toda to ni bila avantu- ra, bilo je zrelo in premišljeno de- lovanje, nasprotovanje zatiralcem, > vse do našega današnjega dne. Na- ša partija je zapisala svojo zgodo- vino z globokimi črkami in ne iz- briše je nihče in nikoli več! In kako je izbojevala Komunistič- na partija Jugoslavije to veliko zmago? Tov. Rodoljub Čolaković in tov. Vlado Majhen v družbi političnih pred- stavnikov iz Celja pred spomenikom padlih borcev Predvsem zavoljo treh vodilnih značilnosti, ki jih je Partija imela, ohranila in jih še vedno izpopolnju- je, sama in pri vseh svojih posa- meznih članih. Naša Komunistična stranka je imela vedno jasna idejna stališča. Sprva je bila sicer v zmoti, ker je menila, da je narodnostno vpraša- nje nepomembno in je štela vse skupaj samo za veliko jugoslovan- sko ljudstvo. A ta nesporazum se je kmalu razčistil in odtlej so mi- selna načela naše Komunistične stranke stalno jasno opredeljena. Toda ta miselna načela niso dogme. Res je temelj znanstveni marksi- zem, a v njem je vedno živa dia- lektična metoda. Kakor je bila na- ša revolucija nekaj čisto posebne- ga (nihče se revolucije ne more na- učiti iz knjig, vsak narod jo mora izkusiti in po svoje doživeti!), tako je ves razvoj nekaj posebnega in zato se ne smemo ustrašiti spre- memb, ki vodijo k napredku! Takšen strm napredek pa zmo- remo samo zato, ker je nadaljnja značilnost naše Partije, da so v njej nezlomljivi in enotni vsi njeni člani. Člani Partije in njeni vodi- telji so zrasli iz ljudstva in neneh- no žive v tesnem stiku z ljudmi. Zato se ne morejo od njih odmak- niti in njihova miselnost je misel- nost ljudstva! Tretja značilnost naše Partije pa je, da so v njej res najbolj sposobni ljudje. In Partija si še vedno priza- deva, da vzgaja svoje člane in da sprejema v svoje vrste ljudi, ki se posebej odlikujejo in da izbira za svoje voditelje ljudi, ki so vajeni premagovati napore, znajo samo- stojno misliti in delovati! Štiridesetletna zgodovina in te tri glavne značilnosti so nam zatorej porok, da smo na pravi poti in da bomo našo pot pravilno in uspešno nadaljevali. H. S. Stanovanjske skupnosti, ljudski odbori in "politične organizacije Konec minulega tedna je bi- lo v Ljubljani posvetovanje o uveljavljanju stanovanjskih skupnosti, kot samoupravnih organizmov v našem komunal- nem sistemu. Na koncu poroči- la in plodne razprave so bili sprejeti zaključki, ki jih v glavnih obrisih povzamemo tu- di mi. V skladu s sprejetim zako- nom naj stanovanjske skupno- sti povezujejo splošna priza- devanja komune pri reševanju vsakodnevnih potreb državlja- nov. S tem bo stanovanjska skupnost vplivala tudi na po- večanje produktivnosti in s tem na zboljšanje življenjske ravni. Navzlic nekaterim uspehom pa se pri ustanavljanju stano- vanjskih skupnosti kažejo do- ločeni problemi in pomanjklji- vosti. Tako še vedno niso v zadostni meri povezani intere- si kolektivov s prizadevanji za ustanavljanje takih skupnosti. Prav tako se tu in tam vidi, da se pri ustanavljanju in se- stavljanju programov stano- vanjskih skupnosti ne upošte- vajo dejanske potrebe in želje prebivalcev. Spričo tega tudi razpoložljiva sredstva večkrat niso najbolje izkoriščena. So- delovanje organov komune ni bilo vedno in povsod takšno, kot bi želeli. Zlasti ni prišla povsod do izraza koordinacija pobud, želja in potreb, pa tudi občinski ljudski odbori niso vedno v zadostni meri razprav- ljali o delu in ustanavljanju stanovanjske skupnosti. Zato sklepi ugotavljajo, da so za ustanavljanje in razvoj stanovanjskih skupnosti odgo- vorni ljudski odbori. Naloga političnih organizacij pa je, da mobilizira pripravljenost vseh državljanov pri njihovem uve- ljavljanju. Politične organiza- cije, zlasti pa Socialistična zveza, morajo vzgajati pri državljanih zavest solidarno- sti in občutek za družbeno re- ševanje življenjskih problemov družine in posameznika. Seve- da pa je treba povedati jasno in odločno, da stanovanjske skupnosti brez materialne os- nove ne bodo mogle zaživeti. Pri tem pa lahko v znatni meri pomagajo prebivalci sami, bo- disi v obliki posrednega ali ne- posrednega samoprispevka. Naloga organizacij Sociali- stične zveze je še v političnem pripravljanju zborov volivcev, na katerih naj bi razpravljali o ustanavljanju novih in uve- ljavljanju dosedanjih stano- vanjskih skupnosti. Končno sklepi govorijo o smotrnih načrtih dela, pa tudi o tem, da naj bi se organiza- cijska struktura Socialistične zveze prilagodila obsegu sta- novanjske skupnosti. MEDZADRU2NI PRAZNIK NA GOMILJSKEM Mladina pobudnik novih odnosov na vasi v počastitev 40-letnice ustanovitve KPJ in SKOJ ter pod pokro- viteljstvom Okrajnega odbora Socialistične zveze v Celju so mladi za- družniki na Gomilskem, skupaj s člani aktivov mladih zadružnikov pri kmetijskih zadrugah na Taboru, Vranskem, Trnavi, Braslovčah in Pre- boldu ter mladimi kmečkimi delavci na kmetijskih gospodarstvih v Latkovi vasi ter Zovneku, pripravili minulo nedeljo uspelo kmečko praznovanje. S prireditvami so začeli že v jutranjih urah, glavno po- vorko, v kateri so predvsem prikazali kmetijske stroje ter veliko zbo- rovanje pa so imeli zgodaj popoldne. Navzlic precejšnji pripeki se je na prostoru za zadružnim domom na Gomilskem že kmalu po drugi uri popoldne zbralo blizu tisoč domačinov in prebivalcev sosed- njih vasi. Med gosti so tu bili še predsednik Okrajnega odbora So- cialistične zveze delovnega ljud- stva Franc Simonič, nadalje član Franc Simonič med govorom. Zraven njega Franjo Jeraj. Glavne zadružne zveze Slovenije Božo Jurak, podpredsednik in tajnik Okrajne zadružne zveze v Celju Franjo Jeraj in Martin De- lakorda, sekretar občinskega ko- miteja ZKS v Žalcu Ivan Kovač, podpredsednik občinskega ljud- skega odbora Ivan Rehar in dru- gi. Po pozdravnih besedah pred- sednika zadružnega sveta pri KZ Gomilsko tov. Veselaka je pred mikrofon stopil tov. Simonič, ki je zadružnikom najprej čestital za praznik, nato pa je dejal, da so storili prav, ko so kmečki praz- nik združili s praznovanjem ju- bilejnega leta Zveze komunistov in prepustili iniciativo za ta praz- nik mlađim ljudem. Prav tako jih je pohvalil, da so dali prime- ren poudarek kmetijski mehani- zaciji. Ko je tov. Simonič analiziral borbo Komunistične partije Jugo- slavije za lepše in boljše življe- nje naših narodov, je nadaljeva- nje svojega govora posvetil ne- katerim nalogam, ki čakajo kme- tijske zadružne organizacije in neposredne proizvajalce za zbolj- šanje in povečanje proizvodnje. Pri tem je poudaril, da z zasta- relim načinom proizvodnje ne bo mogoče doseči napredka. Novo pot v kmetijstvu so odprli novi proizvodni odnosi med zadružno organizacijo in kmetovalcem; prav tako pa si koraka naprej ne moremo zamisliti brez kmetijskih Strojev. Pri tem je svoje mesto dobila tudi kmetijska zadruga, ki mora kot gospodarska organiza- cija kmetov in družbe uvajati so- dobne dosežke agrotehničnih ukrepov in proizvodnje. Vsa ta stremljenja po zboljša- nju in povečanju proizvodnje so v glavnem osvojili tudi vsi prebi- valci Savinjske doline, zlasti pa kmetovalci predela, ki so se zdru- žili na medzadružnem prazniku. To je potrdila tudi praksa; to pa (Nadaljevanje na 2. strani) V Ponikvi so odprli zadružni dom Kresovi po gričih okoli Ponikve so že v soboto zvečer naznanili ve- liko delovno zmago, ko so dokon- čali izgradnjo velikega in lepega zadružnega doma. V nedeljo, na dan otvoritve, se je v novem domu zbralo ogromno ljudi. Ob otvoritvi je govoril predsednik OZZ tgvariš Franc Lubej, domačini pa so se predstavili s kulturnim sporedom. V svečanost so vključili tudi tekmo- vanje v raznih kmečkih opravilih. Ponikva spada že med odmaknje- ne kraje, vendar je pri nj h kmetij- stvo že močno napredovalo in s tem tudi napredna miselnost. Dokaz njihove zavesti je nedvomno tudi ponosna stavba, ki so jo v nedeljo izročili v uporabo. Priznanje za nesebičnost v soboto popoldne je bila v dvorani E)elavskega odra skromna slovesnost. Občinski odbor Rdečega križa je pripra- vil ob dnevu krvodajalcev in obletnici ustanovitve medna- rodne organizacije Rdečega križa spominsko svečanost. Praznika celjskih krvodajalcev se je udeležil tudi predsednik občine Franc Rupret. Ob 100- letnici ustanovitve Rdečega križa je govoril magister Na- zir Ljubic, mladinski pevski zbor pod vodstvom Jurčeka Vrežeta je nato zapel nekaj pesmi. Ob tej priliki so podelili di- plome 39. Celjanom, ki so da- rovali več kot petkrat lastno kri transfuzijski postaji celjske bolnišnice. Odlikovana je bila tudi predstojnica postaje za transfuzijo krvi dr. Stana Štravsova. 2 CELJSKI TEDNIK htev. 23 12 junija 1959 REPUBLIŠKI ZLET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUSTEV V CELJU VELIKA KULTURNA IN POLITIČNA manifestacija RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OKRAJNEGA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUSTEV V CELJU, TOV. ANDREJEM SVETKOM. V počastitev 40-letmce Komunistične partije Jugoslavije in celj- skega zleta Svobod 1935. leta, bo v nedeljo, 5. julija v Celju velik re- publiški zlet Svobod in prosvetnih društev. Da bi seznanili naše bralce o namenu in pripravah na to veliko kulturno in politično manifestacijo, smo zaprosili za razgovor predsednika Okrajnega sveta Svobod in pro- svetnih društev tovariša Andreja Svetka. Vprašanje: S kakšnim name- nom se letos v Celju prireja re- publiški zlet Svobod in prosvet- nih društev? Odgovor: V počastitev 40-letni- ce ustanovitve KPJ in SKOJ, ka- koi- tudi v spomin na zlet Svobod v Celju 1935. leta prirejamo v re- publiškem merilu 5. julija zlet Svobod v Celju. Ta zlet bo velike- ga manifestativnega značaja in bo pokazal na velike spremembe in pridobitve, ki so nastale od ta- krat, ko je delavski razred de- monstrativno nastopil proti kapi- talističnim oblastnikom. Na tem zletu Svobod naj bi so- deloval delavski razred cele Slo- venije, hkrati pa naj bi bil ta zlet dokaz velike povezanosti Zveze komunistov z vsemi naši- mi ljudmi. Vprašanje: Kako potekajo pri- prave na zlet? Odgovor: Na ta zlet se temelji- to pripravljamo, saj želimo, da bi zlet delovnega ljudstva v Celju uspel v vsakem pogledu. Tako imamo glavni zletni odbor, v ka- terem so najvidnejši predstavniki našega okraja, tov. Simonič, Jer- man, Jošt, Pelko, Rupret, Kova- čič-Efenka, Aškerc in člani Svo- bod, ki so že 1935. leta sodelovali pri zletu Svobod, kot Kač in dru- gi. Zraven tega imamo organiza- cijski odbor, ki je sestavljen iz tehničnega odseka, propagandne- ga, kulturno-umetniškega, odse- ka za prehrano in prenočišča in pa gospodarsko finančnega. Levji delež bo imel tehnični odsek, ki bo moral preskrbeti dostojno okrasitev mesta, ureditev zboro- valnega prostora itd. Vprašanje: Kak program je predviden na zletu? Odgovor: Prireditev 'sama se bo delila na tri dele, in sicer v povorko, zborovanje, oziroma po- litični del in končno na kulturni program. 'Na velikem zborovanju bo govoril pokrovitelj zleta tov. Franc Leskošek-Luka, ki je bil eden glavnih govornikov tudi na zletu pred 24 leti. Za političnim delom bo velik kulturni program, na katerem bo nastopilo do 1.500 pevcev in pa okoli 300 godbeni- kov, ki bodo izvajali prav za to prireditev sestavljeno skladbo Blaža Arniča »Kladivarji novega sveta«. Vprašanje: Kakšno udeležbo pričakujete na zletu? Odgovor: Po prijavah, ki smo jih že sprejeli, lahko računamo na res mogočno udeležbo aktiv- nega članstva Svobod in prosvet- nih društev. Iz našega celjskega okraja se je že doslej prijavilo nad 800 pevcev. Sicer pričakuje- mo, da bo ta zlet zbudil zanima- nje v vseh krajih Slovenije in da nas bodo takrat obiskale še dele- gacije iz ostalih republik. Vprašanje: Kaj pričakujete ti- ste dni od Celja in njegovih pre- bivalcev? Odgovor: Celje je že v bivši Jugoslaviji doživelo nekaj mo- gočnih manifestacij delavskega razreda; še več lepih in množič- nih prireditev pa je bilo v novi državi. Zato ni dvoma, da se celj- sko mesto tudi tokrat ne bi izka- zalo in potrdilo ugled gostoljub- nega mesta. Prepričan sem, da bo Celje lepo sprejelo svoje goste, tako kot 1935. leta in tako, kot ob zboru štajerskih brigad na Ostrožnem, ob kongresu Svobod in tako kot lani, ko smo tu imeli nad 4.000 mladih pevcev. V vseh teh primerih je bilo Celje v cvet- ju in rdečih zastavah. Celjani pa so se izkazali kot dobri gostitelji in kot vneti poslušalci. S tem so tudi dokazali, da so vredni, da se take prireditve organizirajo v le- pem mestu ob Savinji. M. Božič Industrija gradbenega materiala pred važnimi nalogami Pred dnevi io sestali.v Dobrni pro zvajalci gradbenega materiala na drugem plenumu SekVije proiz- \odnjc gradbenega materiala LRS, ki je v sestavu i:\czne gradbene zbornice. A\ed gosti so se p'enuma udele- žili tudi zastopnik zvezne gradbene zbornice Ante Anic, zastopnik se- kretariata za iiidustrijo pri Izvršnem svetu l.RS inž. Cadež, zastopnik re publiškega odbora Zveze s'ndikatov Slovenije tovariš Bečan in pred- sednik celjske občine Franc Rupret. Na plenumu, ki ga je vodil pred- sednik sekc'jc Anton Nanut, so raz- pravljali o problemih industrije gradenega materiala. Ce na krat- ko strnemo vsebino plenum.a, so de- legati govorili predvsem o perspek- tivah bodoče proizvodnje gradbene- ga materiala, o kvaliteti izdelkov, o investicijski politiki, o organiza- ciji proizvodnje in tehnični pomoči, o cenah, o stanju na tržiščih, o vzgoji kadrov in tarifni politiki, o organizacijskih vprašanjih in o so- delovanju s Slanovanjsko-komunal- nim centrom v Ljubljani. De't'gati so |)0udarili potrebo re- konsirukc'je nekaterih obratov, zla- sti opekarn in obratov za predela- vo naravnega in umetnega kamna, ki so dokaj zastareli. Ker prevoz gradbenega materiala na večje raz- dalje znatno povečuje ceno izdel kov, bi bilo zaželeno, da bi indu- strija tega materiala, predvsem pa opeke, bila čim bolj razširjena, še posebej pa tam. kjer so pogoji za to. Delegati so bili dalje mnenja, da cene nekaterih proizvodov gradbe- nega materiala niso povsem v skla- du s cenami nekaterih drugih pro- izvodov, kot n. pr. cena lesa v pri- merjavi z opeko. \'endar so se za- vzeli, da bi podjetja ne poviševala cen brez opravičenih razlogov. Po- višanje cen mora imeti realno osno- vo, kot je na primer boljša kvali- teta. Vendar tudi v takih primerih mora biti povišanje cen zmerno in točno obrazloženo. Delegati so po poinoma upravičeno obsodili težnjo nekaterih podjetij pri sestavljanju tarifnih pravilnikov, ko hkrati sku- šajo povišati ceno proizvodom. Po- polnoma pravilna je ugotovitev, da so večji zaslužki delavcev in usluž- bencev upravičeni le na podlagi večje storilnosti. Večji plačni skla- di morajo biti kriti le z večjo pro- izvodnjo. Vsaka druga pot bi bila škodljiva in bi vodila k znižanju življenjske ravni. Glede investicij za obnovo zasta- relih obratov je prišla do izraza misel, da bi naj podjetja v ta na- men uporabila najprej lastna sred- stva, dalje sredstva iz lokalnih vi- rov, občin in okraja, šele v skraj- nih primerih naj bi podjetja kori- stila kredite iz zveznih in republi- ških skladov. Predsednik celjske občine, tovariš 1'ranc Rupret, ki je tudi posegel v razpravo, je poudaril, da se morajo za podjetja gradbenega materiala zanimati predvsem občine in okraji saj je zaradi izvajanja komunalnih del sodelovanje med njimi nujno, dalje je priporočal kooperacijo med gradbenimi izvajalci in industrijo gradbenega materiala. -ma- DRUŽBENA PREHRANA Vprašanje družbene prehrane v Velenju je že dolgo kritično. Pix)- stori zanjo so bili v neprimernih lesenih barakah. Zdaj so začeli preurejevati gostišče na Vogalu. Z njim so predvsem gradbeni de- »Lahka in težka kmetijska mehanizacija na medzadružnem zboru na Gomilskem lavci dobili lepe in primerne pro- store za prehrano. Tam bodo abo- nenti Ingrada, Gradisa in grad- benega oddelka rudnika Velenje, ki jih je več sto. 2e zdaj se jih hrani v menzi 200. V zadnjem tednu po domovini Petek, 5. junija VLOGA STANOVANJSKE SKUPNOSTI. Predsedstvo Glav- nega odbora SZDL za Slovenijo je sklicalo posvetovanje o uve- ljavljanju stanovanjske skup- nosti, kot samoupravnega orga- nizma v komunalnem sistemu. O problematiki in razvijanju sta- novanjske skupnosti je govorila tovarišica Lidija Sentjurčeva. Sobota, 6. junija SOCIALISTIČNA POLITIKA NA VASI. Drufji dan zasedanja, ki ga je sklicalo predsedstvo Glavnega odbora SZDL Sloveni- je, je bilo posvečeno vprašanjem socialistične politike na vasi. Uvodni referat je imel predsednik Glavne zadružne zveze Slovenije tovariš Jože Ingolič. V poročilu je med drugim ugotovil sicer lepe uspehe, toda navzlic temu še pre- cejšnje možnosti in velike rezer- ve za dosego še večjih rezulta- tov na področju kmetijske proiz- vodnje. Kot važen člen v prizade- vanju za povečanje in zboljšanje kmetijske proizvodnje je omenil kooperativne odnose med zadruž- no organizacijo in proizvajalci. ČETRTI KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SRBIJE JE KON- ČAL SVOJE DELO. Po tridnev- nem zasedanju je četrti kongres Zveze komunistov Srbije končal svoje delo. Po sprejemu poročil posameznih komisij in sprejemu resolucije o bodočih nalogah, so udeleženci kongresa izvolili nov 129-članski Centralni komite ter 21 članov v revizijsko komisijo. Za političnega sekretarja je bil vnovič izvoljen tovariš Jovan Ve- selinov, za organizacijskega Du- šan Petrovič, za predsednika revi- zijske komisije pa Dešimir Jo- vovič. Nedelja, 7. junija TRETJI GRAFIČNI BIENA- LE. Predsednik OLO Ljubljana dr. Marjan Dermastia je v Ljub- ljani odprl mednarodno grafično razstavo, na kateri sodelujejo av- torji iz 32 držav. Ob otvoritvi raz- stave so razdelili 16 mednarodnih in nacionalnih nagrad. Ponedeljek, 8. junija PREDSEDNIK TITO V SME- DEREVU. V spremstvu predsed- nika Ljudske skupščine Srbije Jovana Veselinova in predsedni- ka Izvršnega komiteja LR Srbi- je je predsednik Tito obiskal Smederevo, kjer si je ogledal že- lezarno in trdnjavo, potem pa go- voril pred okoli 40.000 domačini. Torek, 9. junija ŽIVAHNO DELO SKUPŠČIN- SKIH ODBOROV. V odborih Zvezne ljudske skupščine prouču- jejo izpopolnitev nekaterih zako- nov, kot kazenskega, nadalje za- kona o poslovanju počitniških do- mov, zakona o pogodbah za izko- riščanje pomorskih ladij itd. Ta dan pa sta se sestala tudi oba od- bora za zunanje zadeve. Sreda, 10. junija PRED DOBRO LETINO. Kot vse kaže, se bo žetev pšenice v Vojvodini začela že v drugi polo- vici junija. Navzlic pogostemu deževju, računajo, da bo pri ita- lijanski pšenici dosežen zadovo- ljiv povpreček 45, ponekod pa tu- di do 50 stotov na hektar. Četrtek, 11. junija ZASEDANJE ZVEZNE LJUD- SKE SKUPŠČINE. Potem ko, sta oba zbora Zvezne ljudske skup- ščine na ločenih sejah sprejela dnevna reda, se je pod predsed- stvom Petra Stamboliča začela skupna seja z naslednjim dnev- nim redom: razprava o poročilu Zveznega izvršnega sveta o delu v preteklem letu in razprava o gibanju gospodarstva v razdobju januar—april letos. Prvo poročilo o delu in politiki Zveznega izvrš- nega sveta je podal njegov pod- predsednik Aleksander Ranković. Fedor Gradišnik, st.: Nekaj spominov no sodelovanje Glavni vzrok naglega zloma stare Jugoslavije leta 1941 je treba iskati v dejstvu, da odgovorni voditelji niso znali rešiti nacionalnega in socialnega vprašanja države. 2e Vidovdanska ustava, ki je bila spre- jeta brez Hrvatov, je uvedla najstrožji centralizem, ki je omogočal nje- nim ustvarjalcem brezobzirno izkoriščanje celotnega državnega terito- rija v egoistične namene kapitalističnega razreda. Kot ideološko-poli- tično gibanje je centralizem izhajal od načela »ena država — en na- rod« tn'je z najbrutalnejšim nasiljem uveljavljal tezo, da vsi narodi jugoslovanskih dežel skupaj tvorijo en sam narod in je zaradi tega treba državo upravljati unitaristično ali centralistično. Vsakogar, ki si je upal zagovarjati drugačno mnenje, so proglašali za protidržaven element in ga s tem izpostavljali najhujšemu preganjanju policije, žan- darmerije in raznih, od režima favoriziranih terorističnih organizacij, od katerih je v Sloveniji znana zlasti Orjuna (Organizacija jugoslo- vanskih nacionalistov). Po ukinitvi Vidovdanske ustave dne 6. januarja 1929 je kralj Alek- sander kot diktator proglasil jugoslovanski nacionalni unitarizem za oficialni program Jugoslavije in s tem negiral obstoj več narodov (Hrvati, Slovenci, Srbi, Makedonci). S tem aktom se je hegemonija bivše kraljevine Srbije nad ostalimi deželami in narodnimi individuali- tetami še bolj zaostrila. Pričela se je najodločnejša borba za novo državno ureditev na federativni podlagi, ki naj bi vsem narodom Ju- goslavije jamčila popolno nacionalno ravnopravnost in socialno pra- vičnost. Na čelo te borbe sta stopila dva bloka: Združena opozicija z dr. Vladkom Mačkom in Komunistična partija Jugoslavije. V celjskem in v sosednjih okrajih so se formirale razne legalne in ilegalne skupine, ki so vsaka na svoj način skušale rušiti sistem diktatorskega vladnega režima. Med kmečkim prebivalstvom je to bor- bo vodila ilegalna Slovenska kmečka stranka, med mladino je imelo njnogo pristašev Društvo kmečkih fantov in deklet, veliko popularnost pa je uživalo zlasti gibanje bivših bojevnikov »Boj«, ki je s svojimi množičnimi zborovanji po vsej Sloveniji postajalo iz dneva v dan bolj neljubo vladnim krogom. Kot aktivni član Slovenske kmečke stranke in bojevniškega giba- nja sem na neštetih sestankih in zborovanjih (zlasti na velikih shodih v Žalcu, Konjicah in Celju) stalno opozarjal, da moramo iskati najtes- nejšega sodelovanja z delavskim razredom, če hočemo, da bo naša borba rodila uspeh. Tako sem prišel v stik z voditelji Komunistične partije celjskega okraja in v najožje sodelovanje s Slavkom Slandrom, dr. Dušanom Kraigherjem, Petrom Stantetom, Francem Leskoškom, dr. J. Vilfanom, Ivanom Kreftom, Albinom Vipotnikom in drugimi. Pri vseh večjih akcijah bojevniškega gibanja, pri ustanavljanju krajevnih odborov, pri prirejanju javnih shodov in drugih manifestacij sem se Mladina, pobudnici novih odnosov na vasi (Nadaljevanje s 1. strani) kažejo še načrti, ki jih imajo ne- katere zadruge na tem področju, kot n. pr. KZ Prebold in druge. — »Ko govorimo o boljšem in lepšem življenju,« je nadaljeval tovariš Simonič, »se moramo za- vedati, da je le-to odvisno od nas samih. Zato moramo tudi naše delo prilagoditi naprednim tež- njam in naprednemu sistemu.« V zaključnem delu svojega go- vora je tovariš Simonič zaželel čim več uspeha še aktivom mla- dih zadružnikov. Pri tem je nji- hovim članom dejal, da naj z zna- njem in delom ustvarjajo pogoje za boljše življenje, ki si ga vsi želimo. Takoj po govoru so k tovarišu Simoniču pristopili pionirji tam- kajšnje osnovne šole, ki so mu iz- rekli dobrodošlico in izročili šo- pek rdečih nageljev. V odgovor na ta pozdrav pa je tovariš Simo- nič dejal: »Ko se vam, dragi pio- nirji, zahvaljujem za pozdrav, bi vam rad povedal, da vse karkoli delamo, delamo za vas, da bi vam bilo lepše in boljše, da bi ne po- znali krivic ...« Takoj za tem pa se je znova obrnil do starejših, do njihovih staršev in rekel: »Za ta- ke otroke, kot jih imamo mi, se splača delati in živeti!« Kakor govor, tako so tudi te besede tovariša Simoniča naletele na navdušen sprejem in odobra- vanje. Zatem je udeležence velikega medzadružnega zbora pozdravil še tovariš Jurak, ki je med dru- gim poudaril, da takšni in podob- ni kmečki prazniki dokazujejo, da smo vsaj pri mladini premagali odpor do črnogledosti in da je mladina tista, ki stopa na čelu novih odnosov tudi na vasi. Po zborovnju se je nadaljevalo tekmovanje 22 traktoristov v ora- nju, spretnostni vožnji in košnji. V skupini starejših traktoristov je zmagal Franc Vončina (KZ Braslovče) z 421,5 točke, drugi je bil Franc Marzel 238,67 in tretji Ivan Tekavc (oba KZ Gomilsko) 235.34 točke. IVtladi traktoristi pa so si naj- boljša mesta razdelili takole: 1. Jože Kus (KZ Preblod) 226, 2. Stanko Pimat (KZ Tabor) 223 in 3. Cilči Cizej (KZ Gomilsko) 221 točk. -mb POGLED PO SVETU Ženevska konferenca zunanjih ministrov se je, tako kaže, izčrpala in od nikoder ni videti terapevta, ki bi jo s kako transfuzijo spravil spet k živahnejšemu utripu. Med tem pa bogovi hladne vojne niso nikoli brez obilnih daritev na svo- jem žrtveniku. Kar poglejmo! Ame- rikanci so razpihali v nekdanji fran- coski Indokini, v njenem severnem delu v Laosu novo sporno žarišče med Vzhodom in Zahodom. Porušili so ravnotežje kljub določbam ^že- nevskega sporazuma leta 1954 in skušajo uničiti gibanje Patet Lao ter to malo državico spraviti na pot, »pozitivnega antikomunizma« to je na pot Formoze in Južne Ko- reje, z drugo besedo spraviti jo ho- čejo v SEAT O pakt. To je nekako tako kakor z Vzhodno Nemčijo. Ne morejo se pomiriti z dejstvom, da hi del Nemčije ne sodeloval v NA- TO paktu. Taka je tudi politika v Zahodni Nemčiji. Kruppovi agenti so kupili za Kruppov koncern nove jeklarne in premogovnike, čeprav bi po do- ločbah zavezniških sporazumov moralo biti narobe: ves jeklarsko- premogovni trust bi morali izločiti iz Kruppovega koncema. To pome- ni, da se je postavil na noge, moč- nejši kot kdajkoli, tisti monopoli- stični industrijski gigant, na kate- rem je Nemčija zidala svoje sanje o svetovnem gospostvu že večkrat v zgodovini, najbolj pa hitlerjev- ska s svojim Blitzkriegom. K tej politiki močno prispeva tu- di naša soseda Avstrija, ki nam očita, da smo Avstrijo »ropali«, da nismo plačali vojne škode, da smo grdo ravnali z nemško manjšino Kaže, da načrtno vzbuja vse tisto kar je bilo v drugi svetovni vojni potolčeno. V Salzburgu prirejajo spet revanšistično zborovanje podo- navski Nemci in pišejo o nemškem Banatu, pa tudi o srečni stari habs- burški Avstriji, ki da je vse podo- navske narode združevala v lep: harmoniji. Razume se: s tem, da zahodne si- le nočejo priznati nemških meja na Odri in Nisi, dajejo potuho revan- šistični in militaristični politiki Za- hodne Nemčije in vsem tistim Nem- cem, ki si brez take politike ne zna- jo predstavljati Nemčije in nemške- ga naroda. V Ženevi so torej logično v za- dregi. Kako naj se razgovarjajo o miru, če pa so vsa dejanja proti temu! Glavna vprašanja so pravza- prav že šla z dnevnega reda, pod »Razno« je prišel Berlin, a tudi tu nikamor ne gre. Zataknilo se je kar pri nadzorni komisiji. Zahod si jo zamišlja za ves Berlin, Gromiko pa samo za zahodni Berlin. Po mne- nju Zahoda bi jo morale sestavljati vse štiri velesile in obe Nemčiji, po Gromikovem pa le Vzhodna Nem- čija, ker je Berlin pač na teritoriju Vzhodne Nemčije. Razglasili so skrajno koncesijo, ki bi jo v tem pogledu dal Zahod Vzhodu: zniža- nje zahodnega kontingenta v Za- hodnem Berlinu in preprečitev vseh škodljivih dejanj, predvsem špio- nažnih in diverzantskih. Izkazalo pa se je, da je bil to samo poizkus- ni balon strokovnjakov, ne pa pred- log ministrov. Herter. Dullesov na- slednik, je odločno odklonil zniža- nje kontingentov in sovjetsko kon- trolo nad tem. Po vsem tem bi skoraj verjeli, da je Macmillanova politika v Ženevi naletela na ameriško mino. Selwyn Lloyd ni eden od ministrov, ki bi uživali veliko popularnost. S tem pa še ni rečeno, da so vsi mostovi v Ženevi porušeni. Dejstvo je. da so ZD.A z zavistjo pospremili an- gleško-sovjetsko trgovinsko pogod- bo, češ da bodo britanski poslovni krogi spravili ves dobiček, če ZDA ne bodo spremenile svojega stali- šča. Dejstvo je tudi, da je Irak od- povedal sporazum o vojaški pomo- či, ki ga je sklenil Z ZDA leta 1954 odpovedal tudi dodatni sporazum iž leta 1955 in 1957., Tudi izvoz kitaj- skega blaga v azijske dežele je tre- ba dejati na tehtnico, kadar preso- jamo usodno vprašanje planeta Vzhod in Zahod. To kitajsko blago je za 50 odstotkov cenejše od blaga zahodnih ponudnikov, pa tudi za 40 odstotkov cenejše od japonske- ga. Kitajci imajo pri tem ta cilj da dokažejo, kako jih nihče ne mo- re ustaviti pri prevzemanju zuna- njih tržišč in kako hočejo priti do deviznih sredstev za velike investi- cije, ki jih imajo v načrtu doma. Na Zahodu so močno odjeknile izjave Hruščeva o raketnih opori- ščih in to s severa in juga Evrope z Norveške in Albanije. Angleži so jih kvitirali z izjavo, da taka opo- rišča sicer ne prinašajo politične ko- risti, da pa so z vojaškega stališča nujna. A to je ravno tisto, kar polo- žaj na svetu stanovitno zapleta in otežuje. Zato ni naključje, če se da- nes podpredsednik naše vlade mudi na severu Evrope in pri tem zasle- duje tisto mirovno politiko, ki je osnova naši zunanji politiki sploh. Obiskal je Dansko, Norveško in Švedsko v času ženevskih razgovo- rov, za katere so se kakor mi za- vzemale tudi te tri dežele v prepri- čanju, da lahko mnogo prispevajo k zboljšanju mednarodnih politič- nih razmer. Svet, to se pravi, člo- veštvo ima svojo usodo v svojih rokah. Od njega je odvisno, ali bo živelo v miru ali pa ga bo vrglo v nov svetovni polom. Bilo bi na- pak, če bi pretiravali moči tistih ki jim ni do miru. Mirovne sile v svetu so nedvomno močne, zelo verjetno močnejše od tistih, ki ver- jamejo v to. da bi vojna rešila sporne probleme, močnejše od ti- stih, ki se od zgodovine ničesar ne naučijo. T. O AKTIV ODBORNIKOV - KO.VIU- NISTOV Pred dnevi so v Šmarju ustano- vili aktiv komunistov v vrstah od- bornikov občinskega ljudskega od- bora. Prvenstvena dolžnost odbor- nikov, članov ZKS bo, da bodo pra- vočasno in pravilno pojasnjevali ostalim napredne ukrepe v gospo- darstvu in družbenem življenju ob- čine. Pred kratkim so prav tako ustanovili samostojen aktiv članov ZKS v vrstah prosvetnih delavcev, zdaj pa še bodo osnovali aktiv ko- munistov v vrstah uslužbencev ob- činskega ljudskega odbora. Stev. 23 - 12. iuniia 1959 CELJSKI TEDNIK 3 Razburljiva seja zbora proizvajalcev OBRAVNAVANJE TARIFNIH PRAVILNIKOV JE V TEM OBDOBJU NAJODGOVORNEJŠA NALOGA KOLEKTIVOV.. SINDIKATOV IN OBČINSKIH ZBOROV PROIZVAJALCEV. PO VSEBINI PA TUDI ZELO TEŽKA NALOGA. NAGRAJE- VANJE ZAPOSLENIH, TEŽNJE PO TAKI ALI BOLJŠI EKONO- MIČNOSTI IN GOSPODARSKA ZMOGLJIVOST POSAMEZ- NIH PODJETIJ JE TAKO RAZNOLIKA, DA NI MOŽNO UPO- RABLJATI KAKRŠNE KOLI ŠABLONE. ZATO JE TUDI RAZ- UMLJIVA ŽIVAHNOST ZBOROV PROIZVAJALCEV, KI SO V NAŠEM KOMUNALNEM SISTEMU DEJANSKO ODGOVOR- NI ZA GOSPODARSKI RAZVOJ NA SVOJEM OBMOČJU. Zbor proizvajalcev celjske občine je tarifnim pravilnikom posvetil tri zadnje seje. Prva, kjer so sprejeli priporočila komisijam, je uspela, kljub vtisu, da bi mnogo nevšečno- sti odpadlo, če bi vsi zastopniki go- spodarskih organizacij posebne pro- bleme svojih podjetij že tedaj spro- žili. Naslednja seja je bila že zelo konkretna. Tudi tu ni šlo brez očit- ka, pa vendar so podjetja, katerih tarifne pravilnike so obravnavali (Emajlirka, Aero, Kovinotehna), po- vsem upoštevala priporočila in pri- pombe zbora proizvajalcev. To pa je bil končni namen zbora proizva- jalcev. Zadnja seja je bila najbolj živah- na. Osrednje vprašanje razprave je bilo nagrajevanje v gradbeništvu. Po razburljivi razpravi je obveljalo mnenje, da bi v gradbenem podjet- ju »Ingrad« neposredno ocenjeva- nje zaposlenih obdržali za delavce in tehnične uslužbence, medtem ko bi sistem nagrajevanja stalnih de- lovnih mest administrativnih usluž- bencev izenačili z načinom nagra- jevanja v ostalih podjetjih. Ta del razprave je bil mestoma razburljiv pa pod vtisom, da bi umirjenejši nastop predstavnika podjetja bil bolj umesten. Najvažnejši sklep zbora proizva- jalcev celjske občine je vsekakor orvi, ki nalaga podjetjem obveznost, da se ves plačni sistem vsake posa- mezne gospodarske organizacije trdno veže na dosežen dohodek. S tent delno znian;.-'ev;rnje g bljives^a dela plačnega ^klida izgubi »svoj negativni smisel. S prenašanjem nagrajevanja na učnek in dejstvo, da fo zlas'i velika podjetja novo tarifno pojit-ko naslonila na ana- lit.'^ko oceno delovnih mest, so zbo- ru proizvajalcev potrdilo, da so ta podjetja izbrala eebi najustreznej- šo notranjo razporeditev plačnega sklada in (idn^^se med skladi. To pod- krepljuje še dejstvc, da velika pod- jetja že sedaj mislijo na prehod k popolnejšim sistemom nagrajeva- nja. Na primer v Železarni Store, k'er nameravajo uvesti nagrajeva- nje po enoti prozvcda, enak sistem pripravljajo tudi v Metki, tmajlirki in Cinkarni. le Naš intervju 404 stanovanj v gradnji ZARADI A\N0G1H TEŽAV Z NACRTI JE ZAČETEK LETOŠNJE GRADBENE SEZONE NEKOLIKO ZAKASNIL, VENDAR SO PREKO TEGA OBDOBJA. STANOVANJSKA IZGRADNJA V CELJU JE V POLNEM TEKU. RAZEN TEGA NA GRADNJO UGODNO VPLI- VAJO TUDI ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE, KI SO IZVRŠENE V ZADNJEM OBDOBJU. BIRO ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO JE INVESTITOR IN NADZORNI ORGAN, ZDRUŽITEV PROJEKTIV- NIH ORGANIZACIJ IN GRADBENIH PODJETIJ PA JE PRECEJ OLAJŠALO TUDI OPERATIVNI DEL GRADENJ. Obiskali smo višjega gradbenega tehnika Ivana Kovačiča, ki vodi celjski Biro za stanovanjsko izgrad- njo in mu zastavili nekaj vprašanj. Koliko stanovanj gradite letos? Biro za stanovanjsko izgradnjo kot osrednji investitor gradi letos skupaj 404 stanovanja. Povprečna vrednost enega stanovanja je ne- kaj izpod 2 milijona, ali skupaj 738 milijonov. V sedmih stolpičih ob Ljubljanski cesti bo 140 stano- vanj, na A'lariborski cesti v stolp- nici in velikem bloku 78 stanovanj, ob Miklošičevi cesti 32 stano\ anj, toliko tudi v Štorah, 9 stanovanj v Vojniku in 107 stanovanj pri Tkal- ski ulici. Razen tega bomo na Deč- kovi cesti z nadzidavo pridobili še 6 stanovanj. Za koga gradite ta stanovanja? Stanovanja gradimo za razna podjetja in ustanove iz celjske ob- čine. In sicer tako, da bodo v eni stavbi stanovanja več podjetij. Le v stolpnici ob Mariborski cesti bodo vsa stanovanja zasedli delavci To- varne emajlirane posode. Zanimiva gradbena novost je veliki blok s 107 prehodnimi stanovanji, ki ga Žerjav na gradbišču »107« (toliko bo stariovarrj v e;:.em po-iopjii). pradimo ra pobudo občine. Namen le'i stanovanj je, da bi podjetja z r,-;;r:;crortia ir.ajhniir.i stroški lahko rešila njijnujnejše primere upravi- čencev. Tudi ta blok je domala že o (i dan. Kako napreduje i^radnja stolpni- ce na Otoku?. Zastoj pri gradnji slo'p,nice je na- sla! najprej zaradi popravka na- črtov, ker sn;o dodali zadnje nad- stropje, ki prvotno n. bilo predvi- deno. Pozneje so nastale težave z nabavo m.ontažnega odra za uredi- tev fasade. »Ingrad« je pri tem vlo- žil veliko truda. Dobili so ga in dela tečejo nemoteno naprej. Tudi montaža dvigala jc v veliki meri že opravljena. Računamo,,da se bo že pred koncem leta v stolpnico lahko vselilo 42 stanovalcev. VELENJE V Velenju je organizacija SZDL razdeljevala 2 milijona dinarjev, ki jih je dal Rudnik lignita Ve- lenje. Sredstva so razdelili pra- vilno in pri tem upoštevali pred- vsem dejavnost družbenih orga- nizacij. Največ so odmerili TVD Partizan Velenje, ki je potreben orodja za še usipešnejšo dejavnost. CELJE DOBI SODOBNO MANUFAKTURNO TRGOVINO V tem mesecu se bo trgovsko podjetje »Agrotehnika« iz lokala v Cankarjevi ulici 1 (nasproti kina ilVIetropol) preselilo v Ašker- čevo ulico. Na predlog sveta za blagovni promet bodo obstoječe prostore preuredili v manufak- turno trgovino, podaljšek pa je namenjen za samopostrežno trgo- vino. Lokal za trgovino s tekstilnim blagom bo dobilo trgovsko pod- jetje »Manufaktura';. Zvedeli smo, da ga bodo opremili po sodobnih načelih trgovanja s tekstilnim blagom — tako da bodo kupci imeli prost dohod do blaga. Svet je bil tudi mnenja, da bi samopostrežna trgovina imela precej boljše pogoje in lepše pro- store v sosednem lokalu, kot v trgovini »Savica«. Z ureditvijo prostora pred poslopj^em Okrajne zadružne zveze, bo tudi dohod k obem novim trgovinam primer- nejši. Pred osnovanjem stanovanjske skupnosti v Celju Izvlečki iz razprave Cveta Pelka na posvetovanju o proble- mih uveljavljanja stanovanjskih skupnosti, ki je bilo pretekli teden v Ljubljani. SKRB ZA OTROKE V OSPREDJU Tov. Peiko je v svojem izva- janju temeljito analiziral podrob- nosti celjskih izkušenj pri usta- navljanju stanovanjskih skup- nosti. Med drugim je dejal: »Po prvotnem načrtu bi naj v Celju ustanovili šestnajst stanovanjskih skupnosti. Proučevanje specifič- nih pogojev, razprave in predlogi prebivalcev so pokazali, da bi s tem preveč razdrobili območje mesta in prišli navzkriž z osnov- nimi načeli stanovanjskih skup- nosti. Najprimernejša razdelitev Celja na stanovanjske skupnosti je, da bi Otck, Center in Dolgo polje z Novo vasjo, Gaberje, Cret z Zavodno in Polule tvorili samo- stojne skupnosti. Na teh območjih so tudi že ustanovljeni iniciativni odbori, ki so že v predpripravah precej naredili. Tov. Pelko je govoril tudi o so- delovanju prebivalcev pri usta- navljanju stanovanjskih skupno- sti. Zelo pozitivna in razveseljiva je ugotovitev, da prebivalci z za- nimanjem sledijo pripravam za ustanovitev stanovanjskih skup- nosti, in tudi pri tem pomagajo. Težnje in celo zahteve po dnev- nih zavetiščih, igriščih in podob- no so velik pripomoček pri ure- sničevanju te velike zamisli, pa tudi v političnem pogledu precej- šen uspeh. V Celju je že precej delavnic in obratov, ki po svoji funkciji so- dijo v stanovanjsko skupnost. To je velika materialna podlaga za nove stanovanjske skupnosti. Me- nim pa, da bi bilo nesmotrno, če bi osrednje gradbene delavnice in morda knjiigovodski servis de- lili. Ti naj bi ostali, s tem da bi opravljali dela po naročilih vseh enot. Poseben problem v Celju so prostori za obrate posameznih stanovanjskih skupnosti. Posebno težavno je glede prostora za otro- ška igrišča, zavetišča in podobno. To je še najbolj pereče v starejših zazidalnih okoliših, kjer so pro- stori že do možne meje izkori- ščeni. Menim tudi, da bo pri ure- janju dvorišč za igrišča v centru mesta, pri rušenju plotov in dr- varnic morala občina pomagati tudi gmotno. V zaključnem delu je tov. Pelko omenil tudi probleme zdravstveno preventivne službe, ki je vezana na stanovanjske skupnosti. Po- moč in nego bolnikov, pomoč dru- žinam, kjer je zbolela mati, nego starejših oseb in podobno bi lah- ko uspešno opravljali zdravstveni servisii pod nadzorstvom patro- nažnega ceMra Zdravstvenega doma. v 39 odlikovanj V soboto je prejelo 39 krvodajal- cev iz celjske občine diplome in od- likovanja. Trije odlikc-vanci, ki so darovali kri preko 20-krat, so pre- jeli lične diplome. Sest odlikovan- ccv je prejelo zlato značko krvoda- jalcev in 30 krvodajalcev srebrno značko. Diplome so dobili: Jože Molin, Franc Žitnik in Franc Breznik. Zlato značko so dobili: Jože Zelenka, Bogdan Koželj, Pe- ter Ložer, Rozalija Melanšek, Mo- r-jo Zgajner in Matilda Knez. Srebrno značko so dobili: Jože Ožir, Marija Kutner, Pavla Koštomaj, Štefka Skomen, Vinko Vrbnjak. Kristina Podrepšak, Edi Jurhir, Vlado Trebičnik, Franc Ko- vic, Jože Penič, Ignac Rebrica, Ma- rija Divjak, Jožica Grlica, Ana Peč- nik, Slavko Kočar, Štefan Krum- pak, Franc Pungeršek, Kristl Roz- man, Tone Rozman, Pavel Stefan- čič, Angela Stor, Jurij Zerdoner Ivanka Kresnik, Ivan Vizjak, Jože Ulaga, Andrej Tanjšek, Rudi Trav- ner, Jože Lednik, Anton Polutnik in dr. Stana Stravs. Jože IVIolin je daroval kri že 29 krat. ZDRUŽITEV MESARSKIH PODJETIJ Kolektivi »Mesnine«, »Planine« in Mestne klavnice so se odločili, da vsa tri podjetja združijo. Združitev bo ugodno vplivala na organizacijsko utrditev odkupa živine in posredovanje mesa po- trošnikom, hkrati pa bodo lahko tudi v Celju uvedli prodajo mesa po kakovosti. Močno mesarsko podjetje bo tudi lažje zmoglo kri- tične spomladanske mesece (ugod- nejše možnoti za vskladiščenje m.esa v hladilnicah). POPRAVILO CEST V PREBOLDU V Preboldu so začeli poprav- ljati cesto Prebold—Latkova vas do križišča s cesto Ljubljana— Celje, v celoti dva in pol kilome- tra. Cesta je bila zares slaba, saj so bile skorajda same kotanje. To bo za Prebold pridobitev, potreb- na pa bi bila še ureditev ceste Prebold—Trbovlje, kjer je pro- met iz dneva v dan večji. L L. S Partijo v stari Jugoslaviji prej vedno posvetoval z Dušanom Kraigherjem in s Slavkom Slandrom. ki sta potem po svoji liniji skrbela za udeležbo svojih pristašev na teh prireditvah. Zastopniki okrajnega glavarstva in orožniki, ki so po služ- beni potrebi prisostvovali na vseh od oblasti dovoljenih shodih in ki so dobro poznali vidnejše funkcionarje ilegalne komunistične stranke, so kmalu spoznali, da udeležba teh ljudi na naših prireditvah ni slu- čajna, temveč dogovorjena z nami. Ker sem vse shode in sestanke v Celju in okolici prijavljal jaz. sem bil km.alu stalen gost pri policiji in na okrajnem glavarstvu. Tam so mi očitali, da sem zaščitnik komuni- stov in da se bodo bojevniški shodi kmalu spremenili v javne'manife- stacije »boljševikov« pod mojim pokroviteljstvom. Nič ni pomagalo razlaganje, da vendar ne morem odganjati ljudi z javnih, od oblasti dovoljenih shodov, katerih se lahko udeleži vsak državljan ne glede na politično opredeljenost. Grozili so mi, da mi shodov sploh ne bodo več dovoljevali, če ne bom pretrgal svojih zvez s komunisti. Pričeli so me zasledovati agenti, ki so postali stalne »stranke« moje lekarne in ne- povabljeni gostje mojega stanovanja. Nikjer nisem bil več varen pred njimi. Shode so mi sicer še dovoljevali, vendar so se odslej posluže- vali nove takti1 mnogi KO bili nezadostno informi- rani o sprotnih problemih in so vo- livci vsako malenkost skušali reše- vati na občini, s čimer so precej za- virali redno delo. \' bodoče i o ob- čina vsak odlok predhodno dosta- vila krajevnim odborom, da bodo pravočasno o njem razpravljali in ga tako obdelanega preko svojegi , predstavnika sprejemali na rccln:!! sejah občine. Frankolovo olepšujejo Pred dnevi je inielo turistično društvo v Frankolovem redni let- ni občni zbor. Poročila so poka- zala, da si je lani društvo na vso moč prizadevalo olepšati kraj, da bi ga tako vključilo med turistič- ne točke naše domovine. Se večje uspehe bi društvo doseglo, če bi vseh 165 članov delalo z enako vnemo, kakor delajo nekateri od- borniki in člani. Ob sodelovanju mladine je dru- štvo uredilo športno igrišče in ob- novilo plavalni bazen, v katerem je termalna voda. Člani so lepo uredili tudi park in postavili klopi pri avtobusnem postajališču. Za turiste so pripravili tudi tujske sobe. Na občnem zboru so sklenili, da bodo uredili in zaščitili razpada- joči grad Lindek, ob kopališču pa bodo uredili camping in marki- rali poti do posameznih izletni- ških točk. Poskrbeli pa bodo tudi za znano turistično točko Creš- njice, ki je bila že v preteklosti priljubljena obiskovalcem Celja in od drugod. K. S. Uspela razstava otroške ustvarjalnosti To dni jc bila v Celju iaz.>tava otroških iočnih del in risb iz vseh celjskih osnovnih šol. Razstava je pokazala, kako koristen je in ko- liko uspeha je že žel pouk ročnih in tehničnih spretnosti. Na raz- stavi je bilo toliko različnih pred- metov, ki so jih učenci sami iz- delali, da bi jih težko našteli. Tu so bile igrače, predmeti za nazor- ni pouk, ovitki za knjige, zvezke. igrače, prvi poizkusi izdelkov uporabne umetnosti, elektromo- torčki, transformatorji, pravi za- pleteni mehanizmi, modeli letal,- ladij, model žičnice in še sto in sto raznih izdelkov. Med temi iz-, delki je največ tistih, ki so jih izdelali učenci 3. osnovne šole, vendar tudi druge šole ne zaostar jajo; niti v raznovrstnosti, niti v kvaliteti in vrednosti. Razstava obeta izpolnitev reka: Kar se Janezek nauči, to Janez zna! Tokrat uporabljam rek v iz- razito pozitivnem pomenu. c- LEPA RAZSTAVA Za dan mladosti je II. osnovna šola Velenje priredila razstavo tehničnih izdelkov. Tehnični pouk so uvedli letos. Izdelki sami ka- žejo zanimanje in tudi nadarje- nost mladih ustvarjalcev. Na raz- stavi smo videli vse od herbari- jev do elektromotorčkov in mo- delov jadralnih letal. Predvsem slednje bo velenjsko mladež želo zanimalo. Lep dogodek za pionir- je je bil, ko so v nedeljo spustili prvo jadralno letalo. Urbanistični nacrt Geija Zadnja seja sveta za gradnje in komunalne zadeve pri občinskem ljudskem odboru v Celju je bila v glavnem posvečena razpravi o pred- logu idejnega osnutka urabnistič- nega načrta mesta Celja. Tako so poročilu projektanta inž. Franca Vehovarja sledila še poročila inž. Blaža Pristovška. inž. Vitala Mlej- nika ter direktorja Projektivnega biroja tov. Sadarja. Kljub nekate rim pripombam, so se člani sveta v načelu strinjali z osnutkom ur- banističnega načrta celjskega me- sta. Zato so tudi menili, da naj bi o tem predlogu že v kratkem r;!Z- pravljali /ljudski odborniki. Glavne značilnosti novega urba- nističnega načrta se kažejo v pre- stavitvi bodočega središča mesta nekoliko proti severu. Tu nastane tudi novo trgovsko, upravno in kul- turno središče mesta. Spričo tega se osebni kolodvor premakne prav tako proti severu. Stanovanjska iz- gradnja v novem mestu je že naka- zana. Zato se predlog zavzema za tako im.enovani krakovski sistem razvoja in ne zaenkrat za koncen- tričnega. Za industrijo je predviden vzhodni del mesta, s tovornim kolo- dvorom, industrijskimi tiri, itd. Na tem predelu je predvidena gradnja živilskega skladišča, hladilnih na- prav ipd. Savinjsko železnico naj bi speljali pod Miklavškim hribom v tunelu. Tudi vode, ki zdaj tečejo skozi mesto, zlasti Koprivnica in Sušnica, naj bi dobile nove struge. Centralne športne naprave so pred- videne za Golovcem; Glazija pa naj bi se spremenila v park. Predlog nakazuje tudi nove šolske okoliše ipd. Zraven tranzitne ceste Ljub- ljana—Maribor, so predvidene še vpadnice in ostale ceste za poveza- vo mestnih predelov. Pripombe, ki so bile izrečene na ta predlog, so se v glavnem nana- šale na cestno omrežje, na ureditev čistilnih naprav za odpadne vode in dim itd. Utemeljen je bil tudi pred- log o lokaciji srednjetehniške šole. -mb Občni zbor okrajnega odbora CMD Celje Te dni so se v Celju zbrali člani Ciril-metodijskega društva iz okraja Celje na rednem občnem zboru, ki se ga je udeležil tudi sekretar OO SZDL tovariš Stane Sotlar. Člani so ocenili dosedanje delo ter poudarili, da je treba v pri- hodnje še tesneje sodelovati z ljudsko oblastjo in pritegniti tudi druge duhovnike v društvo. Govorili so tudi o resoluciji, ki so jo poslali v podpis v protest proti zatiranju slovenskega jezika na Koroškem. Zastopnik glavne- ga odbora je pri tem omenil, da so v Kopru, Pomurju, Šoštanju, Postojni in Kočevju podpisali re- solucijo tudi duhovniki, ki niso člani društva. h. s. Pri partizanski mamici Vsi učenci petrovškc šole so čla- ni Podmladka Rdečega križa in vse leto tudi pridno delajo. Tako so sla- vili tudi stoletnico ustanovitve ene najbolj človečanskih organizacij na svetu. Med drugim so obiskali parti- zansko mamico Marijo Vrčkovnik. Vsi bi bili radi šli k njej, a bilo jih je preveč. Obiskovalci so ji iz- ročili šopek, miajhno darilce in na- kaznico za brezplačno kurivo. To nakaznico jn še dve drugi jim je priskrbel tovariš Robas, ki so mu za to, in vso drugo pomoč pri delu, iskreno hvaležni. Partizanska mamica je podmlad- karje prijazno sprejela iji se močno razveselila njihove pozornosti. Za- tem pa jim je pripovedovala o edi- nem sinu — partizanu, ki je mo- ral še zelo mlad že leta 1941 da- rovati svoje življenje zanje. Mimo drugih nalog in opravkov skrbijo podmladkarji tudi za svoje sošolce, ki zbole. Zanje zbirajo da- rilca in jih med šolskim letom obi- skujejo. Na ta način kujejo iskrena prijateljstva in ve pripravljajo na medsebojno pomoč, ki je v življenju tolikokrat potrebo;!. Mnogo tega bi še mogli zapisati o petrovških podmladkarjih; kako so organizirali predavanje o prvi pomoči, da bodo mogli pomagati ponesrečencem in še drugo. Upaj- mo samo, da bodo izpolnili svojo obljubo in še v prihodnje ostali ta- ko marljivi, kakor so bili dosiej! Podmladkarji Rdečega križa v Re- čici pri Laškem so med slovesnost- mi ob stoletnici ustanovitve RK pred dnevi razvili jvoj društveni prapor. Njegova pokrovitelja sta Občinski odbor RK Celje in Rudnik Laško. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki oblasti, ki so pod- mladkarje nagradili. Podmladkarji pa so obljubili, da bodo de'ovali po načelu, ki je zapisano na nj!hn\(':ii praporu: Delajmo za zdrav ic in blaginjo ljudstva! PPflPOR RK ZA PODMLADKARJE V Rečici pri Laškem imajo prvo pionirsko organizacijo RK pri nas. Podmladek te humane orga- nizacije je dobil svojo zastavo. Marionete v Celju Celjsko olepševalno drnštvo je pova- bilo za 14. junij v Celje na gostovanje Mestno lutkovno j^ledališče iz Ljubljane, ki bo uprizorilo lutkovno igro Fran.i Milfinskega-Ježka »Zvezdica zaspnnka«. Igrico je režiral Jože Pengov. sceno je pripravil ing. arh. E. Franz, scensko glasbo je napisal Franci Ogrizek, lutke je izdelala .Mara Kraljevo, kostume pa Andra Avčinova. .Mladina bo videla pred- stave cb deseti uri dopoldne in ob šest- najst; popoldne. c:drasli pa si bodo nio- gl"; ogledati predstavo ob dvajseti uri zvečer. v Celju nimamo razvite lutkovne de- javnosti, zato bo gostovanje Ljubljan- čanov zelo dobrodošlo. Ob tem dogodku pa bi morali pomisliti, če ne bi kazalo, da tudi v Celju posvetimo malo več skrbi tovrstnemu razvedrilu za našo mladino, ki je že od nekdaj uživala ob o/.ivljenih lutkah. h. s. PROSLAVA KRAJEVNEGA PRAZNIKA V JLRKLOŠTRU Ze petnajsti": se pripravljajo prebi- valci jurkloštru. da bodo proslavili svoj krajevni praznik. Jnrklošter je bil 9. ju- nija 1944 osvobojen kot prvi kraj na Spodnjem Štajerskem izpod jarma naci- stičnih zavojevalcev: kmalu nato je za- čela delovati prva slovenska šola na He- nini in prvi KNO. Letošnja proslava krajevnega prazni- ka, ki bo 14. junija na Marofu, bo še toliko bolj svečana, ker bo združena s proslavo štiridesetletnice ustanovitve KPJ. Začetek svečanosti bo že v soboto popoldne s tekmo koscev, ki jo prireja Kmetijska zadruga Jnrklošter s sodelo- vanjem okoliških zadrug. V nedeljo zju- traj bo budnica in nato sprejem gostov in odkritje spomenika pri partizanski bolnišnici na Voluški gori. Ob 10 bo ve- liko zborovanje na Marofn, kjer bo go- voril prvoborce kozjanskega sektorja tov. Doberšek. Po slavnostnem zborova- nju bo ljudsko rajanje in za . nagrada: Motorno dvokolo »Colibr'« — — — — — — — — lf>4" 4. nagrada: Elektromotor — — — — — — — — — — — 52.57'i 5. nagriada: Pralni stroj — — — — — — — — — 76.456 6. nagrada: Električni štedilnik »Tobi« — — — — — — 65.447 7. nagradi: Mixer —— — — — — — —— — — — 59.212 8 nagrada: Moško dvokolo — — — — — — — — — — i64.746 9. nagrada: Žensko dvokolo — — — — — — — — — — 26.278 10. nagrada: Električni sesalec za prah — — — — — — — n.288 11. nagrada: Moška zapestna ura — — — — — — — — — 43.072 12. nagrada: Ženska zapestna ura — — — — — — — — — ^2.910 15. ngrada: Radijsk- sprejemnik RIZ — — — — — — — — 71.919 14. nagrada: Radijski sprejemnik RIZ — — — — — — — 48.921 15. nagrada: Radijski sprejemnik RIZ — — ——— — — — — 21.855 16. nagrada: Električno peč na 2 grelca — — — — — — — »1.256 17. nagrada: Električni pekač _ — — — — — —- — — 27.646 18. nagrada: Lonec »Ekonom« — — — — — — — — — — 49.627 19. nagrada: Električni likalnik z regnlatorjem ----- 1.572 20. ^nagrada: Ventilatorski hladilnik — — — — — — — — 48.708 1.000 tolažilnih nagrad: vse skrčke. ki se končujejo na štev. - - 74 v komisiii so bili naslednji poverjeniki: Tekač (ovan. I iublian«: Korošok Jože, Sostro; Dnjmoviž Vika, Ljubljana; Otrin Milan, Cnmče in Logar Ivan, Ljvbljana. Imetniki izžrebanih srečk naj dvignejo darila v upravi najkasneje DO 10. AVGUSTA LETOS, ko bo potekla veljavnost srečkam. Iz Tajništva Kronika nesreč Franc Arzenšek iz Zaloga pri Dram- Ijah je padel pod vprežni voz in si zlo- mil nogo. .\nton Kager iz Zidanškove ulice je padel s precej visokega; obležal je ne- zavesten in si pretresel možgane. .\doIf Vovk z Muzejskega trga je pa- del na pločniku. Poškodoval se je na glavi in nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. Leopolda Jonke je pri delu v lesno- industrijskem podjetju »Savinja« udaril po glavi železen drog, zavoljo česar se je onesvestil. Krava je nabodla Vincenca Šuštra iz Trnovca pri Šentjurju, polomila mu je več reber in ga tudi notranje poškodo- vala. Pri padcu si je poškodovala nogo Ma- rija Tovornik iz Stopč pri Grobelnem. Pri padcu se je notranje poškodoval Alojz Zakonjšek iz Marije Reke pri Pre- boldu. Martin Potočnik iz Rogatca si je pri delu poškodoval nogo. Na cesti je padel s kolesom Vinko Masnec iz Latkove vasi pri Preboldu. Poškodoval se je na glavi in dobil tutli notranje poškodbe. PROMETNE NESREČE MOTORIST BREZ IZPITA V nedeljo popoldne je v Trnovcu pri Dramljah zavozil s ceste triindvajset- letai Marjan Cukljati iz Limovca pri Trojanah, ki se je vozil z motorjem S-21690 brez vozniškega izpita in močno vinjen. Voznik, sopotnik in motor so imeli srečo, ker se ni nikomur zgodilo kaj hudega, toda — če bi imel voznik izpit in bi ne bil vinjen, bi se niti ne prevrnili! OTROK POD AVTO V Crnovi. na cesti drugega reda iz Petrovč proti Velenju, je v nedeljo okoli šeste ure skočil čez cesto štiriletni Franci Vaš pod osebni voz S-4854. ki ga je vozil Ferdo Božič iz Maribora. Voznik avtomobila ni mogel pravočasno ustaviti in neprevidni otrok je utrpel hujše po- škodbe. PA ŠE POD MOTOR Istega dne samo uro kasneje je pred trgovino Nama v Velenju neprevidno stekla čez cesto Zorica Vidmajerjeva (5 let) in se zaletela v motor Ferda Iryrsra S-12824. Zlomila si je nogo in se tudi sicer potolkla. UBEGLI PONESREČENEC V Vrbnem se je v nedeljo popoldne prevrnil osebni avtomobil, ki se je za- letel v obcestni kamen. Voznik si je pomagal — in pobegnil. Toda organi so ga izsledili in prepoznali osebni voz iz Laškega z voznikom Štefanom Skraš- kom. Gibanje prebivalstva V času od jO. maja do 6. junija 1959 je bilo rojenih 30 dečkov in 40 deklic. Poročili so se: Daniel Zvižaj, delavec in Leopoldina Zavec, trgovska pomočnica, oba iz Celja. Mirko Pavlic, delavec in Ljudmila Pod- krajšek, delavka, oba iz Celja. Martin Kumek, telefonist in Rozalija Končan, bolniška strežnica, oba iz Celja. Ludo- vik Višnar, delavec in Zofija Majcen, nameščenka, oba iz Dobrove. Jožef Rajt- majer. železniški tehnik in Ivana Jazbec, nameščenka, oba iz Celju. Franc Gomin- šek, nnokojenec iz Leobna in Ana Lo- kan, delavka iz Migojnic. Anton Kmetic, nočni čuvaj in Zofija Volavšek. čistilka, ob» iz S*or. Ivan Klajnšek. trgovski po- močnik iz Grobelna in Ana Sikošek. ši- vilja iz Pečovja. Alojzij KUne, strojni tehnik in Katarina Lilija, komercialist, oba iz Žalca. Stjepan Gmajnič, tesar in Martina Pajk, trgovska pomočnica, oba iz Celja. Umrli so: Božidar Androjna. zavirač na železnici iz Jablance. star 32 let. Karel Koši«', uslužbenec iz Celja, star 51 let. Julijana Zalezina, delavka iz Celja, stara 3? let. Ferdinand Berger. gostilničar iz Celja, star 52 let. Martin Moškon, otrok iz Ko- privnice, star 17 dni. ^na Glančnik, vzdrževana oseba iz Celja, stara 75 let. Ida Hrovat. otrok iz Velenja, stara 2 leti. Marija Vidmajer. vzdrževana oseba iz Pongraca, stara 67 let. Marija Derstven- šek. otrok iz Stranja. stara 5 mesecev. štev 23 12 junija 1959 CELJSKI TEDNIK 7 Mleti Kladivarja tradicionalno tretji \ soboto in nedeljo je bilo na ;poredu prvo kolo ekipnega prven- ;tva drža\e v atletiki za moške in jenske. A\cdteni, ko so člani AD K^ladivarja nastopili v Zagrebu, so jen>ke odpolovale v Varaždin. Na roboju v Zagrebu je moška vrsta Kladivarja sicer zmagala, toda v ikujjnem ocenjevanju (v državnem -nerilu) je zasedla tradicionalno tretje mesto za beograjskima mo- jtvoiiia. Tako je Partizan iz Beo- grada zbral 35.455 točk. Crvena zvezda 34.046, Kladivar 31.450, Mladost 30.832, Ljubljana 30.817, Olimpija 29.815, Dinamo 29.760 itd. Po nepopolnih podatkih je enak uspeh dosegla tudi ženska vrsta Kladivarja. Sicer pa je v tej kon- kurenci zbrala največ točk ekipa ljubljanske Olimpije in sicer 15.826, na drugem mestu je Mladost 14.370, na tretjem Kladivar 13.852, na če- trtem Varaždin 12.869, na petem Ljubljana 11.920 itd. Ekipno prvenstvo Jugoslavije v Celju v nedeljo ob 10. uri dopoldne se bo šest najboljših luludin.skih ekip Jugo- slavije borilo za naslov ekipnega prvaku FLRj. Dve' leti zaporedoma si je ta naslov priborila ekip« Kladivarja. Borba med mladinskimi ekipami Voj- \odiiic iz Novega Sada, Železničarja iz Karlovra, Slobode iz \ araždina, ZAK Ljubljane, Metalcu iz Osijeka in donia- ("ega Kladivarja bo ostra, kajti moči so izruv liane. Ze v nedeljo opoldne pa bomo zve- deli, kateri ekipi je uspelo izvojevati zmago. Istega dne pa se bodo starejši mla- dinci Kladivarja borili v enakem tek- movanju v Ljubljani. Favorit tega sre- čanja je Partizan iz Beograda, naši mladinci pa se bodo borili za dosego naj^išjegu mesta. Mladinke potujejo v Varaždin, tek- movanje bo naporno in bo zahtevalo od mladih tekmovalk Kladivarja. ki branijo lani osvojeno prehodno zastavo in pr- \enstvo. mnogo naporov in premago- vanja, če bodo želele biti uspešne. Želimo vsem trem ekipam, čim več uspehov v nedeljskih tekmovanjih, mla- de tekmovalce v Celju pa z navijanjem bodrimo, da bodo uspeli. Tekmovanje v streljanju kegljanju in šahu v soboto in nedeljo je pripravilo Okrajno združenje rezervnih oficirjev tekmovanje v streljanju, kegljanju in šahu. v kegljanju so bili najboljši tek- movalci ekipe Okrajne zveze vojnih in- validov, v šahu ekipa Združenju rezer- vnih oficirjev, v streljanju pa mo.štvo Okrajne strelske zveze Celje. Zanimivo gostovanje AK.\DEMIJ.\ LJUBLJANSKIH ŠTUDENTOV Pretekli teden so gojenci ljubljanske Visoke šole za telesno vzgojo priredili v Celju kvalitetno in pestro akademijo na prostem. Deklice so prikazale lepe akademijske sestave. Tudi na orodju so bile odlične. Moška vrsta pa je številne gledalce z izvajanjem izredno težkih orodnih prvin navdušila. OBVESTILO Naslove za oglase, ki so pod šifro. ne izdajamo, oziroma ne pošiljam o. Za takšne oglase vložite pisme- ne ponudbe. Za ostale oglase, za katere se naslovi in informacije dajejo v upravi lista, bomo pismeno od- govarjali le. če bodo prosilci v svojih pismih priložili znamko za din 50. Sprejemanje oglasov in objav zaključimo vsako sredo ob 12. Uprava Celjskega tednika Zaključek nogometnega prvenstva prvenstveno tekmovanje nogo- metašev v slovenski conski in celj- ski podzvezni ligi je zaključeno. Čeprav je Kladivar v zadnjem kolu pobral le polovični izkupiček in to celo na domačem igrišču v borbi proti Ijubljanskeiru Slovanu — tek- ma se je končaja z izidom 1:1 (0:0) — je v končnem ocenjevanju zase- del častno tretje mesto! Prvo mesto v tekmovanju sio- venske conske lige je zasedel ma- riborski Branik s 36 točkami, sle- dijo: 2. Rudar 31. 3. Kladivar 28, 4. .Maribor 27, 5. Ljubljana 26, 0. Triglav 22. 7. Sobota 21, 8. Krim 19, 9. Izola 16, 10. Grafičar 16, 11. Slovan 15, 12. Je'senice 7 točk. Olimp zmagovalec in ne... C:- Mi)<).;ic\aini) . rcziiltutc. ki so jili mošlvu dosegla na športnem polju, po- 'em lahko že zdaj (,'()v. ( elje : Proletarec 2:1. N'eleiije : Šoštanj 4:1. Bratstvo : Kk- vutur '-:'■>. Svobodii • Brežice J:7. Kiidai iz Hrastnika ic bil prost. tcknio\anja se naniteč že v nciK-ljo za- čenjajo kvalifikacijske tekme potih p««!- zveznih prvakov za vstop v slovensko consko ligo. Od teh bosta izbrana le x\\a. Za ti mesti pa se bodo p;)tegovali: Nova Gorica, Drava, Tržič. Ilirija ter pri upoštevanju doseženili r<'zultatov še Olimp. Sicer pa . . .? Šport \ kratkem .KKCLJANJK - .\a kegljaški reviji ^konstruktorja v Mariboru so nastopili 'udi člani celjskega Ingrada. .Najboljši 1'speh jc dosegel Murinček, ki se je med |)Qsam(>ziiiki uvrstil na drugo mesto za "'teržajem iz Ljutomera. Medtem ko jc zmagovalec podrl 889 kegljev, jih jc Ma- •inček 858. Tretji je bil Lubej. četrti pa »anovšek. oba Ingrad. STRINJANJI-; V nedeljo je strelska iružina v Špitaliču priredila tekmovanje ' zračn« nialokulibrsko puško. Med eki- mmi je zmagala SD Tone Meleva iz vonjic s 7f)'i krogi. 2. LIP Konjice 652. . SD Malgaj Šentjur 628 itd. Med losameznaki pa je bil vrstni red na- lednji: Ivan Lojen (T. Meleva) 171. rune Kadilnik (LIP) 16", Franc Žnidar r. Meleva) 161 itd. Pri ženskah je naj- loljši rezultat dosegla Hedvika Polanu I.IP) z 6<» krogi. KO.SARKA Moški: Ilirska Bistrica : Celje 4>:51 (21:26) Prebold : Celje II. 26:-%7 Ženske: Irigluv (Krunj) : (elje 10:17 V nedeljo dopoldne so bila na stadionu 'a Skalni kleti kar tri zanimiva sr(!Ča- 'ja v košarki. Mladinci so si s to zmago 'trdili položaj na vrhu podzvezn«- ko- arkaške lige. Tudi člani so s prepri- Ijivo zmago nad vodećim moštvom 11. 'ovenske lige prijetno presenetili. Na- Protno pa j«' bil poraz ženske vrste ne- 'Olreben. Zaradi sodelovanja na ekip- 'Cra atletskem prvenstvu niso na.stopile |ckat(^re tekmovalke, med njimi tudi ■^a Catcr, tako da so Celjanke igrale '-elo oslabljeni postavi. Sicer bi gotovo '■■Pčanja ne izgubile. plavanjf: jl^^krujua vaterpolo reprezentanca par- ^^anskih društev ni sodelovala na re- .""."škcm prvenstvu, ker niso uspeli ■ "o>ti vratarja. Zal je vaterpolo taka Portna igra. da ne more kdor koli bra- vrata. Zadnjem klubskem mitingu plaval- lo^- l^luba >.Neptunc je pionir Dani Vr- ^^^'^l' izenačil slovenski pionirski re- ^ '■d na progi 50 m prosto s časom 0:30,8. "Slednji dan je v hrbtnem slogu pre- ''^ ^ 0:->7,3, kar je za lov "^^ sekundo boljše od uradnega •"nskega pionirskega rekorda. Lep napredek boksarjev Olimpa (eprav druga ekipa mariborskega Bra- nika ni bila za mlade boksarje Olimpa prehuda preizkušnja, so vendarle do- mačini pokazali, da so ped strokovnim vodstvom K. Kuljatija zadnji čas lepo napredovali. Kot pled resnega in marlji- vega dela je prišla tudi nedeljska zmaga nad drugim moštvom Branika z rezul- tatom il-.i. Prvo zmago je Olimpu prinesel že Ko- vač. Bolj živahna je bila borba med Slemenškom (Olimp) in .M'klom. Tudi v tej je zmagal domačin. Dvoboj med Fre- šerjem (B) in Ogrizkom je trajal le ne- kaj sekund. Gosi iz Maribora je narav- nost zasul Ogrizka s težkimi udarci pod katerimi je moral slednji kapituli- rati, v borbi proti Šu.sterju je bil Oliui- povee Cankovič boljši. Zmagal je v tretji rundi s tehničnim k. o. To je bila tudi ena najlepših borb. Zato pa sta pravo rokcborbo in nefair partijo pri- kazala Cajhter (B) in Oštir (O), v kateri je v drugi rundi s tehničnim k. o. zma- gal \isok in razmeroma šibek Celjan. \ dvoboju z Kudlom jc bil Vedra (O) boljši. Po seriji težkih udarcev je Mari- borčan (d)ležal na vrveh in izgubil obe (očki. Tudi borba med Jarićem (B) in Žagarjem je bila hitro končana. Na tleh je po nekaj sekundah borbe obležal Ma- riborčan. Zadnja sta se spoprijela bivši mladinski državni prvak Pečnik (B) in Boneto. To je bil spopad enakovrednih partnerjev, poln lepih udarcev, hiter in pošten, v tretji rundi je bolj rutirani izrabil majhno Bonetovo napako in sled- nji je negiben obležal na tleh. -mb Komisija za imenovanje direktorjev pri ObLO Celje razpisuje mesto DIREKTORJA PRI UPRAVI ZA CESTE IN KANALIZACIJE CELJE Pogoji: srednja tehnična šola gradbene stroke s petletno prakso ali nižja strokovna šola z desetletno prakso na vodilnih mestih v gradbeništvu. Priloge: šolsko spričevalo, življenjepis in opis sedanje delovne dobe ter potrdilo, da prosilec ni v kazenski preiskavi. Prošnje naj vložijo prosilci na občini Celje do 20. junija 19.^'^. Srednja kmetijska šola v Žalcu Zvedeli smo, da bo še letos v Žalcu ustanovljena srednja polje- delska in živinorejska šola. Sola bo internatskega tipa in bo trajala dve leti. Iz te šole bodo izšli kmetijski tehniki s srednjo strokovno izobraz- bo. Predvidoma bodo letos šolske klopi zasedli predvsem kmetijski praktiki, to se pravi tisti ljudje, ki so v kmetijstvu ali pa na nižjih kmetijskih šolah že pridobili po- trebno predizobrazbo in praktično znanje. GLASBENA ŠOLA NA POLZELI Ičenci glasbene šole na Polzeli uspešno vadijo pod vodstvom tova- riša Vinka Rizmala. Od 16 učen- cev je 10 harmonikarjev in 6 učen- cev klavirja. Imeli so že svoj na- stop na občnem zboru Svobode Polzela. Njihov uspeh je odraz marljivosti učencev in prizadevno- sti njihovega učitelja. Večina učen- cev je kmečka mladina, ki prihaja na vaje iz oddaljenih krajev, vendar jih to ne moti, saj je ljubezen do glasbe močnejša od naporne poti. Denar leži na gozdnih tleh... Dobesedno v gozdu na tleh. Borovnice zorijo in gobe rastejo. Marsikomu lahko nabiranje teh gozdnih sadežev prinese lep za- služek. Zadružne poslovne zveze Žalec, Šmarje pri Jelšah, Konjice in Mozirje so razvile široko akcijo za nabiranje ter odkup borovnic za izvoz. Hkrati pa odkupujejo tudi sveže gobe — lisičke. Da bi zbiralci borovnic in gob vedeli prav ravnati in da bi do- segli čim ugodnejšo ceno nabra- nim sadežem, objavljamo navo- dila: Lepo obrane borovnice, ki bodo za izvoz, bodo imele odkupno ce- no 70 din, medtem ko bodo indu- strijske in slabe borovnice le po 30 din za kilogram. Za gobe cene še niso znane, bodo pa pravočas- no objavljene. Kako ravnati pri nabiranju borovnic? Nabrane morajo biti z roko. Ne smejo imeti nobenih primesi, listja, smeti itd. Plodovi morajo imeti naravno meglico. Pri nabi- ranju uporabljajte košare, ker v neprodušni posodi se plodovi ovlažijo, izhlapevajo in pokvarijo kvaliteto. Borovnice bodo zadruge začele odkupovati 15. junija, na področ- jih poslovne zveze Mozirje in KZ Šoštanj pa se bo odkup začel 22. junija. Zdaj pa v gozdove, kjer leži denar na tleh. Zlasti šolska mla- dina si lahko med počitnicami zasluži lepe denarce. POŠKROPITE TAKOJ DREVJE PROTI AMERIŠKEMU KAPARJU. JABOLČNEMU ZAVIJACU IN ŠKRLUPU! Opozarjamo vse sadjarje in kmetijske zadruge, da je potreb- no takoj poškropiti vse jablane in hruške proti ameriškemu ka- parju. jaholčnemu zavijaču in škrlnpn. Za zatiranje ameriške- ga kaparja in zavijača uporab- ljajte 0A'/( paration 20 ali O.OS'^/f paration 40 ali 0,1% fosforno ali 0,5% diazinon 5 ali 1% punta- kan. Svinčeni arzenat (0.'5%) do- bro učinkuje proti jabolčnemu zaviiaču. ne moremo pa z njim uničf;i ameriškega kaparja. Za- lo ga uporabljamo le v tistih na- sadih, kjer ni ameriškega ka- parja. Za škropljenje proti škr- lupu uporabljajmo 0,5% ditan ali 0.2% ortocide ali 1% bakreno apno. S škropljenjem začnite ta- koj in poskrbite, da bo vse dre- vje poškronljeno v roku enega tedna. To škropljenje, ki je naj- važnejši zatiralni ukrep proti zavijaču in proti ameriškemu kuparju. razen tega pa tudi pro- ti škrlupu je obvezno za vse sad- jarje in kmetijske zadruge. Inštitut zft hmeljarstvo ■ v Žalcu Žolski šoferji Žalsko avto-moto društvo je delavno. Samo letos so na petmesečnem tečaju opravili dvajset izpitov za šoferje z vi- soko kvalifikacijo, v kratkem pa bo enak izpit opravilo še dvanajst vozni- kov. Najbolj zaslužen predavatelj dru- štva je tovariš Slavko Štrucl. čl>\ni dru- štva pa prirejajo tudi druga predavanja. Govorili so tudi o zgodovini Komuni- stične partije Jugoslavije. \sii to delajo, ne da bi imeli kakršno- koli denarne podpore in morajo se za- dovoljevati s srečanji v gostiščih, ker nimajo svoje sejne sobe. V prihodnjih dneh se bodo pripravljali na terenske ocenjevalne vožnje, ki jih prirejajo vsa- ko leto na l>. junij za obletnico ustano- vitve. Hkrati s tem pa bodo priredili tudi predavanje o cestno prometnih predpisih za vse državljane, saj jih je še mnogo, ki ne vedo. kako morajo ho- diti po cestah. \ . D. OBVESTILA VPIS v 1. LETNIK UČITELJIŠČA v CELJU Učiteljišče v Celju razpisuje spre- jem 110 dijakov v 1. letnik. Dijaki naj po.'.jejo svoje prošnje kolkovane s 50 din državne takse in 20 din občin- ske takse, do vključno 20. junija. Proš- nji naj priložiijo: 1. rojstni list; 2. spričevalo o uspešno opravljenem 8. razredu osnovne šole: 5. izjavo šole o poteku in uspehu šo- lanja in o odnosu dijaka do učenja in 4. dijaško knjižico. Prijavljeni dijaki naj se zglasijo na Učiteljišču 26. junija, da bodo po pre- izkusu posluha in po zdravniškem pre- gledu opravili še izpit iz slovenščine in mufematike. liKONOMSKA SREDNJA ŠOLA CELJE razpisuje VPIS V PRVI LETNIK ZA ŠOLSKO LETO 1959-50 1. V prvi letnik bo sprejetih 130 učencev. 2. Pogoji za vpis: a) uspešno dovršena M-rzrdna osnov- na šola ali nižja gimnazija. b) starost do 18 let. 5. Prijave za vpis (na obrazcih DZS) kol- kovane s 50 din državne in 20 din ob- činske takse ObLO Celje sprejema uprava šole do 20. junija 1959. Prijavi morajo biti priložene te-le listine: a) rojstni list; b) zadnje šolsko- spričevalo: c) listino, ki prikazuje potek in uspeh šolanja v osnovni šoli ali nižji gimna- ziji (izpisek iz matičnega lista, dija- ška knjižica): d) mnenje osnovne šole o sposobnostih m nagnjenjih kandidata (samo če pri- haja neposredno iz osnovne šole); e) kratek življenjepis; f) priporočilo ZB za otroke padlih borcev ali žrtev fašističnega terorja ali socialnega skrbstva za ostale otro- ke, ozir. gospodarske, družbene ali strokovne organizacije zaradi pred- nosti pri izboru med kandidati, ki imajo enake pogoje. 4. Izid razpisa bo objavljen 27. junija ob 9. uri v šoli. kjer naj se zberejo vsi prijavljenci. Ravnateljstvo PREKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA Elektro Celje. Tehniška izpostava Ce- lje mesto obvešča odjemalce električne energije na področju transformatorskih postaj Apnenik Pečovnik in Rudnik Pe- čovnik. da bo v nedeljo. 14. junija 1959 zaradi vzdrževalnih del prekinjena do- bava električne energije od 4. do 12. ure. V času odklopa ravnajte kot da so vse električne naprave pod napetostjo. OPOZORILO! Opozarjamo prebivalce mesta Celja, da je »Hidrotehna«. podjetje za rečne poti Zagreb — gradbišče Celje pričelo z mi- niranjem struge Savinje od potoka SuS- iiica do lesenega mostu v Liscah. Mini- ranje je dvakrat dnevno, in sicer ob 12. uri in 17. uri. Enako sporočamo, da se umaknete ob opozorilu (10 minut pred razstreljevanjem). ker bi vsako neupo- števanje opozorila lahko imelo neprijet- ne posledice. Hkrati priporočamo, da se ob 12. uri in 1". uri v času razstreljeva- nja odprejo okna, da se preprečijo ev. poškodbe na okenskem steklu. Ostalo škodo na zgradbah, ki bi nastala zaradi miniranja, morate prijaviti gradbišču najkasneje v 24 urah. Naknadno prijav- ljene škode ne bomo upoštevali! Uprava gradbišča Celje Hidrotehna Zagreb OBVESTILO Sezonska avtobusna proga Celje —Ljubljana—Opatija—Rijeka— Crikvenica prične redno obrato- vati v ponedeljek dne 15. junija letos. Odhod iz Celja ob 4. Prihod v Crikvenico ob 9.40. Odhod iz Crikvenice ob 16. Prihod v Celje ob 22.10. Na avtobusni postaji v Celju lahko rezervirate vozovnice 3 dni pred pričetkom potovanja. Avtobusni promet Celje PRODAM PRODAM enostanovanjsko visokopri- tlično hišo. .Naslov v upravi lista. PROD.\M posestvo (s prevžitkora) 26 ha. Cena 550.000 din. Ferme Gotard. Za- planina. ]). Trojane. PRODA.M enodružinsko vseljivd hišo. Celje. Zavodnn 51. PRODAM ugodno dobro ohranjeno mo- torno kolo 98 ccm »NVanderer Sachs« ter novo nizko omaro za perilo. Infor- macije: Frizerski salon Riko Grobel- nik, Celje. Kocenova ulica 2. PROD.^M večji dobro ohranjen štedil- nik |)o ugodni ceni. Vprašati ob ne- deljah od ~. do 11. ure. Ponudbe na upravo listu pod šifro »180:<. PRODAM tri oziroma štirisobno stano- vanje v centru Celja. Vseljivo takoj. Naslov v upravi lista. PRODA.M kompletno r.ihljcno spalnico in motorno kolo DKW 550 ccm. Naslov v upravi lista. PROD.AM kolo s pomožnim motorčkom. Novak Jože. Celje, l.iiva <). I'RODAMO čebele. Pismene informacije daje Kmetijskii za(lrus;ii Cotovljc- Žalec. KUPIM KLIM.M malo Maiiovaiije \ Celju za do- bo 10 let. .Naslov \ upravi lista. PREKLIC Podpisana M a .s t n a k Marija, de- lavka, Ožbalt. p. Ponikva pri Grobel- nem, obžalujem in preklicujem vse ža- litve, ki sem jih izrekla do danes o Vrečko Majdi, trgovski pomočnici iz Ožbalta št. 21, p. Ponikva pri Grobel- nem ter si ji zahvaljujem, da je odsto- pila od kazenskega pregona zoper mene. Mastnak Marija I. r. Nedelja, 14. junija 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Zabavna glasba, vmes objave 12.15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo Ponedeljek. 15. junija ir.OO Celjska kronika 17.10 Igra kvintet »Kamilo« 17.20 Športni tednik 17.50 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Torek. 16. junija 17.00 Celjska kronika 17.10 Igra godba na pihala »France Pre- šeren« iz Celja 17.50 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda. 17. junija 17.00 Celjska kronika 17.10 Glasbena medigra 17.15 Reportaža: Stane Terčak: »Dobro- veljski pejsaži« 17.50 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Četrtek. 18. junija 17.00 Celjska kronika 17.10 V plesnem ritmu s celjskim in- strumentalnim kvintetom 17.50 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek. 19. junija 17.00 C:eljska kronika 17.10 Poje moški zbor Prosvetnega dru- štva »France Prešeren« iz Vojnika 17.50 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sobota. 20. junija 17.00 Celjska kronika 17.10 Za vsakogar nekaj 17.50 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave SLUŽBE TRGOVSKI POMOČNIK z večletno prakso išče zaposlitev. Naslov v upravi lista. iRGOVSKO pomočnico — blairujničar- ko siircjmemo takoj ali po dogovoru. Prodajalna Borovo«. Celje. SPREJMEMO takoj gospodinjsko pomoč- nico z znanjem kuhe. Plača po dogo- voru. Kovač. Zadružna hranilnica Ce- lje (od 7.—14. ure). SPR lij .\IK.MO več šiviljskih |)oinočnic. Naslov v upravi ILsta. KEMIČNI TEHNIK s 6-letno prakso na vodilnem mestu v industriji želi spre- meniti službo za Celje ali v bližnji okolici. STANOVANJA L1:P0 NOVO i-OLKOMFORTNO ENO- SOBNO STANOVANJE na Jožefoveni liribii zamenjam /> malo dvosobno ali enako v mestu. (Možna je reja ma- lili živali.) Dolitiar. /vezna cesta 1 Celje. KDOR mi preskrbi prazno sobo, mu dam visoko nagrado. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Visoka nagrada«. ZAHVALE ZAHVALA Zahvaljujem .se primariju dr. Šuštar- šiču za ozdravljenje moje dolgoletne mučne bolezni. Zahvaljujem se tudi dr. Orlu in dr. Jezernikovi za uspešno izvršeno opera- cijo. Zahvaljujem se tudi vsem sestram in strežnemu osebju za njihovo hitro in marljivo postrežbo. \'idic Franc Med log 5 KONCERTI PROMENADNI KONCERT Celjane opozarjamo na promenadni kon- cert, ki ga bo izvajalo ZPD »France Prešeren« v nedeljo, 14. junija t. I. od 10 do 11.50 na Trgu V. Kongresa v Celju. Olepševalno in turistično društvo Celje GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek. 12. junija ob 20. uri - Branislav Nušič: Kaj bojo rekli ljudje Go- stovanje v Mozirju Sobota. 15. junija ob 20. uri Branislav Nušič: Kaj bojo rekli ljudje — so- botni abonma in izven. Vstopnice so še na razpolago Nedelja. 14. junija ob 15.50 uri Bra- nislav Nušič: Kaj bojo rekli ljudje — nedeljski popoldanski abonma in iz- ven. Vstopnice so še na razpolago. Torek, 16. junija ob 20. uri — Branislav .Nušič: Kaj bojo rekli ljudje — torkov abonma in izven — Vstopnice so še on razpolago KINO LNION Od 11. do 15. junija VLAK BREZ VOZ- NEGA REDA«, jugoslov. cinemascope Od 16. do 19. junija »PETO KOLO«, češki film KINO METROPOL Od 11. do 15. junija »STREHE JAPON- SKE«, japonski film Od 16. do 19. junija »GOSPA MINI- STRICA«, jugoslovanski barvni film LETNI KINO Od 11. do 15. junija »ŠENTJERNEJSKA NOC«. francoski barvni film Od 16. do 18. junija »NA ROBU RE- KE«, ameriški barvni film MATINEJA Kino .Metropol, dne 14. junija ob 10. ari »SELINA«, ameriški film Morski klovni Spet bomo šli na morje... Ljubezen do plave gladine je pri večini ljudi zelo močna. Zakaj? Morda iz podzavesti, kajti morje je pradomovina vseh živih bitij! Vse kar leze, leta in dirja po kop- nem in nad njim je nekoč pred milijoni let zlezlo iz vode, dobilo noge, peruti... Življenje v morju je zelo pe- stro, bolj kot si povprečen zem- ljan lahko predstavlja. V vodi ži- vijo dvojniki živalstva na suhem. Roparice, mehkužci, črvi, ribe ka- mel eonke, ki spreminjajo barvo — skratka zbirka podvodnih bitdj se razteza v tisoče ... Morje premore tudi bitja, ki so po svojem ponašanju zelo različ- na — ravnotako kot ljudje. Le- nobne ribe zakopane v pesku in algah se po ves dan ne premak- nejo niti za meter daleč. Grabež- ljivi psi so rekorderji v hitrosti med morskimi prebivalci. Nekate- ri mehkužci, kakor nekateri ljud- je, se počutijo najbolj ugodno kot paraziti, odjedajo svojim suž- njem hrano, običajno so rakovi- ce, za nameček pa jih vse življe- nje jašejo. Nekatere ribe so oli- špane s tako bujnimi barvami, da bi nežni spol posinel od zavisti, če bi spadal v ribjo vrsto. Najbolj zanimivi pa so delfini. Marsikak izletnik ima srečo, da jih uzre kje v bližini ladje, kako se premetujejo in uganjajo ne- verjetne norčije. Delfine je v veli- kih akvarijih mogoče tudi udo- mačiti. V takem okolju so narav- nost neutrudljivi »berači«, ko nadlegujejo obiskovalce za sla- ščicami z ribjega jedilnika. Za zahvalo jim priredijo potem prav- cate revije skokov. Toda te bistre ribe niso prijaz- ne samo do ljudi, ki jih hranijo. Vsemu ix)dvodnemu »prebival- stvu« so v zabavo. Na sliki vidi- mo šaljivca, ki se je ponudil mor- ski želvi za jahalnega konja. Ni- so nevarni, pred sovražniki pa imajo v glavnem mir. Zlasti pred ribiči, ker je njihovo meso ne- užitno. Sicer pa so ribiči nanje jezni, ker jim podijo ribje jate, marsikaterega kopalca pa so že prestrašili do onemoglosti zaradi svoje podobnosti z morskimi psi. Če se boste na morju srečali s temi klovni podvodnega življe- nja — obilo brezplačne zabave. Ima vsak svojo zvezdo na nebu ? Zaljubljenci radi zrejo v nebo, kadar jim zmanjka poguma, da bi govorili tisto kar čutijo. Ljudje pravijo, da ima vsak človek svojo zvezdo na nebu. Slišal pa sem ne- koga, ki je trdil, da je to neumnost in da na vsem svodu ni toliko zvezd, kolikor je ljudi v njegovem kraju. Na nesrečo je bil kratkovi- den. Košček neba, kot ga vidi navaden nočni sprehajalec s svojimi očmi... Takole pa ta košček vidi astronom 8 pomočjo teleskopa, ki mu pričara gnečo zvezd in meglic ... S preprostimi očmi vidimo zares zelo malo zvezd. Ljudje z dobrimi očmi jih v jasnih nočeh vidijo le nekaj sto tisoč. V resnici pa je to, kar lahko vidi preprosto oko, le ne- znaten drobec tistega, kar v resnici obstaja v vsemirju. Ce trdimo, da je vsemirje brezkončno, potem ena- ko velja za število nebesnih teles. Z nekoliko boljšim lovskim dalj- nogledom se vam število zvezd na nebu podesetori. Z velikih višin, kjer je zrak redkejši in čist tudi s prostim očesom uzremo neprimerno več zvezd kot v meglenih dolinah. Tem več pa jih vidijo zvezdoslovci iz svojih planetarijev, kjer so jim v pomoč orjaški teleskopi. Obe sli- ki prikazujeta en in isti detajl na- šega neba. Eden kot ga vidi človek s prostim očesom, drugi kot ga vidi astronom skozi svoj orjaški daljno- gled. SLIKOVITA GOVOf^ICA... — Prišel je neslišno kot mačka po blazini... — Brez pomoči je kot lastnik bo- lane zlate ribice ... — Takšna je kakor trdnjava, ki nima čuvati ničesar drugega ka- kor svojo preteklost. S TEM GRE BOLJE... Medzadružni praznik na Go- milskem. Dolga kolona traktorjev se počasi ustavlja. Tudi oblaki prahu se polagoma izgubljajo Sele zdaj sem spoznal, da sedi za krmilom rdečega Fer- gusona mlada traktoristka. Na prsih je nosila veliko šte- vilko šest. Ko sem jo gledal, nisem mo- gel prav razumeti, ali res te drobne in nežne roke upravlja- jo težko vozilo ... Zato sem pristopil in jo vprašal, če se je samo zaradi praznika usedla na traktor. — O, ne, mi je dejala ponos- no in odločno. — 2e dva mese- ca sem traktoristka pri kme- tijski zadrugi na Gomilskem — Ali je to vaš poklic, sem znova silil s svojo radoved- nostjo. — Da, pri zadrugi sem po- klicna traktoristka. — Kako ste sploh prišli do te odločitve? — Veste, doma sem včasih orala s konji, pa sem si misli- la, da bi bilo bolj prav, če bi konja zamenjala s traktorjem. — No, in kako se vam zdi ta zamenjava? — O, s tem gre bolje, je spel odgovorila in pokazala na traktor... To je bila Cilči Cizejeva. CVETKE IZ KARAKTERISTIK... — Omenjeni je brez dvoma talen- tiran, toda zelo se čuva. da kdo te- ga ne opazi ... — — Dokaz njegove sposobnosti je, da zna vsak stavek v dveh dolgih odstavkih ponoviti... — — Poseduje veliko smisla za vo- denje, toda do ^podrejenih nima uspešnega odnosa... — — Nobene neumnosti ne ponovi. Je zelo iznajdljiv... — Drobne učenosti — Se ni dolgo tega, ko je bilo mogoče finansirati kar »čedno« voj- no z denarjem, ki je dandanes po- treben za vzdrževanje miru v pol leta. — — Težaško delo še nikomur ni škodovalo. Drži pa. da se brezdel- neži redkeje ponesrečijo. — — V najtežji situaciji nekaterim zrastejo krila, drugi pa si morajo kupiti berglje. — — Veliko koristnega so za člove- štvo storili enostranski ljudje, ki so stremeli za tem, da bi storili vsaj nekaj dobrega. — — Pravila stopijo v veljavo, ka- dar razum odpove. — — Dandanes marsikateri govo- rici verjamemo šele tedaj, ko je uradno demantirana. — — So romani, ki jih ni mogoče odložiti (dokler jih ne preberemo) so pa tudi taki, ki jih ne tvegamo spustiti iz rok (če so otroci v hiši). — Neizgovorjena b'eseda še ni ni- komur škodovala. — — Slika v medaljonu ni vedno istovetna z ono, ki se najpogosteje »oglaša« v zavesti. — SOĐOBNa LEBEHOa To se je zgodilo na severu Obsotelske doline, v manjšem kraju. V tem kraju so razne organizacije: LMS, ZKJ, SZDL itd. Toda smola, vse te organi- zacije nimajo primernih pro- storov za sestanek. Zato so vse te organizacije mislile skleniti pogodbo za neko sobo, čeprav ne bi povsem ustrezala name- nu, da bi se lahko sestajali v njej. To je še vse lepo in prav, tu- kaj pa se začne naša legenda. V nebesih sedi bog Oče pri radarju in opazuje svet. Rav- no opazuje dogajanja na kon- ferenci v Ženevi, ko ga zmoti električni zvonec. V sobo vsto- pi angel-oproda in izroči Oče- tu vizitko. Vsemogočni prečita: Minister za obrambo nebes, PREKLEJ. »Naj vstopi!« veli vsemo- gočni. »Oprostite, da vas motim! Zelo nujna zadeva, »pozdravi Preklej in se vdano prikloni. »Nič hudega, samo hitro pro- sim,« de birokratsko Bog. »Veste, vsemogočni, ravno sem prišel s terena. Pripomniti moram, da je pot sila naporna, odkar je v zraku toliko teh umetnih satelitov, zato bom prosil za povišek terenskih do- datkov. Toda to drugič. Zdaj bi vas rad opozoril na nekaj drugega in sicer na nekega kristjana v severnem delu Ob- sotelske doline. Ta vas prosi, da bi vsaj malo prisluhnili nje- govim tožbam.« Oče se začudi: »Pri Soncu, kje pa je ta Ob- sotelska dolina?« »Oprostite, toda vi se delate norca. Saj ste vsemogočni, vi veste ja za vsak kotiček na Zemlji.« »Ze res,« se Oče zboji za av- toriteto, »toda ta kraj mi je res bolj malo znan. No, ga bo- va že našla.« Bog Oče se poti, ko išče ta zakoten kraj. Oba se sklanjata nad radarsko zaslonko, kar se na njej prikaže klečeč, obupan človek. »Ta je!« vzklikne Preklej. »No pa poslušajva!« Klečeči,^ proseči in roke v zrak moleči kristjan prosi: »O, bog reši me pogube!« »Ampak, jaz sem že vsa sredstva za pomoč kristjanom v kortiunističnih državah raz- delil,« se je branil bog Oče. »Toda vi ne veste, za kaj gre,« ga spodbija Preklej, »kar poslušajte naprej!« Kristjan: »Saj veš, ljubi oče, da sem ti zvest! Vem, da mi pošiljaš tudi preizkušnje, toda zdaj ne zmorem brez tvoje pomoči. Doslej še ni nihče — razen kristjanov — prestopil te sobe. Zdaj bi jo pa moral dati v na- jem komunistični organizaciji in razgrajajoči mladini! Ljubi oče. reši me vsega hudega!« Nato je s'lika na zaslonu zbledela. Bog oče-vsemogočni se je zamislil: »Brez špekulacije ne bo šlo.« In res ni šlo brez špekulaci- je. Nebesni minister za zuna- nje zadeve Intervohljač je na Zemlji izposloval, da se je na- šel nekdo, ki je imel prednost pred vsemi organizacijami in sobo bo dobil on ne pa komu- nistična organizacija ali raz- grajajoča mladina. Zdaj se bo tudi dimnik te hi- še, ki je bil prej bojda deloma podrt, zacelil. Podrt je bil se- veda samo zaradi strahu pred komunisti. -Fr- ARTHUR MILLERJEVA MUZA Pred leti je svet osupnil, da je M arylin Monroe zajadrala v zako ski pristan s tako resnim dramatikom, ki je bil celo na spis »sovražnikov« demokracije. Mnogi so pričakovali, da se zakon bo dolgo obdržal. Pa se je hollywoođskim klepetuljam zaenkrat zataknilo. Lepa Marylin je svoji privlačnosti dodala tudi ved bolj pomembep igralski talent TRGOVSKO PODJETJE CELJE, LEVSTIKOVA ULICA 12 — 2IR0 RAČUN 603-70/1-388 ' — PRODAJA NA MALO IN VELIKO Nudimo s takojšnjim dobavnim rokom vozila domače proizvod- nje in to: 1. »TAM«, MARIBOR Kamion Pionir tipe »Pi 561« nosilnost 3 tone komplet.............din 3,050.000 Kamion Pionir tipe »Pi 563« prekucnik motorni tristranski, nosilnost 3 tone.....din 3,780.000 Avtobus Pionir tipe »PB 56« standardni 25 sedežni din 5,600.000 2. »FAP«, PRIBOJ NA LIMU Kamion 6 GGF-L nosilnost 7 ton.....din 9,400.000 Kamion 6 GGF-K prekucnik nosilnost 6,5 tone . din 11,400.000 3. »ZASTAVA«, KRAGUJEVAC Kamion 615-B, nosilnost 1,5 tone..... din 3,252.000 Specialni furgon 615-B, nosilnost 1,1 tone . din 3,500.000 Komunalno vozilo 615-B za prevoz mleka, kruha in mesa.............. din 3,750.000 Sanitetno vozilo 615-B z dvema ležiščema . . din 3,820.000 Hotelski avtobus 615-B, 14-sedežni..... din 4,950.000 Osebni avtomobil 1400-BJ, 5—6-sedežni ... din 2,970.000 4. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO (prej Moto-montaža Novo mesto) DKW Combi, nosilnost 900 odnosno možen prevoz devetih oseb, dvobarvna izvedba .... din 2,930.000 DKW sanitetno vozilo z enim ležiščem .... din 2,700.000 5. TOVARNA MOTORNIH KOLES »TOMOS« KOPER Moto-trikolica »Herkul« furgon s kabino in zaprtim kasonom za tovor..........din 839.106 ZA VOZILA ZNAMKE TAM IN ZASTAVA NUDIMO ODJE- MALCEM UGODNE KREDITNE POGOJE ZA DOBO 5 LET Cene franco tovarna. Vse informacije dobite v oddelku za vozila domače proizvodnje ali telefonično na štev. 24-74 V BESEDI IN SLIKI NE HITROST — SPRETNOST! Mladinsko tekmovanje v kole- sarski spretnosti, ki ga je prire- dilo društvo Ljudske tehnike v Zaicu, je privabilo pred poslopje »Hmezada« vse kar leze in gre. Tudi ne zaman. Proga je bila tako speljana, da je bilo potrebno res veliko spret- nosti. Prenašanje polnih kozar- cev, pisanje po tabli med vožnjo, vožnja čez »vago« in še mnogo »trdih orehov« je povzročilo tudi »zamotane prizore« na tekmoval- ni progi, med gledalci pa obilico smeha. To pa je bil namen pri- reditelja, pa še opozorilo, da je hitro voziti precej lažje, kot kolo spretno upravljati — na progi ali cesti! MRZLICA PRED ZAKLJUČKOM Se dober teden, pa se bodo za dra meseca zaprla šolska vrata. Počitnice so sicer prijetne, toda poprej je treba poravnati še vse »račune«. Zato mrzlica v junijskih dneh med dijaki ni prese- netljiva. Eni se »borijo« za odličen uspeh, drugi za prav dober, mnogi pa tudi skušajo še z zadnjimi močmi rešiti kar se da, pa čeprav s popravnim izpi- tom! Stiska v zadnjih dneh pred zaključ- kom šolskega leta je največkrat posle- dica brezskrbnosti med letom, včasih pa je po sredi bolezen, nesreča ali podobno. Tako je Vida Bevcer (na sliki) zaradi migrene med letom manjkala okoli 200 šolskih ur. To bo hudo nadoknaditi v zadnjih dneh. Vendar Vida upa na »zmago«, za učenje tudi porabi ves pro- sti čas. S TOVORNJAKOM V HiSO Tavčar Stanko, voznik tovorne- ga avtomobila Tovarne nogavic Polzela S-4276, je v nedeljo vozil iz Šempetra proti Polzeli. Zaradi prenagle vožnje je začelo avto na cesti zanašati in voznik je zgubil vozilo iz rok, zavozil na desni s ceste in zadel pravoktno v stano- vanjsko hišo Cizej Marije, gostrl- ničarke na Polzeli. Trčenje je bi- lo tako silovito, da je avto podrl del stene, vozilo pa je i>oškodo- vano za približno en milijon di- narjev. Voznik Stanko Tavčar, sopotnika Franc Jelovšek in Mi- hael Ribi, vsi s Polzele, so težje poškodovani in so jih morali pre- peljati v celjsko bolnišnico.