fcrr££:t Orodna revolucionarna stranka je v krvavem IZ BOJNE FRONTE puču Odstavila vlado, ki je bila nakloft^lrfejS Z CXSrmi "jena zaveznikom. j ®fca prihodnjo zimo. let AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, DECEMBER 21, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. gospodarskega stališča Vlada v Boliviji strmoglavijena Zelo občutil pomanjkanje u 1944 bo za vsako civi-1-en funt sirovega masla ^ese, NOVA VLADA JE ODLOČNO PROTI POLITIKI ZEDINJENIH DRŽAV » . , La Paz, Bolivija, 20. dec. — Vjada predsednika En- ftek {irma, l. ga ^rique Penaranad je bila strmoglavijena in voditelji narodne usi vSCv. j v . . j revolucionarne stranke so se polastili vlade. Ta-stranka je tolik gv ft Prl"i znana' da ie odI'očno proti politiki Zed. držav. Vodja revo- 0, kot letos. j ]ucionarjev, Victor Paz Estenssoro, se je že ugnezdil v pred- sednikovi palači. ,erika je izvolila v oktobru 2a 11,185,000,000 blaga, ,Za 4% manj kot v septem-Jk za 48% več kot lanskega. y 10 mesecih le. leta smo poslali iz de-* več kot 10 bilijonov dokaznega blaga. V tem je l tudi blago zaveznikom finega sklada. * industrija pričakuje, Gradila v prvih letih po 6 milijonov novih avtov , ■ Ako )i jih zgradila sa-"jone na leto, bi vzelf? pŠ^^^oMrn zborovanje je ia'kot ionsko leto, dočim j zahtevalo odstavitev uo napravile verižne trgo-!, 1 • rr 1 za 3.51/0 več. ; kralja Emanuela Neapelj.—'V nedeljo se je vršilo v tem mestu javno politično zborovanje, katerega se je udeležilo več kot 5,000 oseb. To je bilo prvo svobodno politično zborovanje v Italiji od leta 1923, ko so prišli fašisti n.a vlado. Skupščina je viharno zahtevala, da se kralj Viktor Ema- [jojil' uuigu zavez,miYum nuei takoj odstavi. ega sklada. Zborovanje je bilo v počast I' ste spominu časnikarja Amendola, ki so ga fašisti pretepli do smrti. Po stenah zborovalne dvorane so bili nabiti lepaki: "Kralj mora iti! Doli s fašističnim kraljem! Narod zahteva demokratsko vlado!" -o- ftiiii J&et let, pred no bi zado- «»ht, j2tek°ni dobe 100 let, vsako "'lijonov dolarjev. evam po novih avtih. t -le predlagal, naj bi u^ve odplačevale dolg te H letie Za kontrolo cen revidira . . z8'anju in bo cene zni->>m ■ 'tete. na starost žganja Cene mnogim dra-'•lem, ki nosijo zapeljiva b°do znižane. * ® tiče živil prihodnje le-2a civilno prebivalstvo Ko na razpolago, kot le-manj nekaj luksuznih »k.a Pomlad napovedujejo J m»nj mesa. Ne bo božičnice Božični program v Shore High šoli v Euclidu nocoj je odpovedan, kot sporoča župan Sims, Zdravstvene oblasti so svetovale, naj v tem času, ko razsaja nalezljiva flu, ne bo javnih zbiranj naroda v dvoranah. Na bolniški postelji John Mostečnik, 1493 E. 65. St., je dobil napad močnega prehlada in bo moral za nekaj časa ostati pod odejo. John je znan in fin brusiiec škarij, nožev in drugega orodja. Nova vlada je zaprla odstavljenega predsednika, vojnega ministra, načelnika generalnega štaba in druge voditelje prejšnje vlade. Armada in mladinske organizacije so pomagale izvesti puč. Nacionalistom se je posrečila zmaga po štiriurnem boju med vladnimi in revolucionarnimi četami. Vladne čete so se po kratkem boju podale. Vodja upornikov, bivši finančni minister, je bil aretiran leta 1941 radi zarote nacijev, ki so se hoteli polastiti vlade že takrat s pomočjo takratnega nemškega poslanika Wendlerja. Nova vlada je sicer zagotavljala po radiu, da ne bo svoje zunanje politike v ničemer spremenila in da bo ostala na, strani Združenih narodov, toda diplomatski krogi ne verjamejo dosti tem nacijskim privržencem. Prejšni predsednik, ki je bil odprto proti nacijem, je napovedal vojno osišču. Ko je bil v maju v Detroitu, je izjavil, da je Bolivija pripravljena postaviti armado proti osišču na strani zaveznikov, kadar ji bo rečeno. .Opozicija ga je dolžila, da je proti delavcem in da je bil zlasti strog s stavkarji. Zavezniki dobijo zdaj največ kositra iz Bolivije, dočim je odvisna Bolivija za hrano največ od Zed. držav. Pred vojno je bilo mnogo boli-vijske trgovine v rokah Nemcev. že šest milj od srede, ko so se izkrcali na otoku. RUSIJA—R u s i poročajo, da . so so samo še 55 milj od poljske in latvijske meje ter da se zgrinjajo na važno železniško križišče Vitebsk. Ob izlivu Dnjepra v Črno morje so Rusi pognali Nemce čez reko pri Iierzonu. ITALIJA—Ameriške čete se zgrinjajo na Cassino, kjer se naslanja glavna moč nemšTte liniji v Italiji. -o—1- Nove restrikcije za one, ki imajo avte naprodaj Urad za kontrolo cen opozar ja vse one, ki imajo naprodaj rabljene avtomobile, truke ali motorna kolesa da morajo do V Angliji so priprave za drugo fronto v polnem razmahu in baje je prišel že general Eisenhower ■■ ■ t London, 20. dec. — Priprave Radio, ki je pod.nemško kon-za odprtijo druge fronte v za-jtrolo v Vichy, je tudi trdil, da vembra. Takrat so ameriški padni Evropi so v polnem raz-! bo prišel v Anglijo francoski bombniki vsipali^ bombe na So- mahu in radio iz Vichy je vče-j general Giraud, poveljnik fran-fijo eno uro in 45 minut. i raj naznanjal, da je prišel že vjcoskih čet v Afriki in da bo an- Tarča za ameriške bombnike Anglijo general Eisenhower, kijgleški general Alexander nado-na 10. decembra so bili kolodvo- bo vodn invazijo zavezniških i mestil Eisenhower ja v Sredo- Zavezniki so zopet bombardirali bolgarsko mesto Sofijo London, 20. dec. — Madžarski radio je danes poročal, da so danes opoldne zavezniški bombniki napadli bolgarsko prestolnico Sofijo. To je bil že tretji bombni napad na Sofijo od 24. no- ri in železniške zveze. Kot je bi- £et na Evropo, lo poročano takrat, so napravile Radijska poročila zagotav-bombe mnogo škode na železni- ljaj0f d&. g0 ogromni konvoji skih napravah. j pripeljali številno ameriških čet v Anglijo in da dohajajo t je že zadnjih šest mesecev. V nekaterih krajih so domačini izpraznili cele vasi, da so se mogli utaboriti tam ameriški j vojaki. Radio iz Vichy je izjavil, da bo moral priti vrhovni povelj- Nov grob V nedeljo je umrl Andrej Ilenigman, star 72 let. Stanoval je na 1412 E. 34. St. Žena mu je umrla pred dvema mesecema in od tistega časa tudi 011 zemlju. Angleško časopisje piše, da so angleške železnice zaposlene zdaj s tem. da vozijo vojaštvo in opremo na kraje, odkoder se bo izvedla invazija na Evropo. Takega ogromnega premikanja čet Anglija še ni videla, pišejo. Časopisje tudi svari publiko, naj se tekom božičnih praznikov ne poslužuje železnic, ki 31. decembra predložiti o njih inventar pri lokalnem uradu za Ameriko pred 34 leti. Naj mir kontrolo cen in racioniranje. To zadene tudi zasebne lastnike avtov, ako hočejo.avto prodati. Pred prodajo mora vrniti odboru za racioniranje vse gazolin-ske kupone, ki so bili izdani za dotični avto. Dobil bo potrdilo v dupiikatu; enega mdfa dati novemu kupcu, ki ga mora potem pokazati, kadar napravi prošnjo za gazolinske kupone. -o- ni bil več zdrav. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:30 iz Zakraj-|nik invazijskih čet kmalu v An- morejo biti na razpolago voja-škovega pogrebnega zavoda Vgijj0( če nameravajo zavezniki!slvu- cerkev sv. Pavla na 40. cesti. | isto izvesti v prihodnjih treh j Nemci se očividno tudi pri-Pokojni je bil doma iz Novega aii štirih mesecih. Iz Washing- pravljajo za sprejem zavezni-mesta, odkoder je prišel v tona se je že prej slišalo, da bo kov, ker za vrhovnega povelj- Izredna seja Klub društev na Recher Ave. ima v sredo 22. decembra ob 7::30 zvečer izredno sejo. Vsi, ki ste pripravljeni pomagati pri prireditvi 31. decembra, pridite na to sejo. 110 počiva v ameriški zemlji. Na obisk k sinu Mrs. Terezija Petkovšek iz Richmond Heights! O. je odšla j včeraj obiskat sina Edwarda v j Fort Sill, Oklahoma, ž njo je; šla tudi Miss Hermine Smrdel iz i, 66. ceste. Obe naročata božične j pozdrave vsem prijateljem in i znancem. Edwardov naslov je' pa: Cpl. Eddie Petkovšek, Battery B, 472 F. B. N. Fort Sili, Oklahoma. Četrta obletnica V sredo ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Antona Jermana v spomin četrte obletnice njego-|ve smrti. vodil invazijo general Eisenhower, toda če je že v Angliji, ni potrjeno v zavezniških krogih. nika nazijskih čet v zapadni Evropi je bil imenovan najboljši vojskovodja, maršal Rommel. Ameriški bombniki so zopet udarili na nemško mesto Bremen London, 20. dec. — Ameriški se je zapodilo proti ameriškim »4. 11 . 'J°do razdeljena v letu tjv.,et°s in sicer jih bo do->• 110 Prebivalstvo 75' 14%, posojilni sklad Dva ameriška častnika sta začela na svojo roko dovažati potrebščine partizanom preko Jadrana. Dogovori s partizani za invazijo. "ko S lc>Za ameriške farmar-943 računajo na 20 bi- Felix Strumbelj in Charles kmalu mir zavladal po vsem sve-| Winter, vra,tar Ferdinand Sta-j pri zadnjih vratih, kjer je imel tu, da se bodo fantje lahko zopet' rin- zastopnik za Klub društev, parkiran svoj avto. Dan prej Frank Smole, Fr. Jazbec, zajje pregledoval račune v isti vrnili k svojim domačim. Njegov naslov je: Pvt. Charles A.| konferenc,a S^Felix Strum-j prodajalni. , U-,. i. T„„„ U rn„„,......... Novi uradniki Društvo Slovenec št. 1 SDZ ima za 1944 sledeči odbor: Pred- Iz bazične treninge v Great" letne pozdrave vsem sorodnikom,1 sednik Frank Zorich- Podpred-Lakes, 111. je prišel na dopust mornar Tony Grdina, sin Mr. in Mrs. Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave. Njegov brat Joseph pa služi pri mornarici nekje onkraj Atlantika. Wfc' HK, Cpl. Rudolph Marolt, sin Mrs. Margaret Marolt iz 16813 Grovewood Ave. je dospel domov iz Caledonie. Preko morja je bil 22 mesecev. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu do 31. deecmbra. *» s* _ S/Sgt. Jim F. Petrovik, 1091 E. 67. St., je prišel domov na dopust za 10 dni. Njegov naslov je: S/Sgt. Jim F. Petrovik, Co. A, 194th Glider Inf. 17th Airborne Div. APO 452, Camp Mackall, N. C. m » kb. Sgt. Rudolph Gorišek, sin Mr. in Mrs. Anton Gorišek iz Green Rd., Warrensville, O. je prišel domov na dopust za 10 dni. Nazaj se bo vrnil 26. decembra. V Harlingen, Texas je izdelal šolo za topničarja v bombinku ter bo poslan zdaj v Salt Lake City v nadaljno vežbo. Temu pač ni bilo treba v vrsto za žganje Joseph M. Edson, stanujoč na 2033 E. 69. St., ki je državni pregledovalec prodaj alen Ave. tel. PO 2398, blagajnik! avditor j a Fergusona, je na 10. decembra nesel iz državne-pro-dajalne na 9212 Kinsman Rd. v dveh zabojih žganje in sicer Sili, Okla. Ha *«s rb Iz južnega Pacifika je prišel domov za 30 dni na dopust Sgt. j Jazbec. Nove člane preiskujejo Stanley Mohorčič, sin Mr. in'vsi slovenski zdravniki v Cleve- 1Z 18108 j landu. žalostna vest iz domovine Potom Rdečega križa je dobila Mary Anžlovar, 717 E. ,155. St. iz stare domovine ža- Iz Fort Sill, Oklahoma, nam piše kanonir Charles Terček, bivši predsednik zbora "Ilirije." Charles naroča božične in novo- Ko so ga tega ob- Tercek 35917255 Batterv B, 33i namestnik Joseph Trebeč,j dolžili, je tajil. Toda repor-Bn, 8th Regt. FARTC Forst1 Posvetni odbor Kari Vertov-; tarji od Plain Dealerja so mu šnik, zastopnika za JPO/SS Kari I pokazaii fotografije, ki kažejo, Vertovšnik, Frank Jazbec, za kako nese žganje v papirnatih Sans Kari Vertovšnik in Frank1 zabojih iz prodajalne. Potem ni več tajil. Reporter j i so ves dan prežali nanj in ga končno vjeli. Edson pravi, da bo re-signiral iz službe. Iste cene morajo biti kot lansko leto Urad za kontrolo cen je ukazal nočnim klubom, hotelom in drugim pivskim prostorom, da ne smejo računati letos na starega leta večer višjih cen kot prošlo leto. Tisti pa, ki prošlega starega leta večer niso imeli odprto, ne smejo računati za pijačo in jedila več, kot drugi enaki prostori. Iz bolnišnice Mx\s. Julia Knauss, 1194 E. 170. St. se nahaja zdaj doma pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se prijateljem za obiske in kartice. Zdaj jo lahko obiščejo Mrs. Frank Mohorčič Syracuse Ave. lai pm Iz Anglije pošilja božična in novoletna voščila Matthias J. Urankar, sin Mr. in Mrs. Mat-'logtno vest> da jj je umria 25. thias Urankar iz 4206 St. Clair marca 1943 v Zdenski vasi, fa Ave. Njegov naslov je: Pvt.|ra videm Dobrepolje, ljublje-Matthias J. Urankar, ASN mat\ Neža MaUsar. Tukaj 35520743 Co. A, 471st Q. M.' šča hčer M ter sina Jo_ TRK Regt. APO 230, e/o Post- gipa in Antfma Mausar ter master New York Y. mnogQ drugih sorodnikov. Naj bo dobri mami lahka domača gruda. Miss Traven doma Iz New Yorka je prišla na počitnice čez praznike Miss Ančka Traven, poznana pridna društvena delavka zlasti za časa mladinskih zborov. Za en teden je prišla domov, na dopust Lt. Julia Mally, hčerka Mrs. Helen Mally iz 1105 E. 63. St. že od oktobra 1942 služi kot bolničarka v vojaški bolnišnici v Fort Benjamin Harrison, Indiana, Billings General Hospital. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 062« Cleveland 3, Ohio. Published dally axcept Sundays and Holiday-'} N A*R OČNINA: Za Ameriko in Kanado us leto $6.50. Za Cleveland po poiti, celo leto $7.60 Za Ameriko in Kanado, pel leta $3.50. Za Cleveland po poiti, pol leta $4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti Četrt leta $2.25 Za Cleveland ln Suclid, po raznaialcih: celo leto $«.50, pol leta $3.50, četrt let* $2 G0 Posamezna Številka, 3e SUBSCRIPTION RATES: Dnlted State« and Cana«?* M JO per itta. Cleveland by mall $7 M v*r jfi C. S. and Canada W W) tor 6 raor.thf. Cleveland by mall $4.00 lor 6 month« C S. and Canada $2.00 lot S month«. Cleveland by mall >2.25 tor 8 months Cleveland and Xuclld by carritr $<5.50 per ytar. W.50 for I month«. tS.00 tot 3 month« Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ' 83 No. 299 Tue., Dec. 21, 1943 Raba strupenega plina v vojni GotovPvojaški strokovnjaki trdijo, da bi bile ameriške čete zasedle otok Tarawa skoro brez vsakih žrtev, če bi bili Amerikanci rabili pri napadu strupene pline. Ako bi bile bombe, ki so jih vrgli Amerikanci na otok iz zraka, napolnjene s strupenim gorčičnim plinom, bi ne ostal na otoku noben Japonec živ. Po štirih ali petih dneh, v katerem času bi bil plin izhlapnel, bi bili šli marini lahko na otok brez vsake opozicije. Sicer so bili na otoku itak koncem konca vsi Japonci pobiti, ali pa so izvršili samomor, razen par, ki so bili težko ranjeni in zajeti v nezavesti. Toda ta zmaga je stala našo bojno silo več tisoč mrtvih in ranjenih marinov. Ako bi se poslužili strupenih plinov v ofenzivi preko centralnega Pacifika, bi napredovali hitro in z malimi izgubami. Zlasti majhni otoki" so pripravni, da se jih pokrije s strupenim plinom. V zadnji vojni sta obe strani uporabljali strupene pline. Zakaj bi jih ne uporabljali v tej ? Delno največ zato, ker smatrajo tako bojevanje barbarsko. In vendar niso šrapneli in druga eksploziva nič manj smrtna kot so plipi. Bombe, ki ji spustijo bombniki, najsi bo na bojno linijo ali pa na civiliste v mestih, tudi niso kake papirnate igrače, ampak so spuščene na tla z namenom, da ubijajo. Zavezniki dpbro vedo, da ima Nemčija velike zaloge strupenega pMna. Tega bi morda najbolj uspešno rabili Nemci pri invaziji zaveznikov na zapadni evropski obali. Nedavno je nemška propaganda zatrjevala, da je razlika v tem, če se rabi strupene pline proti vojaštvu, ali pa proti civilnemu prebivalstv u. To bi kazalo, da namerava Nemčija rabiti strupene pline proti zavezniški armadi, pa da v istem času upa, da ji zavezniki ne bi to vrnili s tem, da bi poslali strupene pline na nemško civilno prebivalstvo. Saj tudi trdijo da je bombardiranje mest z bombniki barbarsko, pa vendar so bili Nemci prvi, ki so s tem začeli. Ako bodo kdaj začeli rabiti strupene pline na evropskih bojiščih, bodo imeli pri tem prednost zavezniki. Vendar je gotovo da se zavezniki ne bodo poslužili strupenih plinov, dokler ne bodo začeli Nemci prvi te vrste vojno. Toda Nemci dobro vedo, da imajo zavezniki večjo zalogo strupenih plinov in bo/jša sredstva iste uporabljati, zato jih Nemci skoro gotovo ne bodo uporabljali, ali pa morda le v skrajnem obupu. Dokazano je, da so Japonci uporabljali v več slučajih strupene pline proti Kitajcem. To menda za to, ker jim Kitajci s tem ne morejo vrniti. Lahko se pa zanesemo na to, da jih ne bodo rabili proti Arfierikancem, ker bi jim to takoj vrnili milo za drago, pa tudi v dvojni meri. To Japonci tudi dobro vedo. Strupeni plin; so priznano najstrašnejše orožje v vojni. Armada Zed. držav in zavezniki se bodo poslužili tega orožja je, če se ga bo prej poslužil sovražnik. Ta pa dobro ve, da se v tem ne more kosati z nami in da bo prejel več, kot pa bo sam dal. Zato smo lahko prepričani, da v tej vojni ne bo igral strupen plin nobene važne vloge. BESEDA IZ NARODA H l | i M l M M.|.HH-H-t tlM Il i l l l l l lu' Ta že ve! "Najbolj nehvaležno delo na svetu je — biti kralj!" Tako je*izjavil grški kralj Jurij II., ko je s kraljico Elizabeto zapuščal Atene v decembru 1923 v kratki revoluciji. "Poskusil sem to sam, torej vem, kaj govorim," je dodal. Potem je živel grški kralj nadaljnih dvanajst let v raznih evropskih mestih, največ v Londonu. V oktobru 1935 ga je narod s plebiscitom poklical nazaj j dje na razpolago ter uvoz dovo- Naša pomožna akcija Zbiranje obleke za stari kraj Kot znano, smo ameriški Slovenci takoj po vpadu nacističnih tolovajskih vojnih čet v Jugoslavijo zaslutili, da bo nasa stara domovina strašno veliko trpe. la. Ne samo, da bo ljudstvo preganjano in mučeno ter doprina-šalo velikanske'krvne žrtve, temveč bo tam nastala tudi nepopisna beda* Zaeno pa smo se zavedali, da bo naša dolžnost pomagati, kajti nesrečno slovensko ljudstvo nima nikogar, h komur bi se moglo z zaupanjem obrniti, razen do svojih boljše situira-nih bratov in sester v daljnji Ameriki. Zavedali smo se nadalje tudi, da bo naša pomoč najbolj zanesljiva, ako se za pomožno akcijo organiziramo in to nas je dovedlo, da smo ustanovili Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija. Da se v tej slutnji nismo varali, najboljše pričajo številna poročila, ki kljub strogi cenzuri in drugim zaprekam polagoma prihajajo do nas vse od tedaj. Naše ljudstvo je bilo okradeno in oropano vsega in z velikim upanjem se obrača do nas. Potrebuje hrane, obleke, orodja, semen, živine, poslopij in sploh vsega. Veliko bo torej treba zbrati, da bo naša pomoč res kaj zalegla. Zato, bratje in sestre, posežimo spet v žep in darujmo v to svrho, kakor največ moremo! Baš sedaj, ko so božični in novoletni prazniki, ko je skoraj »vsak izmed nas nekam posebno razpoložen, da kaj podari, je pravi čas, da se spomnimo tudi na naše nesrečne rojake v staram kraju. Ker zadnje čase o pomožni akciji nismo posebno pisali, so se nekateri očividno .že,začeli bati, da bomo pustili stvar zaspati. Temu pa ni tako. Pomožna akcija gre s svojim tokom naprej — počasi pa sigurno. Najboljši do. kaz zato so poročila o prejetih prispevkih, ki jih priobčujemo vsak mesec sproti. Ako nismo bili poslednje čase posebno glasni glede pomožne akcije, je največ vzrok, ker smo hoteli dati SANSu ali naši politični akciji, ki je- tudi potrebna, nekaj več priložnosti. To pa naj ne zadržuje nikogar. Obe akciji sta potrebni in vsakdo lahko prispeva za prvo ali drugo, njbolj-šc pa bo storil, ako daruje za obe! V pomožno akcijo bi seveda spadalo tudi zbiranje obleke za stari kraj, glede česar se nekateri tako ogrevajo. Ni dvoma, da bi se nabralo precej ponošene pa drugače še dobre obleke med nami, in tudi ne more biti dvoma, da bi v starem kraju to hvaležno sprejeli. Toda z zbiranjem oble K 125-Iefnici najlepše božične pesmi Med vsemi božičnimi melodijami je gotovo najbolj znana, najlepša in nedvomno tudi najbolj priljubljena Gruberjeva božična pesem "Sveta noč" sestoj eča iz treh kitic. Prva se glasi: Sveta noč, blažena noč. Vse že spi, je polnoč; le Devica z Jožefom tam v hlevcu varje Detece nam. Spavaj, Dete sladko! To ni sicer najstarejša božična pesem ,kaj ti v rabi je Šele nekaj nad 100 let; je pa že tako lepo zložena in uglašena baš za ta veliki praznik, da sega vsakemu človeku globoko v srce, bolj kot vse druge sve-l^nočne ali božične pesmi. Radi tega se tudi poje že v vseh modernih jezikih širom krščanskega sveta. V lepih besedah in vrsticah nam predstavlja ona zgodovinsko iznano sveto noč v Bethlehemu, ko so pa-stirci poslušali božično glorijo angeljev, ko je mati Božja povila Jezuščka in ga položila v jaslice in ko je bil rojen reše-nik sveta. Zgodovina te lepe pesmi je sledeča: Bilo je že tik pred božičem leta 1818 v mali gorski vasi Arnsdorf, nedaleč' od Solno-grada ali Salcburgai na Avstrijskem. Tedanji župnik cerkve sv. Nikolaja, Josip Mohr, nabožen pesnik in velik prijatelj cerkvene glasbe se je pripravljal, da bi bil program ^cerkvenega petja na ta božični praznik posebno lep; toda pri tem g^ je najbolj težilo dejstvo, ker še niso bile cerkvene orgle docela popravljene. Po kratkem premišljevanju se ozre na steni visečo kitaro v svoji sobi in začne pri pisalni mizi zlagati besedilo te prekrasne božične pesmi v nemškem jeziku: "Stille Nacht, heilige Nacht; Alles schlaeft, itd." V tem se sliši naglo trkanje na njegova vrata; farni organist in vaški učitelj Franz Gruber vstopi; Gruber je štel tedaj 32 let in je bil poročen. Ravno iste dni mu je žena hudo zbolela. Zaradi tega je bil ves razburjen in potrt, poleg tega pa tudi nekoliko nevoljen zaradi tega ker še niso orgle popravljene. Župnik Mohr pokaže Gruber-ke je ta križ, da jo je treba kma-| 'u rokopis svoje pesmi in ga lu odposlati, kakor delajo Rusi I Pros» ""j naredi za isto kako ! in drugi, ki imajo prevozne la- ] leP° melodijo. Učitelj in organist Gruber čila in od tam sčasoma tudi razširila po celem svetu. Kakor se 2atrjuje, je bil onočasno v Ziljski dolini (Zillerthal) neki pevski 2bor, ki je prirejal umetne koncerte širom dežele; pri vsakem koncertu je bila tudi ta lepa božična pesem gotovo na programu. Nekaj let zatem se je začelo za to pesem v višjih glasbenih krogih posebno zanimanje; šlo je namreč za original iste. Vsled tega naprosi dvorni ka-pelnik v Berlinu župnika cerkve sv. Petra v Solnogradu, če nimajo morda ondi izvirne kopije ali rokopisa one Mohr-Gruberjeve božične pesmi. Tedaj je bil član stolnega cerkvenega pevskega zbora v Solnogradu tudi Gruberjev sin Franz ml. doma iz Arnsdorfa. Franz Gruber je dal natančno poročilo o početku te pesmi, ker je bil leta 1818 še doma kot deček in jo je tudi prvič slišal pri polnočnici. Franz Gruber, nepozabni avtor te pesmi je umrl 1. 1845. Ob stoletnici iste (1918) so mu postavili krasen spomenik na njegovem grobu z vklesano prvo kitico. Poleg tega bo pa Franz Gruber živel še sto in stoletja v srcih vseh številnih narodov sveta, ki bodo ob teh praznikih prepevali to njegovo nesmrtno pesem. Na bivšem Kranjskem je bila ta pesem prvič zapeta v nemškem jeziku v Novem mestu, kjer jo je pel tedanji gimnazijski zbor pri polnočnici leta 1884. Tedanjemu pevovodji in skladatelju pater Hugo Satt-nerju pa je ta pesem tako ugajala, da je naprosil točasnega župnika in nabožnega pesnika Jožef Volca, da je pesem prestavil v slovenščino in naslednje leto 1885 so jo že peli v slovenščini cerkveni zbori v Ljubljani. IZ DOMOVINE na prestol. Jurij se je vrnil v Atene, pa,ne s prevelikim za-j ljen. Za Slovenijo in sploh za! mu je obljubil, da hoče posku-upanjem. Tako pripovedujejo, da je bila njegova prtljaga | Jugoslavijo je to za enkrat še iz-! siti z uglašen jem te pesmi. Se-vedno pripravljena v palači tako, da bi bil zopet lahko odše! j ključeno. Ako bi pa najeli pro-i veda je besedilo iste prvič in z iz Aten vsak hip, če bi bilo potrebno. Res je moral zopet j store za skladišče, bi morali ime- največjim občutkom prečital. oJiti, to pot ga je pregnal Hitler. Jurij je zopet stopil v "dru-; ti tudi osobje za upravo, čiščenje! Dospevši domov, se je Gru-štvo izgnanih kraljev." j in pažnjo itd., kar pa preveč sta-' ber takoj vsedel k svojemu že Oni dan se je Jurij razgovarjal s premierjem Church-, ne in mi nimamo denarja za to., zastarelemu harmoniju, kjer je il'om v Kairu. Izjavil je, da mu kraljevski prestol nič kaj ne j z zbiranjem obleke v kaki; gotovo od nebes navdahnjen diši n da se bo vrni! nazaj v Atene le, če ga bo poklical na-j centrali še torej za enkrat ne skomponiral to najlepšo božič-rod. S rem upa pomiriti spor med grškimi" gerilci, katerih moremo začeti. Priporočljivo pa! no pesem. Note ali partituro ena stran želi kralja nazaj, druga je pa proti. I je, da si vsakdo, ki želi darovati; je nesel še isti večer v farovž, Jurij že ve, kaj govori, zlasti v tej napredni dobi, ko se: ponošeno ali kakršnokoli obleko,; kjer sta jo z župnikom Mo-vidi, da je kra'jem in cesarjem obrenkalo. Narodi so se na- fnabavi zato sposoben zaboj ali; hrom v duetu s spremljeva-veličali plačevati težke davke za vzdrževanje kraljevskega j bakso; v kateri naj jo drži, do-'1 njem na kitaro prvič zapela, dvora, telesnih straž in slavnostnih pojedin. Zlasti kočije, j kler ne pride čas, da bomo tudi Pri polnočnici v cerkvi sv. v katere so vpreženi iskri konjiči, kraljevske palače, kjer se | mi lahko poslali direktno v stari j Nikolaja v oni. gorski'vasici le-vse blešči zlata in srebra in vzdrževanje kraljevskega sorod-, kraj. Seveda je tako obleko tre-' ta 1818 jo je cerkveni zbor pr-stva, ki nima drugega dela kot da instrigari in spletkari — i bn najprej dobro očistiti in po-' vič zapel in sicer v nepopisno je postal za narod predrag špas. skrbeti, da je moli ne žro. To se1 začudenje in ganotje vseh pri- Zgledu grškega kralja Jurija naj bi sledili še drugi nEm zdi za Cnkrat najbolj pri- sotnih vernikov. Posebno na kralji z izjavo, "daj^odo šli domov le, če jih bo poklical na- poročljivo in nedvomno bo tudi enega poslušalca je ta lepa pe-rod." Z nagrabijenimi milijoni bodo lahko živeli v kakem najceneje. Upamo, da se bodo sem zelo vplivala in ga ganila-prijetnem letovišču. Njih dvorjani pa naj si poiščejo pošte- tudi ostali strinjali z nami glede to je bil popravljalec orgel' te^a- , Kari IVIanracher, iz Ziljske do- V. Cainkar, ]ine Ko Je bil s popravo orgej predsednik JPO-SS. j gotov> je najprvo zajgral na_ —-o----nje £e omenjeno božično pe- Glava brez misli je kakor trd- sem; prepis iste je vzel tudi do-njava brez posadke. mov, kjer se je kmalu vdoma- Vojaško sodišče v Ljubljani je izreklo obsodbo proti smo-Jetu Alojziju, roj. v Bastariji 331. IV. 1884, bivaj očemu v Gorenji vasi, v zaporu; Miklav-čiču Radu, roj. v Stični, 9. IV. 1920, tam bivaj očemu v vasi Velike Crmlje, v zaporu; Ka-stelicu Ignaciju, roj. v Stični 20. IX. 1920, bivajočemu v Velikih Črmljah št. 1, v begstvu; Mavsarju Francu, roj. na Brezovici 28. X. 1907 in tam bivajočemu delavcu; Filipiču Antonu, roj. na Brezovici 24. X. 1904, ta mbivajočemu, zidarju; Založniku Ivanu, roj. na Brezovici 16. V. 1912, tam bivajočemu zidarju, ti zadnji trije v zaporu; Čekadi Petru, roj. 28. I. 1921 v Semiču, železničarju; Štruklju Vladimir ju, roj. v Semiču 27. XI. 1917 tam bivajočemu železničarju; Doltarju Ivanu, roj. 12. V. 1922 v Semiču kovaču in bratu Doltar Danijelu, roj. 14. VIII. 1913, kovaču; Ko-čevarju Milanu, roj. 17. VII. 1917 v Gradcu, bivajočemu v Semiču, kmetovalcu; Zeljsku Josipu, roju. v Semiču 24. VII. i J 1912 tam bivajočemu kmetoval- J cu, ki se nahajajo vsi v begstvu. j Prebilu Cirilu, roj. v Pod--j 'iiiMiiiiiin&itiieo C* verjamete al' pa ne nimiiiiinmuu Ker smo že ravno pri tem, se pa še nekoliko pomenimo o Žirovnici, saj je še v tej koloni nisem opravljal. Na spodnjem koncu vasi je bila takrat ob cesti, ki pelje na Blate, velika luža ob Likarjevi hiši. Kot pripovedujejo, so v tem času, kar ni imela Žirovnica te velike časti, da bi imela mene v svoji sredi, to lužo posušili. Po mojem mnenju ni to nobeno izboljšanje, če ni celo v nazadovanje. Kje zdaj žirovniška ot-ročad žabe lovi poleti in kje se drsa pozimi, ne vem. Tiste čase je bila pa tista luža za nas pravi nebeški raj. Nikjer nismo mogli naloviti tako lepih žab, kot v tisti mlaki. Pozimi pa ni bilo na vsem svetu tako dolge drsalnice, kot je bila tam in pa tako gladke. Ako so tisto lužo posušili, je to gotovo v veliko škodo vaškim čevljarjem, ker fantički zdaj nimajo nobenega tako "lepega prostora, kjer bi trgali čevlje, kot je bil tisti. Pa tudi času do 31. januarja leta 1943 sodelovali pri združbi, naper- jeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; b) sodelovanja v oboroženem krdelu v okolici Št. Ruperta; c) ker so v Dobu 26. in 27. decembra, 1942 v zvezi z uporniki poskusili napad na pripadnike Oboroženih sil in podpirali napad na posadko na gradu v Dobu, zaradi katerega je bilo ubitih 19 vojakov; d) udeležbe pri devetih raznih ubojih, ker so v istih okoliščinah namerno podpirali napad na dobski grad ter so v zvezi z uporniki povzročili smrt 3 članov družine šentruperškega komisarja Mauser j a Josipa, ter izvršili pri tem razne okrutnosti ; e) ker so povzročili požar na gradu v Dobu. Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Šesta Boštjana, Slaka Antona in Petelina Franca za krive sodelovanja v prevratni združbi ter pri oboroženemu krdelu in jih obsodilo na skupno kazen dosmrtne ječe z vsemi zakonitimi posledicami. iSodba je bila izrečena tudi proti: Lavriču Mirku, pok. Ivana in pok. Ruparčič Frančiške, rojenemu 11. okt. 1923 v Ret j ah; Debeljaku Cirilu, pok. Antona in Marija Grže, rojenemu 17. febr. 1917 v Travniku pri Loškem potoku; Vesel Frančiški, pok. Franca in Levstik Antonije, rojeni 1. aprila 1923 v Šegovi, vsi trije so v begstvu., Obtoženi so bili prevratne družbe ker so v Ljubljanski pokrajini sodelovali v združbi, naperjeni za nasilni preobrat državnega reda ter nedovoljene posesti orožja in streliva, ker so nosili orožje in strelivo brez oblastnega dovoljenja. Zločini so bili ugotovljeni v Lo- južna stran hlač je prišla do veljave, kadar je kateri izmed nas spremenil sistem drsanja od nog na spodnjo stran pod hrbtom. Hlače in pa tisti, ki je bil slučajno v njih, so potem, to se razume, dobile svoj pošten delež tudi doma. Pa kd° je poraj tal za take dogodke, w so bili za nas na dnevnem redu. Da je bila tista luža tudi PrJ'-lično globoka, sem videl takra , ko so poskakale vanjo Lu»r" jeve koze. Kaj jim je zmešaj pamet, ne vem, ampak fakt J » da so dobile neke lepe noci nenadoma srčno hrepenenje P širnem svetu. Ker so bila I ska vrata zaprta, so jo u le po bližnjici skozi okno m » ravnost v lužo, ki je ^ prav do hleva. Žalostno me^ tanje živalic, ki so bile do tu v globokem blatu, je P bilo vso vas skupaj. ^ • težavo so jih izvlekli ven- I se ve, če ni morda ravne,to g potilo modre vascane, <» B mo 25 let pozneje zasul^ ^ Pa še en dogodek je, terega še danes nosim n ^ sen spomin na Žirovm ^ spomin je na moji n0Sim dobi dolge rane, katero $ že od svojega 5. letam J^ najmanj do časa, ko ^ gemištarjem odpeljan i ^ ^ r geljčke. Čakajte, bom se kje povedal, da boste vefl ^ kd0 sem jo skupil, da me ^ genl nadlegoval s vprašanji, gJi jo dobil z drikelcom, 1 cepinom. Blatabfd^ Bilo je takole. ^KraVine-smo naložili velik voz ^ To se pravi, naložila čev oče in pa moj ^ za Anton, jaz sem bil P® napotje. Ko je bil voz ^ ^ kravina dobro pritrj« c4 jo in opasana z opa* ^M veste, kaj je to, smo,> ■ jel li vsi trije na voz. ^ mi ss H le 4i, le, fp] ( ts, tt e; iii j i i h »iso tli sedel Anton, ki Je _K .rpdi vo^faj, v rokah, bolj na srecu ^ v sedeli stric, jaz sem v vznak ob žrdi bolj Protl * ven1. —- A ne vc", Hi Zakaj sem ležal vznak,. ^ Ce bi bilo to P°ll0C';ie zvezd1" , da sem prešteval^ve^ ^a ^J :nejf K«! : > ua sem --- . ^ ce. Ampak vznak, sicer bi se /.zveSti godki ne bi mog" kor so se. nl do Ko smo prišli z v« e po 4 , je krenil Anton ^ pO ^ ' J . ud?; Je l. nO SI sti za vasjo in voz ob pj v vrsto češpelj, k^o J pravt jv ti, tako, da so bde jej nad cesto. Ne vem,^ ^ motilo, da sem, j0 tr« pograbil za vejo ^ držal. Sodim, da ^ ustaviti voz. ^ p^],' h % t^ašt: kakor sem P';,-o takrat. (Tukaj vem, pJT * moja johana svo je ^ '0mb0)- ^ menoi f je pod me.n letel ^jrf manjkalo voza * glavo naprej £ mater zemljo-^ ^J^ menoj zemlja, » * kel. Ampak P > ceSti d kraju je -o "i®, t« 1 vidni, skala. ^ ^ s0 4% tem ustaviti voz ^ bili močnejši, voz ^ kal nemoteno naprej vel tudi nisem hotel sP ^d«, trmast. kakor sem A& po u J p da zrn . Je kl0 m,,_____ liaiašc usoda skoro gotovo ^ je nega dela, da si bodo enkrat s svojimi rokami služili kruh. Kupujte vojne bonde! smreki 29. X. 1915, bivajočemu I škem potoku 22" febl" 1942-v Plešilci št. 47, kmetovalcu,! Iz teh razlogov jih je sodi-v zaporu; Fakinu Pavlu, roj. šče obsodilo v dosmrtno ječo, v Skocjanu 30. XII. 1916, tam stroške in posledice, ter na ob-bivajočemu, v zaporu, ter jih ' Javo Pričujoče sodbe v "Jutru" obsodilo v dosmrtno ječo. , v Ljubljani. Dalje proti Šestu Boštjanu, Vojaško vojno sodišče je iz-pok. Floriana in pok. Marije reklo tudi sodbo v zadevi pro-Žnidar, roj. v Bistrici 10. jan. ti: 1875, bivajočemu v Kušnji Šublju Josipu, pok. Franca (Trebeljno), v zaporu; Slaku in Jančar Ane, rojenemu v Št. Antonu, pok. Mateja in Petrič Pavlu 2. febr. 1893 bivajočemu Amalije, roj. v Zabukovju 16. v Zadvoru št. 15, delavcu, v za-J V. 1908, bivajočemu na Rakov- poru; Šublju Josipu, sinu niku št. 40, v zaporu; Petelinu Franca in Ane Podržaj, roje-! Francu pok. Josipa in Marije nemu v Št. Pavlu (Dobrunje) I Koštomaj, roj. na Rakovniku 19. marca 1923 in tam bivajoče-' 29. I. 1909 istotam bivajočemu, mu, v zaporu; P oren ti Valenti-j vrtnarju, v zaporu. nu, pok. Antona in Marije-Ži-! Obtoženi so bili: dan, rojenemu v Slapah (Dev.! a) prevratne združbe, ker so Marija v Polju) 14. febr. 1909 v okolišu občine Št. Ruperta v, (Nadaljevanje na 3. struni) t<4, ^b; OVO posadila v zemljo-ga la name vse oo ]judje. v lejtf ^ ka' . _ v9 'M. p trr ko V tam naselili v stoletij so ko esa v ^ zgladila, kav je^J ^ jj liko srečo, ne ska , z glavo natančno i p . nekoč 0 Ko sem vedoval JimU;ll: me končno vpiaj & $ A., - ubil?" Kot vi", +n sk • .m ji Pozneje sem_ ^ da ^ Ve( gledat in sem vi ^ „ ni P po^ ± vselej, . f^ 2irovmc°'' iskal ljubo j0JV lal k tisti ska 1 k^V-j v j« PrittTilo tre t 4h e s reč o, da "^'.vU^, ^ mal k ti m ne ljanom tam božje martre kak domač lep prizor, otepajoč z Ni S . ^il Ji** WV. Co, v na >t> t, um kako rokam1 11 SVc let^^l?' vPi Si Lovrač Spisal JAN PLESTENJAK reber pod Sv. Mohorjem ^rtunatom je obesil svojo ^no kmetijo Lovre Polja-zredil v svojem gnezdu ^ mladičev. Ko so bili še je delal Lovre za dva, 'lal ob treh zjutraj in le-°Polnoči. Mati Polona je za tri in ni bilo treba ,aPcev ne dekel, niti koscev !eniic. Cim trša je bila nji-te|n slajši je bil kruh, čim ^jša je bila košenina, tem !'neiša je bila mrva. Sključen se je Lovre le-letom pehal po melinah kfiinah. Ko so pa mladiči se mu je srce z^smeja-Slfoke in globoke, lepe gu-razlezlo njegovo lice. lei__so zmagovali najtežja "Jih roke so bile urnejše l]e?ovi ukazi. .^aj, še Bog jih mora bi-r • Je momljal, ko jih je k jedi. je vpregel vso druži-Pregel z nj0 seveda tudi Oral je in sejal, žel in J-Jal. Goličave so se zara-so se zravnale in s Je zginil mah. To je bi-stiri in dvajsetih raska-. 7 ln kamor so posegle, blagoslov, in koder so je čudežno rodilo. Kaj-So delale iz ljubezni do 'zemlje. tednom se še razgovar-° dosti, v nedeljo so vr-rPalilj po brežinah in lla Loke k maši, potem .^delili delo za ves te-■ 4c mu je bil odpor proti očetu in samozavestni ponos, češ, ni vse tako, kot so me doma učili. Celo na pamet se je učil odlomkov iz govorov svobodoumnih glasovnikov, čeprav mu je bilo vse to tuje in le na pol razumljivo. Njegova silna moč ga je gnala, da je vedno stikal za branjem, ki je pridigovalo svobodo, kakršnokoli: svobodo od| ječo. IZ DOMOVINE (Nadaljevanje z 2 strani) in tam bivajočemu, bivšemu železničarju, v zaporu; Obtožena sta. bila sodelovanja pri Za d v o r u v času do 17. februarja leta 1943 sodelovali pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; nošnje strelnega orožja; zapustitve dela v papirnici v Vevčah. Obsojeni so bili na dosmrtno tab ine- Jle- , 'iti me« i za žeHi # , če: jje >h. lo< anca in Jera na njivo 'Vl'enc in Luka priprav-. j0> oče in Lojze kosit. ukazoval nenapisani pulita. Ob delavnikih so ^ Poza j trkoval i kislo ze- Jdove žgance in molče prav tako p0 juži. • ecerji so izmolili rožni utrujeni takoj pospa-^ 0 leto za letom, ne da ptfd ^ Pritoževali. Tega bi njih ponos, ]ci so ga » jiic«- ve*1' •elceli i n p lo P° 1 1>t av me grčave zemlje, ko so 4iliali k njej pri košnji Ju in ko so pobirali njiv. Jfi bil najstarejši, v Pravega hrusta. V 'eric 8 b'l zalit, v rokah je-jL^ji volji trd in v svo-iež4|0 °Su neupogljiv. Zanj trd^l otel ,-etfl \\ pj-ei i veJ1 da )0 jo P' di" P* azal brez živine. Vl'ač, pretrgal se boš, ^ trapast," ga je oče 2atga natihem občudoval 0 imenoval Lovrača. ič6 pa je molčal in delal, >lle vtikaj se vame, ko lefl) ne V* Za.tri take, kot si r' tis^ d«1 m , A it H ,9> 16 0 ■o s 'vte i Pr, 1 zij*1 * p niS' lo J> neJe 3eH» 1joŽ Hobe no delo pretežko, ,Je bremena, ki jim nista bila kos dva, dr-Lo- 111 bil hribovec, kot sjFugi hribovci. Obisko-le hribovsko šolo, 5 Pa celi ljudski šoli. Preden je sedel v l Ako bi očetova bi bil šel v šoje toliko mikalo. Ne-ni kazal, vendar žab njeSova na->" Iz kn,iig "se je Boga in cesarja, od davka in molitve. Ce je naletel na posebno "svobodno mišljenje," se je kar iz glave učil cele strani, dasi jih ni ne v srcu doživel ne čisto razumel. Ko se je pa vrnil od vojakov iz Celovca, se je še bolj spremenil. Očeta je zaskrbelo: "Hentaj, čisto spridil se je," mati pa je vzdihovala: "Vfero so mu vzeli." Opazila je, da se izogiblje cerkve in da ob nedeljah pohajkuje in prihaja domov pozno v noč. Molila je zanj, ljubila pa ga še bolj, ker se je bala zanj. Lovrač je za to vedel, pa se ni opravičeval; zlezel je v podstrešje k svoji skrinji, prebiral pisma, liste in knjige in pozno v noč legal v seno. Kakor so ga spočetka trditve, da je Kristusov nauk zmota in potvorba, da je staro sveto pismo prazna bajka, navdajale z grozo, se je te groze počasi otresal in se v temnih, samotnih urah kar pogrezal v ta nova razodetja. Vsa glava mu je bila kot vročična, srce se mu je burilo v prsih. Znova je odpiral skrinjo, hlastno in neurejeno bral, verjel in dvomil, se upiral in oma-goval. In v takih borbah mu je kar iznenada prihajala misel na staro mater Ančko, ki jo je ljubil bolj kot lastno mater. ''Lovrač, nikar tako," ga je opominjala njena podoba, "na Boga ne pozabi," iz cule mu je pa delila kot nekdaj suhe krh-lje, hruške in orehe. Po planini so se podili vetrovi, v bukovem gozdu so zakasnele ptice iskale gredi, Mohor in Fortunat pa sta dvigala svoj stolp kot svareč prst proti nebu. Vsa prostrana ravan da leč pod njima tja do Grintovca je bila že temna kot zakleto jezero, le tu in tam se je vžga la luč in se bliskoma pognala preko ravnine Ta večer je v Lovraču dozorela misel: "Dovolj sem star grunt naj mi dajo. Sit sem tega praznega hlapčevanja." Trdovratno se je te misli oklenil zaloputnil skrinjo s knjigami in odšel v hišo. Družina je izbi rala pšenico za seme, oče je dremal pri peči, mati pa je kr pala hlače. "Lovrač, k molitvi bi že lah ko zmeraj prišel," ga je ogovo rila mati. V njenih besedah j bila skrb in očitek. "Nisem več otrok!" je za vrelo ia Lovrača. Jeza mu j udarila v lica in mišice v želez nih rokah so mu vztrepetale "Zato ti je še bolj treba mo liti," je pojemala mati. KRKA NA DOLENJSKEM. Sodba je bila izrečena tudi proti Mikliču Ignaciju, sinu Ignacija in Ponikvar Magdalene, rojenemu v Vidmu 11. maja 1. 1909, nahajaj očem se v beg-vu. Obtožen je bil prevratne združbe, ker je na Gesti pri Vidmu in na področju Korin-a v času do 10. novembra 1. 1942 sodeloval pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat po-itičnega, gospodarskega in ružabnega reda v državi in nošnjo orožja. Obsojen je v dosmrtno ječo. STIČNA. — Vojaško sodišče je izreklo sodbo v zadevi pro-i Kosu Ladu, Josipa in Tra-tar Ane, roj. v Stični 12. I. 1921 in tam bivajočemu na št. 6, v zaporu; Godcu Ludviku, pok. Josipa in Lampret Ane, roj. v Oslici (Krka)>18. VIII. 1911 in tam bivajočemu na štev. 5. v zapo-u: Obtožena sta bila sodelovanja pri oboroženem krdelu in obsojena na smrt. Sv. Križ pri Kostanjevici. — Na dosmrtno ječo je bil obsojen Barič Franc iz Mršeče vasi, sin Mateja in Ane Cvelbar, ker je bil obdolžen sodelovanja pri "zločinu, ki se je izvršil 26. nov. 1942. v Mršeči vasi" in ra-i "protidržavne propagande." -o- Mira PucovaT""'"""" Šopek za Ido neke preproste radosti do življenja . . . Ida se je za silo potolažila. Iz žepa je potegnila zmečkan list pisemskega papirja. 'Tole sem dobila danes po pošti. Od Petra." "Slovo?" je uganila Zora. "Kakšen junak — ni se mi upal povedati tega v obraz!" Zora je zmignila z oblimi rameni. Takšni so pač moški; ženskim solzam se tudi najbolj pogumni rad izogne. "Kaj je prišlo vmes?" je vprašala. "Druga ženska?" "Druga ..." "Nikar ne joči tako. Saj se ne izplača." Zares, ne izplača se, si je še v mislih pritrdila. Ljubezen mine kakor je prišla, ne da bi nas vprašala, če se strinjamo. . . . To je povsem naraven pojav in nespametno bi bilo žalovati za lučjo, ki je ugasnila, ker je dogorela. Objela je Ido in ji z bridko pridobljeno izkušenostjo prišepetala v uho: "Minilo bo — tudi pri tebi." Toda spričo pomisli, da je resnično vsega konec in da ji Zora, pametna, izkušena Zora ne ve svetovati drugega kakor pozabi j en je, je Ido znova spre-letelo tolikšno gorje, da se ni mogla premagati in je zajokala na glas. "Kaj pa je, za božjo voljo!" Gospa Ogrizkova, Zorina mati, je odprla vrata. Njen široki, razorani obraz je bil videti takšen, kakor da se vsak dan prebuja v novo skrb. Bila je vdova po nadučitelju in je tesnobno živela od njegovega spomina, od skromne pokojnine, od sobe, ki jo je oddajala v najemnin od nekega nedoločnega upanja, da ji bo na onem svetu bolje . . . "Zakaj jočeš, Ida?" je hotela vedeti. "Fant jo je zapustil," je rekel Zora tiho. "Bog pomagaj!" Brez dvoma bi se bila tudi gospa Ogrizkova iz vsega srca razjokala, da ni prav ta hip zunaj nekdo pozvonil. Tekla je v predsobo. Potem se je vrnila vsa upehana. "Šopek za Ido." 'Daj sem," je rekla Zora. "Na šopku je pismo, Ida." Novo upanje je vzvalovalo v dekletu. Peter se je premislil! Peter ji je pošiljal rože in to pismo! Slabost jo je obšla, toda to je bila drhteča slabost nenadne sreče, ki ji je kakor sladka utrujenost legla v ude, da se ni in ni mpgla premaknijti. "Poglej, kdo ti piše," je z izpodbudnim nesmeškom dejala mama Ogrizkova. Dve leti je Ida stanovala že pri njej in poleg tesne sobe ji je prepuščala še nekaj toplega prostora v svojem širokem materinskem srcu. Ida je vrgla solzav pogled po drobnem pisemskem ovoju. Tuja pisava! Za hip je pomislila, da tega razočaranja pač ne bo prenesla in da se ji bo srce pri priči ustavilo od bolečine, pa je vendar utripalo še naprej "Kar ti preberi, kaj je v pismu, Zora," je hripavo zašepe-tala. "Ne zanima me." (Dalje prihodnjič) -o- Kupujmo obrambne obveznic« in znamke! DELO DOBIJO DELO DOBIJO Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77*4c na uro Ženske 62Vsjc na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (299) Zora je stopila v sobo. Bilo e po kosilu, imela je še mastna usta. Obrisala si jih je s hrbtom roke. "Kaj je s tabo?" e vprašala. Ida je še globlje zakopala svoj zali obraz v kvačkano posteljno pregrinjalo. Hotela je zadušiti ihto v sebi, toda bolest, ki jo je mučila, je bila prehuda — telo se ji je krčevito treslo. "Ida?" Dekle je kakor iz uma planilo kvišku, zadelo ob prijateljico in ji brez besede padlo v naročje. Potem sta obe sedeli na postelji, Ida je s solzami namakala Zorino bluzo, skozi okno je vel lahen veter in lenobno dvigal etaminaste zasto-re. V kletki, ki je visela na ro-žasto poslikani steni, je žgolel kanarček. Bilo je čudno pomirljivo poslušati, da je tu, v tej sobi, neko živo bitje, ki ne doume drugačnih čustev mimo HOTEL STATLER potrebuje moške za OSKRBNIKA DELO V KUHINJI Potrebuje genske za OPERATORICO STROJA ZA POMIVANJE POSODE POMOČ ZA PESTRY KUHARICO Zglasite se zadej v hotelu, E. 12. St. Personnel Office, soba 335 med 9 zjutraj in 6 zvečer (300) SPLOŠNA TOVARNIŠKA dela TEŽAKI 100% vojno delo Plača od ure in overtime DRAPER MFG. CO. E. 91st St. in Crane Ave. En blok južno od Union Ave. (302) OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu. V mestu— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. Delni čas— 1588 Wayne Rd.. Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tedna. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu se ne priglasite Employment Office oaprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o "državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 prospect Ave., Soba 901 (302) MALI OGLASI Stanovanje v najem Odda se stanovanje 4 sobe, zgorej in garaža; odda se tudi ena opremljena soba za fanta ali ^ekleta. Zglasite se na 1081 E. 66. St. (299) Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Sladoled! V sredo bomo imeli ves dan odprto. Imeli bomo dovolj sladoleda, da ga lahko vzamete tudi domov. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. Koristno in lepo božično darilo! Ali veste, kako boste najbolj razveselili svojega sorodnika, soseda, prijatelja ali znanca za božične praznike? Ako mu naročite Ameriško Domovino, če je še nima! Dobil bo v hišo list, katerega bo gotovo vesel. Ako ste v Clevelandu ali tod okrog, pokličite naše upravništvo — HEnderson 0628 in eden naših zastopnikov se bo oglasil pri vas in se boste pogovorili. Zunanji naročniki pa pošljite Money Order ali ček ter naslov novega naročnika. S tem lepim in koristnim darilom jih razveselite že z božično številko, ki bo izšla 23. decembra. Zato nam morate pa poslati naročilo pravočasno. Vi, ki ste že naš naročnik, dobro veste, da je Ameriška Domovina dober list in da ga z veseljem čitate. Dajte, seznanite tudi druge ž njim, o katerih bi radi, da imajo dober list v hiši. S tem boste imeli zavest, da ste naročili prijatelju dober list in pa da ste pomagali razširjati zanimiv dnevnik med narodom. . Mi vam bomo hvaležni in hvaležen vam bo tudi novi naročnik! !IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIMIIIIIIIMIIII!llllll!llllllilllllllllllliUlllllllllllUIIIIUIIIlllllv | Slovenski društveni dom, Euclid, 0. | = vabi vse delničarje, sedanje in prejšnje direktorje Doma, = | kot tudi vse, ki ste delali za naš Dom, da pridete na priredi- | | tev 31. decembra, 1943. Poleg drugega bo na programu tudi | | sežiganje papirjev (mortgage). 5 Prijazno vas vabi D1REKTOR1J SLOV. DRUŠT. DOMA lllIlUlllllllllllllllllllIHIIiniHIMIIUIIIIIMliHUlIlllllllllllHUlIiinilllllSillllilillllllll^ IluA 1 rgrtr f. M" mrkosti in mol- del nepremično na klopi in mi- Po .^oglav m samosvoj, bral vse, kar je kje "No, no," je miril oče, "kaj bi se prepirali, Bog bo že dal, da bo prav!" Lovrač pa je se- >(li naravi ze pa .) e "iegovih fantovskih to hti N, ^di v hribovske vasi Natrosili branje, ,f*oki WiJ1 rodilo skrbi, mate- Jalo solze iz oci, si- 0» jcflJ bi \v boli odtujevalo ]e.pradedov. To so bi-4i j* Pred vojsko, ko se ^ J j°vskemu fantu za-f v ai0» da bi hodil vštric HVrkev. Mladi ; lovrač ^ bf ^i. kar se je godi- sli*Tej& f! Se m°8'10 Ko (liti iz- ^"'jMk ^^ domačije, in tr-1 Vn'°jl naravi, se je rad 11 "'%>aV tistih naukov, ki pr°tni očetovim. Všeč i: sel na grunt in na oblast na njem ga je tako trmašjo prevzela, da za vse druge misli ni bilo prostora. "Oče, ali veste, da sem star šest in dvajset let!" je govoril kot iz sanj. Oče vprašanja ni razumel. Udarilo je vanj preveč iznenada in ni čutil njegove osti. "Bo že res, pač, pač," je mirno odgovoril. "In?" je nadaljeval sin. Tedaj se je zganila mati, oči; so se ji zaiskrile, spoznanje je zažarelo. "To se pravi, stara dva za peč, gospodar sem jaz," je izgovorila v jezi in onemoglosti, oče pa se je skrčil v gubo in zmajeval z glavo. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM NEW YORK DRY (LEANING CO. FRANK TEKAVEC, lastnik, j 6120 Glass Averse HEnderson 6165. Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi R. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod iz 62. ceste. iS; I; Kljub temu, da je vse razbito, pa je le dom. — Na sliki vidimo ruske begunke,ju .se vračajo veseljem zopet (lomov, kljub temu, da je vse porušeno, a je vendar dom m domača zemlja. Ljudje, ki so se bili umaknili in poskrili pred vojno vihro, so se zopet pričeli vračati v svoje porušene domove takoj, ko so videli domače vojaštvo v bližini. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiuiiiiwiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini I Lepa božična darilci = Pri nas dobite lefro izbiro pripravnih in koristnih bo- = E žičnih daril. Pridite in si izberite, dokler je še velika zalo- = ;= ga. Plačate nekaj malega na račun in mi vam spravimo iz- E 15 brano do božiča. H NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE I |1 6104 St. Clair Avenue | = JOHN SUSNIK, lastnik. = i^uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiir MISTER! JA ROMAN -irtlllJIICJljiilltllMIC3IEt)lt>tltIIC3lllltll(IJItC2ltlfillltlltC3lllII(lllltlt3HII(lltlIllC3lli:ill(llliC^ltff{tJlltllUliilirilltIlC3llllilIt:iljC3ll{Mll)llllC«> —Moram vam pred vsem po- tali v njegovih prstih, vedati, je začel John Terry, da j Lionel je molče poslušal in je Thomas Rutland Terry usta- ni niti enkrat prekinil bankirja, novil bogastvo naše rodbine.'Bil je radoveden, kam dospe s Bil je znamenit gusar in an- to čudno povestjo. gleška pomorska zgodovina beleži marsikatero njegovo pustolovščino. Ubit je bil na svoji korveti "Sireni," v pomorski bitki z holandskim brodovjem v Kitajskem morju . . . —Na Kitajskem? ga je prekinil Lionel; to bi se do gotove meje dalo spraviti v zvezo z dokumenti, ki jih imamo. Kakor sem vam dejal, je Budhin demant prišel iz Indije na Kitajsko in tam se je izgubila vsaka sled za njim . . . —Počakajte malo, prosim vas, predno vam nisem povedal vse povesti. Priznati vam moram, je nadaljeval John Terry in malo zardel, da proti koncu svojega življenja Rutland Terry ni več ubogal angleške vlade. Polagoma je postal pravcati morski ropar in se ni pokoraval nobenemu drugdmu zakonu, nego svoji volji. Napadal je neprijatelje in rojake, in da ga nihče ne bi motil pri njegovem deolvanju in da ne bi imel opraviti z brodovi Njegovega britanskega Veličanstva, je odplul v morja, ki jih takrat Evropejci še niso poznali. Ropal je predvsem po hinclostan-skem in kitajskem obrežju. —Sicer pa imam od svojega pradeda izvirno listino, ki jo je skrbno shranjeval rod od roda v naši družini. To je krovna knjiga korvete "Sirene," kateri je poveljeval kapetan Rutland in na kateri je poginil. John Terry je stopil h kaminu in vzel z njega železen, umetno izdelan starinski zaboj in ga odprl. Iz lesene, črne skrinjice, ki je tičala v njem, jt vzel debel zvezek iz pergamen-ta, vezan v usnje. Strani so bi- le pokrite z visoko, gotsko pi savo, ki je obledela in orume- orozje' mehl' »aP°lnjeni z zla- —Tu govori prvič o zakladu, je vzkliknil Jo'hn Terry. "Spet smo pristali v Patagoniji," pravi dobesedno Thomas Rutland, "da vzamemo seboj bogati plen, ki smo ga skrili v jamah ob obali." —Toda odkod je prihajal ta plen? je vprašal Lionel. —Rutland razlaga to na drugem mestu. Pripoveduje, ka ko se je polastil portugalske galeje, ki je vozila na Kitajsko misijonarje in menihe, kakor tudi več odličnih oseb, predvsem Malajcev in Kitajcev. Tu je dobil bogat plen, in predno je nadaljeval svojo pot, je smatral za potrebno, da spravi na varen kraj zaklade v eno kavern, kamor je imel navado skriti svoj plen. —Po temle spisku si ni težko predstaviti prizora: gusarji se izkrcajo na daljnem, zapuščenem otoku, z željo razdeliti si plen, kar jim je kapetan že pred dolgim časom obljubil. Zbrali so se v kaverni sredi sodov in zabojev, polnih blaga najrazličnejše vrste. Na Rut-landovo povelje prinesejo zamorci, ki so njih sužnji, težke zaboje, v katerih se nahajajo najdragocenejši predmeti. Na portugalski ladji je bilo mnogo cerkvenih dragocenosti in potrebščin za katoliško bogoslužje, pi-edvsem zlata mon-štranca, ki jo je Rutland prvo vzel iz zaboja. Z bogoskrun-sko kretnjo dvigne Rutland monštranco v veliko veselje vseh gusarjev in jo podari enemu svojih poročnikov. Drugi dobi težak kelih, okrašen s smaragdi in rubini. Iz zabojev, v katerih so zaprti neprecenljivi zakladi, prihaja dragoceno Kar se tiče poznejših dogod- imam prav. ri, kov, nisem na jasnem, ker je v knjigi vrzel. Kmalu nato je Rutland v boju padel in prvi ladjin poročnik, ki mu je sledil kot kapetan na "Sireni," je srečno pripeljal korveto nazaj v Anglijo ter dal naši rodbini to Lionel je stopil k sliki in jo začel previdno otipavati. —Na mestu, kjer ima slika da so mogli Mygali približ- no vedeti, da imate tako listino. —Da, tega ne razumem. Menil sem, da sem pač edini člo- roko, čutim pod platnom še vek, ki pozna našo staro rod- knjigo, ki jo sedaj vidite tu. Na koncu je Rutland napi- drugo platno, med obema se gotovo nahaja pergament. Ali hočete, da se prepričam? binsko povest . . . Potem mu je naenkrat pri šlo nekaj drugega na misel: —Kje so prav za prav Falk-landski otoki? In kakšne vrste otoki so to? Nimam pojma. Gospod Brady, morda mi ve-stevi kot yachtman o tem kaj natančnejšega povedati? —Dosti več ne vem o Falk- John Terry je pokimal. Lionel je vzel svoj nožič in sal še tri vrstice, menda večer j previdno preparal staro, prepe-pred svojo smrtjo: "Marsikdo'relo platno. Trenutek pozneje je skušal odkriti skrivališče, a '.je zmagoslavno pomolil bankir-nikomur se ni posrečilo, kajti ju četverooglat pergament. krepko v roki držim svojo! —Prav ste imeli, je rekel skrivnost." | Jo'hn Terry, ki od samega za-ilandskih otokih, kot to, kar —Kaj sklepate iz vsega te-jčudenja ni vedel, kaj bi dejal, sem se učil o njih v šoli. To je ga? je vprašal Lionel, ki ga jej —Poglejte, .je vzkliknil Lio-(skupina nerodovitnih skal, na i ta čudovit^ povest zelo zanima-1 nel veselo, to je z e m 1 j e v id katerih ni prav nobenega rast-la. iFalklandskih otokov. Ta z rde- llinstva. Tudi prebivalcev ni na Mislim, da je stvar precej jčilom potegnjena črta znači Sijih in zato pristajajo ladje jasna. Rutlandu se je posre- jbrezdvomno mesto, kjer se na- tamkaj pač izjemoma. ' čilo, spraviti demante na var-'haja kaverna, križ pa skriva- tim prahom, vreče, polhe forin tov in zlatnikov, kamej iz slo- nela v času stoletij. —To je krovna knjiga Rut- , . . landa Terry ja, je dejal bankir !n0ve kostl in skratka s spoštljivo resnobo. Umrl je'čudeži vseh vrst- Rutland da-oni dan, ko je bil napisal zad- Je P™'ično vsakemu, kar mu nje vrstice. Hočem vam pa na-l^e' 'Zabo]i 80 končno izPraz' prej prečitati ali pa vsaj pove-inje,ni m iar» °PaziJ° z za" dati, kar obsegajo prve strani, čude"iem- da ni Rutland niče- kajti predolgo bi tVajalo, če bi,sar °T^raml zase- —Kakšen delež pa dobite Vi? ga vpraša začuden eden no. Ker pa je umrl, ne da bi komu zaupal svoje skrivnosti, lahko smatramo, da je zaklad za vedno izgubljen. Sicer pa nihče izmed članov naše rodbine ni nikoli poskušal razjasniti to skrivnost. Povest, ki sem vam jo pravil, je ena onih legend, ki jih imajo mnoge stare rodbine. Po mojem mnenju bi po tolikih stoletjih bilo blazno, če bi kdo skušal najti te dragulje. —Jaz nikakor nisem vašega mnenja, je odvrnil Lionel. Kakor sem vam že rekel, Mygali ne napravijo nikoli ničesar nepotrebnega in imajo vsa najboljša informativna sredstva na razpolago, mnogo uspešnejša kot mi. Jaz sem še vedno svojega prvotnega mnenja: ne da bi sami za to vedeli, posedujete rešitev skrivnosti. Terry ga je nejevoljno pogledal: —Toda kako hočete, da rešim skrivnost? Kaj mislite, da je to tako lahko? —Morda lažje kot si pred-jstavi jate. —Če je stvar tako lahka, pa poskusite sami, se je otresel J bankir, ki je že postajal slabe j volje. —Ali mi dovolite? , —Naravnost prosim vas. —Nekaj mi je prišlo na misel. Prepričan sem, da leži v tem portretu ključ do skrivnosti. Saj pravi pergament: "Krepko držim v roki svojo skrivnost." Mislim, da se ne motim, ako rečem, da je treba ta stavek vzeti doslovno. John Terry se je silno začudil. —Nikdar nisem mislil na to, je dejal. —Takoj bomo videli, ali lišče zaklada. John Terry je kar debelo gledal. —Z vašo bistroumnostjo, tako je vzkliknil, bi bili lahko postali slaven znanstvenik . . . —Ali pa dober detektiv, je dodal Lionel smeje. Najbolj čudno se mi zdi pri vsej stva- —Torej imamo mnogo upanja, da ni še nihče izkopal zaklada kapetana Rutlanda, če-gar skrivnost ste razkrili na tako genijalen način . . . Lionel je z naglo kretnjo prekinil bankirja in mu šepnil: —Tiho! Spet sem čul šum za vrati. To pot sem prepričan, da nekdo prisluškuje. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA 8 Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 50. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,000 * Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOtl. kjer sc lahko zavaruješ za smrtnlne, rasne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do CO. leta: ctroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od S;250.00 do (5,008.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju In za vse druge podrobnosti se obrnite ua uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. hoteli vi sami citati staro pisa vo. John Terry je začel listati po |r°Pai^ev-pergamentih, ki so čudno škr ; Rut- to-le, odvrne land in se veselo nasmeji. In v roko si strese vsebino usnjene vrečice, iz katere se vsuje kup ogromnih demantov, ki se tajinstveno svetlikajo v poltemi kaverne. Demanti sami so bili ^tokrat več vredni j kot vse bogastvo, ki ga je Rutland razdelil med svoje moštvo. —Pri moji veri, je prekinil f-n - j Lionel Johna Terry ja v njego- " M^ffV | vem pripftvedovanju; ne dvo- 'mim, da se je Budhin demant j nahajal med njimi, j —Mogoče, toda hočem vam j še povedati konec svoje pove-; sti: Gusarji so divje zakričali, |spoznali so, da jih je kapetan j ukanil in si je pridržal glavni i del plena. Mahoma so poteg-: nili bodala in naskočili svoje-ivtve obletnice smrti našega ! ga kapetana, da ga zabodejo LJUBLJENEGA SOPROGA IN . , m mu vzamejo njegove demante. Toda ta je bil pripravljen, stopil je korak nazaj in v vsaki roki držeč pištolo, zaklical: 'Prvi, ki se približa, je mrtev!" MandeFs Shoe Store boste dobili najbolj kompletno izbiro sliperjev in najnovejšo modo. Ti so najbolj idealno božično darilo za vsakega člana družine. V BLAG SPOMIN DOBREGA OČETA John Peternel ki je v Gospodu zaspal Zl. decembra, 1942. Leto dni je že minilo, kar zapustil si naš krog, leto že tam pod gomilo snivaš. oče in soprog. ŽalujoOi ostali: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O.. 21. decembra. 1B43. Pri tem glasu, kateremu pokoravati so se imeli navado, so se gusarji za trenutek obotavljali; ta čas je pa porabil Rutland in s svojimi demanti odhi-tel iz kaverne . . . John Terry je obmolknil. —In potem? nel. Mi smo tudi pripravili krasno zalogo obuval za moške in ženske. Zdaj je Čas, da kupite, dokler še lahko izberete vsako mero. ' Oglasite se pri nas in vprašajte za naš lep koledar. MandePs Shoe Store KJER STE ZAGOTOVLJENI, DA VAM BODO ČEVLJI IZVRSTNO PRISTOJALI 6107 St. Clair Ave. POLEG GRDINA SHOPPE Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem skupaj je vprašal Lio-i NAZNANILO IN ZAHVALA Potrti in v bridki žalosti naznanjamo vsem so •f n 1 rodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, se je po 17 mesecih v naši hiši zopet oglasila bela žena smrt in nam ugrabila preljubljeno soprogo in ma Antonijo Stefancic starosti rojena BLAŽIČ ki je za' vedno zaspala 19. novembra, 1943, v 52 let. Rojena je bila leta 1891 v vasi Mučiči p Reki na Primorskem. Prestala je veliko operacijo i bolezen jo je mučila celih deset let. Nazadnje jo J zadel še mrtvoud, izgubila je razum, radi česar smo jo dali v Warrensville sanatorij, da bi zopet zadobi a zdravje; toda vse ni nič pomagalo. ^ Težke so bile ure v njeni dolgi bolezni, toda.V.n bi bili radi storili, da bi vrnili zdravje ljubljeni ^ dobri mami, toda božja usoda je ukrenila druga ^ Ko se je nahajala nad dve leti v sanatorij u, J° obiskal naš sinko Emil vsak dan in ji nosil do^eli, hrano, da bi lažje prestajala bolezen. To svojo ^ ko žrtev je pa nazadnje plačal še s svojo smrtjo. je šel od svoje mame, ga je na križišču Kinsman ^ ^ kopali 2- veliko zadel avto in ubil. Mladega sinkota smo po julija, 1941. Gotovo mu je Bog poplačal tako ve^ ^ ljubezen do svoje matere. Ostal nam bo vedn spominu, očetu, bratom in sestram. yCglflj Ob tej priliki se želimo iskreno zahvaliti q kateri ste nas tolažili ob smrti sinkota in za vso c ^ ^ pomoč, ki ste jo izkazali. To je bil hud udareubili našo družino, ko smo tako nepričakovano ^ ljubljenega sinkota in brata. Še hujši udarec bil za njegovo bolno mater, ki ga je zaman P1 lC^on. vala. Dolgo smer ji pripovedovali, da je bolam ^ čno je pa le zvedela, da je mrtev. Od tistega ca ^ ji je bolezen še poslabšala. Zahtevala je po vseJQ^0 da se vrne domov, v svoj dom, katerega je tako m^ ^ ljubila. Toda preselila se je v svoj nebeški svojemu sinkotu, ki je daroval svoje mlado z'v za svojo ljubljeno mamico. zB Iskreno se zahvaljujemo g. kanoniku 0ma"e,.|{vi ginljive cerkvene obrede in za lep nagovor v ^ ob pogrebu. Ravno tako Father Slapšaku m * g0, Bazniku za vso tolažbo v bolezni naše nepoza proge in matere. ^oi'- Tako se prisrčno zahvalimo pevovodji Ivanu ^ manu za tako pretresljive žalostinke . • • ki se spočije . . . okras'11 Prisrčna hvala vsem, ki so z lepimi venci ^ krsto ranjce matere in sicer: Mr. in Mrs. praIik dren, Mr. in Mrs. Anton Šestan, Mr. in Mrs. iStefančič družina, Mary Zeleznik, Anie, He (jrUštv° lyn, Cecilia, družina Novak, družina Horvat, a ^ Tabor, št. 139 SNPJ; Harvard Shop, Camp E in za krasen skupen venec od sosedov. ^ sV. Prisrčna hvala vsem tistim, ki so darovali ^^ maše, ki se bodo brale za mirni pokoj duše n zabne pokojne matere. . vto- Prisrčna hvala vsem tistim, ki so dali in mobile brezplačno na razpolago ob priliki_P° ju sicer: Mr. in Mrs. Jim Andren, družini Horvat, Mr. in Mrs. Anton Erjavec, Mr. in. jo-Lupšina, Mr. in Mrs. Gašper Segulin, Mr. m seph Knautz. Najlepša hvala podružnici št. 47 SŽZ za j^val® jjtev in za veliko sv. mašo. Ravno tako P"srC" društvu Sv. Rešnjega Telesa fare sv. Lovren mašo in molitev. za gv. '....., ygaltee Iskrena hvala pogrebcem, ki so bilo oc '"«'« T OUIS društva po dva ter pogrebnemu zavodu folia za tako lepo urejen pogreb. )riši i P ok*-0' Prisrčna hvala vsem tistim, ki so jo Pr,°"j0* spre' pit, ki so čuli in molili ob njeni krsti in kiJ* vgeni, mili na njenem zadnjem potu. Prisrčna iv g0jfllje-ki so nam na ta ali drugi način izrazili svoj naj Ako smo ime katerega pomotoma izpUv3elti k*1 nam bo oproščeno, ker naša želja je, da se najiskreneje zahvalimo, , ^tal3 s' Ti pa, preljubi jena soproga in mati, Pj^i, da 10 let zemeljskega trpljenja. Bog Tc je P n' Ti da zasluženo plačilo v nebeškem vese J ^ več žalosti in ne tuge. Prosi Boga, da m -vsi združili nad zvezdami. Žalujoči ostali: ANTON STEFANCIC, s°Pr0gin0vi. JOSEPH, STANLEY in FRANK, si FRANCES in MARY, Meri- 0> sestra omožena ANDREN v Strode , Cleveland, O., 21. decembra, 1943.