%"CSf Ge ■P-0 Bria Sl, 7-23-1 y. NO. 8 ^ 232yenIclBUCAN IN tmifT °rk. N'Y J003i /C IM UMeUAOf CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JANUARY 13, 1971 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, Ne,w York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII Zločinstvo v mestih je prešlo svoj vrh! Podatki za lansko leto kažejo, č*a je zločinstvo v večjih mestih začelo delno padati, med tem ko v predmestjih in v malih mestih še dalje raste. WASHINGTON, D.C. — Porast zločinstva v naši deželi na splošno, posebej pa v velemestih je povzročil veliko zaskrbljenost rned prebivalstvom teh mest, pa Wdi pri oblasteh in v Kongresu. Zvezna vlada je pod predsednikom Nixonom postavila hoj proti zločinstvu med svoje prve in glavne naloge. Enak cilj so si postavile tudi državne, o-krajne in, mestne uprave po vsej deželi. Ves ta obsežen napor ni ostal brez uspeha, kot kaže zadnja statistika FBI. v Po tej statistiki je Število zločinov vsaj v 23 mestih s 100,000 in več prebivalci v prvih 9 mesecih lani padlo v odnosu na isti čas v letu 1969. Najbolj u-spešen je bil boj proti zločinstvu v Utici, N.Y., kjer je število zločinov padlo za eno tretjino v Cedar Rapids, la., je Pudlo za 13%, v Pittsburghu za , prav za toliko v Reading, Pa-. v Kansas Oity-ju, Mo., in v Savannah, Ga., za 10%, v Cleve-landu, Ohio, pa za 9%. v vseh mestih s po 50,000 in yec Prebivalci je bil porast zločinstva v zadnjem letu na splošno nekaj manjši kot leto preje. Vendar je v nekaterih mestih še vedno v porastu. Tako mesto je na primer New York City, kjer je število zločinov lani porastlo za 7.4%. Strokovnjaki trdijo, da je zasluga za zmanjšanje rasti števila zločinov in zločinstva na sploh v večjem naporu oblasti za omejitev zločinstva, v novi tehniki boja proti zločinstvu, v večjih sredstvih, v trših zakonih in o-slrejših obsodbah in tudi v večji pomoči javnosti oblastem pri za-s edovanju zločincev. Sedanji u-KPeh je še majhen in nekaterih e ov sploh ni dosegel, tako na ra1?16' z^OGb1stvo v predmestjih as e še vedno v starem obsegu. re no bo mogoče izreči kako zanesljivo sodbo, bo treba poča-kati še leto ali dve. Nixonovo doslej Hajvečje razočaranje v Beli hiši Washington, d.c. — v državnem tajništvu trdijo, da je Predsednik R. M. Nixon trdno acunal na izboljšanje odnosov Sovjetsko zvezo, kar naj bi Y.U Pornagalo končati vojno v ‘etnarnu in odstraniti napetost a Pednjem vzhodu. ’Po upanje se je. izkazalo za j, a2y° bi je Nixonovo največje zočaranje njegovih prvih dveh ti J kbu. Ne more razume- w yLT\pr?pri4ati v°dni' ;v zx>R, da hoče z njimi res-0,10 živeti v dobrih odnosih. Tadi Rasi gradijo novo vrsfo mornariških rakef WASHINGTON, D.C. — Po-’ morski strokovnjaki v Pentagonu skušajo dognati ozadje preskušanja nove pomorske rakete v Sovjetski zvezi z dometom 5,000 milj. Nedavno so izvedli z njo preskus in jo pognali z oporišča severno od Leningrada 3,500 rnilj daleč proti polotoku Kamčatki na vzhodni obali Sibirije. Strokovnjaki ugibljejo, da mora Sovjetska zveza skrivaj delati na novi ogromni atomski pod-’, mornici, v katero bo te rakete namestila. Sedaj namreč nima nobene vojne ladje, na katero bi bilo mogoče preskuševane rakete namestiti. Sovjetska zveza je šele lani poslala na morje prve atomske podmornice slične ameriškim “Polaris”. ZDA so v pogledu podmor-;kih raket, pa naj bodo to Polaris ali novejše Pozejdon, ki imajo lahko po do 10 jedrskih bomb v svoji glavi, še vedno precej pred Sovjetsko zvezo. Ko je ta okrepila svoje strateške o-fenzivne sile na kopnem, pripravljajo ZDA nov “podvodni raketni sistem na daljave”, ki uaj bi bil sorazmerno varen pred vsakim nenadnim sovražnim napadom. V Pentagonu u-dbljejo, da imajo Rusi nekaj iličnega v načrtu. To naj bi potrjevalo preskušanje pomorskih raket na velike daljave. Doslej ruske pomorske rakete ne sežejo dosti dalj kot 1000 milj. Medalj jim ni zmanjkalo SIMFEROPOL. Krim. — Na Krimu so Sovjeti priredili med-aarodno razstavo alkoholnih pijač. Razstave so se res udeležile tudi tvrdke iz tujine, tudi iz Jugoslavije. Poslale so vina svetovnih mark, seveda ni manjka-o tudi konjakov in podobnih žganih pijač. Za tekmo se je prijavilo 67 vrst vina in žganih pijač. Da ne bo nihče užaljen, so organizatorji razstave prisodili vsakemu udeležencu tekme posebno medaljo. Tako so tudi podjetja iz Jugoslavije prišJa vsaj do medalj. Med njimi je bilo tudi podjetje Slovenija-vino iz Ljubljane. Kajenje bo na javnih krajih prepovedano! Glavni zdravnik zvezne zdravstvene službe se zavzema.za prepoved kajenja v vseh javnih zaprtih prostorih. WASHINGTON, D.C. — Glavni zdravnik javne zdravstvene službe dr. J. L. Steinfeld je dejal skupini, ki se je spominjala 7-letnice objave poročila o povezanosti kajenja z raznimi boleznimi, da bi bilo treba kajenje v javnih prostorih, kot so na primer restavracije in letala, prepovedati. Na ta način bi ohranjali1 zdravje nekadilcev. Nekadilci imajo prav tolikšno pravico do čistega zraka, kot imajo kadilci pravico do svojega kajenja. To pravico bi jaz imenoval “pravico” do onesm-ževanja zraka”, je dejal dr. Steinfeld. Posebno je pozval ženske, naj ne kade, ker to povzroča hudo nevarnost za njihove otroke v času nosečnosti. Povedal je, da moški povprečno več opuščajo kajenje kot ženske. Če kade nosečnice, je večja nevarnost splava, pa tudi večja možnost bolnih in šibkejših otrok. Neka britanska študija kaže, da imajo kadilke 20% manj srečnih, normalnih porodov kot nekadilke Dr. Steinfeld sodi, da je skrajni čas, da se prepove kajenje v vseh zaprtih javnih prostorih, ker ne gre, da bi kadilci okuže-vali zrak nekadilcem, četudi ti tega nočejo. Več skupin je že zahtevalo od zvezne vlade, da kajenje prepove. Zyezna administracija za letalstvo je to zahtevo odbila, prometno tajništvo pa še ni rešilo take zahteve za avtobuse. Nov načelnik demokratov v državi Ohio COLUMBUS, O. — Državni demokratski glavni odbor v O-hiu je na predlog guv. J. Gilli-gana izvolil za novega državnega načelnika demokratske stranke v Ohiu Williama A. La-vella, odvetnika iz Athens, O. Nasledil je E. O’Gradyja, ki ga STRAH PRED ŠTRAJKI POSPEŠUJE DRAGINJO CLEVELAND, O. — Na to možnost smo ob raznih prilikah že ponovno opozorili. Sedaj imamo pa pred seboj konkreten slučaj. Letos pridejo na vrsto mezdna pogajanja v jeklarski industriji. Unije so že napovedale, da ne bodo skromne v svojih zahtevah. Pogajanja bodo torej lahko tudi prilika za štrajk, ki navadno v tej industrijski panogi ni kratek. Potrošniki jekla so torej že v skrbeh, kakšen, bo letos razvoj cen za jeklo in jeklene izdelke, ki tvorijo temeljno surovino za celo vrsto strojnih tovarn. Sedaj so znane Betlehem jeklarne napovedale, da bodo s 1. marcem zvišale cene za približno 15%) svoje proizvodnje za celih 12% .To je nenavadno visoko povišanje, saj je v letih 1860-1969 znašalo le povprečno 8%, v 1. 1969 pa 9‘<. Betlehem zagovarja tako visoko povišanje s sklicevanjem na lansko leto, ko se je v vseh štirih kvartalih zelo slabo odrezal. Kupci jekla in jeklenih izdelkov se bojijo, da bodo letos morali preboleti še drugo povišanje, ki bi prišlo takoj po končanih mezdnih pogajanjih. Zato bodo sedaj hiteli z nakupi, da se založijo s surovinami. To bo pa ustvarilo v jeklarski industriji prividno konjunkturo, ki se bo pa maščevala takoj po končanih mezdnih pogajanjih., ^o bodo naročila hitro pojemala, dokler potrošniki ne porabijo “previdnostnih” zalog. —-----o------ Guv. Gilligana bodo boljše varovali COLUMBUS, O. — Državno hišo varuje sedaj stalno v izmenah oddelek državne cestne policije 20 mož. Odločitev za novo stražo je bila, tako trdijo, nujna zaradi rastočih groženj javnim osebam in javni lastnini. Včeraj je prevzel v novembru izvoljeni guv. J. Gilligan vodstvo državne uprave iz rok guv. J. A. Rhodesa, ki je vodil Ohio 8 let. TRUE DUHOVNIKI IN ENA REDOVNICA SO OBTOŽENI PRIPRAV ZA UGRAI Velika porota v Hanisburgu v Pennsy Ivani ji je sprejeli obtožbo proti trem duhovnikom in eni redovnici, da so kovali zaroto za ugrabitev glavnega predsednikovega svetovalca dr. H. Kissingerja in za uničenje ogrevalnega sistema v zveznih poslopjih v Washingtonu. Zarotniki naj bi hoteli na ta način izsiliti končanje vojne v Vietnamu. je J. Gilligan izbral za direktorja oddelka varnosti na velece-stah. WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je včeraj dosegla sprejem obtožbe treh katoliških duhovnikov in ene redovmice, ki naj bi snovali zaroto za ugrabitev dr. H. Kissingerja, glavnega svetovalca predsednika ZDA za narodno varnost, tgr pripravljali uničenje ogrevalnih naprav v zveznih poslopjih v Washingtonu letos 22. februarja na rojstni dan G. Washingtona. Ugrabitev dr. H. Kissingerja naj bi služila kot pritisk na, predsednika ZDA R. M. Nixona za končanje vojne v Vietnamu. Vsi obtoženci so pripadniki protivojnih skupin. Glavni obtoženec rev. Philip Berrigan je v ječi in naj bi koval zaroto od tam. J. E. Hoover, direktor FBI, je že v preteklem novembru govoril pred kongresnim odborom o zaroti, katere cilj naj bi bil prisiliti ZDA h končanju vojskovanja v Vietnamu in k izpustitvi “političnih jetnikov” v ZDA. Velika porota je sprejela obtožnico proti zaprtemu rev. P. Berninganu in petim drugim osebam, ne pa proti 7 drugim, ki so bili obtoženi sodelovanja pri zaroti. Med temi je Berriganov brat Daniel, tudi katoliški duhovnik. Skupno so navedni med zarotniki 3 duhovniki, en bivši duhovnik in ena redovnica, 3 redovnice, en duhovnik in en bivši duhovnik pa kot njihovi pomočniki. Oba brata Berrigan sta v zvezni ječi, kamor sta bila obsojena zaradi uničenja zapiskov vojaške naborne komisije v Catonsvillu, Md., leta 1968. Philip je bil obsojen na G let, njegov brat Daniel, jezuit, pa na 3 leta. Zadnjemu je uspelo, da se je 4 mesece skrival, predno so ga oblasti končno staknile in zaprle. Hoover trdi, da je načrt za ugrabitev dr. H. Kissingerja in za uničenje ogrevalnega sistema v zveznih poslopjih v Washingtonu delo skupine “Vzhodno-obalna zarota za reševanje življenj”. Zastopnik te skupine Iz Clevelanda in okolice Pismo ima v uradu— V uradu AD je pošta pustila pismo iz Gorenjega Logatca v Jugoslaviji naslovljeno na Mr., Mrs. G- Leskovec, 28450 Evergreen Dr., Wickliffe, Ohio, ko ga tam ni mogla naslovljencema dostaviti. Naj ga prideta iskat v urad AD. Dar šoli— G. Stefan Lunder iz Collin-wooda je daroval Slovenski šoli pri Sv. Vidu $5.00, za kar se mu ta lepo zahvaljuje. Poročna obletnica— Danes praznujeta 54-letnico je izjavil, da brata Berrigan ! poroke poznana in spoštovana nista člana te skupine. Ko je zakonca g. Frank in ga. Mary Hoover prvič govoril o zaroti, sta brata Berrigan zahtevala od Baraga, 17901 Marcella Rd. Poročila sta se v cerkvi sv. Vida. Ves čas do leta 1969 sta slavljenca živela v znani st. clair-postalo sedaj j ski slovenski naselbini. Jeseni leta 1969 sta se preselila na Marcella Rd. Takoj po poroki sta se tudi naročila na Ameriško Domovino in ji ostala zvesta do današnjega dne. Zal g. Frank še vedno boleha in se ne more veseliti te lepe poročne njega, da svojo izjavo prekliče ali pa ju obtoži. Ta se je odločil za zadnje, kot je očitno Obtožnica pravi, da so P. Berrigan in tovariši kovali zaroto za “zlobno poškodovanje in uničenje z raztrelivom” ogrevalnega sistema v zveznih poslopjih na petih krajih na dan 22. februarja, na rojstni dan G. I obletnice tako, kot bi se je pri Washingtona. Obstožnica ne ! trdnem zdravju. Zavednemu navaja nobenih točnih zahtev, i slovenskemu paru iskrene če-trdi le, da bi bili Kissingerja ; stitke in ves božji blagoslov! držali, dokler ne bi bile izpol- K molitvi— njene določene zahteve zarot-! Članice Oltarnega društva nikov. |pri Sv. Vidu so vabljene jutri, Obtoženi so poleg bratov Ber- j v četrtek, ob 8. zjutraj v Zakraj-rigan: š. Elizabeth McAlister, 31 škov pogrebni zavod k molitvi U rod no cenjeno breiposel nosi doseglo povprečje 6 odstotkov Vremensh prerok pravi: Oblačno z možnostjo naleta-^anja snega. Najvišja tempera-■lUra okoli 28. WASHINGTON, D.C. — Koncem lanskega leta je brezposelnost dose gla povprečno 6 odstotkov celotne delovne sile. Je pobila vse napovedi optimistov, pa tudi prekosila vsa pričakovanja pesimistov. Čeprav si ne upamo prerokovati, da je dosežen greben brezposelnosti, se je vendarle treba za trenutek u-staviti pri sedanji višini, kajti lahko se zgodi, da bomo prišli v dobo, ko število brezposelnih ne bo več rastlo tako hitro kot lani. V 1. 1970 se je namreč dvignilo od 2.6 milijona na 4.6 milijona. Zato je potrebno, da sedanjo višino nekoliko razčlenimo. Naj prvo moramo opozoriti, da povprečje da le ohlapno sliko o stanju brezposelnosti v naši deželi. Daleč nad povprečjem je na primer Aljaska z 12% brezposelnih, Portoriko z 11%), država Washington z 10%, Connecticut z 8% itd. Imamo torej celo vrsto držav, kjer je brezposelnost ostrejša kot na primer v naši ohajski državi. Lahko je razumeti, da je našim brezposelnim na pri- mer ob kanadski meji težja živeti kot na sredi Amerike Druga važna okoliščina, ki je statistika ne omenja, so vidi brezposelnosti ali odgovor na vprašanje, kje je gogpcH darsko življenje najbolj globoko zamrznilo. Tipičen je slučaj z industrijo, ki dela za javne uprave, na prvem mestu vojnih tovarn. Dočim so na drugih gospodarskih področjih najbolj prizadeti nekvalificirani delavci, je vojna industrija odšlo vila največ k v a li f iciranih uslužbencev Zato ne bi mogli reči, kje je več brezposelnosti, merjene v odstotkih zaposlenih v vojni industriji, ali med nekvalificiranimi delavci ali med specialisti v laboratorijih, podjetjih za znanstveno raziskovanje itd. Hujše trpijo od brezposelnosti črni delavci. V novembru je bilo h.a primer med belimi delavci 5.5% brezposelnih, med črnimi pa 9.3 % „ Takrat smo. se močno približali običajnemu stanju, da je med črnimi še enkrat toliko brezposelnih kot med 'belimi. Najbolj moti število tistih, ki so že dolgo (nad 15 tednov) brez posla. Število je doseglo milijon takih brezposelnih • Toliko jih ni bilo že od 1. 1964, kar je samo dodaten dokaz, da smo bili že lani v pravi gospodarski krizi. Stara skušnja uči, da ni konjunkture, dokler je ta odstotek tako visok, kot je sedaj, saj je vsak šesti brezposelni nad 3 mesece brez posla. Edina svetla točka v tej sliki je število delovnih ur na teden. V predelovalni industriji se zopet približuje standardnim 40 uram na teden. To bi pomenilo, da so se tovarne odločile, da ne zmanjšujejo delovnih ur, in da so rajše odpuščale nepotrebne delovne sile. Kritična doba je še pred nami. Trajala bo do letošnje Velike noči. Podjetja, ki bodo mogla v tej dobi zaposliti normalno Število delavcev vseh 40 ur na teden, lahko upravičeno upajo, da jim do konca leta ne bo manjkalo dela. Na drugi .strani nam letos grozi več brezposelnosti še od neke druge strani. Letošnje leto bo leto velikih mezdnih pogajanj med velikimi unijami in mogočnimi podjetji. U-nije so se navadile, da terjajo vedno več in se pri tem malo ozirajo na gospodarsko stanje, Mislijo, da podjetja lahko zvišujejo svoje cene v nedogled, in to jim vliva prepričanje, da se delodajalci bojijo dolgih štrajkov. To je nevarno tveganje. Štrajki se lahko hitro zavlečejo in potegnejo v brezdelje tudi druge gospodarske panoge, kj niso v zvezi s štrajkom. Na drugi strani se tovarne sedaj zalagajo s surovinami, ki jih trenutno ne rabijo. Smatrajo jih kot zavarovanje proti posledicam štrajka. To je na videz dobro, ustvarja pa nevarnost manjšega blagovnega prometa po končanih štrajkih, kar pomeni novo nevarnost za zaposlenost. Zato moramo biti za 1. 1971 skromni. Bodimo zadovoljni, da ob koncu ne bo slabše, kot je v začetku. let, Marymount College in Tar-rytown, N.Y.. rev. J. Reese Wenderoth, 35 let, Baltimore, rev. Neil Raymond McLaughlin, 30 let. Baltimore, Anthony Sco-blick, 30 let, Baltimore, neki bivši duhovnik in Eqbal Ahmad, 40 let, iz Chicaga. Po obtožnici naj bi 24. avgusta lani rev. P. Berrigan pcfclal pisana navodilu iz zveznega zapora v Lewisburgu, Pa., s. Elizabeth! McAlister. Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo obvestilo! za umrlo članico Angelo Ter-dan. Letna seja— Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 ADZ ima nocoj ob 7.30 sejo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vse članice prijazno vabljene. Rokoborba— Jutri, v četrtek, se bosta v j telovadnici St. Joseph High 1 School na E. 185 St. in Lake ! Shore Blvd. pomerila Dominic ! Denucci in Ernie Ladd, sever-[ no ameriški prvak. ; Pojasnilo— V včerajšnji zdravstveni koloni, v ponatisnjenem članku “O raznih zimskih nadlogah”, kateri se bo nadaljeval, je izpadlo ime pisca članka, slovenskega zdravnika dr. Valentina Meršola, kateri je pred leti redno pisal in dajal nasveta v Ameriški Domovini. Nasveti so Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Močan odred, kakih 13,000 mož, Južnih Vietnamcev in Kambod-žancev, prodira ob podpori oklopnih enot po cesti št. 4 od Phnom Penha v Kom- J torej dr. Meršolovi. pong Som. Cesta je bistvene _____□_____ važnosti za oskrbo glavnega lnflacijska stiska mori mesta Kambodže, pa je sedaj | ^ Zgodno Evropo že dva meseca presekana, ker , WASHINGTON, D.C. — Med-so en njen del dobili pod svoj denarni sklad je v po- nadzor rdeči. Vladne sile razpravi 0p0Z0rn) da in- upajo, da bodo v nekaj dneh j flacijska stiska mori tudi vso m“#" Zahodno Evropo. Cene niso na- cesto odprle prometu. SAN CLEMENTE. Kalif. — Predsednik Nixon je včeraj ostro obsodil zvišanje cen jekla, ki ga je napovedala Bethlehem Steel Corporation. Napovedal je ukrepe za pre-prečenje takega splošnega povišanja. KAIRO, Egipt. — Predsednik ZSSR N. Podgorni je priletel danes sem na razgovore z vodniki Egipta v zvezi z obnovo pogajanj za končanje sporov med Izraelom in Arabci. AMAN, Jord. — Po posredovanju zastopnikov arabskih držav. ki so prihiteli sem, je prišlo do novega dogovora med palestinskimi gverilci in jordanijskimi oboroženimi silami. Komaj dobro uro potem je prišlo do novih spopadov med. obema stranema. rastle samo v Ameriki za 6' >, ampak v Angliji za 7%, Franciji za 6% ,v Norveški za 12'. , na Danskem in Svedkem za 7%, na Nizozemskem pa za 8% . V mnogih državah so bile vlade prisiljene omejiti dviganje cen z zakoni. Razprava opozarja tudi na pojav, ki je drugače malo opazen: vrednost mednarodne bla-govine trgovine je začela padati. Skupna vrednost vse svetovne trgovine bo letos dosegla komaj $267 bilijonov. To je na videz več kot prejšnja leta. Ako pa odbijemo vrednost, napihnjeno po inflaciji, znaša dejanska vrednost manj kot pretekla leta. Prvi zobozdravniki V ZDA je bila ustanovljena prva šola za zobozdravnike leta 1839 v New Yorku. /Imerkška Bomovim 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevc-c NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.ftQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO Su ,83" ške opreme. To bi bila le mala odškodnina za vse zapostavljanje, kar ga je Hrvatska doživela od Beograda zadnjih 25 let. Srbska izjava navaja še druge stvari, ki jih ne odobrava v načrtu za novo politiko federalne uprave. So pa vse večinoma finančnega značaja. Boj za “stabilizacijski program’’ se je tako hitro spremenil v boj, kam bo odtekal podržavljeni investicijski kapital. Gre torej za investicijski dinar. Prepočasi nam prihajajo zanesljive vesti iz Jugoslavije, da bi mogli oceniti, kakšno je stanje po novem letu in kaj bodo rekli tovariši iz Slovenije. Jesensko uradno stališče v Ljubljani je bilo preprosto: žrtve morajo biti, žrtve bomo nosili. Sedaj se lahko pripeti, da zagrebško stališče ne bo popolnoma propadlo v Beogradu. Kaj bodo pa potem rekli v Ljubljani? Zadeva lahko postane nevarna. Ni namreč nobena tajna, da Srbi ne marajo nobene oblike konferedacije. Ako se temu stališču pridruži še odpor proti žrtvam za stabilizacijski program, potem res ne vemo, kam vse se lahko zasuče jugoslovanska politika. Ali jo bo še mogel obvladati Tito s svojim zmeraj manjšim številom zanesljivih tovarišev med Srbi? No. 8 Weds., January 13, 1971 Jugoslavija: stabilizacijski program! Jugoslovanski komunisti imajo res smolo. Kakršenkoli načrt naredijo za preosnovo gospodarstva, jim zmeraj spodleti. L. 1946 so začeli izvajati prvo petletko, ki je pozneje žalostno utonila v poplavi, ki jo je sprožil spor s Stalinom 1. 1948. Potem so se nekaj let obirali, kaj naj napravijo. Vrnili so se k ideji petletke, pa jim je zopet spodletelo. Med tem je stalno pri njih razgrajala inflacija, kar je spravilo gospodarski sistem na rob propada. Zato so leta 1965 pljunili v roke in napravili načrt za gospodarsko in partijsko (družbeno) reformo. V izvajanje načrta je padla znana politična kriza, ki se je končala s padcem Rankoviča in zmago ideje o samoupravnem komunizmu. Osnovna ideja te vrste komunizma na gospodarskem polju je bila želja, da podjetja ali gospodarske organizacije kot jih oni imenujejo, vzamejo vodstvo poslovanja v svoje roke in se ne režim ne njegova politika ne smeta mešati v samoupravo podjetij. Dovoljeni so samo tisti posegi, ki jih predvidevajo zakoni. Nova gospodarska in družbena reforma je sprožila val zakonov odredb, predpisov in navodil ter resolucij, ki so vse ostale na papirju. Inflacija je zopet začela prevladovati v letih 1967-1968 m lani spravila dinar zopet na kant. Ker je kupna moč dinarja stalno padala, ni bilo seveda mogoče misliti na dosledno izvajanje reforme, kajti draginja je sproti uničevala vse, kar so poskusi reforme ustvarili dobrega. Med tem pamet v Jugoslaviji ni mirovala. Našli so se duhovi, ki so s prstom kazali na prave vire gospodarskih težav in svetovali tudi prava zdravila. Toda stebri in stebriči režima so sicer hvalili vse dobro le na koncu jezika^ v resnici pa delali po starem naprej. To je moralo sprožiti burne debate v partijskem vodstvu, česar tudi partijski vrhovi niso mogli zakriti. Zakulisne debate so pokazale, da so dejansko proti reformam vsi tisti, ki imajo koristi od sedanjega neurejenega stanja. To so v glavnem vodilni komunisti z juga države, dočim se komunisti s severa dežele upirajo. Bistvo spora jev tem: sever zagovarja pod geslom samoupravnega komunizma tak gospodarski postopek, ki bo ustvaril — seveda s primernimi žrtvami — solidno podlago za gospodarsko in družbeno reformo. Za postopek so izbrali ime: stablizacijski program. Bistvo programa tiči v tem, da je treba najpreje postaviti gospodarstvo tako, da bo dinar imel stalno kupno moč in kot posledico tudi stalno devizno vrednost. Pod stabilizacijskim načrtom je treba razumeti pot, ki naj pripelje dinar med stabilne valute na mednarodnem trgu. S tem bodo zvezane težave in žrtve, pa te je treba ljudem odkrito povedati in jim tudi razložiti žrtve, ki so potrebne za dosego tega cilja. Do tu so se tovariši med seboj še do določene mere sporazumeli. V teoriji govoriti o žrtvah pač ni težko, ko ic pa treba problem reševati praktično, se je vse takoj zataknilo. Žrtev noče namreč nihče prevzeti, vsakdo jih poriva na ramena svojega bližnjega (t. j. tovariša v sosedni republiki). Med najtežja vprašanja, zvezana z žrtvami, spada preusmeritev bremen finančne narave. Do sedaj je v praksi prevladalo stališče, da o tem odločuje federacija. Tam imajo Srbi glavno besedo. Ti so že poskrbeli, da so od federalne finančne politike dobili čim več “prednosti” (privilegijev, moopolov, investicij v gospodarske objekte itd.). Kar je ostalih krajev v Jugoslaviji, so kolikor toliko dobro odrezale “gospodarsko zaostale republike in pokrajine’’, Makedonija, Črna gora, Kosovo in deloma BiH. Hrvaška in Slovenija sta bili vseh 25 let prikrajšani. To je rodilo nezadovoljnost in prepire v partiji. Prišlo je do delnega kompromisa. Kar je bilo, je bilo in naj ne služi več kot kurivo za politične požare. V bodoče naj federacija ne prevzema poslov v gospodarstvu, to naj delajo republike, občine m podjetja. Izjemo naj delajo zopet gospodarsko zaostali kia-ji, toda ne drugi. To je pa zbilo dno nezadovoljnosti srbskih tovarišev. Vodilna plast srbskih komunistov, ki jo tvorijo srbska republiška vlada (srbski izvršni svet) in predsedstvo srbske republiške skupščine, je v skupni izjavi trdila kar naravnost, da predlog federalne vlade za ureditev obveznosti federacije ni uskladen z načeli, ki jih je sprejela prva konferenca Zveze komunistov Jugoslavije. Izjava se posebno jezi, da bi morala federacija še naprej skrbeti za financiranje izvoza ladij in tovarniške opreme, kar bi koristilo edino republiki Hrvatski. Jezi se tudi, da bi bile ukinjene vse dobrote od strani federacije, ki jih uživa srbsko kmetijstvo. S takim stališčem je torej kršeno načelo, da naj se federacija odmakne od posegov v finančno plat gospodarstva Iz Zagreba je takoj prišel odgovor. Je bil že preje na pol napovedan. Glasi se: Hrvatska ni imela pri prejšnjem sistemu nobene koristi, zato naj sedaj naknadno dobi par privilegijev, na primer financiranje izvoza ladij in tovarni- gim ne ugaja. To je človeško med ljudmi. Tudi tega ne trdim, da bi Daley lahko marsikdaj kaj boljšega naredil, kakor naredi. Z drugo besedo: vsem lahko malokdaj kdo ustreže, če sploh kdaj? Daley je tako priglasil svojo kandidaturo za mestnega župa-pana na demokratski listi. Da bo odobren, ni vprašanja. Nominacij ske volitve ga bodo odobrile kot kandidata za demokratsko stranko. Po vseh okoliščinah bi bilo soditi, da bo tudi v končnih volitvah aprila izvoljen za župana, in to petič, kar še ni doživel noben kandidat za župana v zgodovini našega mesta. Več o vsem tem še kdaj prihodnjič. Tako tudi o volitvah za ustavne spremembe v državni konstituciji naše illinoiske države. Vse je zanimivo, pa tudi potrebno kaj več pojasnil in raz lag o vsem. Čitateljem Ameriške Domovine iskren pozdrav! Zdravi bodite in dobro se imejte, kjerkoli kdo diha, in Boga zahvalimo vsi. da dihamo in živimo v svobodnem ozračju naše demokratične Amerike! R. * KAKO SE SUČE IN VRTI življenje v našem Chicagu? Povprečni prebivalec našega ‘‘Babilona” bi rekel: Ponavadi. Kaj vprašuješ? Radio, oddaje, televizija ti pripovedujejo sleherni dan, uro za uro, kaj se dogaja in godi pri nas. Tudi tisk, ki iz-, h a v vseh raznih številnih publikacijah, takih in takih, pripoveduje, vsako jutro, med dnevom in večerom, kaj se dogaja. Poročil, razmotrivanj, nasvetov, komentarjev, takih in takih, je vsak dan toliko, več kakor jih more javnost po užiti. Zato gre toliko važnih zadev mimo nas, mino naše pozornosti, ker jih je preveč. Zadev nekaj tu in tam dobrih — več pa seveda slabih, teh pa toliko, da jih povprečen človek s primerno povprečno izobrazbo ne more vseh pretehtati in sproti prebaviti. Nižji sloji z navadno nižjo izobrazbo, ti pa le občutijo posledice raznih dogodkov, razume jih pa malo med njimi. Skozi valove takega javnega, ne preveč pozornega razumevanja in zanimanja vozi zlasti politično življenje. V vodah mlačne pozornosti se pa navihanim politikarjem ugodnosti kar same ponujajo, in v takih vodah slednji ribe lovijo. To posebno ob volitvah. Tekmujejo demokrati in republikanci. Prvi so že več desetletij spredaj v našem “Babilonu”. Republikancem se sicer sline cedijo po ‘prvih mestih” in bi radi prišli po dolgem času v ospredja, a trde irske korenine jim tega ne puste. Sicer pa se po vsakem ‘političnem sejmu” nekako med seboj pobotajo in tu in tam dajo kak nižji položaj slednjim m valovi Michiganskega jezera pljuskajo in poljubljajo naprej “obrežja našega Babilona”, to seveda tako, kakor navihani po-litikarji odločujejo in ukazujejo. Tako se človeku vidi politično obnašanje in življenje v našem “Babilonu”, če na njega pogleda skozi bolj dobra in natančna očala. Seveda križ je to, da vsak nima dobrih, zanesljivih očal. Zato tako, kakor je. Kako bo zanaprej? S starih političnih cest in potov, komur ta služijo in koristijo, se nihče rad ne umakne. Kakor nam pripovedujejo dogodki in obnašanja y vsej zgodovini naše Amerike nekaterih “prapravnukov”, saksonskih, škotskih in vvelških pionirjev in pa “prapravnukov” irskih Patrikov, zna in bo šlo še nekaj časa tako. Seveda vsako stoletje in tisočletje se pa enkrat konča. Kako se bodo končala vsa politična in druga mešanja v našem “Babilonu” in naših ZDA, to bodo povedali rezultati topilnic, v katerih prekuhavajo in pretapljajo razna plemena po integracijskih načrtih in iz katerih topilnic naj bi pri- šel neke “nove vrste” Amerika-nec. Kako se bo to posrečilo, to bosta povedala čas in bodočnost. Če ob takem premišljevanju gledam v tako novo bodočnost in ob takih mislih srečujem našo mladino (ni vsa taka, veliko je dobre), kako se obnaša, kako se snaži, kako oblači, kaj počenja, mi zmanjka besed, ki naj bi jih izrazil o tem ... V spomin mi stopa, kar mi je pred kakimi 25 leti povedal dober slovenski mož, kako se je v dnevih t r p 1 j en j a med zadnjo svetovno vojno in revolucijo izrazil pokojni pisatelj župnik Frančišek Finžgar, ko so ga nekateri vpraševali, zakaj vse ta ko? Pa je baje odgovoril: “Bog je urezal v teh naših dneh tako palico in v takem grmu, da se prilega na vsak hrbet. ..” Dobro je povedal, ddbro zadel. Vsakemu narodu in ljudstvu se to dogodi na en ali drug način, kjer se ne živi prav, širijo krivice in pohujševanja. Kakšno plačilo naj pričakujemo za vse, kar se godi dandanes po naših velemestih in drugod, ko se vsepovsod ruši morala, pohujšuje, dela krivice itd. Vsak, ki še ni izgubil zaupanja v Boga, ve odgovor. Drugi ga bodo pa našli, ko bodo s svojim drvenjem privozili pred tistega “carinarja”, ki določa za take slučaje “carine” za posameznike in narode. Pretrdo sojeno? Da bi le bilo! * O CEM SE BO NAJVEČ CULO prihodnje tedne v našem Chicagu? O čem drugem kakor pa o politiki. Tik pred božičem je odgovoril na tisočera in tisočera vprašanja, s katerimi so ga obsipavali Chicažani, župan Richard Daley. Kaj je odgovori? To, da se počuti kot mlad “irski fant”, ter da je še vedno zmožen, da vodi, ali če hočete “ko-čira” županski voz našega mesta. Daley, tak ali tak. Naj gleda kdo nan j kakor hoče. Je pa mož trdne odločnosti in volje. Štirikrat je bil že izvoljen za župana mesta Chicaga. Župana volimo vsaka štiri leta. In 16 let župani ti takemu “Babilonu”, kakor je naš Chicago, tudi ni kar tako. Richard Daley je to zmogel. Težko, če bi ga v sposobnosti v takih političnih težkočah prekosil kak nekdanji rimski cesar. Se šališ, bo kdo rekel. Prav nič. Naš sedanji Chicago ima mnogo več vseh vrst gospodarskih, političnih, socialnih, posebno pa rasnih sitnosti in težav, kakor jih je imel kdaj Rim v svoji zgodovini. In obladovati take sitnosti ni kaka “ribenška šala”, verjemi mi to, kdor hoče, če ne, prav tako dobro. Treba je imeti kaj trdo kožo na takem položaju, na kakršnem je naš Richard Daley. Ne trdim pa s tem, da Daley nikdar ne napravi v kakih odločbah, takih ali takih, kakega takega koraka, ki mno- S seje društva Ribnica št. 12 ADZ gaj te k boljšemu uspehu tega dela. Samo kratka pojasnila bodo dala mesto vašim otrokom v tej knjigi, katera bo v resnici dokaz našega velikega napredka. Slovenska hvala! Maks Simončič Voinovich predlaga različne davke na nepremičnine CLEVELAND, O. — Državni poslanec Ohia za 53. okrožje, ki obsega dober del severovzhodnega področja Clevelanda in Euclid, je izdelal načrt za davčno reformo na nepremičnine. Dopolnilo, ki ga bo predložil državni skupščini, predvideva 32% vrednosti za stanovanjske domove, 35'% za trgovinska poslopja, 40% za industrijske stavbe in zemljišča ter 25% za poljedelsko zemljo in zgradbe. G. V. Voinovich opozarja na dejstvo, da je bilo tako različno obdavčenje zemljišč in zgradb v Ohiu v splošni navadi in rabi Enotno in enako obdavčevanje je bilo uvedeno šele na temelju odločbe vrhovnega državnega sodišča v Park Investment razsodbi. CLEVELAND, O. Društvo je imelo 20. decembra letno sejo, na kateri se je članstvo zahvalilo odboru za njegovo delo v preteklem letu. Ponovno je izvolilo ves stari odbor za leto 1971. Predsednik je Josgph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland, Ohio 44110, tel. 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorniki Rudy Kozan, Ivan Cendol ter Frances Tavzel, za pregled vsi slovenski zdravniki. Seje ima društvo vsako 3. nedeljo v mesecu v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue, soba št. 2, ob 9.30 dopoldne. Zastopnik za delničarsko sejo SND na St. Clair Ave. je Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za SN Čitalnico Louis Mrhar, za SDD na Recher Avenue sta zastopnika Frances Modic in Joe Champa, za Dom ostarelih pa Frances Modic. V časopisih čitam poročila o delovanju odbora za ostarele in se vselej sprašujem, čemu so ta v angleščini? Saj, ko čitam imena darovalcev, so to sama sloi venska imena. Morda -nas je že sram, da smo slovenskega rodu. Mene ni prav nič? Pa brez zamere! Ko smo sejo končali, nam je sestra Frances Modic napravila sendviče, do pijače si je pa vsak sam pomagal. Če ni bil glažek zvrhan, si je bil vsak sam kriv! Ob koncu smo si voščili vesele prkznike ter srečno novo leto. Srečno in zdravo leto vsemu članstvu, prav posebno še bolnim bratom in sestram! Z bratskimi pozdravi! Joseph Ban, tajnik Obrnilo se mil je na boljše Vesti iz Slovenije Sv. Lenart v Slov. goricah Mariborsko podjetje “Alma” je v Sv. Lenartu odprlo proizvodno dvorano, ki je velika 700 kv. metrov. V njej bodo izdelovali polivinil-kloridne folije. Za lenarško občino, ki je v severovzhodni Slov eni ji med najbolj nerazvitimi območji, je to važna gospodarska pridobitev. Šmartno pri Litiji V okviru lesne industrije Litija je pričela obratovati tovarna za izdelavo pleksi-stekla. Doslej so morali to snov uvažati. Pleksi-plošče se uporabljajo v gradbeništvu za zasteklitev predelnih sten, balkonov, balkonskih vrat, raznih svetlobnih kupol, zlasti po bolnišnicah, v elektroindustriji pa za izdelavo sodobnih svetlobnih teles. Trebnje na Dolenjskem protestirale Občinski možje so najodločneje protestirali, ker petletni načrt cestnega sklada za Slovenijo ne predvideva niti enega kvadratnega metra asfalta za ceste v tej občini. Zahtevali so, ia se vnese v načrt asfaltiranje ceste skozi Mirensko dolino v Sevnico. Staršem slovenskih otrok, slovenski duhovššini STOCKTON, Calif. — Univerzitetni profesor dr. Edi Gobec se pripravlja na izdajo knjige o napredku Slovencev v tujini, katere ozadje je tudi zgodovina izseljeništva. Naša mladina, ki se je potom šolanja povzpela do svobodnih poklicev, naj javi svoje naslove na: Maks Simončič 1965 West Lucerne Ave. Stockton, Cal. 95203 Knjiga, katere rokopis je že v delu, potrebuje novih imen. To bo prava redkost, ponos nam samim in našemu malemu narodu, doma in v tujini. To ni prošnja, to je dolžnost. Tujina nas bo priznala, ko nas bo poznala. Starši, č. g. duhovniki! Ne prezrite te objave! Poma- BRIDGEPORT, Conn. — Rojaka Antona Lagojo, ki je več let dopisoval v Ameriško Domovini, je pred Božičem zadela možganska kap. Počasi se mu stanje boljša in upamo, da bo čisto okreval. , - G. Anton Lagoja je zaveden Slovenec, ki mu je naša narodna reč močno pri srcu. Ko je prišlo do trenj v svetokrižki fari, ga je to hudo prizadelo, posebno od takrat, ko je bil neposredno potegnjen v spor, ki ga sam ni hotel in se mu na vse načine skušal izogniti. Včasih se človeku, ki opazuje življenje, zdi, da bi se bilo mogoče sporu izogniti, če bi bila svetokrižka fara kot skupnost bolj polna Kristusove ponižnosti in pohlevnosti ter zlasti ljubezni do bližnjega. On sam je rekel: Kdor čast išče, jo bo izgubil. N. O. IZ NAŠIH VRŠI Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Ob priliki poravnave naročnine želim uredništvu in vsem bralcem Ameriške Domovine veliko sreče, zdravja in uspeha v tem začetem letu. Vas hvaležno in vljudno pozdravlja vsenaokrog Stanko Bric • Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo! Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino Ameriške Domovine. Obenem Vam želim dobrega zdravja in počutja, da bi še veliko let lahko izdajali ta priljubljeni list. Vas najlepše pozdravljam, Vaša dolgoletna naročnica Mrs. Albina Debevec ,pjjvici. On je oral, držal za plug ali brano, kar sta vlekla osel in pa — žena. Vsi trije so bili večkrat bolj lačni kot siti; k sreči nista imela družine. Kadar sta vprežena že omagovala, je robantil in klel nad njima. Radevolje je Tilen obljubil živalico, le prosil je prosto vstopnino k prireditvi. Kravico — skoro v naravni velikosti, so posodili stiški patri — beli menihi, kateri so jo .imeli za reklamo v mlekarni in mlečni prodajalni. Jezuščka mi je ponudil sodnik, dobri dr. F. Močnik, s katerim sva si bila zelo dobra. Z ženo sta vedno obiskovala tudi naše prireditve. Nista bila oblagodarjena z družinsko srečo, kar mi je večkrat potožil. Ker sem kot tajnik Hranilnice in posojilnice, katero je zelo vestno in spretno vodil župnik, imel tudi opravke na sodniji, sem imel v njem dobrega svetovalca. Tudi z ženko smo si bili dobri. Oba sta bila glasbeno visoko izobražena in sta krasno igrala vijolino; on je prosti čas uporabljal za slikanje v naravi. Župnik je za veliko kmetijo imel velikanski hlev, vedno vsaj po deset krav, da je z mlekom zalagal višenjsko gospodo, vse uradništvo in učiteljstvo v “mestu”, in še bližnje sosede okrog kolodvora. Vsi so vedeli, da dobivajo res pristno mleko, župnik je pa vedel, da ima solidne plačnike. In pa v novicah po “mestu” in fari smo bili. vedno na tekočem. Tako sta tudi sodnik in žena večkrat prišla na sprehod in po mleko. Ker jaz nisem v majhni kaplani ji imel lastnega gospodinjstva, sta mi mimogrede večkrat prinesla kaj “za priboljšek”, kot sta rekla: Ko sem jima omenil božično predstavo in da ne morem dobiti res primernega Jezuščka, sta mi kar ponudila: “Imamo v spalnici kot nalašč punčko s steklenimi očmi, katere se po želji premikajo.” Psa k pastirjem mi je obljubil župan, ki je bil lovec in oskrbnik graščinskih Auer-špergovih gozdov. (Dalje sledi) ■’ ' 'O" Predsednik Nixon podpira vloge z davčnimi odpisi WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon se je očitno ustrašil visokega števila brezposelnih in zato odredil, da dobijo podjetja, ki bi znova denar vložila v nove tovarne in opremo, možnost, da 20% svojega vloženega denarja odpišejo že prvo leto v davčnih napovedih. To bi pomenilo, da podjetje lahko v petih letih odpiše od davčne podlage vse, kar je vložilo v nove tovarniške objekte in tovarniško o-premo. To je izredno velika u-godnost za vsako podjetje, saj petino vseh vloženih stroškov lahko plača iz neobdavčenega letnega dobička. Podjetja bodo tako lahko bistveno zmanjšala davčne podlage. To ni nobena novotarija, je znana že desetletja, se pa ni zmeraj obnesla. Podjetniki vidijo seveda radi, da lahko vtaknejo velik del dobička za nove naprave in jim pri tem za tako porabljeni dobiček ni treba plačati nobenih davkov in doklad, toda na drugi sttrani se pojavlja vprašanje, ali bodo za blago, ki prihaja iz novih naprav, tudi dobili plačila zmožne kupce. To bo pri presoji, ali naj se spustijo v nove vloge, bolj merodajno kot dobrote zmanjšane davčne podlage. Kot je navada, so se proti Ni-xonovemu načrtu pojavili kritiki, posebno unije AFL-CIO so se močno razburile. Kaj bodo kritiki mogli povedati stvarnega, bo vidno iz zasliševanja interesentov, ki ga je federalni sodnik v Washingtonu napovedal za 21. januarja. ----—o----— V Osijeku rabijo mleko v prahu iz - Ljubljane OSIJEK, Hrvat. — Osijek je bil vsa leta po prvi svetovni vojni znan kot središče mlekarske NEKAJ JE SE OSTALO — Na Angleškem so nedavno odkrili v obalnem močvirju ostanke stare “vikinške” ladje. Slika kaže te ostanke, ki naj bi bili stari do 1500 tet. industrije, tam so pridelali največ sira in masla. Sedaj je režim tako “izvrstno” planiral, da je mesto z okolico vred ostalo brez svežega mleka. Potrošniki si morajo pomagati z mlekom v prahu, ki ga pa dobivajo iz — iz Ljubljane. Pravijo mu “alpsko mleko”, je baje poceni in dobre kakovosti. Zenske dobijo dek Iščemo snažilko Iščemo snažilko za stanovanjsko hišo, po enkrat na teden, ob ponedeljkih. Kličite PO 1-0478.- (10) Male Help Wanted Need all around body man in auto collision shop. Experienced. Clean shop. Good paying. 6808 Carnegie. 391-5565 (10) Moški dobijo delo Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 (x) MALI OGLASI Hiša naprodaj v Euclidu Lep bungalow, 2 spalnice, na Lloyd Rd. Se lahko razširi na drugem. Polna klet- Priključena garaža. Velik lep lot. Blizu E. 260 - fara sv. Viljema zidan duplex, 6-6, dve priključeni garaži, patio, sedem let star, v St. Williams fari. Dohodninski bungalow Pri E. 200 St. Hiša za dve družini, na novo dekorirana v spodnjih dvajsetih. UPS0N 499 E. 260 St. Realtor RE 1-1070 UMLS (10) Stanovanje v najem Pet lepih sob, zgoraj, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 451-7909 po 9.30 dopoldne. (10) Hišo prodajo Hišo z 2 garažama za eno veliko družino ali dve mali prodajo v fari Marije Vnebovzete. Kličite po 5- zvečer tel. 481-1114. -GO) Hiša naprodaj 4-sobna hiša se proda blizu E. 185 St. Cena po dogovoru. Kličite 481-2214. (9) Ženitna ponudba Blizu Toronta živeči Slovenec, star 37 let, z lastnim domom in stalno službo, želi spoznati pošteno dekle, Slovenko, Avstrijko ali Nemko v svrho ženitbe. Resne ponudbe s sliko poslati na Ameriško Domovino pod značko: “Dober mož”. (10) Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje s kopalnico in ogrevom oddajo- Kličite po 4. popoldne tel. 432-3193. (H) ČE KUPUJETE AVTO se prav gotovo oglasite pri JACKSHAW CHEVROLET INC. 543 E. 185 St. ali kličite 481-909« ter vprašajte za prijaznega rojaka MATI' LONČARJA, zanesljivega prodajalca in izšolanega avtomehanika. On vam bo pomagal do najboljšega kupa iz velike zaloge novih in rabljenih osebnih avtomobilov in tovornjakov. Lahko ga kličete na domu; 944-8575. E. 185 St. & Blvd. Naprodaj je fino 30 x 75 poslopje, lot 42 x 190. Pripravno za različne obrtnije. Zmerna cena. J. KNIFIC REALTY 481-9980 in "1 idiiM brtUoWfA -----:-—--U-------- ALEXANDRE DUMAS: Grof Monte Cristo In s temi besedami vzame iz žepa škatljico ter jo odpre, da se demant vnovič zalesketa pred Caderousseovimi očmi. “Pridi vendar pogledat, žena!” pravi Caderousse. “Demant?” pravi Carconte, vstane ter pride po stopnicah. “In kaj je s tem demantom?” “Ali nisi slišala, zena?” pravi Caderousse. “To je demant, katerega je zapustil dobri mladenič svojemu očetu, svojim trem prijateljem, namreč Fernandu, Danglarsu in meni, pa svoji nevesti Mercedi. Ta demant je vreden petdeset tisoč frankov ” “Kakšna krasota!” pravi ona. “Petina te vsote je torej najina?” vpraša Caderousse. “]3aI prijatelj” odvrne Dantes, “in četrtina onega dela, ki ga je imel dobiti Dantesov oče, kajti menim, da imam pravico, razdeliti ga med vas štiri.” “In zakaj med štiri? praša Carconte. “Ker so to štirje Edmondovi prijatelji.” “Izdajice niso prijatelji!” zamrmra žena. “Dobro si premisli, Gaspard!” pravi. “Moj sklep, je gotov”, pravi Caderousse. Carconte vzdihne in vstopi v svojo sobo. In nato se čujejo njeni koraki, dokler ne pride do svojega: naslonjača, v katerega omahne čisto onemogla. “Kakšen je vaš sklep?” vpraša abbe. “Vse vam hočem povedati,” odvrne krčmar. “Mislim, da je to res najboljše, kar morete storiti, ne morda, ker sem radoveden in bi rad vedel to, česar mi ne marate povedati, ampak ker mi s tem lahko pomagate, da izvršim po-sjednjo voljo vašega prijatelja v' njegovem Smislu.” “Upam, da se to zgodi,” pravi Caderousse. In lica mu zažarijo upanja ih poželjivosti. “Jaz poslušam,” pravi abbe. “Čakajte,” odvrne Caderousse, “lahko bi naju prekinil kdo na najbolj zanimivem mestu, in to bi bilo vsekakor neprijetno; sicer tudi ni nikomur treba vedeti, da ste prišli v to krčmo.” VI. Dogodki v času Dantesovega jetništva “fTed vsem,” pravi Caderousse, “vas moram prositi, gospod, da mi obljubite jedno.” “Kaj?” vpraša abbe. “Da nikdar, in če izrabite mojo povest ali ne, ne izve nihče, da ste stvari, katere bodete slišali danes, izvedeli od mene, kajti ljudje, o katerih mi je govoriti, so bogati in mogočni, in če se me dotaknejo le s koncem svojega prsta, me upognejo kakor travnato bilko.” “Bodice brez skrbi, prijatelj,” pravi abbe; “duhovnik sem, in skrivnost izpovedi ostane gotovo v mojem srcu. Pomnite, da je najin jedini namen ta, da izvršiva poslednjo voljo svojega prijatelja tako, kakor je primerni. Govorite b|rez strahu, toda tudi brez sovraštva; povejte mi resnico, čisto resnico. Oseb, o katerih imate govoriti, ne poznam in jih najbrže tudi ne spoznam. Sicer pa nisem Francoz, ampak Italijan; Bogu služim in ne ljudem in vrniti se hočem v samostan, katerega sem zapustil, samo, da uslišim poslednjo prošnjo umirajočega.” To zagotovilo Caderoussea precej pomiri. “Prav,” pravi, “v tem slučaju hočem storiti celo več, kakor ste zahtevali. Pomagati vam hočem, da spoznate prijatelja, katera je smatral Dantes za odkritosrčna.” “Pričujva z njegovim očetom, če vam je prav,” pravi abbe. “Edmond je govoril z menoj mnogokrat o starcu, ki ga je ljubil neizmerno.” “Povest je žalostna,” odvrne Caderousse, maj a je z rameni. “Začetek najbrže poznate?” “Da,” pravi abbe, “Edmond mi je povedal vse, kar se je Zgodilo do onega hipa, ko so prišli ponj v majhno marseille-sko krčmo in so ga odvedli v zapor.” “O moj Bog, da. Vse'še vidim pred seboj, kakor bi bilo to danes.” “Ali ni bilo to baš ob njegovi zaročni gostiji?” “Da, in gostija, ki se je pričela tako veselo, se je končala tako žalostno. Vstopil je policijski komisar s štirimi oboroženimi možmi, in odvedli so Dantesa v zapor.” “Tako daleč mi je, povest znana, gospod,” pravi duhovnik. “Izza tega dogodka je bilo Dan-tesu samemu neznano vse, kar se ni tikalo izključno njegove osebe, kajti izmed peterih oseb, katere sem vam imenoval, ni videl nobene več, in tudi izvedeti ni mogel o njih čisto ničesar. “Ko so Dantesa odvedli, je hitel gospod Morrel poizvedovat, kaj je z njim; toda vesti, ki nam jih je donesel, so bile zelo žalostne. Starec se je vrnil domov, slekel in spravil svojo svatovsko obleko, hodil cel dan fpo sobi gorindol in ni legel v posteljo niti zvečer, kajti slišal sem ga vso noč, da je hodil po sobi. Jaz sam — to moram povedati — tudi nisem mogel spati. Bolečina tega ubogega moža mi je vzbujala toliko sočutja in vsak njegov korak je bil mojemu srcu tako težak, kakor da je stopil na moje prsi. “Drugo jutro je prišla v Marseille Mercedes, da bi prosila gospoda Villeforta pokroviteljstva; opravila ni ničesar. Zajedno je šla obiskat tudi ubogega starca; vide, kako ves pobit molči in da izza žalostnega dogodka ni nič spal in ničesar jedel, ga je hotela vzeti s seboj, da bi mu lažje stregla; toda prosila ga je zastonj. ‘Ne,’ je rekel, ‘svojega stanovanja ne zapustim, kajti moj ubogi sin me ljubi nad vse, in ko se vrne iz ječe, pride najprej k meni. Kai poreče potem, če ne bodem pripravljen za njegov vsprejem?’ NAROČITE Sl DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI “Da, da,” pravi Caderousse, “in to sem rekel že jaz. Nagraditi izdajo, morebiti celo zločin, to je oskrunitev, skoro bi rekel sakrilegij.” “Tako sta hotela,” pravi abbe mirno in vtakne demant zopet v žep. “Dajta mi zdaj naslove Edmondovih prijateljev, da izvršim njegovo poslednjo voljo.” Velike znojne kaplje zdrknejo po Caderousseovem čelu. Abbe vstane, gre proti vratom, pogleda po svojem konju in se vrne. Mož in žena se spogledata z nepopisljivim izrazom. “Demant bi bil samo najin,” pravi Caderousse. "Misliš?” odgovori žena. “Duhovnik naju pač ne vara.” “Stori, kar hočeš,” pravi žena, “jaz se nočem mešati v to stvar.” In po teh besedah odide po stopnicah. Mrzlica jo je tresla Se vedno, in kljub silni vročini so klopotali njeni zobje vsied mraza- Vrh stopnic obstane še za trenotek. CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY NEWSSTAND Open 7 days weekly. 18th & Paulina. Good net return. Nr. St. /dalbert’s Church. $600. By Owner. 268-2343 (8) REAL ESTATE FOR SALE HINSDALE Low maintenance. 2 bdrms. Walk to trains. Newly dec. Cent, air cond. $23,900. By appt. Call owner. 323-5861 ,_____________________(8) OPEN HOUSE SUN. 1-5 P.M. Owner. Bogan area. De luxe 3 bdrm., baths, air cond. 6 yrs. old. Mid $30’s. Immed. occpy. 8318 S. Kedvale. 767-0207 HOMEWOOD — BY OWNER Brk. frame bi-level. 3 bdrm., 2 baths, fam. rm. w-bar, 2 car gar. best schl. district. 1222 Hickory rd. SY 8-3207 MOBILE HOME OPEN HSE. SAT, & SUN. , Noon — 7 P.M. — 1966 Buddy 12x80’, 2 bdrms., Ige. liv. rm., front, kit. w- din. area., Ige. bath, plenty cab. & closets. A.C. $6,000. Can etay. Owner. 597-0425 In krčmar odide h hišnim vratom ter jih zapre in zapahne zaradi večje varnosti z nočnim zapahom. Med tem si izbere abbe prostor, na katerem je sedel lahko čisto komodno in poslušal povest. Bilo je to v kotu, kjer je sedel v senci, dočim je padala na pripovedovalcev© obličje polna solnčna luč. Sedel je s pobešeno glavo in s krčevito sklenjenimi rokami ter bil pripravljen, poslušati z največjo pazljivostjo. ^Caderousse sede predenj na pEučico. “Pomni, da nisem jaz vzrok tega,” pravi tresoči se glas Car-contin, kakor da je videla skozi strop, kaj se ima zgoditi.” “Prav, prav,” pravi Cade-rbusse- “Bodi brez skrbij, za vse sem odgovoren jaz.” In nato prične. CHICAGO, ILL. FEMALE HELP NURSES - L.P.N. For charge position in home for aged with infirmary. Permanent. Days & P.M. Salary commensurate with experience and education. Call Mrs. Adams 561-3950 (9) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER 2 in family. No cleaning, no windows, no laundry. Excellent transportation. Own rm. & board + $70, 5-6 days. BU 1-0957 (8) MOTHERS HELPER To live in S. sub. home. Own room, board + $15 wk. Prefer middle aged widow or pensioner who can be companion. 233-8468 CHILD CARE — Pleasant woman, care for 2 child. Room, board and small salary. In good S.W. Chgo. home. Personal ref. 471-1247 CHILD CARE — 5 days. Mon-Fri. 7:30 — 5 P.M. Strathmore area. Must have own transportation. Aft. 5 P.M. 54L3765 HOUSEKEEPER — CHILD CARE To live in So. West sub. home of Dr. Care for 3 small children. Rm. + Board -f $50 wk. 288-0307 & 246-5837 NIČ NOVEGA POD SONCEM! — Tako so trdili že stari Rimljani in brez dvoma na temelju skušnje. Slika kaže zastopnico “.borbe za ženske pravice” v Washingtonu, D.C., leta 1915. . DEŽ JU NI ZADRŽAL — Mamica in hčerka gresta pod dežnikom v Tokiu v svetišče Meiji molit za zdravje in srečo. • . , ■ KRAJ GOVORA “NA GORI” — Slika kaže mesto “Na pori”, od koder je Jezus govoril zbrani množici. Kraj je nad Genezareškim jezerom pri Tabghi v Izraelu.