MOSTOVI 1998/XXXII 67
pripiše zasluge za to, da je svojega naročnika
tudi izobrazil - dvignil ga je z ravni povpreč¬
nosti na raven zavedanja. Prej je delal »tako
kot vsi drugi«, sedaj pa »se zaveda, kaj dela in
zakaj dela prav tako«.
Razvoj zavesti pri človeku ima veliko dalj¬
šo pot, kot si mislimo. Prav tako dolga je pot
do ozaveščanja naročnikov. Če se danes s tem
ukvarja pet odstotkov prevajalcev (menim, da
je tako), in se jih bo v prihodnjih petih letih
ukvaijalo deset odstotkov, bomo šele leta
2020 prišli do stopnje, na kateri so že danes
naročniki prevodov v razvitih državah. Seveda
če naše vstopanje v Evropsko unijo ne bo Za¬
vrlo tega razvoja, čeprav bi ga moralo, po vsej
logiki, celo pospešiti.
Vzgoja naročnika prevoda pa ne učinkuje
le na naročnika, ampak tudi na prevajalca.
Nihče ne ve, koliko samozavestnih prevajal¬
cev živi med nami, ki se radi pohvalijo, da ne
slišijo prav nobenih pripomb glede svojih pre¬
vodov. Ti se ne zavedajo, da imajo srečo, ker
poslujejo z neozaveščenimi naročniki in s
končnimi prejemniki besedil, ki poznajo Slo¬
venijo in dopuščajo napake, kakršnih kdo
drug ne bi dopustil. Prevajalci menijo, da so
dobri zato, ker ni reklamacij, a se motijo. Od¬
sotnost reklamacij še ne pomeni, daje bil pre¬
vod kakovosten, saj je zanjo lahko kup razlo¬
gov; prevajalec si pač izbere tistega, ki mu je
najbolj pogodu.
Vzgoja naročnikov prevodov ni samo stvar
prevajalcev, ampak stvar splošnega ozavešča¬
nja v družbi. Če bodo dobri prevajalci k temu
procesu kaj prispevali, potem naj vedo, da de¬
lajo v korist vse stroke, ne le zase. Njihov trud
bo z leti bogato poplačan, večina med njimi
pa sploh ne bo vedela, da so bili začetniki tega
ozaveščanja.
Stanko Klinar
Lidija Šega: Veliki moderni poslovni slovar,
angleško-slovenski
Povzetek
Na jesen leta 1997 je Cankarjeva založba v Ljubljani izdala Veliki moderni poslovni slovar, an¬
gleško-slovenski, z obvestilom, da slovar obsega več kot 80.000 gesel na 960 straneh in da stane
24.780 SIT.
Summary
Lidija Šega's A COMPREHENSIVE MODERN BUSINESS DICTIONARY, English-Slovene/
Veliki moderni poslovni slovar, angleško-slovenski (Cankarjeva založba Publishing House,
Ljubljana, 1997, 960 pages, 80,000 entries), the first serious attempt at providing an English-
Slovene business dictionary, is an exhaustive handbook on the respective vocabulary, meeting
more than the basic demands of business people, as it also offers ample information on busi-
ness-borderline topics. Slovene technical neologisms, insofar as they are needed, are the result
of the joint effort of linguistic and technical experts. Well-organized, voluminous and reliable
(the fruit of ten years' work), the dictionary ranks with the finest achievements of Slovene lexi-
cography generally.
68 MOSTOVI 1998/XXXII
Kar so v Cankarjevi založbi zapisali o slo¬
varju na reklamnem letaku, je čudovito res: da
je »moderen«, »pregleden«, »uporaben«,
»obsežen«. Da je »iz prakse za prakso«. Da
naj poskusimo biti toliko bolj (nacionalno) ve¬
seli, ker ne gre za prevod ali priredbo slovarja
tuje založbe, torej za posvojitev ali rejništvo,
marveč za izvirno slovensko materinstvo, plod
desetletne slovarske nosečnosti. In daje to pr¬
vo tovrstno obsežnejše delo pri nas. Vse je res.
Zapisali so tudi, daje »popoln«. To besedo pa
bi kazalo uporabljati malo varčneje. Saj veste,
»kdor je med vami brez greha, naj prvi vrže
kamen ...« (Potem pa nobeden ne vrže kam¬
na.) Popolni v dobesednem pomenu torej ne
mi ne naši izdelki nis(m)o kar tako hitro. Res
pa je slovar v svoji zvrsti »najpopolnejši«, kot
nas prepričuje druga stran letaka. Presežnik se
dejanskemu stanju idealno prilega.
Dodal bi, po svojih opažanjih, da se slovar
odlikuje po izredni sistematičnosti (disciplini¬
rani obdelavi po sprejetem vzorcu od začetka
do konca), po veliki ustvarjalni ljubezni do
materinščine (poslovenitve, ob botrstvu Mi¬
lojke Mansoor, segajo do zadnjih možnih me¬
ja), po do oči prijaznem tisku in nagli razvid¬
nosti zapisa, hkrati tudi brezhibnem zapisu,
saj vsebinskih in tiskovnih napak skoraj ni
mogoče zaslediti, po izrednem obsegu (doma¬
la tisoč strani, tako daje komaj mogoče verje¬
ti, daje delo zmogel en sam človek - nastaja¬
nje slovarja je opisano v avtoričini spremni
besedi), po impresivni bibliografiji (»uporab¬
ljeni viri«, str. 17-21), na katero je oprt, po
trezni urejenosti in domiselni naslovnici. Z le¬
potnega in uporabnostnega vidika na slovarju
ne vidim sence. (Torej niso domiselni in disci¬
plinirani samo v germanskem, anglo-ameriš-
kem in latinskem svetu! Sicer pa, ali je o Slo¬
vencih kdaj kdo slabo mislil? Samo priložno¬
sti je manjkalo, da bi se izkazali!)
Upam si zato trditi, da smo dobili eno te¬
meljnih del slovenskega slovaropisja. Trditev
moram seveda omejiti s pridržkom, da bodo
zadnjo besedo o uporabnosti in zanesljivosti
poslovnega slovaija pač rekli poslovneži. Ti
bodo ugotovili, koliko so gesla »popolna« in
ali so prevedki sprejemljivi. Toda naj takoj za¬
gotovim načelno poslanstvo kateregakoli slo¬
varja: slovar dela jezikovni red, v izrazje vna¬
ša določnost in rešitve predlaga v splošno
sprejemljivost. Tudi za naš slovar bo torej ve¬
ljalo: če se uporabnikom kaka rešitev prvi hip
ne bo zdela idealna, jo bodo sčasoma sprejeli
zaradi avtoritete slovarja in jo pomagali v jav¬
nosti uveljaviti. Poslovni jezik se bo povzpel
na višjo stopnjo kultiviranosti. Da so besede,
po Shakespearu, »poor beggars« in zlepa ne
povedo tistega, kar človeku najbolj na duši le¬
ži, je stara stvar. Toda pomen besed in fraz je
arbitraren. Tudi če beseda ali fraza po svojem
izvoru ne pomeni ravno »tistega«, ji »tisti«
(zaželeni, novi) pomen vsilimo. Beseda torej
ta pomen pridobi. V tem pogledu se bo vred¬
nost slovarja pokazala (šele) nekoč v prihod¬
nosti. Tedaj bodo morebitne neuporabne ali
zgrešene rešitve same odpadle kot suho listje.
Če bo tako, bo potrebna pač revidirana izdaja.
Toda zdaj je mogoče zanesljivo reči: avtorica
stoji z obema nogama trdno v praksi. Tisti
praksi, ki ji je posvetila življenje. Videti je, da
si je je s svojo odzivno in akumulativno na¬
ravnanostjo nabrala za zanesljivo avtoriteto.
Negospodarstvenikom glede urejenosti in
uporabnosti slovarja ostane samo drugo in
tretjerazredno paberkovanje, ki ne posega v
jedro stvari, ne dopolnjuje in ne spodkopava
glavnine pridelka. Predvsem se veselimo širo-
kosrčnosti slovarja: ne ustavlja se strogo na
meji poslovnosti, pogosto to mejo prestopa in
sprejema pod streho splošno besedišče, zato je
nadvse dragocen za slehernega slovenskega
razumnika, ki se spoprijema z angleško-slo-
venskimi vprašanji.
Stroge ločnice med poslovnimi in nepo¬
slovnimi izrazi že tako ni mogoče točno po¬
tegniti. Verjetno fraza drop a letter into the
postbox (z edinim prevedkom »vreči pismo v
nabiralnik«) ni posebno strupeno poslovna,
najbrž tudi ne nervous breakdown (»živčni
MOSTOVI 1998/XXXII 69
zlom«), četudi je ta v neki strokovnosti brez
dvoma doma. Področne oznake za poslovnost
ali strokovnost (s kraticami AGR(onomija),
BANČ(ništvo), EKON(omija), TEH(nika)
itd.) so naštete na notranji strani naslovne
platnice in na strani 14, vendar zdravstva/me¬
dicine tam ni. Nervous breakdown je vseeno v
slovarju, vendar, enako kot drop a letter itd.,
brez področne oznake. (V slovaiju navedeni
register področnih oznak mu pač ne ustreza,
niti DRUŽB(oslovje) ne.) Torej: namesto da
bomo slovaiju očitali, daje premalo poslovno
ali strokovno ozkosrčen, bomo raje rekli, daje
lepo, ker tudi splošnemu uporabniku razsvet¬
ljuje teren. Seveda v to smer ne gre prav daleč.
Morda včasih premalo. Pri fallen angel bi
(glede na širokosrčnost pri drop a letter in
nervous breakdown) rad videl, da ne bi bil oz¬
načen samo s FIN (finance) in pog. (pogovor¬
no) in opremljen samo s prevedkom »podjetje,
ki je zašlo v finančne težave«, pač pa da bi bil
na prvem mestu naveden biblični pomen s po¬
dročno oznako BIBL (te seveda v slovarju ni)
in s prevedkom »padli angel«, kajti iz tega bi
bil sijajno razviden preneseni pomen pri FIN
(»podjetje, ki ...«), opremljen s kvalifikator¬
jem pren. (preneseno, to kategorijo slovar
pozna, za prenesene/metaforične pomene ima
avtorica v spremni besedi veliko toplih besed
in v slovarskem delu tudi kar nekaj zadevnih
enot).
Včasih se zdi, da navedene področne ozna¬
ke niso potrebne ali pa so malo preozke. Ali je
potrebno, in ali je pravilno, da ima leather (za
edini pomen »usnje«) oznako KOM (komer¬
cialno poslovanje)? Po eni strani v glavnem
vemo, kaj je usnje in kam spada (najbrž bi ga
bilo primerno označiti kot surovino ali indu¬
strijski material, vendar take področne oznake
v slovarju ni), po drugi dvomimo, da bi bilo
vezano izključno na KOM. Torej gre v tem
primeru (in podobnih primerih) konec koncev
za vprašanje, ali si ne bi avtorica raje prihrani¬
la truda z zapisom področne oznake in bi te
oznake zapisovala predvsem tam, kjer usmer¬
jajo uporabnikovo pozornost na specializiran
pomen (kot je drugi, preneseni pomen pn fal¬
len angel), kjer oznaka podpira razumevanje
navedenega pomena/prevedka.
Podobno je pri mine. Ta ima v slovarju dva
prevedka: »1. EKON rudnik, 2. mina«. Pri pr¬
vem pomenu bi si upal soditi, daje rudnik ta¬
ko splošno znana (nespecializirana, nemetafo-
rična) stvar, da ožje oznake ne potrebuje, saj
je razumljiv brez nje, veijetno tudi prestopa
okvire EKON (ekonomija) (pravzaprav je
čudno, da je rudnik EKON, usnje pa KOM),
tako da bi oznake lahko izpustili. Če pa naj pr¬
vi pomen ohrani EKON, naj bi drugi dobil
VOJ (vojaško) ali OR (orožje). A ker je slovar
poslovni in ne vojaški, nima v seznamu na str.
14 oznake VOJ ali OR (in sploh nič vojaške¬
ga), zato tudi v geselskem gnezdu ne dopol¬
njuje drugega pomena s podpomeni pehotna
mina, podvodna mina itd., tako da se kaže
vprašanje, ali ne bi drugega prevedka sploh
izpustili, ker ne sodi v poslovni slovar (kot ne
sodi biblični pomen pri fallen angel, zato ga v
slovarju ni, in kot ne sodita drop a letter in
nervous breakdown, vendar v slovarju sta).
Ali pa ostanemo pri širokosrčnosti (in smo za
to, da ostane v slovarju skupaj z drop a letter
etc.) in priznamo, da uporabnost slovarja (in
konec koncev celo njegova usmeritev) zaradi
tega prav nič ne trpi (za splošnega uporabnika
še pridobi), ter raje priporočimo, da se pn fal¬
len angel doda še biblični pomen.
Glede strogosti usmeritve (prestopanja bre¬
gov poslovnosti) kaže torej slovar dvojno na¬
ravo. Večinoma se strogo drži »običajnega«
poslovnega izrazja, to velja za iztočnice in za
prevedke, in ostaja strog tudi pri metaforiki
(recimo pri fallen angel, kjer se odpove splo-
šnemu/vsakdanjemu/»neposlovnemu« pome¬
nu in ponudi samo specializirani poslovni
prevedek). Drugič je blag že pri iztočnici (re¬
cimo pri drop a letter, saj ta že sama po sebi
ni poslovna in ne more ponuditi »poslovnega«
prevedka). Strogo usmeritev kažeta tudi enga-
ge, engagement, kjer ne zvemo nič o »zaročiti
70 MOSTOVI 1998/XXXII
se«, »zaroka«, in verjetno je tako prav, razen
če posumimo, da zaroka lahko pade pod
DRUŽB (medsebojni odnosi, str. 14) in bi s
tega vidika odsotnost prevoda »zaročiti se«,
»zaroka« označili kot primanjkljaj. Toda poto¬
laži nas širokosrčni, splošnopomenski bread z
najširšim, tudi popolnoma nekomercialnim
odtenkom prevoda »kruh«.
Hvalevredno je, daje v slovarju lepo števi¬
lo v samostalnike konvertiranih fraznih glago¬
lov tipa buyout, breakdown, breakthrough,
breakup, buildup (ta brez vojaškega pomena),
holdover, holdup, lockout, handout (ta, žal,
brez prevoda »izroček«), handover, setback,
layoff, layout, layover. Ti izrazi, narejeni po
nadvse produktivnem vzorcu, kažejo izredno
živost angleščine in hkrati parajo živce slo¬
venskim anglistom, saj težko dojamemo zad¬
nji odtenek pomena in tipično kontekstualiza-
cijo. Zato so ponazoritveni (stavčni) primeri
rabe, skupaj s prevodom teh primerov, več kot
dobrodošli. (Ponazoritveni primeri tipične
kontekstualizacije so seveda tudi v drugih ge¬
slih posebna odlika slovarja. So sicer bolj red¬
ki, a zapisani na mestih, kjer se zdi, da so za¬
res potrebni.) V seznamu tovrstnih tvorjenk
pogrešam dropout DRUŽB (»osip«; »učenci/
število učencev, ki predčasno zapustijo sred¬
njo šolo, je ne končajo«), fallout EKOL (»ra¬
dioaktivne padavine«, »radioaktivni prah«),
washout EKON DRUŽB (»neuspeh«, »fia-
sko«) in morda še katerega. Verjetno je prav,
da jih naš slovar zapisuje kot eno besedo (so
namreč zloženke in bi se lahko pisale z veza¬
jem, tako jih najdemo v Cowie & Mackin,
Oxford Dictionary of Current Idiomatic En-
glish, Volume 1: fall-out, drop-out), zakaj
zmeraj bolj uveljavljano pravilo je, opustiti
kar največ vezajev.
Tako gladko, pri vezajih, pa ne gre v zve¬
zah kot setting-up cost in brought in Capital.
Taka sta zapisa v slovarju, vendar sodim, da bi
moral biti drugi zapis brought-in Capital. Ve¬
zaj namreč kaže, da se prislovni členek (v na¬
šem primeru up, in) pomensko veže na spre¬
daj stoječi deležnik in z njim tvori pridevniško
zloženko, torej pomensko enoto. Ta zloženka
igra v naši samostalniški frazi prilastkovno
vlogo, in to je še dodaten razlog, da naj se za¬
piše vezaj, saj uporabnika tako vizualno opo¬
zori, katere besede skupaj tvorijo (zloženski)
prilastek. V drugem primeru bi in prvi hip
lahko imeli za predlog, ki se pomensko veže
na svoj samostalnik, to je v našem primeru
Capital, to pa bi docela zameglilo ali kar izni¬
čilo kakršenkoli pomen. Vezaj je torej tedaj,
ko pridevniška zloženka tipa setting-up in
brought-in opravlja prilastkovno vlogo, smi¬
seln in potreben. (Po analogiji z grown-up
children ali morda kar grownup children, ne
pa grown up children.)
V uvodu pravi avtorica, da nerada uporab¬
lja kazalke, ker ne mara, da bi uporabnik be¬
gal po slovarju od Poncija do Pilata, da bi kaj
opravil. (No, čisto tako ne pravi, smisel njenih
besed pa je tak.) Popolnoma brez beganja ne
gre. Recimo iztočnici brought in bought nave¬
deta uporabnika na bring in buy, in uporabnik
se na tihem vpraša, ali ne bi bilo vseeno, ali
bolje, če bi slovar tiste tri zadeve z brought
navedel kar pod iztočnico brought, ki je že za¬
pisana, namesto da gremo nazaj na bring.
Uporabnika morda zanima tudi, zakaj je
bought posebna iztočnica, ko mu slovar ponu¬
di le tri fraze v zvezi z njo, buying pa ni po¬
sebna iztočnica, četudi navaja slovar štiriind¬
vajset fraz v zvezi z njim. Ampak še enkrat
priznam: uporabnost zaradi tega ni niti naj¬
manj prizadeta. Pri kratici MDL preberem, da
je to »kr. za Moldovan leu«, zaradi česar grem
takoj iskat iztočnico Moldovan leu, a je ne
najdem. Moldovan leu je razložen pod iztoč¬
nico leu. Spet: uporabnost ne trpi, pojasnilo je
popolno, le malo po ovinku pridem do njega.
Nadvse dragocene so rešitve, ki jih ponuja
slovar v zvezi s tako kočljivimi besedami kot
nation, national, nationality, Citizen, citizens-
hip, civil. Žal ne ljubi funkcij kot sheriff in al-
derman, četudi se mayor-ja ne brani. Velika
marljivost in sistematičnost je očitna zlasti pri
MOSTOVI 1998/XXXII 71
sestavi zajetnih (»masivnih«) člankov tipa
Service, share, material, law (in toliko dru¬
gih); ti so na ljubo preglednosti dosledno ure¬
jeni po začrtanih notranjih zakonitostih (abe¬
cedni red fraz z iztočnico kot prvo besedo,
abecedni red fraz z iztočnico kot neprvo bese¬
do, abecedni red glagolskih povezav, abecedni
red predložnih povezav).
Tiskovnih napak, kot rečeno, (menda) ni.
(Seveda nisem prebral vseh 960 strani od za¬
četka do konca!) Pri minnow je zapisana šte¬
vilka 1, veijetno je ostala od nekega prejšnje¬
ga zapisa, ki seje ravnal po nekem prejšnjem
sistemu. Morda zbuja malo začudenja, vendar
uporabnosti ne moti. Najbrž tudi ni tiskovna
napaka.
Da ne bo nesporazuma: vse to tretjerazred¬
no paberkovanje, kije v jedru samo kolegialni
pogovor in ne zadeva niti promile promile slo-
varjevega volumna in urejenosti, slovarju ne
jemlje veljave. Ko se na koncu vprašamo, kdo
je poleg avtorice še zaslužen za to odlično de¬
lo, ne moremo mimo Andreja Novaka, ki je
ne samo ustanovil Center Oxford pri Cankar¬
jevi založbi, marveč je v tistem času tudi vodil
organizacijske slovarske nitke. Več o tem naj¬
demo v avtoričini spremni besedi, pa tudi o
tem, kako se je ekipa osula in je kmalu ostala
sama na bojišču. To pa zanjo nikakor ni po¬
menilo, da naj še ona vrže puško v koruzo.
Spodbujana od urednic založbe Ksenije Doli¬
nar in Mojce Hočevar, z redaktorskima po¬
močnikoma Naniko Holz in Jožetom Sekirni¬
kom in z naslonitvijo na že omenjeno sloveni¬
stično pomoč Milojke Mansoor je delo pripe¬
ljala do zmagovitega konca. Ko se bo dodobra
odpočila, bo začutila, da ji nekaj manjka. Ta¬
krat se bo vrgla na slovensko-angleški poslov¬
ni slovar, ki vsekakor ne bo samo sedanji an-
gleško-slovenski, obrnjen na glavo, marveč bo
vpeljal tipične in prepotrebne slovenske iztoč¬
nice (kratice, imena ustanov, uradov, podjetij
itd. itd. itd.). Tudi v tistem slovarju bodo ver¬
jetno dodali avtoričino biografijo (kot sojo tu
na 7. strani), in zakaj je ne bi, nič takega ni v
njenih nekaj malega več kot osemnajstih pom¬
ladih, da bi bilo treba prikriti. Najmanj to, da
je bila v letih 1991 in 1992 predsednica
DZTPS (Društva znanstvenih in tehniških
prevajalcev Slovenije), kar je sedanja biogra¬
fija brez potrebe zamolčala. Avtorica, ex-
predsednica, bo s svojim ugledom nedvomno
spodbudila prav ta svoj DZTPS za sozaložniš-
tvo pri tako potrebnih priročnikih, kot sta ta in
prihodnji slovar, da bi tako vsaj za člane
DZTPS in študente anglistike (prihodnje pre¬
vajalce!) napravil ceno bistveno dostopnejšo.
Slovar je seveda potrkal tudi na vest angli-
stičnega oddelka Filozofske fakultete v Ljub¬
ljani. Če naj bi bila univerza »iz naroda za na¬
rod« in ne le topla greda teorije o prevajanju
in siceršnje načelne akademskosti in »znans¬
tvenega turizma«, bi nemara naš slovar pri ne
čisto napoleonskih članih anglističnega oddel¬
ka vsaj za hip pričaral rahlo rdečico poklicne¬
ga sramu. Vendar seje večina imunološko ce¬
pila zoper »prenizko zbirateljsko strokovnost«
(strokovnost je v tem primeru treba razumeti
kot nedoseganje znanstvenosti) z odločitvijo,
da slovaija, naj bo še tako obsežen, izčrpen,
discipliniran, zgrajen na jeziko(slo)vnih do¬
sežkih, ni mogoče priznati kot podlago za po¬
delitev niti magistrskega naslova. (Alma ma¬
ter, ad »maiora« nata?)