TRST, sobota 10. novembra 1956 Leto XII. . Št. 255 (3493) DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37*338 *• 37J38S^ron?rf.Cnl *!” 11- natskl*k.u. so Pogajanja s švi-sair-® letalsko družbo »Swis-U ** dobavo letal «DC-6» tijij ?vazanje mož in mate-N’orvZ- ^Kje v Egipt. Un.V * zunanji minister tofi) le v parlamentu spo-Oorv. i- b° prvi kontingent Norv.-. h žet odpotoval iz ttjj, z letalom jutri zju- obrambni minister iiut-l® sporočil, da bo jutri Hm ^.ndpotovalo v Italijo 50 likov . 366 častnikov in vosa ' kl jih bo Danska dala Ho j5?P°lago. Ustavili se boli1 n sn° v Capodichino bli-lišču p|Ja v zbirnem sre- kun^sedaj je ponudilo svoje '»hU8;me trinajst držav, "Itnis rimi so Po|eg že omeli^ 8 tudi Jugoslavija, Belki*!! Ind°nezija. Vns m nadaljuje general '(iptL .v- Kairu razgovore z % Iai)ja 1 niso nikoli zgubili u-Mdli 'j da bodo ponovno za- niik av°’ ki se ie iztrga-IpaJ^Vemu nadzorstvu, in »o oa bodo uničili nje-.dvisnost. le je nadaljeval Naser, Hi j nikoli več britanska Silaka kolonija. Pri-Jltja '.smo umreti do zad-fev'0 rai8i kakor da bi našo ?5ka Ponovno podjarmila • • n, 88 država. Imperia-ht „ ? merili samo na E- ki P» na vse Arabce, ti’ slre p?sta!l neodvisna sila. Mj ^i Po svobodi in miru. ■ n?ngleško-francoski-izrael-S »pada je okrepil enot-jHill abcev. V zadnjih de-°Vi j .eh so stalno prihajali Joitj °«azi o arabski solidarna t,audova Arabija, Jor-).°d®lov ’n. Siriia so ponudile an.ie v vojni ob naši ‘oda mi smo jim sve-li i*k' i*.aj Počakajo, ker tre-i 1)6 — bil ugoden za cep-J haJ?asih sil. Toda te države % ™ nudile dragoceno po-Mt a- vVseh področjih. A-k1 b0rtCr?ave so se obvezale, 'Hej. o Prekinile dotok pe-AstJU držav, ki so i.as {ači a-. Zato so vojni huj-V hjoris’*jeni racionirati polh,, Soriva v svojiii drža-Gied a re»kcije, ki jo je v , hsfc: Povzročil francosao-bri- .4aI)a»\> » m • . »v _ ian,apad _ na Egipt, je Na- «Voini zločinci hodile”'3 izolirani na medil! ie ? ■ Področju. Njih na-„ v- v^ignil srd vseh naro-k^ednit6 s'° i‘h obsodile, livnih Eisenhower in !( ^lai S^a i'b pozvala, naj (V,5atn z napadom.« Naser • k' • izrekel priznanje lij/ože' ie «nudila pomoč jiJtVu mu egiptovskemu Va sv Proti dvema največ-itjlikai .tovnima državama.)) Uj *e ; Je obrekovalne vesti, Vbiti6 .nai"eraval Egipt u-'■ * 12 Združenih naro- i)iil EeiJ® Poudaril privrže-, »i „p,a tej «veliki miro-Organizaciji),_ ‘ži«vii tite Sueza, je Na- 4*1 ž*! // A „ 1 „A: : — JtUf °rganizaciji». lniljli kak('r so oni trdili, za- j.'1,»Angleži in Fran-k.M, kkvte*i zasesti prekop, i^obodo plovbe. Go- Vrj- A doseženim rezulta- !\°s.eh , 5y Eden je lahko Is „ -J * i..bi °^za dolgo dobo. Se- uspel blokirati to St°iilm 1 očistiti prekop ■ -,Sredstvi brez sode- Sue8a gi.Pta, po ozemlju N Ulj,.,- e prekop. Toda v0)i,he morajo večeti, da V', dot?10 tega nikoli do-I)k ost»!er bo en sam tuj t,Nji 81 na naših tleh.» V,6 Eo\6 zatem, da ni res, 5kt:}h, i!Pt zgubil bitko na ,. I® dodal: «2e 31. h'®m ukazal našim o) se umaknejo s Sji^io ^ina.ia in naj se razil ob 8 obrambnih polo-*vij »0)0 , knPU. Na ta na- lV ai n ahko onemogočili r»ttNra eiatrt nagleško-fran-ki 6 kega poveljstva, ha men bil zadr- ega ^ p,oclro<^u daleč od 1 irnVfe^0pa- ki Slav“ ^Perialistov-i Predsednik je zatem pouca-ril: ((Britanska in francoska vlada sta ravnali kot pravi vojni zločinci, ko sta sprožili krvav napad proti egiptovskemu ljudstvu. Prav zato so se ti zločinci znašli na mednarodnem področju osamljeni. Resnica je, da se je glas narodov dvignil proti podlemu napadu, katerega je Egipt postal žrtev«. Na koncu je Naser izrekel priznanje borbi prebivalstva v Port Saidu proti izredno nadmočnim silam in je dejal: »Vojaška bitka se je očitno zaključila, ostaja pa politična bitka in s ponosom izjavljamo imperialistom; Nadaljevali bomo borbo na vseh frontah in z vsemi sredstvi do odhoda poslednjega tujega vojaka z našega ozemlja. Ostali bomo budni do končne zmage«. Zatem je Naser izjavil, da ni res, da so napadalci um-č:li vsa egiptovska letala, ki so do včeraj sodelovala v bit. ki za Port Said. Pripomnil je, da je dal ukaz, naj se proti napadalnim letalom bori samo protiletalsko topništvo. Na letališčih so razmestili lesena letala, prava letala pa so spravili na varno. ((Izšli smo iz te bitke, ne da bi sovražnik dosegel svoj cilj«, je zaključil Naser. Tudi vrhovni poveljnik e-giptovskih sil general Amer je izjavil, da so egiptovske cete dobile ukaz, naj se u-maknejo s Sinajskega polotoka. Le dva poveljnika sta se rajši borila do skrajnosti in sta zadala Izraelcem velike izgube. Egiptovskim silam je uspelo tudi potopiti dve težki sovražni bojni ladji. Medtem se v Londonu in Parizu nadaljuje ugibanje, kje so egiptovska, letala. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je njegova vlada dobila vesti, da sn se egiptovska letala zatekla v Saudovo Arabijo. Dodal je, da je v Siriji večje število reakcijskih letal najnovejšega tipa, ki ne pripadajo sirski vojski. Izraelski funkcionarji obveščevalne službe pa trdijo, da dobiva Sirija sovjetska lovska letala «MIG» in da je tja prišlo tudi večje število sovjetskih tehnikov. Britanski parlamentarni podtajnik za letalstvo pa je zanikal vesti, da je v Sirijo prišlo «na tisoče« sovjetskih letal. Egiptovsko poslaništvo v Mos. kvi javlja, da je dobilo več sto brzojavk rezervnih sovjetskih častnikov in vojakov, ki se ponujajo kot prostovoljci v Egiptu. Število prijav stalno narašča. Sovjetski poslanik v Kairu pa se pogaja z egiptovskimi oblastmi za sovjetsko pomoč. Sovjetski tisk objavlja tudi vesti iz Pekinga, da je dva milijona Kitajcev podpisalo in poslalo Egipčanom solidarnostno poslanico. 250.000 Kitajcev pa je pripravljenih oditi v Egipt kot prostovoljci. Javil se je tudi bataljon maroških prostovoljcev, ki so včeraj v Kairu defilirali pred znanim voditeljem nekdanjega maroškega upora Abde' Krimom. Tudi iz Kartuma javljajo, da je od tam odpotovala v Kairo prva skupina prostovoljcev. Kot prostovoljca sta se javila tudi dva brata kralja Sauda. Mollet pojde v Washingfon WASHINGTON, 9. — Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je izjavil, da sedaj ni nobenih načrtov za sestanek med Eisenhowerjem, Molletom in Edenom v Wa-shingtonu. Zanikal je tudi, da je ameriška vlada sprejela vabilo švicarske vlade za konferenco petih, ki naj bi bila v Švici. Poudaril je, da a-meriška vlada ni še odgovorila na švicarsko vabilo, kakor tudi ni odgovorila na novo noto, ki jo je včeraj poslal sovjetski ministrski predsednik maršal Bulganin. V Parizu pa je Guy Mollet izjavil, da bo odpotoval v Washington, da razpravlja o Srednjem vzhodu z Eisenho-vverjem. V Londonu izjavljajo, da ni bil sprejet še noben sklep glede morebitnega potovanja Eaena v Washington. Toda ne izključujejo, da bo tudi on odpotoval v ZDA. Predstavnik je tudi izjavil, da Eisenhower ni do sedaj dobil od Naserja nobenega pisma, kakor od Ben Guriona. Pripomnil pa je, da je Naser govoril z ameriškim poslanikom v Kairu in da je o tem razgovoru poročal Eisenhower-ju. Ameriška vlada namerava odgovoriti po isti poti. Zatem je predstavnik ponovno poudaril, da «v sedanjem trenutku« ni Eisenhower sprejel predloga za konferenco na visoki ravni in tudi mu ni znan noben načrt o bližnji konferenci treh z Edenom m Molletom. Predstavnik je zatem sporočil, da so predsednik Eisen-hower in voditelji kongresa na svojem današnjem sestanku ((gledali več filmov, ki so jih vrteli na Madžarskem od prve študentovske demonstracije do novega prihoda sovjetskih čet na Madžarsko«. Pripomnil pa je. da so na sestanku govorili predvsem o Srednjem vzhodu, in je dejal, da je stališče ameriške vlade v glavnem sledeče; u-stavitev ognja v Egiptu, prihod sil Združenih narodov in izvedba resolucij OZN, ki naj postavijo temelj za trajni mir na Srednjem vzhodu. «Dokler ne bodo ti cilji doseženi, je pripomnil Hagerty, bodo ZDA vztrajno nadaljevale z napori v tej smeri«. Predsednik senatnega zunanjepolitičnega odbora senator Gnorge je izjavil, da se po rjegovem mnenju vprašanje Srednjega vzhoda lahko reši, arazen če mi ne napravimo kake velike napake«. tega, da bi bil mrtev. Splošno ] Ta stranka je postavila Franci-mnenje teh srednjih slojev je; * Jo na rob tretje svetovne voj- «Osovraženi Naser je dejansko zmagal že s tem, ker ni bil poražen«. Med samimi socialisti, ki zaslužijo najmanj vse one o- ne in konec koncev okrepila sovjetski vpliv v arabskem svetu. Mollet je danes govoril pro-vincijskim novinarjem v glav- čitke, ki so jih javno vrgli v nem o Alžiru, kjer bo poskr obraz angleški laburisti svo- bel »za enakopravnost vseh, jim konservativcem, pa je nastalo nezadovoljstvo, ki se izraža danes na pr. v nastopu bivšega ministra iz Blumove vlade Andreja Vienota, On je sporočil, da izstopa iz socialistične stranke, ker da Je danes nemogoče ostati v stranki, ki ni le zatajila obljube, ki jih je dala volivcem temveč tudi vso socialistično tradicijo in moralo in poskušala prikriti polom svoje alžirske politike s tem, da se je vrgla v vojno avanturo, ki jo je ves svet obsodil kot napadalno vojno. mož in žena« in s tem »ustvaril večno zvezo Alžira s Francijo«. O svojem napadu na Egipt ni govoril, pač pa ni pozabil omeniti »vzpostavljanja zaikona s silo« na Madžarskem. (Njegov prestiž je zelo zrahljan in vsi že razpravljajo o njegovem nasledniku, ki naj bi bil Mendes-France, ki pa potrebuje za sestavo nove vlade favno socialiste. Zato ne pride v poštev. Drugega pa je težko najti. Položaj je težaven in vsi se branijo. LONDON, 9. — Britanski podtajnik za odnose s Com-monwealthom Allan Noble je bil nocoj imenovan za ministra v Foreign Officeu name-stc Nuttinga, ki je odstopil, ATENE, 9. — Grški ministrski predsednik Karamanlis bo na zasedanju glavne skupščine OZN na čelu grške delegacije, ki bo predložila vlogo o pravici ciprskega ljudstva za samoodločbo. RIM, 9. — Predsednik ustavnega sodišča, ki je danes praznoval svojo 79-letnioo, je prejel mnogo čestitk. Brzojavno sta mu čestitala tudi predsednik republike in predsednik vlade. z draskoviCeve tiskovne konference Pojasnilo siališča vlade FLRJ do dogodkov na Madžarskem «Borba*: Jugoslavija je za nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav, vendar pa ne obravnava takih vprašanj abstraktno, brez zveze z realnimi posledicami takšnega ali drugačnega razvoja in obsoja vse napore, da bi se trpljenje v pravičnem uporu madžar* skega ljudstva izkoristilo za kombinacije, ki bi mogle ogroziti mir BEOGRAD, 9 — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič je na današnji tiskovni konferenci odgovoril na vrsto vprašanj o dogodkih v zvezi z napadom na Egipt in s položajem na Madžarskem. «Mislim, da je danes jasno, da so Združeni narodi odigrali ogromno vlogo z obsodbo napada na Bližnjem vzhodu in da so prispevali k temu, da se v teh težkih časih potrdi upanje sveta, da se s skupnimi akcijami miroljubnih držav lahko reši mir«, je izjavil Draškovič, na vprašanje, kako ocenjuje delo glavne skupščine Združenih narodov, ki se je sestala na pobudo Jugoslavije. »Sodimo, da je naloga Združenih narodov in vseh vlad, da se še dalje NEPREPRIČLJIVO EDENOVO OPRAVIČEVANJE bagdadske države sklepajo brez Anglije KdenoT «11 go »le 11 trenutek)* za reševanje vseh vprašanj na Srednjem vzhodu - Irak prekinil diplomatske odnose s Francijo LONDON, 9. Predsednik Nezadovoljstvo v Franciji PARIZ, 9. — Nemiri so se danes iz prestolnice prenesli v večja mesta v notranjosti države, medtem ko je v samem Parizu okrepljena policijska aktivnost preprečila nadaljnje požiganje in divjanje, ki so ga začeli fašisti od ((Francoske akcije«, na čelu katere je polkovnik Dela Ro-cque, ki je februarja leta 1937 poskušal v Franciji prevzeti oblast. V Lyonu, Stras-burgu in drugih mestih je bilo precej ranjenih in tudi o enem ali dveh mrtvih govorijo poročila, ki sta se pridružila včeraj padlemu komunistu v Parizu, ko je pomagal braniti redakcijo «Humanite» pred fašisti pod geslom «Faši. ženi ne bo prodrl!«. Po prekinitvi sovražnosti v Fgiptu pa se zdi, da ima Mollet več nasprotnikov kot prej. Predvsem so se iztreznili oni malomeščani, ki so mislili, da gre v resnici za policijsko akcijo brez hudih posledic. Sedaj so priča dolgih repov pred trgovinami, obsodil vsega svetovnega javnega mnenja in divjemu dviganju glave francoskega fašizma, ki je daleč od britanske vlade Eden je da' nes v spodnji zbornici izja' vil, ca je Velika Britanija pripravljena pustiti mesto na Srednjem vzhodu mednarodnim silam OZN, takoj ko bodo te lahko izpolnile svojo nalogo. Pripomnil je, da je t» njegove izjave francoska vlada že odobrila. Dejal je tudi, da poročilo, ki ga je glavni tajnik OZN predložil glavni skupščini, določa med crugim, da bi morala mednarodna policijska sila nadzorovati vce področje med Sueškim prekopom in mejno črto, ki je bila določena s sporazumom o izraelsko-arabskem premirju leta 1949. Eden je tudi izjavil, da bi morala ta sila po načrtu glavnega tajnika imeti nalogo vzdrževati red meč in po umiku neegiptovskih čet ter zagotoviti izvajanje resolucije od 2- novembra. Kakor je znano, zahteva ta resolucija ustavitev sovražnosti ter u-stavitev vseh premikov čet. Voditelj opozicije Gaitskell je vprašal, ali je britanska vlada pripravljena umakniti svoje čete iz Egipta brez pogojev. takoj ko bodo prispele mednarodne sile. Eden je odgovoril: «Cim prej bočo sile OZN dale zameno našim Četam, tem hitreje bomo lahko te čete umaknili.# Na vprašanje nekega poslanca, ali bi Velika Britanija prepustila mednarodnim silam uporabljanje angleških vojaških letališč na Cipru ali na Malti, je Eden odgovoril, da bo to zadevo proučil in da načelno ne bi bilo ugovorov proti temu. Eden je še izjavil, da sta Velika Britanija in Francija pristali, da pridejo vojaški opazovalci OZN v Port Saic, in da želi, da bi se čimprej začela pogajanja med generalom Burnsom ali njegovimi predstavniki in angleško-fran-coskim poveljstvom v Egiptu. Zatem je Eden sporočil, da sedaj spreminjajo razmestitev oboroženih pil v vzhodnem Sredozemlju. Več letal se bo vrnilo v Anglijo, ki pa se bodo v nekaj urah lahko spet vrnila. S področja Port Saida pa bodo umaknili enote padalcev in komandose in Tri reso/udje izgiasovane v sOZN Ameriška resolucija je dobila 53 glasov, italijanska 48, avstrijska, ki je zgolj človečanskega značajr, pa 67 Glavna I naj takoj ukine sleherno ak- NEW YORK, 9. ----- skupščina OZN ie zaključila I cijo proti madžarskemu pre- debato o Madžarski z izgla- bivalstvu, madžarske oblasti ’ " ” ' pa naj to olajšajo. Sovjetska zveza naj se ne vmešava v dobavljanje in razdeljevanje živil in zdravil Madžarski ter naj sodeluje z OZN in njenimi specializiranimi organizmi in z drugimi mednarodnimi organizacijami, kakor na primer z Mednarodnim rdečim križem. Resolucija poziva dalje Sovjetsko zvezo in madžarske oblasti, naj sodelujejo z glavnim tajnikom OZN in s predstavniki, ki jih bo on določil, za izvajanje omenjene dejavnosti. V zvezi z madžarskimi begunci pa poziva resolucija glavnega tajnika, naj pozove visokega komisarja OZN za begunce naj se posvetuje z drugimi državami glede pomoči tem beguncem, države članice pa poziva, naj prispevajo v ta namen, pred glasovanjem o resoluciji sovanjem treh resolucij. Najprej je glasovala o italijanski resoluciji, ki je bila predložena včeraj. Glasovali so za vsak paragraf posebej. Celotna resolucija je bila sprejeta z 48 glasovi proti 11 in 16 vzdržanim. Poleg držav Latinske Amerike in zahodnoevropskih držav (izvzemši Avstrijo, ki se je vzdržala), so za resolucijo glasovale; ZDA, Avstralija, Kanada, Nova Zelandija. Iran, Irak, Izrael, Laos. Pakistan, Filipini. Tailandija in Turčija. Proti resoluciji so glasovale; Sovjetska zveza in države Vzhodne Evrope ter Indija in Jugoslavija. Poleg Avstrije in Finske so se vzdržale skoraj vse azijske in arabske države. Ameriška resolucija je bila sprejeta s 53 glasovi proti 9 in 13 vzdržanim. Ta resolucija poziva sovjetsko vladoi je skupščina zavrnila predloge indonezijskega, indijskega in cejlonskega delegata, naj bi vnesli nekatere spremembe ter naj bi črtali sleherno o-menjanje političnega položaja in omejili resolucijo zgolj na človečansko plat. Jugoslovanski delegat je še prej izjavil, da bo glasoval za resolucijo, če se vnesejo predlagane spremembe. Končno je skupščina odobrila avstrijsko resolucijo s 67 glasovi in 8 vzdržanimi. Proti resoluciji ni glasoval noben delegat. Avstrijska resolucija zahteva takojšnjo akcijo vseh članov Zcuuženih narodov in jih poziva naj Madžarski nudijo obširno pomoč v živilih, zdravilih in oblačilih. Po končanem glasovanju je ameriški predstavnik sporočil da so ZDA dale na razpolago glavnemu tajniku za pomoč madžarskim beguncem 2 milijona dolarjev. Prihodnja seja skupščine bo v soboto jih zamenjali s pehoto. Na Cipru pa bo ostala rezervna pehota. Na koncu je Eden izjavil, da bo moralo priti do splošne rešitve vprašanj na Srednjem vzhodu, ki naj zajame vse države tamkajšnjega področja. Predstavnik Foreign Officea pa je izjavil, da bo treba o demafkacijskih črtah med Izraelom in arabskimi državami ponevno ivjspravljati v okviru splošne ureditve palestinskega vprašanja. Pripomnil je, ca se britanska vlada drži idej, ki jih je s tem v zvezi izrekel Eden novembra 1955. Tedaj j‘e Eden izjavil, da se Anglija zavzema za kompromisno rešitev med o-bema resolucijama OZN o razdelitvi Palestine in o določbah premirja. Predstavnik pa ni hotel dati nobene izjave v zvezi z govoricami o dobavljanju sovjetskih letal «Mig» in bombnikov Siriji in drugim arabskim čržavam. Zvečer pa je Eden govoril na večerji, ki jo je priredil londonski lord mayor. Ponovil je to. kar je že večkrat zatrjeval, da «bi bil danec ves Srednji vzhod v plamenih«, Je Anglija in Francija ne bi intervenirali. Eden je pripomnil, da je pripravljen ((sestati se s komer koli in kjer koli, da prispeva k rešitvi vtprašanja na Srednjem vzhodu in v Evropi«. Omenil je nato, ča je pred enim letom na večerji pri lordu mayorju opozoril o »novi nevarnosti zaradi vpliva orožja, ki prihaja iz držav onstran zavese«, in je dodal, da so «te besede tedaj bile resnične in eo pozneje dobile še bolj globok pomen«. V Egiptu sta Velika Britanija in Francija napravili «tisto kar Združeni narodi brez policij-ske sile ne bi bili mogli pravočasno napraviti«. Zatem je Eden dejal, ča sta bila na Madžarskem svoboda in narodni obstoj ljudstva poteptana «z najbolj brezusmi-ljenim zatiranjem«. «Priznati moramo dejstvo, je dejal E-den, da dokler re take stvari dogajajo, OZN zdaleč ne predstavlja tistega sistema svetovnega reda, kakršen bi mi zahodnjaki hoteli da bi bil.«- Eden je nato izjavil, da je švicarski predlog z.a konferenco petih »velikodušen in koristen«, da pa odgovor ni odvisen samo od njega pač pa tudi od drugih. Dodal je da je pripravljen iti tudi v Wa-shington z Molletom na sestanek z Eirenhovverjem. Ponovil je nato že znane obtožbe proti Egiptu in je dejal, da angleško-francoska akcija v Egiptu «ni bila za-že ie bil njen rezultat, da bodo «Združeni narodi raz-polagali s potrebno silo za zaščito miru in jamstvo za-kona» BAGDAD. 9. Bagdadski radio je sporočil, da so danes sporočili francoskemu veleposlaniku v Bagdadu o sklepu iraške vlade, da prekine diplomatske odnose s Francijo. Uradno poročilo javlja tudi, da je iraška vlada sklenila da se ne bo udeležila nobene seje bagdadskega pakta, na katen bo navzoč britanski predstavnik. Irak bo omejil svoje delovanje v okviru bag-daskega pakta samo na sestanke z drugimi tremi muslimanskimi člani tega zavezništva, ki so Iran, Turčija in Pakistan. Poročilo poudarja dalje, da je vlada sklenila prekiniti diplomatske odnose s Francijo kljub prenehanju sovražnost' v Egiptu in kljub korakom Velike Britanije, da se prilagodi zahtevi o umiku an-gleško-francoskih čet, zaradi tega, ker je Francija že dol- go časa delovala proti arabskim državam na način, da je preprečila dobre odnose z njimi. Na koncu pravi izjava, da bodo islamske države članice bagdadskega pakta nadaljevale napore, da se doseže mir na Srednjem vzhodu, spoštuje neodvisnost Egipta in interesi vseh arabskih držav. Toda Irak je mnenja, da je potrebno spričo sedanjega položaja sestajati se samo z islamskimi člani pakta in ne z Veliko Britanijo. Foreign Office je v zvezi s stališčem, ki so ga zavzele omenjene štiri države članice bagdadskega pakta, objavil izjavo, ki pravi, da britanska vlada razume, da so njene zaveznice v bagdadskem paktu zaskrbljene zaradi položaja na Srednjem vzhodu. Prepričana pa je, da je bila «edino sredstvo, da se prepreči splošen spopad na tem področju ločiti izraelske oborožene sile od egiptovskih«. «Britanska vlada zelo ceni pobudo iraške, iranske, pakistanske in turške vlade in njih individualna in skupna stališča so zelo prispevala k odločitvi o ustavitvi vojaških operacij v E-giptu.« Poročilo pravi dalje, da britanska vlada «zelo skrbno posluša nasvete štirih vlad o načrtu rešitve«, in dodaja, da so predlogi omenjenih držav v skladu z njenim stališčem. Britanska vlada je mnenja, da je prišel «ugoden trenutek za splošno rešitev vprašanj Srednjega vzhoda« in da bodo vse države članice bagdadskega pakta lahko imele dragoceno in konstruktivno vlogo pri tej rešitvi. Iraško poslaništvo v Londonu pa je popoldne objavilo izjavo, ki pravi, da se iraška vlada ne strinja z mnenjem britanske vlade, da je bila francosko-britanska intervencija v Egiptu «edino sredstvo za preprečitev splošnega spopada«. Izjava pripominja. da iraška vlada upa, da bo Velika Britanija spoštovala resolucijo OZN, ki zahteva takojšnji umik napadalnih čet iz Egipta. Danes je iraška vlada pozvala vse vlade in prebivalce arabskih držav, naj ostanejo enotni, m poudarja, da so i- raške sile pripravljene poma- ... __________________ gati Siriji in Jordaniji v pri-1 trjuje po mnenju Draškoviča meru napada. I njegovo veliko popularnost odločno zavzemajo za dokončno ustavitev sovražnosti, za uspešen in nezadržen umik o-boroženih sil napadalcev ,s tega področja«, je dejal Draškovič in dodal, da se je ((ponovno pokazalo, da se samo s pogajanji, spoštovanjem integritete, neodvisnosti in suverenosti zagotovi konstruktivna rešitev perečih vprašanj ir. pripelje svet v stanje medsebojnega razumnega sodelovanja in medsebojnega razumevanja«. Na vprašanje, zakaj je jugoslovanska vlada glasovala, da se sovjetski predlog postavi na red v Varnostnem svetu, je Draškovič odgovoril, da je Jugoslavija glasovala za predlog, ker napadalci ni-sc spoštovali sklepa Združe nih narodov. «Ne glede na to, kdo je postavil predlog, je izjavil Draškovič, je bilo nujno potrebno, da se poiščejo bolj učinkoviti ukrepi, da se i-apadalci prisilijo, da se u-klonejo volji Združenih narodov«. Na vprašanje, ali je napad Velike Britanije, Francije in Izraela vplival na odnose Jugoslavije s temi državami, je Draškovič izjavil, da jugoslovanska vlada upa, da se bodo to države držale sklepa Združenih narodov in da jugoslovanska vlada v skladu s svojo politiko ne želi poslabšati odnosov z omenjenimi državami. Branko Draškovič je nato obvestil novinarje, da je jugoslovanska vlada izjavila pripravljenost dati Združenim narodom na razpolago kontingent čet, če na to pristane egiptovska vlada in pod pogojem, da se vse oborožene sile napadalcev umaknejo iz Egipta. V zvezi s položajem na Madžarskem je Draškovič dejal, da je Jugoslavija kot soseda Madžarske in kot socialistična država zainteresirana za stabilnost miru v tem delu sveta in za napredek socialistične Madžarske. V skladu s tem jugoslovanska vlada tudi ocenjuje stanje na Madžar, skem. »Komentar zunanjepolitičnega urednika Tanjuga od 4. novembra odgovarja stališču jugoslovanske vlade«, je poudaril Draškovič. Dalje je Draškovič izjavil, da bi politika aktivne koeksistence propadla, če bi se države usmerile na vojno, ker so prav zadnji dogodki pokazali, da je to edina politika, ki lahke zagotovi mir. Ponovna izvolitev Eisenho-werja za predsednika ZDA po- Segni za umirjenejši italijanske delegacije nastop v OZN Protisovjetska zaletavost italijanske diplomacije ne more prinašati koristi • V nedeljo deželne volitve v tridentinski in južnotirolski deželi (Od našega dopisnika) RIM, 9. — Jutri odpotuje italijanska delegacija na zasedanje glavne skupščine OZN v New Yorku. Pred odhodom delegacije se je hotel predsednik vlade Segni pogovoriti z zunanjim ministrom Martinom o smernicah dela te delegacije na zasedanju. V razgovoru, ki ga je imel z Martinom, je Segni pokazal nekaj več realističnega čuta kot zunanji minister ali nekateri ljudje iz palače Chigi, ki pa gotovo ne delajo brez Martinovih navodil. Segni je zlasti izrazil zaskrbljenost nad preveliko zaletelostjo, ki jo je pokazala italijanska diplomacija razen z izjavami samega Martina tudi z govorom italijanskega predstavnika v OZN Videttija, ki je šel v svojem protisovjetizmu tako daleč, da so pač začeli tudi v vladnih krogih premišljati, kaj pač lahko Italija s takimi nastopi pridobi. Vsekakor pa si lahko nakoplje znatno poslabšanje odnosov tako s SZ kot z Madžarsko, razen tega pa še daje v notranjosti poguma desničarskim elementom. Zdi se, da je Segni-ju v enournem razgovoru uspelo Martinu kaj dopovedati in ga pridobiti za bolj realistično politiko. Pozneje je neki predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da italijanska delegacija nima namena nastopiti s kakimi protisovjetskimi predlogi. Ce so se v zunanjem ministrstvu umaknni na umir jenejše pozicije, pa ie zavzel daleč naprej pomaknjeno postojanko antisovjetizma Sara-gat v nekem članku, ki se vsaj pripisuje njemu in ga je objavila današnja «Giustizia». Saragat govori o nacional-komunizmu, o katerem pravi, da ie še skoraj prekosil v svojih grozovitostih nacionalsocializem. Nato pravi, naj OZN zahteva umik sovjetskih čet iz Madžarske Socialdemokrat Castellarin pa je predlo- žil v parlamentu interpelacijo, s katero zahteva, naj se ne prizna nova madžarska vlada. Interpelacijo je sicer vložil v svojem imenu, vendar je po vsem tem očitno, da so sedaj socialdemokrati na čelu protisovjetske gonje v Italiji. Notranji minister Tambroni pa je danes zbral okrog Sebe številne visoke funkcionarje in poveljnike policije ter orožnikov. Slo je za določitev ukrepov, po katerih naj se prepreči, da bi tudi v Italiji prišlo do takih ekscesov desnice kot v Franciji. Vprašanje je le, zakaj so se doslej dopuščale tako številne manifestacije »solidarnosti z Madžarsko«, pri katerih je bil dobršen del fašistične iniciative, Fri napadih na sedeže komunistične stranke gre gotovo za dedinja opogumljenih fašistov, ki so madžarske dogodke spretno izrabili. Tako sa je še danes med volilnim govorom Pajette v Aosti zgodilo, da sta eksplodirali dve veliki petardi, kot pravi poročilo, ki pa vendar nista bili tako nedolžni, če so popokale šipe na več bližnjih hišah, med zborovalci pa je nastala precejšnja zmeda, ge dobro, da je bila eksplozija v neki stranski ulici in ne na samem trgu, kjer je bilo zborovanje. V Turinu pa je to noč nekdo streljal v neki sedež KP. Krogla se je zarila v stene nasproti o-kma, skozi katero je priletela. Pajetta je v svojem govoru dejal, da so komunisti ponosni, da se proti njim zaganjajo tisti, ki se kot drhal v Parizu borijo proti delavcem, ki ne morejo na noben način dopustiti belega terorja v sredi Evrope. V okviru volilne kampanje — danes je bil zadnji dan, ko so bili še dovoljeni govori — sta govorila tudi Fanfani in Nenni, Fanfani je v Tri-dentu povedal približno isto, kar je včeraj dejal v Boznu. Med drugim je rekel, da fran-cosko-angleška akcija v Egiptu niti od daleč ne dosega meja nečloveškosti kot ruski vdor na Madžarsko. Nenni, ki je govoril v Tri-dentu včeraj, je danes nastopil v Boznu. Tudi on ni v primeri s svojim včerajšnjim govorom povedal kaj novega, pač pa se je dlje ustavil ob kritiki Južnotirolske ljudske stranke. Obtožil jo je, da dela za izolacijo prebivalstva ne le iz iredentističnih namenov, temveč tudi iz socialnih in političnih ter tako zavira ekonomski in socialni razvoj dežele. Kritiziral je tudi italijanske desničarske stranke. Nenni je izrazil upanje, da bodo socialisti polagoma zrušili vsako nacionalno mržnjo ter dosegli bratstvo med večino in etniško manjšino S pametno demokratično politiko bo u-spelo razbiti monopol SVP, tako da bodo odnosi s prebivalci nemškega jezika postali odnosi lojalnega sodelovanja. Obenem je obtoževal krivde, da se to še ni zgodilo. Krščansko demokracijo, ki vodi do SVP dvoumno politiko in se samo navidezno bori proti nie-nemu monopolu. (To je s, stališča KD razumljivo, kajti čim bo monopol SVP razbit, tedaj bodo od tega imele korist tudi druge stranke m ne samo KD. Dokler je pa na Južnem Tirolskem močna SVP gre končno le za nemško govorečo KD. V Tridentu pa je danes govoril tudi Gianquinto za KP1; med njegovim govorom je prišlo do nekih izpadov, ko so namreč neki študentje hoteii vdreti v dvorano, kjer je poslanec govoril. Za liberalce je govoril Malagodi. Kot je znano. nastopajo socialisti, socialdemokrati in neodvisni socialisti pri teh volitvah skupno z eno listo, za katero je danes v Tridentu zaključil volilno kampanjo Tanassi, namestnik tajnik PSDI, »Jugoslovanska vlada upa, da se bodo odnosi med Jugoslavijo in ZDA nadaljevali na prijateljski osnovi in obojestranskega konstruktivnega sodelovanja«. Na vprašanje, ali je po mnenju jugoslovanske vlade po zadnjih dogodkih na Madžarskem še veljavna sovjetska izjava o pravici narodov, da sami odločajo o svoji notranji ureditvi, je Draškovič odgovoril; «Načela omenjene deklaracije vsekakor lahko vnapredijo odnose med socia-lističnimi državami«, in je dodal, da Jugoslavija ni niti pred niti po dogodkih na Madžarskem spremenila niti e-nega svojih načel. V zvezi z vestmi inozemskih agencij o koncentraciji jugoslovanskih čet na madžarski in italijanski meji je Draškovič poudaril, da ni bilo nobenih premikov novih vojaških enot, niti v smeri madžarske, niti v smeri italijanske meje. V zvezi z vestmi, da so jugoslovanske oblasti vrnile madžarske begunce čez mejo, je Draškovič izjavil, da je že objavljeno uradno jugoslovansko sporočilo o tem popolnoma v nasprotju s takimi predpostavkami. INocojšnja «Borba» zavrača vse dvome in trditve, ki so se pojavili na Vzhodu in na Zahodu v zvezi z dogodki na Madžarskem o spremembi jugoslovanske zunanje politike. V zvezi s trditvami na Zahodu, da je Jugoslavija opustila svoje načelno stališče, ker ni glasovala za ameriško resolucijo, ugotavlja «3orba», da Jugoslavija ne odobrava vmešavanja tujih čet v notranje zadeve suverenih držav. »Toda Jugoslavija ne obravnava takih problemov abstraktno, brez zveze z realnimi posledicami takšnega ali drugačnega razvoja. Istočasno mora' Jugoslavija najostreje obsoditi vse napore, da se trpljenje madžarskega ljudstva, ki se je dvignilo v obrambi svojih pravic, izkoristi za kombinacije, ki bi lahko ogrozile mir. Jasno mora biti, da bi vsak poizkus vmešanja Zahoda v življenje vzhodnoevropskih držav z namenom, da se vrnejo stari režimi, moral spremeniti odnose v Evropi in ogroziti ravnotežje sil.« V zvezi s poskusom nekaterih komunističnih krogov, da se odgovornost za dogodke na Madžarskem pripiše »mešanju« Jugoslavije in domnev, nim sumljivim naporom, da se vzhodnoevropske države «okužijo» z jugoslovanskimi političnimi koncepcijami (pri tem omenja list posebno članek Envera Hodže v moskovski »Pravdi«), ugotavlja ((Borba« da gre tu predvsem za napore izogniti se pojasnitvam pravih vzrokov, ki so privedli do dogodkov na Madžarskem. Dogodki na Madžarskem so pokazali, da se konstruktivne rešitve ne morejo zamenjati s skrivanjem resnice. «Borba» odločno zavrača vsa podtikovanja o vmešavanju Jugoslavije v notranje zadeve socialističnih držav in vse poizkuse diskreditiranja Jugoslavije kot socialistične države. «Ceprav Jugoslavija ni v tako imenovanem ((socialističnem taboru«, je eden od motorjev socialističnega razvoja, ne glede na to, ali to kdo prizna, ali ne. Poizkus, da se v pojasnjevanju dogodkov na Madžarskem kritika stalinistične politike obrne na Jugoslavijo, zaključuje «Borba», pa lahko samo ustvari nezaupanje v odnosih med Jugoslavijo in temi državami in ovira ugoden razvoj prijateljskih odnosov Jugoslavije z omenjenimi državami.« Jutri v Aosti občinske volitve TORINO, 9. — V nedeljo bodo občinske volitve v nekaterih občinah pokrajin Torino, Alessandria, Cuneo, No-vara in Asti. Nadalje bodo volitve v vseh občinah doline Aosta; gre za 72 občin s 65.063 volivci, ki bodo volili samo v občini Aosta po proporcionalnem sistemu. Tudi v štirih občinah pokrajine Cremona bodo v nedeljo volitve. Trčenje dveh ladij v raškem pristanišču REKA, 9. — .Sinoči sta pred reškim pristaniščem trčili dve inozemski tovorni ladji, Ita-iiianska ladja «Michel'e Bot. tiglieri«, ki je izplula ia reške. ga pristanišča, je naletela na izraelsko ladjo »Nakšon«, ki je plula na Reko. V trenutku trčenja sta ladji pluli brez jugoslovanskega pilota. Podrobnosti o trčenju še niso znane, ker se preiskava še vodi. Ladji sta sedaj zasidrani v reškem pristanišču. BOŽEN, 9 Čuden meteorološki pojav opazujejo na Južnem Tirolskem. Medtem ko je temperatura v dolini vsak dan več stopinj pod ničlo, pa ostaja visoko na hribih vedno nad ničlo. VREME VČERAJ Naj višja temperatura J 1,9. naj-nižja 8.2, ob 17. uri 11, znatni tlak 1019,2 stanoviten, veter 2 tlaik 1019.2 stanoviten, veter 5 odst., nebo nootalačeno. morje mirno, temperatura morja 15.6. HiHF I Šalil ..j Dan«, SOBOTA. 1». ^vembra Triton, muč.. Golobica Sonc o vzide ob 6.57 in za 16.40. Dolžina dneva 9.43 vzide ob 12.42 in zatone ob 2X3 . Jutri, NEDEI.JA, 11. novembra vi&nfica S SINOČNJE SEJ 11 TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SNETA IZREDNO VISOKO CENO MLEKU povzročaj« nedopustne špekulacije Mleko pri živinorejcu elane 42 lir liter« potrošniki pa ga plačujejo po 86 lir - Izvolitev volilne komisije - Intervencije svetovalcev Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so svetovalci postavili nekaj zanimivih vprašanj. Komunistični svetovalec Radich je opozoril župana in občinski odbor na . talno povišanje cen živil in drugim predmetom široke po-irošnje. Nato je poudaril, da se je nedavno cena mleku povišala za 6 lir pri litru, medtem ko se je cena mleka pri proizvajalcu povišala za 4 lire pri litru. Svetovalec Radich je dalje omenil, da ne gre samo za povišanje cene mleka, ampak da se je pravkar povišala tudi cena olja. Zato je zahteval posredovanje občinske uprave, da se prepreči nadaljnje povišanje cen in večje nadzorstvo nad cenami. O povišanju cene mleka je govoril tudi demokrist-janski svetovalec Coslovich. Odbornik Cumbat je dal podrobne podatke o današnji ceni mleka na drobno. Dejal je, da mora Trst nabavljati mleko predvsem v Furlaniji in v beneški pokrajini. V teh dveh pokrajinah se je mleko pri proizvajalcu povišalo od 38 na 42 lir liter. Nadalje je povedal, da podjetja, ki pobirajo mleko po deželi m ga vozijo v zbiralna središča (Videm, Treviso itd.), zaračunajo za pobiranje in za prevoz dve liri od litra. Za manipulacijo v zbiralnih središčih zaračunajo 5 lir od litra, za prevoz tega mleka v Trst 2 uri od litra. Tržaška osrednja mlekarna SALPAT, ki sprejema to mleko in ga pasterizira, plača mleko franco Trst po 51 lir liter. Za pasteriziranje pa zaračuna 10 lir od litra. 7 lir od litra zaračunajo podjetja, ki razdeljujejo mleko po mestu. 18 lir od litra pa zaslužijo prodajalci na drobno. Tako stane v Trstu liter mleka 86 lir. Menimo, da gornjim podatkom ni treba dodajati daljšega komentarja, če pomislimo, da proizvajalcu, oziroma kmetu plačajo mleko po 42 Jir liter, podjetje za pasteriziranje pa zasluži 10 lir pri litru, raznašalci mleka po Trstu 7 lir, prodajalci pa 18 lir- Kot je poudaril odbornik Cumbat, podjetja, ki raznašajo mleko po mestu v drugih' italijanskih mestih, zaračunajo od 3 do 3,50 lire od litra. Prodajalci na drobno na zaslužijo največ 14 lir pri litru. Hkrati pa je povedal, da predvidevalo, da se bo mleko podražilo še’ za 2 liri pri litru. Odbornik je tudi izjavil, da je občina že proučila ,to vprašanje, da pa ne more neposredno poseči v zadevo. Sicer pa bo občina, če bodo poskusili še nadalje povišati ceno mleku, predlagala, naj bi mleko v steklenicah prodajale tudi Delavske zadruge po nižji ceni. Po našem mnenju pa bi ta ukrep prizadel samo prodajalce na drobno, ne bi pa prizadel prav tista podjetja, ki imajo z mlekom najmanj o-pravka in ki dejansko največ zaslužijo. Svetovalec Radich je vprašal župana, naj posreduje pri vladnem komisarju za raztegnitev na naše področje zakona o vzajemnem socialnem zavarovanju neposrednih obdelovalcev zemlje. Radich je poudaril, da je vladni komisar dr. Palamara na nekem sestanku s predstavniki kmetov izjavil, da ne bo raztegnil tega zakona na naše področje, dokler ne bo ustanovljena avtonomna dežela Furlamja-Julijska krajina. Ce tega ne bi povedal svetovalec Radicn na javni seji se ne bi upali napisati te izjave dr. Palama-re.ki s tako vnemo razteguje na naše področje najrazličnejše zakone, med katerimi je mnogo takih, ki neposredno prizadenejo delovno prebivalstvo. Kmetje na tržaškem področju pa imajo pravico, da uživajo enako zdravstveno zaščito, kot jo uživajo kmetje v drugih italijanskih pokrajinah. Župan Bartoli je odgovoril, da čaka na odgovor dr. Palamare na to vprašanje. Ce bo njegov odgovor negativen je dejal Bartoli, bomo predloženo resolucijo o tem vprašanju dali v razpravo občinskemu svetu. Svetovalec Morelli je sinoči ponovno načel vprašanje SELAD. Dejal je, da bo vladni komisariat v prihodnjem letu zmanjšal postavko za SELAD za 50 odstotkov, in sicer za 500 milijonov lir. To pomeni, da ima vladni komisariat namen to ustanovo postopoma razpustiti. Od leta 1954 do danes se je število zaposlenih delavcev pri SKLAD zmanjšalo od 2100 na 731. Sedaj pa grozijo, da bodo odpustili tudi nekaj uradnikov ki so pri tej ustanovi le več let v službi. Odbornik Visintin, ki odgovarja za javna dela, je dejal, da je Županstvo že večkrat posredovalo glede tega vprašanja Iz njegovih besed pa je bilo razumeti, da je namen viai-nega komisariata popolnoma odpraviti to ustanovo, češ ca bodo brezposelne delavce zaposlili v produktivnih panogah. Dejstvo pa je, da se število brezposelnih stalno veča in da bi bilo zato nujno da se ustanova Selad poveča n& krči* Svetovalec onza (PSD1) je obvestil odbor o nekaterih nerednostih v občinski klavnici. Odgovorili so mu, da bo v najkrajšem času vse urejeno ker bodo zaključili zac-nja dela za ureditev klavnice, ki bo nudila svoje usluge vsem podjetjem z mesom. Odbornik Verza, ki je tudi tajnik sindikata uslužbencev bivše ZVU, je predložil občinskemu svetu v odobritev resolucijo, ki zahteva od državne oblasti rešitev vprašanja teh uslužbencev. Resolucija občinskega sveta poziva vladni komisariat, naj začasno sprejme naslednje zahteve: periodične poviške plač, napredovanje, razvoj službovanja. dodatek za nadurno delo, poenotenje plač in upoštevanje doseženega izboljšanja plač, revizija položaja vseh tistih, ki so bili diskriminacijsko odpuščeni iz službe in v>« ostale zahteve sindikalnih organizacij. Za policijske sile pa vzporeditev plač s plačami karabinjerjev. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Nato je odbornik Miani predlagal volitve nove osemčlanske volilne komisije, ki ji po zakonu predseduje župan in 8 namestnikov. Za člane komisije so bili izvoljeni naslednji svetovalci: De Fer-ra (MSI), Franzil (KD), Miani (PSDI), Venier (KD) po-gassi (KP), Gombgč (KP), Benco (PSI, neodvisna) in Geppi (PRI). Za namestnike pa so bili izvoljeni- Dekleva (NSZ), Origone (PNM), Pin-cherle (UP). Rinaldini (KD), Morpurgo (PLI). Harabaglia (KD), Lonza (PSDI) in Ca-ravelli (MEN). Pred zaključkom seje je občinski odbor sprejel nekaj sklepov navadnega upravnega značaja. Pred gradnjo nove tobačne tovarne Podtajnik Bozzi, ki se ukvarja z državnim monopolom, je odgovoril vladnemu generalnemu komisarju na vprašanje o gradnji tobačne tovarne v Trstu in dejal, da je gradnja zagotovljena. Pričakuje se, da bodo tovarno pričeli graditi spomladi prihodnjega leta na ozemlju žaveljskega industrijskega pristanišča na 7 hektarih prostora. Prostor so ze določili in bodo v kratkem pričeli s pogajanji za nakup. Prav tako so že razpisali dražbo za dodelitev gradnje. Predvideva se, da bo, gradnja nove tobačne tovarne veljala okrog 6 milijard lir, v kar vključujejo nakup zemljišča, gradnjo poslopja in nabavo in montiranje opreme. V tovarni bo delalo okrog 50 delavcev. Edino zapreko za takojšnje izvajanje načrta o gradnji tobačne tovarne naj bi predstavljalo zemljišče, ki je delno še vedno v privatnih rokah, tako da bo ustanova ponovno razlastila določene predele okoii žaveliskgga industrijskega pristanišča. Pogajanja pri Acegatu Drevi se bodo nadaljevala pogajanja med predstavniki obeh sin-aikatov uslužbencev Acegata in predstavniki upravne komisije. Pogajanja so se za nekaj časa prekinila, ker so nastala neka nasprotja glede uveljavljenja odpravnine Doslej je namreč uprava izplačevala odpravnino samo vodilnemu osebju in zato predlaga, da bi odpravnine uveljavili postopno in za sedaj same delno, medtem ko zahtevajo sindikalni predstavniki, da se morajo izplačati odpravnine vsem uslužbencem. V Posedanjih pogajanjih so se predstavniki delavcev in podjetja načelno sporazumeli le glede vprašanj dopustov in praznikov. Pričakujejo, da bodo danes razpravljali o periodičnih poviških in o izravnavi mezd in plač. Doslej se je namreč dogajalo, da imajo nekateri uslužbenci z enako kvalifikacijo, toda z manj leti službe, več plače kot drugi uslužbenci, ki so že več let zaposleni, kar je seveda krivično. Izravnava plačilnih razpredelnic je vsekakor eno izmed osnovnih vprašanj, ki jih bo treba rešiti.. KRIZA V TRŽAŠKI' SREDNJI INDUSTRIJI Zaradi stečaja Tržaške steklarne grozi 148 delavcem brezposelnost Včeraj so se delavci sestali na skupščini in sklenili, da bodo prosili oblasti za posredovanje Letos je šlo že več tržaških 1 nju. Pri tem so poudarili, da podjetij v stečaj, zaradi česar« bi bilo treba zainteresirati je izgubilo delo mnogo delav- za rešitev podjetja o-blasti, in cev in uradnikov Tako je na primer napovedalo stečaj podjetje Kraftmetal v žavelj-skem industrijskem pristanišču, čeprav je prejelo ob u-stanovitvi velike kredite. Tudi zaradi stečaja tovarne testenin je utrpelo tržaško gospodarstvo precejšnjo škodo. Sedaj pa so napovedali na zahtevo Zavoda za socialno zavarovanje stečaj Tržaške steklarne, v kateri je zaposlenih 148 delavcev in nameščencev*. Vse kaže, da je prišlo do tega, ker ima INPS velike terjatve co tega podjetja zaradi neplačanih prispevkov za socialno zavarovanje. Delavci so kljub napovedi stečaja nadaljevali delo, ker ne morejo ustaviti peči, kajti v tem primeru bi se vse naprave pokvarile. Kurator stečaja odvetnik Jaut pa je delavcem obljubil, da jim bo dal predujem, ko bo dobil v ta namen potrebni denar od Tržaške posojilnice. Včeraj so se delavci zbrali na skupščini, ki jo je sklicala CGIL, in razpravljali o tem vpraša- sicer predvsem vladni generalni komisariat. Napoved stečaja tega podjetja je zelo resna stvar, saj kaže, da je srednja industrija v precejšnji krizi. Medtem ko se napovedujejo razne nove pobude v žaveljskem industrijskem pristanišču, ne bi smeli dopustiti, ča gredo druga podjetja, ki zaposlujejo precejšnje število delavcev, pozlu, zlasti če upoštevamo, da je število brezposelnih še vedno zelo veliko. Skupščina uslužbencev Delavskih zadrug Sinoči ob 20. uri je bila v krožku «Edera» skupščina u-službencev Delavskih zadrug. Kot smo že pisali, so na zadnjem sestanku na uradu za delo člani vodstva Delavskih zadrug pristali na pogajanja s sindikati, kar so doslej zavračali. Sindikalni predstavniki so poročali na skupščini uslužbencev o teh pogajanjih na uradu za delo. IZPRED PRIZIVNEGA SODlSČA USPEŠEN PRIZIV JAVNEGA TOŽILCA: SODIŠČE POTRDILO PRVO RAZSODBO Obravnavali so primer prometne nesreče, pri kateri sta bila poškodovana dva potnika nekega zasebnega avtomobila Prvifi po 1943. letu jev ka-sacija v Rimu poslala našemu sodišču akte o nekem procesu z odločbo, da se o tem obravnava v našem mestu. Gre namreč za dogodek, ki se je 21- septembra 1953 pripetil na cesti Begliano-Ronke. kjer se je pripetila huda prp-metna nesreča, v katero sta bila zapletena Fiat 1100 53-letnega Antonia Calzavare iz Trevisa in Fiat 500, ki ga je šofiral dr. Adelio Soranzo iz Rive del Garda, poleg katerega je ob tisti priliki seč el njegov brat. duhovnik in u-pravnik goriškega semenišča, Giusto. Pri nesreči se je dr. Soranzo hudo ranil na očesu in s tem izgubil vid, poleg tega pa mu je ostal obraz paraliziran. Njegov brat se je tudi ranil, vendar znatno lažje. Na razpravi, ki je bila pred tržiškim sodiščem, so Calza-varo spoznali za krivega povzročitve telesnih poškodb bratoma in so ga tudi obsodili na 100.000 lir globe ter na povračilo moralne in materialne škode, to je 6 milijonov in pol za oba ranjenca. Do tega zaključka je sodišče prišlo po zasliševanju prič, ki so pojasnile, kako je pravzaprav prišlo do nesreče. Predvsem je tistega dne POSLEDICE VOJNIH ZflPLETLJflJEV V EGIPTU NA PROGAH PROTI LEVANTU za 25 odst povišate brodnine Negotovost oa tržaškem trgu s kolonialnim blagom ■ Tu* di z Aleksandrijo še vedno ustavljen pomorski promet deževalo, zaradi česar je bila cesta spolzka. Calzavara je vozil proti. Beglianu, medtem ko sta brata Soranzo privozila z nasprotne strani. Tik pred njima pa je začelo Calzavarovo vozilo «plesati» po mokri cesti in naenkrat ga je zaneslo na levo stran ceste, to je na oni del, po katerem je prihajalo Soranzo-vo vozilo. Da bi preprečil trčenje, je slednji v zadnjem trenutku zavil tudi pa levo, ker je opazil prazen prostor. Smola pa je hotela, da je Calzavarov Fiat ponovno zdrsel na desno stran in tečaj je prišlo do silovitega trčenja. Na podlagi teh dejstev je tržiško sodišče izreklo razsodbo, vendar se tu zadeva ni končala. O prizivu, ki ga je takoj vložil Calzavara. so razpravljali v Gorici in tu so s presenetljivo razsodbo oprostili Calzavaro vsake krivde. Proti temu pa se je uprl državni tožilec, ki je vložil priziv na kasacijsko sodišče. Zbor sodnikov tega najvišjega foruma pa je odredil ponovno razpravljanje, ker je bil mnenja, da je Calzavarova oprostitev napačna, predvsem ker se je Soranzo moral umakniti na levo, da bi se tako izognil trčenju. Zal tega s svojim dejanjem ni desegel zaradi neprevidne in prehitre vožnje naproti vozečega avta Na podlagi odločbe kavcijskega sodišča so sedaj priziv razpravljali pri nas v Trstu, kjer je sodišče potrdilo prvotno razsodbo tržiškega sodnika ter Calzavaro obsodilo na povečane sodne stroške in na povračilo stroškov odvetniku zasebne stranke. Preds. Rossi, tož. Scarpa, zap. Urbani, obramba odv. Devetak, odv. z. str. Poilucci. Brodnine za prevoz proti vzhodnemu delu Sredozemske, ga morja z izjemo Grčije in Turčije so v zadnjih dneh povišali za 25 odstotkov zato, da nadoknadijo višje zavarovalne premije za zavarovanje ladij in prevažanega blaga. Ta ukrep so sprejele vse pomorske družbe, katerih ladje vozijo na omenjenih progah zaradi tega, da se izognejo nevarnosti, katere prinašajo vojaške akcije. Po proglasitvi ustavitve ognja v Port Saidu se je pričakovalo, da bo pristanišče Aleksandrije zopet odprto za promet, vendar pa do tega as ajriuiejsud af us oijijd .u vedno zaprto za vse civilne ladje. Motorna ladja «Enotria» last pomorske družbe »Adriatica«), ki bo odplula iz Genove proti Levantu, se zaradi tega ne ho ustavila v Aleksandriji temveč samo na Cipru in v Beyrouthu. Ladja «Expe-ria», last iste družbe, ki bi morala odpluti na podobni progi iz Jadranskega morja pa za sedaj ne bo odplula. Nič se tudi še ne ve o obnovi rednih zvez egipčanske pomorske družbe »MISR«, ki vzdržuje proge med Egiptom in Trstom. Vendar pa tržaški pomorski krogi pričakujejo, da bodo lahko te zveze v kratkem obnovili. V pristanišču v Beyrouthu in Lattakiji se promet normalno razvija, kar velja v zadnjih dneh tudi 71 pristanišča na Cipru. Kot podrobno poročamo na tretji strani, je bil včeraj obnovljen železniški tovorni promet med Madžarsko in Ju goslavijo in bo v kratkem ob. novljen tudi potniški promet Na osnovi teh vesti lahko pričakujemo, da se bo v kratkem obnovil tudi tranzitni madžarski promet, ki je bil usmerjen skozi tržaško pristanišče kot tudi tranzitni promet CSR, ki je šel skozi madžarsko o-zemlje. Tržaški trg s kavo, poprom tn drugim kolonialnim blagom je v resnih težavah, saj vlada splošna negotovost in večina cen zaradi vojnih za-pletljajev raste. Povišale so se namreč cene na izvoru kar odraža povišanje prevoznih tarif za vse blago, kate rega so do sedaj po večini prevažali skozi Sueški prekop in katerega bodo morali nekaj mesecev voziti na mnogo daljši progi okrog Afrike. Na notranjem trgu kave ir zaradi tega prišlo do občutnih nakupov, ki pa niso vsi špekulativnega značaja, saj se bližamo praznikom, ko se potrošnja vedno močno dvigne. Istočasno pa se je skoro u-tavil vsak promet z Avstrijo ker tamkajšnji trgovci razpolagajo z zadostnimi zalogami in nočejo lfupovati y sedanjem negotovem položaju. Na tržaškem trgu je zelo težko na rediti približni pregled cen, ker Je trg zelo negotov. Z gotovostjo pa se lahko le reče, da se je kava indonezijskega izvora podražila za 25 - JO lir pri kg. Se bolj pa je negotov položaj s poprom, s katerim praktično ni kupčij, ker manjkajo sliki s proizvajalci. Tudi pri tem blagu so zabeležili večje dvige cen, vendar pa prihaja le redko, do kupčij, ker je položaj zelo nejasen. C KRITIKE IN POROČILA) ^^1.. -1 - -- - - - ■ — 1 1 MUSSET IN SHAW NA ODRU Stalnega tržaškega gledališča Po mnenju sodišča se je nesreča pripetila samo zaradi Pecchiarijeve in Cofsijeve neprevidne vožnje, zaradi česar je oba obsodilo na 4 mesece zapora in plačilo sodnih stroškov, medtem ko je Simiča oprostilo s formulo, da njegovo dejanje ni kaznivo. Obtožencema je sočišče privolilo pogojnost kazni, ki je ne bodo niti vpisali v kazenski list. Prede. Fabrio, tož. Tavella, zap. Rachelli, obramba odv. P.P. Poilucci, M. Poilucci in Romano. Odobrene gradnje Tržaško županstvo sporoča, da je v oktobru občinska gradbena komisija odobrila precejšnje število važnih načrtov za gradnje v raznih delih mesta in predmestja. Na podlagi teh načrtov bodo zgradila razna podjetja 16 večjih poslopij ter 37 manjših stanovanjskih hiš in vil, v katerih bo skupno 268 stanovanj s 1493 prostori, od katerih 70 hotelskih sob. Vsi načrti so bili odobreni, razen treh, za katere je potrebno dovoljenje urbanističnega oddelka tehničnega u-rada. Včerajšnja druga premiera tržaškega Stalnega gledališča Teatro Nuovo je imela značaj praznovanja obletnic: s to sezono stopamo v stoletnico smrti Alfreda de Musseta in Sha w bi letos praznoval svojo stoletnico, ki se ji je sicer močno približal, a dočakal je m. Režiser Gianfranco de Bo-sio je postavil na oder najprej 'Musseta uMarianine muhavost™, komedijo v dveh dejanjih, ki smo jo na odru videli prirejeno v devetih slikah. Gre za lepo stvarco med Mussetovimi deli, za večno, tragično igro ljubezni: Maria-na je pripravljena ljubiti človeka, ki je ne ljubi; ljubezni ves predan Celio ljubezni ne doseže; skeptični Ottavio ni sposoben ljubiti. Musset je iz te «komedije» ustvaril pravo tragedijo. Tudi v drugem delu igra ljubezen svojo vlogo. Shaw si je izbral za svoje seciranje to pot Napoleona, ki se /e komaj pred dvema mesecema poročil■ Mogočni general je tu postavljen pred neznano žensko, s katero se mora «bo-riti» in to ne povsem uspešno. Režiser je obe deli spravil na oder z nedvomno sposobnostjo. Ne bi pa mogli reči, da je imel za obe deli ves čas dovolj močne elemente na razpolago. V prvem delu je treba pohvaliti Lauro Solari kot Mariano in Ottorina Guer-rinija kot Ottavia. V drugem se je izkazal Pietro Privitera kot Napoleon in zopet Laura Solari kot gospa. Pa tudi Giu. iio Bosetti kot poročnik se je v tem delu mnogo bolj znašel kakor pa Celio v prvem. Vsekakor bi pa bilo treba upoštevati, da dvorana ni tako zelo akustična, da bi bilo mogoče dobro slišati pretih govor na odru. Tu imamo v mislih Mussetovo delo, pri katerem se je marsikatera beseda izgubila. Priporočamo ogled predstave, saj je zlasti Musset avtor, ki ga bolj redko vidimo na odru. jemkov poštarjev. V ta namen bodo izplačali poštarjem 10.000 lir predujma, na kar je že pristal pristojni minister Braschi. (onqres sindikata kovinarjev stare Delavske zbornice ClSL Danes ob 15. uri se prične kongres sindikata kovinarjev stare Delavske zbornice, ki se bo nadaljeval tudi jutri dopoldne. Poročilo bo podal tajnik sindikata Cosulich; pričakuje se tudi živahna diskusija o raznih vprašanjih kovinarjev. Vsekakor bi bilo prav, da ne bi kongres še bolj poglabljal razdora med delavstvom. ki bi moralo skupno nastopati za rešitev številnih vprašanj zlasti v obratih CRDA. Žalostni madžarski dogodki ne bi smeli biti pretveza za razbijanje delavskih vrst, kar bi bilo v škodo tudi delavcem, ki so včlanjeni v sindikat kovinarjev Delavske zbornice CISL. Pogajanja ministrov z železničarji m poštarji Te dni se predstavniki raznih sindikatov železničarjev razgovarjajo z raznimi ministri za ureditev raznih nerešenih vprašanj, zaradi katerih so nameravali pred slabim 'mesecem dni napovedati stavko. Od takrat so vladni organi že nekoliko popustili. Doslej še ni bilo dokončno rešeno nobeno vprašanje, toda- vse kaže, da bodo kmalu uredili spor glede periodičnih poviškov, tako da se popravijo razne krivice glede plač železničarjev. Tudi glede revizije plačilnih razpredelnic je bil dosežen napredek in bilančni minister Zoli je obljubil revizijo omenjenih razpredelnic še za nove kategorije s pogojem, da se podaljša starostna doba, določena za upokojitev. Sindikati pa_ zahtevajo tudi revizijo pomožnih prejemkov. Medtem pa je isti minister obljubil, da bodo uredili tudi vprašanje pomožnih pre- Huda prometna nesreča O 'Na seji medministrske komisije, ki se ukvarja z gledališči in drugimi javnimi predstavami, so včeraj sklenili vključiti tržaško ustanovo »Teatro Nuovoi« v vrsto stalnih gledališč, ki bodo dobila v sezoni 1956-57 državno podporo. Po uradnih zagotovilih je na ta način zagotovljeno normalno delovanje tega gledališča. O Tiskovni urad PSI v Trstu sporoča, da je bila pred dnevi uradno ustanovljena v Dolini sekcija PSI. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Zaradi nenamernega umora obsojena na 4 mesece zapora Na zatožni klopi sodišča so sedele tri osebe, ki so bile obtožene, da so nenamerno povzročile smrt 50-letne Ar-mide Brajnik por. Cosvi iz Ul. Campanelle. Med obtoženci je bil tudi mož pokojnice, 48-letni Romano Cossi. Prvi obtoženec, 37-letni Se-verino Pecchiari iz Stramara pri Miljan je oil obtožen, da je zakrivil nesrečo, ker se je kljub temu, da je bil vinjen, peljal 1. maja 1954 zvečer s kolesom iz Milj proti Zavijam. Podlaga za obtožbo je bilo moževo nenadno zavijanje s kolesom in to prav v trenutku, ko je za njim privozil s svojim lažjim motornim kolesom Coesi, s katerim se je vozila tudi njegova sedaj pokojna žena. S svojim zavijanjem je Pecchiari prisilil Cossija, ca j* tudi on ostro zavil, s čimer je povzročil padec žene z vozila. Cossija pa so policijski organi obtožili, da nosi tudi on krivdo za smrt. ker je na nepravem mestu prehitel kolesarja, pri čemer ga ni opozoril s svetlobnimi in akustičnimi znaki na nevarnost. Končno se je moral zagovarjati pod enako obtožbo tudi 45-letni Just Simič iz Doline št. 33, ki je prav tedaj, ko je Cossijeva pokojna žena padla z vozila, privozil z nasprotne strani s svojim avtom, v katerem je bila tudi njegova žena in 16-letni sin. Njega so obtožil', da ni pravočasno ustavil avta. s katerim je šel preko na tleh ležeče ženske Omeniti moramo, da eo pokojnico, ki se je pri padcu hudo ranila, takoj po nesreči odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo. Toda poškodbe so bile tako resne, da jih ženska ni mogla preživeti. Kar tri c sebe so morali včeraj nekaj minut po 20. u-ri sprejeti s pridržano prognozo v bolnišnici. To je bila posledica hude prometne nesreče, ki se je pripetila kakih 600 metrov pod openskim o-b el Lekom. Ob tisti uri so se 41-letni Guerrini Zornada iz Pendice Skoljeta, 45-letni Pietro Baoi-chi iz Drevoreda 20. septembra in 46-letni Nicolo Totto iz Ul. Margherita vozili s To-polinom, ki ga je šofiral prvi, po Narodni ulici proti Trstu, kamor pa niso prišli, ker so se iz za sedaj še neznanih razlogov silovito zaleteli v naproti vozeči tovornik s prikolico z nemško evidenčno tablico, katerega je vozil 26-letni Heinrich VVilhelm Or-rchav iz Muenchena. Takoj po nesreči so se avtomobilisti, ki so privozili s svojimi vozili mimo, ponudili, da bi odpeljdli ranjence v bolnišnico, kar šo tudi storili. Sele tu so iz ust zdravnikov zvedeli, ca je njihovo stanje resno, ker so pri vseh u-gotovili poleg številnih poškodb tudi lažji možganski pretres. Tovornik je utrpel le majhno škodo, medtem ko je bil Topolino precej poškodovan. Kasneje so morali malo vozilo odpeljati z mesta s pomočjo mehaničnega voza prometne policije. Nezgode na delu Med razkladanjem vezanih plošč v eni izmed delavnic Tovarne strojev se je kup lesa nepričakovarto podrl in nekaj plošč je priletelo na nogo 5I-letnemu delavcu Viktorju Del Benu iz Ul. dello Scoglio, ki so mu zlomile obe nogi. Takoj so mu delovni tovariši priskočili na pomoč in potem ko ro ga potegnili iz-poč prevrnjenega kupa, so ga poslali v bolnišn.co, kjer so ga takoj pridržali. Ponesrečenca so poslali na ortopedski oddelek, kjer bo verjetno ostal najmanj 2 meseca. # • * Nenaden udarec je spravil 41-letnega delavca Giuseppa Noria iz Ul. Ponziana, ki je bil zaposlen v novem pristanišču, na tla, od koder se je sicer takoj dvignil, a se je nato z rešilnim avtom zate- Skupščina profesorjev Drevi ob 19. uri bo na sedežu stare Delavske zbornice v Ul, Duca D’Aosta skupščina profesorjev srednjih šol, ki niso vključeni v stalež. Skupščino sklicuje pokrajinski sindikat srednje šole. Udeležence bodo obvestili, kakšen je položaj v zvezi s pripra-mi za sprejetje odloka, ki se tiče uvrstitve nestalnih profesorjev v stalež. Profesorjem bodo poročali tudi o njihovem položaju v zvezi z ukrepi, ki jih nameravajo sprejeti v Rimu glede uslužbencev bivše ZVU. Včerajšnje tržne cene Včeraj so na zelenjadni trg na debelo pripeljali 319 stotov grozdja, 301 stot jabolk. 132 stotov kaki, 72 stotov hrušk, 34 stotov kostanja, 146 stotov krompirja, 59 stotov cvetače, 44 stotov paradižnika, 41 stotov zelenjave, 27 stotov zelja. Grozdje so prodajali od 23 do 130 lir kg, jabolka od 20 do 100, kaki od 22 do 40, hruške od 35 do 160, kostanj od 45 do 100, krompir od 28 do 40, cvetačo od 60 do 110, paradižnik od 40 do 90,. zelenjavo od 65 do 160, zelje od 20 do 50 lir kg. Z vesoo v Fiat 600 V trenutku ko je 32-letni Aleksander Behar iz Šalita Trenovia hotel zaviti s svojim Fiatom 600 in se odpeljati po Ul. S. Pellico. kjer je do tedaj stal ob pločniku, se je vanj zaletel s svojo vespo 24-letnj Ferruccio Predonzani iz Ul. Cologna, ki je sicer padel na tla, a se je takoj brez poškodb dvignil. kel v bolnišnico po zdravniško pomoč. Tu je pojasnil, da mu je rano nad očesom in praske na počlahtnici leve roke povzročil kavelj žerjava v teku Na srečo so bile njegove poškodbe le lažjega značaja in ker ni potreboval skrbne zdravniške nege, so pa po nudeni prvi pomoči odslovili s priporočilom 5 do 6 dni počitka, « * m Medtem ko je nadzoroval delovanje pralneva stroja svetoivanski umobolnici, je 20-letni Otello Zanon iz Ul Tarabocchia hotel popraviti transmisijski trak. To ga je drago stalo, kajti trak mu je zlomil drugi prst desne roke in ga tako prislilil, ča se je zatekel v bolnišnico, kjer je ostal na ortopedskem oddelku. Ozdravel bo v 40 dneh. Nenavadna nezgoda Z zasebnim avtom so nekaj pred 13. uro pripeljali v bolnišnico 17-letnega Angela Luina z Reške ceste, katerega so po izpranju 5 cm dolge rane na čelu odslovili, in 27-letnega poročnika Pasquala Galla. Slednjega so morali s prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh sprejeti na prvem kir. oddelku, ker so mu ugotovili poleg številnih prask po rokah in nogah tudi zlom c'veh zob, rano na ustnici, podplutbe na glavi in lažji možganski pretres Po izjavah obeh ranjencev sodeč je Luin med vožnjo s kolesom trčil v poročnika, ki je ob strani 3kupine vojakov, ki so se vračali z vež-banja, hodil po trbiški cesti blizu Ka^inare. Po stopnišču je padla Med hojo po stopnišču nad predorom Sandrinelli je 73-letna Leopolda Adami iz Ul. Valčirivo včeraj popoldne padla in ker se je ranila v glavo, so jo kasneje sprejeli na prvem kir. oddelku. Okrevala bo v 9 ali 15 dneh. »■ ■" " “ NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM - Al Cedro. Trg Ober-dan 2: G. Papo. Zg Kiadin 1095 (Sv. Alolzl.l): Plcciola, Ul. Oria m 2; Atla Salute, Ul, Gluha 1: Serravallo. Trg Cavana 1; Hara-bagha v Barkovljah in Nicoli v Skednju, Brezvesten kolesar Po telefonskem obvestilu so morali bolničarji včeraj zjutraj okoli 8. ure zdrveti z rešilnim avtom v D'Annunziov drevored, kjer se je malo prej pripetila huda nesreča, katere žrtev je postala 78-letna Marija Gerolini vd. Caetiglio-ni iz Ul. Volta. Ko so prišli na mesto, so bolničarji zvedeli, da je Žensko podrl na tla nek-i kolesar in so jo z vso hitrostjo odpeljali v bolnišnico. Ker so ji zdravniki ugotovili poleg številnih udarcev in drugih poškodb tudi verjeten zlom roke, so jo sprejeli na prvem kir. oddelku, kjer so ii pridržali prognozo. Po izjavah nekaterih očividcev sodeč, je hotela Časti-glionijeva prekoračiti v bližini bara «Capitol» cesto, ko jo je podrl na tla 15-letni kolesar, ki se je sicer ustavil, a je medtem, ko so ljudje pri skočili ženski na pomoč, izginil in s tem preprečil identifikacijo. Seveda so karabinjerji iz Istrske ulice uvedli preiskavo. SNG za Tržaško ozemlje gostuje s Cankarjevim MARTINOM KAČURJEM danes, 10. novembra ob 20. uri v Tolminu jutri, 11. novembra ob 16. in ob 20. uri v Idriji v ponedeljek, 12. novembra ob 20. uri v Postojni. s Pregarčevo Š AGRO v torek. 13. novembra ob 20. uri in v sredo, 14. novembra ob 15. in ob 20. uri v Kopru ( OLEDADlSČA ) TEATRO NUOVO Danes. 10. nov. od 21.00: A. De Musset: «Marianine nwhavo-sti» in B. Shaw: «Mož us Poročila v italijanSČUU- 12.30. 19.45. 23.00. . 5.00-6.15 Spored iz ic rrlatiha: 6.15 Jutranja glasba. ■ Spored iz Ljubljane; ‘- P minut riltma; 7.35 Tr '.go-lJ-ir ——n a s; i^r«l4*dar: * * KO' popevke; 7.45 Koledar, •-Spored iz LjubUane.4l3. nec tedna: nw»u; Simi bodočimi Motivj^ Zabavna glasba; 14-40 ^ jadranskih obal; 15-00-* ■ I« red iz -Ljubljane: 17.00 R1BW; popevke; 17.25 Igra trio ^ pič; 18.00-19.30 Spored jju«-1 jame; 20.00-23.00 Spored !,ane' SLOVENIJA 327,1 m. 292,1 m, f- Poročila ob 5.00. izleti IZLET SPD NA NANOS V nedeljo 18. t. m. priredi Slovensko planinsko društvo planinski izlet na Nanos. Vpisovanje v ponedeljek, torek in sredo od 19. do 20. ure v društvenih prostorih. Ul R. Manna 29-11. Zaradi bližnjega občnega zbora. prosimo, da se ob teh urah tudi poravna zaostala članarina. S kolesom v avto Nekaj minut pred 10.30 je prišlo v Ul. PonchieUI do hudega trčenja med 15-letnim Darijem Jagodnikom iz Ul. Rigutti, ki se je peljal s ko-csom, in Fiatom 500, s katerim je bil 26-letni Tito del Fabro iz Ul- Orazio namenjen na Trg Oberdan. Naravno je, da je mladenič zaradi f-unka odletel s svojega vozila in padel na tla, kjer je v bolečinah obležal. Na pomoč so mu priskočili nekateri mimoidoči in ga spremili do bližnje postaje Rdečega križa za prvo pomoč, od koder pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Zaradi raznih udarcev po rokah in nogah in predvsem zaradi zloma ključnice, so ga zdravniki poslali na ortopedski oddelek, kjer so ga tudi pridržali. Ce ne bo hujšega, bo mladenič okreval v 40 dneh Očividci so pojasnili agentom prometne policije, da je do trčenja prišlo na križišču Ul. Poncnielli z Ul. Dante m da kljub temu, ca ,° R<^ |t> * man-n: Koncert a.Rl a Ki kester v a-molu; 12.40 iat* in mlado (operetna glasba); 13.15 15 minut s,iStl ^ ko godbo: 13.30 Znan« .j m znane ari je; 14.35 ZeI ^ lš posluša.ttei: 15.40 Novi f 2>p»'y Glasbene uganke: 17.3 ogli« in plesna glasba: lMN utf ' svet: 18.15 Poj« Gorenj P»; kalni kvintet; 18.30 govori: 18.45 Igra tarntjgj* ji.»» kesiter: 20.00 Veseli vec Igramo za ples. televizija sH>pti»: 17.30 Film »Zaklad „#• 20.45 Vesti; 21.15 Rascel K0iač»-22.15 Aohi-11 e Campaniie- Ezcelslor. 15.30: «Mož. ^>rl. P' —, LCtill,n' Fenice. 15.30: »Sestra^ pr*. J. Ker je počilo kolo vesoo 42-letni delavec Giusto Giu-sti iz Nabrežine je končal v bolnišnici, ker mu je kolo vespe, s katero se je vozil po obmorski cesti proti mestu, v bližini enega izmed številnih predorov, nepričakovano počilo. To ga je tako presenetilo. da ni utegnil obdržati ravnotežja in je padel na tla. Bolničarji Rdečega križa so morali takoj ponj in so ga ob prihodu v bolnišnico sprejeli s pridržano prognozo; zdravniki so mu namreč ugotovili globoko rano nad levim očesom ter številne udarce na glavi in lažji možganski pretres, zaradi česar so I ‘^“"'purdom. . «o ga sklenili pridržati na prvem Skedenj 18 00: »D® kir. oddelku. 1 posti« del preveč«. Dav. A. Magnani, E. •- . Nazionale. 15 30: «cu<*n £, ^ podoficirja Ascha«. se H. Cristian. .oetd nt FHodrammatico, 16.00: *r y_ Ir silneža«. R. Calhoun. Carlo. „ -eu®0' Supercinema. 15.30: j zgodbe VValta Disnej' »« Arcobaleno. 15.00: rOll«. Astra Rojan. 16.00: «.PrlT ni nečak«. D. Martm, Capitol. 16.00: «,Zlata Charlie Chaplin. Km- Cristallo, 16.00: «Ka"»r jd. M cesa«, S. Pampanin«-stroiaom. Grattacielo pr*1* i6 00: s$3W ljubeznijo«. Jean =« - F Alabarda. 16.00: e**1 V stražar, brigadir. , uppo. A. Sordi, P. J3e_. * ^ Fabri, z«. G. Cervi. ,. nj Ariston. 16.00: <(IzSul>)Je tinent«. t,otčcn‘. Armonia. 15.00: «R»-UKra ' soederb di- nastija«. C Ideale. 16.00: »Bičanje«, R mark. D. Reed. (H8 dl>' Impcro. 16.00: »Dunja« > y, M ne). E. Bartok. J d j, doletnim prepoveda _ean», Italia. 15.30: «Rdeči atf Wavne. L. Bacall- Dilpiod>^ S. Marco. 16.00:«^^ sel«. T. Power. H. ; Kino ob morju 16.0U- reke«. A. MurphV. čLart* .\r Moderno. 16.00: «Te‘"r A, nlca«, B Lancast • f1!* Savona. 16.00: na«. J. Dean Viale. 16.00: »Figaro- brivec«. T. Gobbt ■ Vittorio Veneto. 15-c v' neba« G. Ferzettj .j Belvedere. 15.30: «Je ^ Marconi, 16.00: spi«. D Andrevvs. |3 rt Massimo. 16 00. «Za di50n-- ^ V Mature. G. M?7jpjr)sitavo. Ti izidi so naslednji: Melzo - Gallaratese 2:1, Mar-zoli - Snia Viscosa 1:1; Hellas - Fidenza 3:3. Forli -Mantova 0:0: Clo-dia Merano 1:1, Trav. Dolo - Ponziana 1:0: , - Alma Juventus - Labr. 1:0. Vigor Ser.igallia - Cecina 2:0; B.P.D. - Sansepolcro 2:0, Gallura - Ternana odloženo; Tivoli - Terracinese 3:0; Foggia - Campobasso 1:0. Audace- - Trani 1:0; Maršala - Ragusa 1:0, Enna Casertana 0:0; Matera - Aerfer 2:0, Cosen-za - Sanvito 3:2; Incedit Fogg. - Campobasso 1:0, Giulianova - Sora 3:1, NOGOMET Madžarski mladinci iščejo nasprotnike DUNAJ, 9. — Na povratku iz Anglije, kjer je odigrala dve tekmi, se je madžarska jdniorska reprezentanca morala zaradi dogodkov v domovini ustaviti na Dunaju. V Avstriji je odigrala že dve tekmi. V prvi je na Dunaju premagala izbrano miadinsko Moštvo Švice proti Italiji BERN, 9. — švicarska >^ gometna zveza je za e proti Italiji dokončno 0 la naslednjo reprezentan • Parlier; Casali, Koch: ^er_ V Frosio, Mueller: Antenen, laman, Huegi II. (Roman Meier, Riva. Mladinci odpotovali A reprezentanca gre danes MILAN. 9. — Člani mladl"' ske nogometne reprezen so danes ob 9.30 v sPre™Sh:a. člana tehnične komisije S ^ via, trenerja Bernard'TUjaf.(0, drugih, elanov zveze o P vali z vlakom v Mars*: _ Kljub jutranji uri se je z lo na postaji nekaj gledalcev. BERGAMO. 9. — CIa“Li-reprezentance so danes r rali 1 uro in s tem popo n ^ zaključili s pripravami za deljsko tekmo proti_ Svi«- v igralci se dobro počutijo > krogih vodstva ne Priltrl]tat, upanj na pozitiven reZ“ d0 Jutri zjutraj ob 8- 6 igralci zapustili Bergamo odpotoval: v Bern. BOKS 77T"prvin1 Detel*' britanska imperija v v Peter Kli- nji kategoriji 12 e premagal po točkah -^rica •imrlah Ttaliiana rundah Italijana Scarponija. •.<-*— oacovorni ureanm STANISLAV RENKO Tf|( Tiska TUKarski zavod ^T* ' KINO SKEDENJ predvaja danes 10. *• nl' ob 18. liri film: «0D TU DO VEČNOSTI* KlNOPROSEK-KONfOVg; predvaja danes 10- ®. ob 19.30 uri LUX f'101- «08/15» Igrajo: Wilfried Syfert'1’ in Hans Bleck Kifto na Dncinah. predvaja danes 10. t. m. z začetkom ob 18. url dramatičen film: mm ROBERTS Warnercolor - cinemascope Nastopajo: HENRY FONDA, JAMES CAGNEY, LIAM POWEL in JACK LEMMAN WIG’ run, VJJU Cl il* LJZ.VHCO.V..U., - - ^OOOOoooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOlIOOOOfOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOeOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOeOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCO«0 ____________________________________________________________ Machiju pa se je po prvih udarcih razvil bes. S pestmi zdaj z vozovi odvažati. Edino upanje jim je bilo, da so po- ki so sicer že vse videli, a jih je neznana sila znova P^jjfjl f . i 61. .............................................. ’' —*“ ---------------------------------- J~’‘ " ' ’ ” ' ‘ " IVAN BRATKO TELESKOP Kapo je pristopil. S strogostjo direktorja dekliškega liceja ga je nahrulil. «Vi ste odgovorni za vse to!« «Jaz? Ne!« se je branil kapo. »Ste vedeli, kaj se dogaja?« »Ne! Nisem!« Kapo je gledal kapetanu mimo naravnost v oči. Ničesar se ni bal, saj res ni vedel ničesar. »Res niste vedeli?« »Nisem!« »Kje je yaš pograd?« »Tu!« : Pokazal je na pograd, ki je bil skoraj nad jaškom, vsekakor pa nad gorami izkopane zemlje. »Tu? In niste vedeli?« »Nisem!« »Dokažite!« Množica ju je s pritajenim d»hom poslušala. Izzivalni in posmehljivi pogledi so se pasli po Machiju. Kapo je nenadno rekel na ves gla?: »Ce bi vedel, bi ušel z njimi!« Takrat pa je bilo Machiju dovolj. Primazal je kapu dve »veneči klofuti. Kapo si je zaščitil glavo z rokami in zatulil: gNisem vedeli Nisem vedel!« Machiju pa se je po prvih udarcih razvil bes. S pestmi je treskal po kapu, da je padalo po glavi, po plečih in po hrbtu. Ob vsakem udarcu je zakričal: »Na! Lažnivec! Na! Za norca nas ima! Na! Na! Na!« Medtem je Cantalupo odkril vhod v klet. Zgrabili so Pola in Lojzeta — Vanek je bil v delavnici —- in ju prignali k Machiju. Pričeli so tepsti še ta dva. Korobači so švigali in se pletli okrog njihovih nog, života in glave. Kapo je jokal in še vedno ponavljal »voj »nisem vedel!« Tudi Polo je jokal in presunljivo kričal. Mnogi so spet zasumili, da je zblaznel. Lojze pa je bil kakor iz kamna. Tudi ko so ga vrgli na tla in ga z vso silo brcali v želodec, v hrbet in v glavo, ni dal glasu od sebe. Nato so jih odvlekli h kolu v osredku kampa. Hoditi niso mogli. Bili so vsi marogasti. Kapove oči to bile krvave. Milochi je dobil nalog, da odnese in pregleda »trofeje«, nagrmadene v kleti. Polo, Lojze in kapo so viseli na kolu ob močni straži. Karabinjerji so več ur odnašali trofeje. Pod noc so postavili straže pri jašku, ob zasutem rovu in ob izhodu v koruzi. Tudi zasutemu teleskopu niso zaupali. Stražili so pred vsemi vhodi v barake, ki so bile še vedno blokirane. Nočne patrulje so odpirale tla barak in jih razsvetljevale. Napovedali so, da bodo v steno vseh barak napravili velike luknje, skozi katere bodo imeli ponoči pregled čez kleti. Kotle so še vedno nosili pred barake. Rogač in Poženel — slednji je bil v novem komiteju — sta bila na delu. Mislila sta na nevarnosti, ki so jim grozile. Peter pa se je oprl na Rogača kakor prej na brata in mu pomagal- Najbolj so se bali zasliševanj in mučenj: lahko bi koga zlomili ln potem bi se organizacija sesedla kakor peščena zgradba. In še nekaj jih Je skrbelo; trofeje. Med njimi so bile srajce ln robci z monogrami. gavetke s številkami, škatle od paketov z naslovi in imeni. Po tej sledi bi lahko daleč prišli. Rogač se je sicer takoj po begu še enkrat spustil v rov in odstranil razne izdajalske stvari, zaradi katerih so se mnogim ježili lasje, toda kdo bi vse to pregledal! V dveh mesecih so nagrmadili toliko stvari, da bi jih morali zdaj z vozovi odvažati. Edino upanje jim je bilo, da so poverili preiskavo trofej Milochiju. Zanj so vedeli, da ne bo niti poskušal kaj odkriti. Zvečer so teleskopci natančno preiskali Polove in Lojzove stvari. Pri Polu so našli blatno, po zemlji dišečo srajco. Niso vedeli, kam z njo Peter jo je v naglici zalučal v stranišče. Od stranišča pa je — že v trdi temi — smuknil k ograji, za katero je bil kol. Zažvižgal je partizansko: • »Za vasjo je čredo pasla vsa vesela dan na dan — — —» Potem pa je zavpil: »Držite se!« in že je izginil v temnici med barakami. Z nestrpnostjo je kampo pričakoval naslednjega jutra in novih ukrepov komande. Teleskopce je močno skrbela smer teh ukrepov. Jih bodo odkrili ali ne? Komaj se je drugega dne zdanilo, so pričeli s preiskavami po barakah. Zlasti so se vrgli na kleti. V triintrideseti so pretipali celo vsak pograd. Jašek v kleti so zacementirali, četudi je bil rov zasut. V stene barak na nagnjenih tleh so napravili velike luknje za obhodne straže. Teleskopci so bili veseli teh ukrepov: bili so bolj zavarovanje pred novim begom kakor pa iskanje tistih, ki so pomagali osmorici. Tudi vesti o pregledovanju trofej so bile ugodne. Karabinjerji so preklinjaje zmetali vse v skladiščni prostor in ga zaklenili. Pogledal ni nihče ničesar. Naslednjega jutra so se vrnili v barako Polo, Lojze in kapo. Zasliševali jih niso. Proti poldnevu so celo odprli barake in umaknili straže od njih. Po štirih dneh so se ljudje spet nemoteno usuli iz barak. Najprej so stekli k rovu za triintrideseto. Gledali so široki jarek, ki se je vil od barake do koruze. Tod je stekel rov. Tla so bila razrita. Močni odtisi tolkačev so bili na dnu jarka in ob robovih. Štiriinšestdeset metrov so izkopali, je nekdo povedal. Ogledovali so si vse nadrobnosti in se niso mogli ločiti od tega jarka in te zemlje... Komaj so eni odšli, je že prišla druga skupina, za njo tretja, četrta, peta, pa spet tisti, nila na ta sončni pas med žico in barako. Rakovčani sc' ^ kuhani in pečeni pri teleskopu, kakor pred meseci za ba ki je imela najlepši razgled na polja. Stanovalce triintridesete je ves kampo občudoval. ^ je tenenteji zaman krstili »Baracca famosa« A tudi sa je se tega močno zavedali. Najbolj glasen je bil Muhar, g stalno krožil okrog jarka in zbranim gručam pripovedo' pobeglih. Rad je govoril o Črtu in o tem, kako sta P travo: ggrn «Pogosto sem videl Črta z nekimi deščicami. Vpraša j,e ga: ,Kam greš s tem?’ — .Kuril bom.’ — ,Kje boš ur bo Cantalupo dal na kol.’ — črt pa je že izginil. Ven je govoril: ,Kuril bom. Kuril bom.’ Ognja pa nikjer«. In Muhar se je naglas krohotal. .ejg Tudi Hribček se je ustavil ob jarku in se grel na t® je septembrskem soncu. Zinil pa ni nobene. Prepogosto ^ namreč spomnil, kako ga je Gato prevaril. Brz ko so °^ija, vhod v klet, je vedel, da Gato ni silil v kot zaradi kot je govoril, temveč zaradi rova. Vendar tega m mur zaupal. je Inženir Babšek je tolmačil gradbeno stran. Seve ^ molčal kot riba, da je neaoč rekel Igorju: »V tej zen ^g-mogoče izkopati rova!« Pač pa je Rogaču zdaj šepnil n* , \>\ »Jaz sem jim dajal nasvete, če bi me bolj posWs še bolje napravili« Zajček pa je izbruhnil: «Besen sem. ker nisem ušel z njimi!« »O, hudiča!« so se vsi zasmejali. jf»j' »Ko bi samo slutil, kaj delajo, takoj bi bil zraven, brž bi bilo še bolje!« »Oooo!« »Ti bi ne šel z njimi, dobro se ti pa le zd!, da s° U ga je popravil Rogač. »Saj. Imaš prav!« se je rade volje umaknil zajček. (Nadaljevanje ,le