JCPrimorski * ^^ dnevnik PETEK, 23. OKTOBRA 2015 št. 247 (21.484) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati vTrstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjerje izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , The Big Bang Theory S Mífn šepet ulice Montecchi RIM - Na 3. strani Zagotovila za slovenski RAI Prizadevanja poslanke Blažina TRST - Na 5. strani Tržaški trgovci in plačila v gotovini Nekaj mnenj o vladnem predlogu TRŽIČ - Na 11. strani Že šest let čakajo na novo pogodbo Delavce Fincantierija skrbi tudi padec na borzi SLOVENIJA - Obtožbe, da sosedje nekontrolirano pošiljajo begunce v Slovenijo Zaostrovanje s Hrvaško TRST - Dnevi odprtih vrat Mladi »odkrivajo« tržaško univerzo ITALIJA - Škandal Podkupnine za ANAS tudi iz Furlanije RIM - V afero, ki je včeraj pretresla italijansko avtocestno podjetje ANAS, je vpleten tudi znani furlanski podjetnik Giulia-no Vidom. Zanj so rimskim tožilci odredili hišni pripor. Tožilstvo je s pomočjo finančne straže odkrili pravo kriminalno združbo, ki je od gradbenih podjetij zahtevala podkupnine za dela na avtocestnem omrežju. Med aretiranci je tudi nekdanji podtajnik v Prodijevi vladi Luigi Meduri, sicer član Demokratske stranke. Na 3. strani VIPOLŽE - Predali namenu prenovljeno vilo Sredi Brd so včeraj odprli prenovljeno Vilo Vipolže, ki so jo začeli obnavljati pred tremi leti. Naložba je vredna 7,3 milijone evrov. Delež slovenskega ministrstva za kulturo je znašal 1.366.000 evrov, preostali del so nepovratna evropska sredstva. »Ta projekt je dokaz za to, kako se splača biti vztrajen,« je med včerajšnjo svečanostjo poudaril župan občine Brda Franc Mužič, ki ni skrival zadovoljstva nad tem, da se po dveh desetletjih prizadevanj lahko veseli odprtja objekta, ki lahko zagotovi pomemben doprinos k turističnemu ovrednotenju Brd in širšega primorskega prostora. I_—*- —-_.r -J^Z— /^18 LJUBLJANA - Begunski val se v Sloveniji stopnjuje. Od začetka drugega vala je skupaj v Slovenijo že vstopilo okoli 40.0000 pribežnikov. Avstrija jih še naprej sprejema, a so razmere v Sloveniji vse težje, tako da so oblasti sprejele pomoč, ki so jo ponudile Avstrija, Nemčija, Italija in države višegrajske skupine. Slovenija je medtem obtožila Hrvaško, da begunce pošilja v Slovenijo nekontrolirano, s čimer poskuša vso odgovornost za njihovo stanje prenesti na Slovenijo. Hrvaška je »popolnoma zavestno dopustila, da je velika skupina beguncev nenajavljeno in razpršeno prišla v Slovenijo«, je obtožil državni sekretar Boštjan Šefic in predstavil tudi dokaze, ki jih je s termovizijsko kamero posnel helikopter. Zaradi tega so migranti po več ur prisiljeni čakati na mrazu. A Hrvatje obtožbe odločno zavračajo in trdijo, da jso Sloveniji ponudili možnost, da bi izredni hrvaški vlaki peljali begunce in migrante vse do mejnega prehoda Šentilj, ne le do hrvaško-slovenske meje. Na 2. strani Renesančni biser sredi Brd Župan Franc Mužič: »Na tem projektu smo delali dvajset let - Gre za veliko pridobitev za ves primorski prostor« VIPOLŽE BORŠTNIK Hlapci navdušili, Polič »kralj« Mladi AGRFT-jevci so na festivalskem pogovoru o predstavi SSG Hlapci »kronali« igralca Radka Poliča za izjemno stvaritev v uprizoritvi Slovenskega stalnega gledališča. »Prstanov je več, krona je ena,« so napisali, da bi s prijetnim presenečenjem izrazili svoje navdušenje nad predstavo v režiji Sebastijana Horvata in nad vrhunsko kreacijo, za katero so si izmisliti najvišje, simbolično priznanje za navdušujoče doživetje. Njihovo duhovito presenečenje na zelo dobro obiskanem srečanju v Vetrinjskem dvoru v Mariboru je bilo odraz sprejema, ki ga je predstava doživela večer prej v razprodani, veliki dvorani mariborskega gledališča v okviru tekmovalnega programa Borštnikovega srečanja. Na 10. strani V Sloveniji referendum o istospolnih zvezah Na 2. strani Kmalu v veljavi načrt za pristanišče Na 4. strani V Trstu 33 novih avtobusov Na 4. strani Duhovito uradno odprtje Okusov Krasa Na 8. strani Tea Ugrin v Glasgowu za nastop na OI 2016 Na 16. strani • pestra ponudba pnevmatik različnih proizvajalcev • vulkanizerstvo (tudi RFT pnevmatike) .avtooptika NAJNOVEJŠA TEHNOLOGIJA 3D No\,Q • jeklena in ALU platišča »hramba pnevmatik AKCIJA Ob nakupu novih pnevmatik podarjamo hrambo pnevmatik za naslednjo sezono! ŽBOGAR d.o.o. Industrijska cesta 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica (pod Merkurjem) T: 00386 S 30 01 499 www.vulkanizerstvozbogar.com 9771124666007 2 Petek, 23. oktobra 2015 AKTUALNO / BEGUNSKA KRIZA - Spor s Hrvaško Sestradani begunci vstopajo v Slovenijo nekontrolirano LJUBLJANA - Begunski val se stopnjuje; v sredo je v državo prišlo rekordnih 12.600 beguncev, od začetka drugega vala skupaj že okoli 40.0000. Avstrija jih še naprej sprejema, Slovenija, kjer je bil včeraj na obisku evropski komisar za migracije, je sprejela ponujeno pomoč, ki so jo ponudile Avstrija, Nemčija, Italija in države višegrajske skupine. Že zjutraj je mejo v Rigoncah v dveh skupinah prestopilo okoli 5000 beguncev, ki čez rob polnijo centra v Brežicah in Dobovi. Novih 2000 beguncev je v Rigonce prišlo še popoldne. Prav brežiško območje je že nekaj dni najbolj obremenjeno, zato pristojni iščejo nove rešitve. Med drugim so si ogledali lokacijo pri Dobovi za postavitev ogrevanega šotorišča za 2000 do 3000 ljudi, a čakajo še na soglasje lastnika. Težave niso samo z namestitvijo, ko morajo prebežniki po prihodu v Slo- je število pri-bežnikov v drugem begunskem valu, ki so včeraj do 12. ure prestopili hrva-ško-slovensko mejo, največ na zeleni meji pri mejnem prehodu Rigonce. beguncev je v Slovenijo prišlo v sredo, kar je več od dnevnega rekorda, ki so ga na vrhuncu krize zabeležili na Madžarskem. 6AAA je število beguncev, ki so v sredo iz Slovenije prestopili mejo z Avstrijo. je število pripadnikov ^ ww Slovenske vojske (SV), ki nadaljujejo s podporo policiji pri reševanju begunske krize. Pri širšem varovanju državne meje je včeraj sodelovalo 277 pripadnikov SV, 120 vojakov pa je vključenih v logistično podporo pri oskrbi mi-grantov. Vojaki nudijo podporo policijskim upravam Novo mesto in Maribor pri širšem varovanju državnih mej in območij. S helikopterjem spremljajo razmere na državni meji, s tovornimi vozili in avtobusi pa zagotavljajo vse potrebne prevoze ter nastanitev policistov v novomeški in mariborski vojašnici. venijo tudi po več ur na prostem čakati, da se kateri od centrov sprosti, ampak tudi z omejenimi transportnimi zmogljivostmi. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic pravi, da v eni uri do neke točke ne morejo pripeljati 5000 ljudi, zato so begunci včasih primorani, da pot od meje do namestitvenega centra prepešačijo. Dopoldne je med nekaterimi begunci v Rigoncah zavrelo, eden je bil zaboden. Šlo naj bi za spor med domnevnima državljanoma Afganistana. Zabodeni je lažje poškodovan, osumljencu pa so kriminalisti odvzeli prostost in ga pridržali. Predstavnica Visokega komisaria-ta ZN za begunce (UNHCR) Caroline Van Buren, ki v Sloveniji spremlja razmere z begunci, je sicer ocenila, da slovenske oblasti v danih zelo težavnih okoliščinah delajo, kar morajo. Izpostavila je, da je zaradi nenapovedanega prihoda množice ljudi težko načrtovati, še posebej pa je pohvalila delo policije. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je obiskala mejni prehod Šentilj, kjer v Avstrijo vstopa na tisoče beguncev. Na vprašanje, ali razmišljajo tudi o morebitnem zaprtju meje s Slovenijo, avstrijska ministrica ni neposredno odgovorila. «Tu lahko okrepimo nadzor, a smo že videli, da ko na tisoče ljudi želi v Nemčijo, jih tudi s policijskimi prisilnimi ukrepi ni mogoče ustaviti. Pomembno je, da zagotovimo red in varnost,» je dejala za medije. Napeto pa je na relaciji Ljubljana -Zagreb. Hrvaška »na izjemno organizi- Razmere so za begunce zelo težke ansa ran, premišljen in prefinjen način« v Slovenijo pošilja nekontroliran tok mi-grantov, s čimer poskuša vso odgovornost za njihovo stanje prenesti na Slovenijo, je v zvezi z dogajanji, ki pretresajo Slovenijo, poudaril državni sekretar Boštjan Šefic. Hrvaška po njegovih besedah do beguncev ne kaže nobenega sočutja. Kot je dodal, je Hrvaška »popolnoma zavestno dopustila, da je velika skupina beguncev nenajavljeno in razpršeno prišla v Slovenijo«. V sredo zvečer je namreč v bližino Dobove na hrvaški strani prispel nenapovedan potniški vlak, potnike so izkrcali in napotili peš proti državni meji. Tam jih je zadržala Sotla, v katero so nekateri zabredli, hrvaški organi pa jim tega niso poskušali preprečiti. Šefic ob tem opozarja, da so bili otroci, nosečnice, starejši in ljudje v poletnih oblačilih. Ker beguncev na hrvaški strani ni nihče usmerjal, so sami iskali pot prek meje, na koncu pa jih usmeril šele slovenski policijski helikopter s svetlobnim IZPOSOJENI KOMENTAR Osamljeni V sredo je v Slovenijo vstopilo rekordnih skoraj 13.000 beguncev, odšlo pa bistveno manj. Državico je zajela panika. Če bi se takšno stanje nadaljevalo več dni ali celo tednov do končnega zaprtja nemške meje, lahko v slovenskem begunskem žepu ostane trajno ujetih več deset tisoč beguncev, v Večeru piše Uroš Esih. Slovenska vlada lahko torej tehta med več slabimi možnostmi. Ena od teh je računanje na evropsko solidarnost. Evropa se je zdramila šele, ko je Slovenija na svoje meje po hitrem postopku poslala resnejših izzivov nevajeno vojsko. Le represivno govorico razume stara celina, humanizem je potisnjen globoko v civilno sfero. Nedeljski balkanski begunski vrh je predlagala Slovenija in nemška kanclerka Merklova nas je uslišala. V evropskih institucijah postanemo aktivni šele ko nam voda že skoraj zalije grlo. Je pa jasno, da če vrh ne najde rešitve za begunsko krizo - kaže pa slabo -, se bo Slovenija znašla v zanjo nerešljivih težavah. Vsi skupaj pa smo ujeti v kse-nofobni diskurz, ki te dni cveti v šentflorjanski dolini kot le redkokdaj. Vlada, ki se trudi krizo reševati s skromnimi kadrovskimi in materialnimi resursi, nima pravih zaveznikov ne v Evropski komisiji ne v opoziciji, še manj pri Hrvatih, sklene komentator. (STA) Uroš Esih/Večer televizorjev RIM - Tistim, ki spremljajo televizijske oddaje s pomočjo računalnikov, ta-bličnih zaslonov in pametnih telefonov, ne bodo plačevali Tv naročnine. Ukrep, ki ga vsebuje proračunski zakon za leto 2016, da bo TV naročnina odslej vezana na domači števec elektirčne enegije, velja samo za lastnike televizijskih sprejemnikov. snopom, je pojasnil Šefic. Na včerajšnji novinarski konferenci je tudi prikazal posnetke, ki jih je v sredo zvečer z termovizijsko kamero posnel helikopter in iz katerih je razvidno, kako so begunci iz Hrvaške prihajali neorganizirano. A Hrvatje obtožbe odločno zavračajo (čeprav so posnetki precej zgovorni). »Humano jih prepeljite, brez oklepnikov, psov in žice na dogovorjenih prehodih, ne na kapalko, da potem sami iščejo svoje poti,« je bil oster do Slovencev hrvaški notranji minister Ranko Ostojic. Dejal je tudi, da je Hrvaška ponudila Sloveniji možnost, da bi izredni hrvaški vlaki peljali begunce in migrante vse do mejnega prehoda Šentilj, ne le do hrvaško-slovenske meje. IRAK Osvobodili 70 talcev, ubit ameriški vojak WASHINGTON - Pripadniki posebnih enot ameriške vojske so sodelovali v napadu kurdskih in iraških sil na za zdaj še neznano skupino teroristov, ki je pri mestu Havija na severu Iraka zadrževala 70 talcev. Talce naj bi rešili, v operaciji je umrl eden od Američanov, štirje kurdski borci pa so bili ranjeni. Podrobnosti o operaciji, ki je zahtevala prvo ameriško žrtev v Iraku po novembru 2011, še niso povsem jasne. Pentagon je uvodoma sporočil, da je bilo na severu Iraka v provinci Kirkuk rešenih 70 kurdskih talcev, ki so jih ugrabitelji nameravali pobiti. Med njimi naj bi bilo 20 pripadnikov iraških varnostnih sil. Kurdske oblasti v regiji pa glede na poročanje televizije CNN trdijo, da med talci ni bilo njihovih ljudi. Operacijo naj bi sprožili Kurdi skupaj z iraškimi varnostnimi silami, vendar ni šlo po načrtih in na pomoč so prispeli ameriški specialci s helikopterji. Ubitih je bilo 20 teroristov. Šest ugrabiteljev so ujeli, o morebitnih žrtvah med talci pa ne poroča nihče. Poveljnik ameriškega centralnega poveljstva, ki je med drugim zadolženo za Irak general Lloyd Austin je pohvalil vse udeležence operacije, ki so rešili številna življenja in izrazil globoko obžalovanje za smrt ameriškega vojaka ter izrekel sožalje in hvaležnost njegovim svojcem. Pripadniki Islamske države (IS) so septembra pri Haviji zajeli skupino kurdskih borcev, za zdaj pa še ni jasno, ali gre za iste ljudi, ki so bili zjutraj rešeni oziroma za iste teroriste, ki so jih ugrabili. Sodišče prehitelo zakonodajalca RIM - Dnevnik La7 je sinoči poročal, da je sodišče za mladoletnike v Rimu dovolilo ženski, da je posinovila biološko hčer svoje partnerke, kar naj bi bil drugi primer v Italiji sploh. Gre za italijanski par, ena od dveh žensk pa je otroka rodila v tujini po umetni oploditvi. Isto sodišče je 29. avgusta lani priznalo starševstvo dveh ženski, ki sta se se poročili v Španiji in se vpisali v register istospolnih zvez v Rimu. Samo za lastnike slovenija - Razsodba ustavnih sodnikov Zelena luč za referendum o istospolnih zvezah Za varuhinjo človekovih pravic večina ne sme odločati o pravicah manjšin »To bo seveda sedaj predmet široke razprave ljudi. Pri varuhu vedno pravimo, da je težko, ko o manjšini odloča večina, ker takrat skoraj vnaprej veš, kakšno je lahko mišljenje večine, za manjšino je mnogo težje,« je pojasnila Nussdorferjeva. Pri tej temi je bila sicer po njenih besedah vedno, tudi ko se je odločalo o družinskem zakoniku, sporna ena sama stvar. »In tako bo najbrž tudi tokrat,« je dodala varuhinja. V koaliciji Za otroke so z odločitvijo ustavnega sodišča, da dovoli izvedbo referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi, zadovoljni. Kot je v izjavi za medije dejala Metka Zevnik iz koalicije, je ustavno sodišče odločilo v prid ljudi in ne elite in dopustilo, da odločanje ljudstva o tem, ali naj zakonska zveza obstane takšna kot doslej. Zevnikova je ob tem napovedala, da bodo podpise zbirali še naprej, kljub temu da bi že doslej zbrani zadoščali za razpis referendu- LJUBLJANA - Slovensko ustavno sodišče je dopustilo referendum o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami razno-spolnih parov. Ustavno sodišče je v postopku za odločitev v sporu o dopustnosti referenduma, začetem z zahtevo predlagateljev referenduma Metke Zevnik in Aleša Primca iz gibanja Za otroke gre, odločilo, da se razveljavi sklep državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o zakonski noveli. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovale sodnice Dunja Ja-dek Pensa, Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in Jadranka Sovdat, ki so podale tudi odklonilna ločena mnenja. Pritrdilna ločena mnenja so dali sodnica Marta Klampfer in sodniki Miroslav Mozetič (predsednik), Ernest Petrič in Jan Zobec. Ustavno sodišče ni presojalo ustavne skladnosti (še) veljavnega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prav tako tudi ne ustavne skladnosti novele, o kateri naj bi se izvedel zakonodajni referendum, pač pa le o sporu med parlamentom in predlagateljema referenduma, in sicer glede vprašanja, ali je referendum o noveli dopusten. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je glede odločitve ustavnega sodišča, ki je dopustilo referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, za STA dejala, da pri varuhu vedno spoštujejo odločitev ustavnega sodišča ne glede na to, kakšna je. Menijo pa, da je težko, ko o manjšini odloča večina. Pri varuhu sicer po besedah Nussdorferjeve menijo, da je bila novela dobra in da si vsi ljudje zaslužijo spoštovanje, ne glede na razlike. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak odločitev ustavnega sodišča o referendumu o zakonu o zakonski zvezi obžaluje, a jo je treba, kot dodaja, spoštovati. Strah jo je, da bi razprava ob referendumu poglabljala nestrpnost ter odpirala ene in iste teme. »Zato bomo morali vsi v kampanji paziti, da ne bo sovražnega govora in nestrpnosti,« je poudarila. Ministrica je v izjavi novinarjem po seji vlade pojasnila, da si je želela vsebinske odločitve ustavnega sodišča. Ugotavlja pa, da se tudi tokrat to ni zgodilo. »Vendar referendum je tu, to je dejstvo, odločitev je treba spoštovati,« je dodala. Zdaj je treba po njenih besedah počakati na referendum, nato bodo lahko razmišljali o novih zakonodajnih rešitvah. ma / A AfKE-U ADNON Petek, 23. oktobra 2015 3 družba rai - Vlada osvojila priporočilo poslanke Tamare Blažina Nova jamstva za slovenske radijske in televizijske programe Obveza za obnovitev konvencije s predsedstvom vlade, ki zapade konec leta RIM - Renzijeva vlada se je obvezala, da bo pred zapadlostjo, to se pravi pred koncem leta, obnovila konvencijo z družbo RAI za radijske in televizijske programe v slovenščini. Vlada je to obvezo sprejela na predlog poslanke Tamare Blažina, ki je med parlamentarno obravnavo zakona o reformi RAI opozorila tako na konvencijo, kot na potrebo po jamstvih za tehnološko »operativnost« programov v slovenskem jeziku. Slednje urejujejo temeljna reforma RAI izpred štirideset let in poznejši zakoni, gibalo vsega pa predstavlja konvencija, ki jo vsaka tri leta skleneta predsedstvo vlade (oddelek za informacije in založništvo) in RAI. Podobno konvencijo, ki naj bi po novem trajala pet let, vlada in ra-diotelevizijska ustanova skleneta za Južne Tirolce in Ladince v bocenski pokrajini, za Ladince na Tridentin-skem in za Francoze v Dolini Aosti. Poslanka Blažina je zadovoljna, da je vlada osvojila njeno priporočilo in to iz dveh razlogov. Prvič, ker gre za politično obvezo črno na belem za čim prejšnjo obnovitev konvencije, in drugič, ker bodo konvencijo prilagodili ne samo novi zakonodaji, temveč tudi novim potrebam deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino. Mišljena je tehnološka prenova »jamstva za zagotovitev celovite operativnosti« pa so vezana tudi na zagotovitev primerne kadrovske zasedbe slovenskega novinarskega in programskega oddelka. »Seveda je pomembna vsebina konvencije, pomembni pa so tudi časovni roki za njeno obnovitev. V preteklosti so ti roki vedno predstavljali problem in težavo. Vlado in vladne funkcionarje je bilo treba stalno opozarjati, da je konvencija zapadla in da jo je treba obnoviti. Sedaj imamo vsaj politično jamstvo za pospešitev postopka,« ugotavlja parlamentarka Demokratske stranke. Do kon- rim - Nov škandal • • Zgoraj poslanka Tamara Blažina in desno deželni sedež RAI v Trstu arhiv ca leta manjkata sicer le nekaj več kot dva meseca in je malo verjetno, da bo konvencija obnovljena pred tem datumom. Drugače bo - kot piše v zakonu - avtomatično obnovljena za šest mesecev. V zadnjih letih je bila obnovitev po redni zapadlosti konvencije sicer stalnica. Vlada je slovenski poslanki tudi obljubila, da bo v svojem odloku (oblikovati ga mora eno leto po odobritvi reforme RAI) na področju radia in televizije spoštovala vse obveze do Južnih Tirolcev, Ladincev, Francozov in Slovencev. Reforma RAI iz leta 1975, ki jo marsikdo še danes ocenjuje kot revolucijo v italijanskem radio-televizijskem sistemu, je zakoličila vlogo in poslanstvo Radia Trst A (deluje od konca druge vojne) ter obenem postavila temelje za slovensko televizijo, ki se je rodila pred dvajsetimi leti. Prvi korak za TV v furlanščini RIM - Poslanka Demokratske stranke iz Vidma Gianna Malesani je v sklopu zakonu o reformi RAI vložila popravek za radijske in televizijske programe v furlanskem jeziku. Vlada ji je dala razumeti, da popravka ne bo sprejela, v zameno se je z Malisanijevo pogodila za priporočilo o tem vprašanju. Z njim se predsedstvo vlade obvezuje, da bo v dogovarjanje z družbo RAI in z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino vključilo tudi obveze za radijske in televizijske programe v furlanščini. Poslanka DS je zadovoljna z vladnim stališčem, nekoliko manj zadovoljen je poslanec Demokratskega centra Gian Luigi Gigli. Skupaj z nekaterimi drugimi poslanci je namreč zaman zahteval, da bi furlanščino v sklopu RAI postavili na raven nemščine, ladinščine, francoščine in slovenščine. Za to ni zakonske osnove, pravijo v vladi, Gigli pa se sklicuje na zakon za zaščito jezikovnih skupnosti 482 iz leta 1999. Družba RAI doslej ni nikoli direktno financirala radijskih oddaj v furlanščini, ki so jih v sklopu deželnega sedeža za Furlanijo-Julijsko krajino financirali s prispevki deželne uprave. To je bilo v preteklosti in je še danes predmet polemik v Furlaniji, kjer se od časa do časa pojavi politik ali upravitelj, ki zaradi furlanščine po nepotrebnem polemizira s slovensko manjšino. Za takšno pot se je v preteklosti nekajkrat odločil predsednik videmske pokrajinske uprave Pietro Fontanini iz vrst Severne lige. Jovanottijev koncert v Ljubljani je odpovedan LJUBLJANA - Koncert Jovanottija, ki je bil napovedan 12. januarja prihodnje leto v ljubljanskih Stožicah, je odpovedan. Kot razlog so organizatorji navedli veliko povpraševanje po datumih italijanskega dela njegove turneje. Morda bo Jova-notti v Ljubljani nastopil jeseni. Kupci vstopnic bodo kupnino dobili povrnjeno na mestu, kjer so vstopnice kupili. Italijanski pevec Jovanotti je svojo glasbeno pot začel v 80. letih minulega stoletja kot DJ. Večji mednarodni uspeh sta mu prinesla pop albuma Lorenzo 1992 in Lorenzo 1994, na katerih so izšle pesmi, kot so Serenata Rap, Penso Positivo, Piove. Odtlej je italijanski zvezdnik požel uspeh tudi s pesmimi, kot so L'Om-belico Del Mondo, Bella, Per te in mnogimi drugimi. Letos je izdal novi album z naslovom Lorenzo 2015 CC., ki je v Sloveniji dosegel platinasto naklado. Italija drugi tuji investitor v Sloveniji LJUBLJANA - V Sloveniji je bilo konec lanskega leta za 10,1 milijarde evrov tujih neposrednih naložb, kar je 13,9 odstotka več kot konec leta 2013, je razvidno iz statistične publikacije Banke Slovenije Neposredne naložbe 2014. Slovenske neposredne naložbe v tujini so konec leta 2014 znašale 5,3 milijarde evrov, kar je skoraj tri odstotke več kot leta 2013.Lani so tuji lastniki skupno dosegli najslabši letni rezultat doslej oziroma izgubo v višini 50,6 milijona evrov. Na slab rezultat je vplivalo predvsem poslovanje z nepremičninami in finančno posredništvo. Med državami investitoricami prevladujejo države članice EU in Švica, med njimi pa so najpomembnejše Avstrija, Italija, Nemčija in Hrvaška. Slednje so največ vlagale v trgovino na drobno brez motornih vozil ter finančne storitve brez zavarovalništva in pokojninskih skladov. Podjetja s tujimi neposrednimi investicijami so konec lanskega leta predstavljala 4,5 odstotka vseh slovenskih podjetij brez finančnih posrednikov, kar je enak delež kot v predhodnem letu 2013. (STA) Korupcija v ANAS: v zaporu tudi bivši vladni podtajnik škandalanas Med aretiranimi furlanski podjetnik Giuliano Vidoni VIDEM - V škandal avtocestnega podjetja ANAS je vpleten tudi znani furlanski podjetnik Giuliano Vidoni, lastnik istoimenskega gradbenega podjetja iz Ta-vagnacca. 70-letnega Vidonija so finančni stražniki aretirali v Rimu, od koder so ga pospremili domov, kjer je v hišnem priporu. Rimsko tožilstvo sumi, da je Vidoni podkupoval funkcionarje avtocestnega podjetja, tudi z obljubo, da bo zaposlil nekoga na priporočilo zastopnikov ANAS. Njegovi odvetniki sicer zatrjujejo, da je vloga furlanskega podjetnika v preiskavi precej obrobna. Podjetje Vidoni je bilo ustanovljeno leta 1954 in je v svoji več kot 60-letni zgodovini izvedlo številna javna dela v Italiji in v tujini. Trenutno ima velika gradbišča na Sardiniji in v Kalabriji. RIM - Žalostna zgodba italijanskega podjetniškega in političnega vsakdana. Tako je vodja rimskega tožilstva Giuseppe Pignatone komentiral preiskavo o korupciji in nezakonitih volilnih izmenjavah v sklopu avtocestnega podjetja ANAS. Med aretiranimi je tudi Lugi Meduri, pod-tajnik v Prodijevi vladi (obdobje 2006-2008) in član Demokratske stranke, ki je za kratek čas leta 2000 tudi predsedoval Deželi Kalabriji. Meduri je bil podtajnik na ministrstvu za javna dela, ko ga je vodil Antonio Di Pietro. Svojo politično pot je začel v Krščanski demokraciji in nato v Marjetici, na kar je pristopil v DS. V škandal je vpletenih več kot trideset ljudi, včeraj pa je finančna straža aretirala deset osumljencev. Na čelu kriminalne združbe, ki je od gradbenih podjetnikov zahtevala podkupnine za javna dela, je po mnenju preiskovalcev bila Antonella Accrogliano, poznana kot »črna dama«. Tako so preiskavo imenovali tudi finančni stražniki, ki vodijo preiskavo po nalogu rimskih tožilcev. »Črna dama« je do včeraj vodila teh-nično-administrativno komisijo največje italijanske avtocestne družbe, ki ima nadzor nad vsemi javnimi deli na avtocestnem omrežju. Z njo so končali v zaporu visoki funkcionarji ANAS, gradbeniki in, kot rečeno, bivši vladni podtajnik Meduri. Aretacija nekdanjega podtajnika v Prodijevi vladi Luigija Medurija ansa Pignatone in kolegi tožilci sumijo, da je šlo za dobro organizirano in razpredeno kriminalno združbo, ki se je vpletala in pogojevala ne le javna dela, temveč se je vmešavala tudi v dnevno politiko in v volitve. Accorrglianovi so pri teh umazanih poslih pomagali njeni najožji sodelavci. Predvsem Oreste De Grossi (vodja tehničnih služb ANAS) in Sergio Serafino Lagrotteria (projektiranje in nova gradbena dela). Vse osumljence ne bremenijo enake obtožbe. Glavnim osumljencem, ki so v zaporu, očitajo združevanja v kriminalne namene, korupcijo in poskuse vplivanja na parlamentarne in lokalne volitve. Skratka, šlo naj bi za ljudi, ki so v zameno za večja gradbena dela na avtocestah zahtevali in dobili podkupnine, pritiskali pa bi tudi na politike in javne upravitelje. Na seznamu osumljencev se je znašlo tudi nekaj odvetnikov. 4 Petek, 23. oktobra 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Novi prostorski načrt bo začel kmalu veljati Zeno D'Agostino. Desno: 7. pomol arhiv Novi splošni pristaniški prostorski načrt bo začel kmalu veljati. Pristaniški odbor je namreč na včerajšnji seji sprejel nekatere okoljske predpise, ki jih je zahtevala Dežela Furlanija-Julijska krajina. To je bil v bistvu predzadnji korak na poti do zaključka postopka, ki bo po 58 letih prinesel v Trst nov regulacijski instrument. Pristaniški odbor je predpise deželne vlade sprejel soglasno in so vsi njegovi člani poudarili pomen tega sklepa. Med temi je bil miljski župan Ne-rio Nesladek, ki je po seji (bila je za zaprtimi vrati) z zadoščenjem povedal, da je bil to pomemben dan. Sprejeti sklep bodo zdaj posredovali deželni upravi, ki bo postavila pečat na prostorski načrt in s tem opravila zadnji korak, ki je potreben za njegovo udejanjenje. Kmalu bo torej na voljo nov načrt, ki točno določa območja, ki jih bo treba razvijati in ki bodo namenjena za pristaniške, industrijske ali druge dejavnosti. Spremembe zdajšnjega regulacijskega načrta, ki nosi datum iz leta 1957, zadevajo med drugim razširitev in po- dežela Ussai (G5Z) proti »Deželna komisija za okolje po petih mesecih še ni vzela v pretres peticije z naslovom Ustavimo onesnaževanje za naše zdravje in za naše življenje, ki jo je vložil krožek Miani 11. maja in zadeva škedenjsko železarno«. To je povedal včeraj v tiskovni noti deželni svetnik Gibanja 5 Zvezd Andrea Ussai in poudaril, da peticije še niso postavili na seznam vprašanj, ki jih bo obravnaval deželni svet, čeprav se onesnaževanje nadaljuje. Ussai je zaradi tega včeraj posredoval predsedniku komisije Vit-torinu Boemu pismo, ki so ga podpisali vsi člani opozicije v deželnem svetu. V njem je zahteva, da se začne čim prej razprava v deželnem svetu in da naj skupščina tudi prisluhne številnim združenjem, ki zastopajo krajane in sploh ljudi, ki se borijo proti onesnaževanju, kot so organizacije No Smog, Legambiente, WWF in Fare Ambiente. Ussai je predlagal, naj sodeluje pri razpravi tudi deželna predsednica Debora Serracchiani. Peticijo, ki jo je spodbudil predsednik krožka Miani Maurizio Fogar, je podpisalo 10.117 ljudi. daljšanje pomola pri Pomorski postaji za vsaj sto metrov, podaljšanje 5. in 6. pomola, podvojitev površine 7. pomola, gradnja logistične ploščadi in gradnja terminala za ro-ro dejavnosti na območju bivše rafinerije Aquila, v načrtu pa so od vsega začetka tudi gradnja 8. pomola na območju škedenjske železarne ter vrsta urbanističnih posegov, začenši s krepitvijo železniške zveze oziroma novimi cestnimi zvezami med pristaniščem in avtocesto. Postopek za izdelavo novega prostorskega načrta se je namreč začel že leta 2008, ko je bil na čelu tržaške Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli, pristaniški odbor pa ga je sprejel že 19. maja leta 2009. Načrt je na poti do odobritve naletel na razne tehnične, še predvsem pa na politične ovire. Načrt je nazadnje 26. junija letos odobrila pristojna ministrska komisija in s tem dejansko prižgala zeleno luč. A.G. pokrajinski svet Na pokrajini avdicija Zena D'Agostina Temeljito poročilo in izčrpni odgovori na svetniška vprašanja so zaznamovali avdicijo izrednega komisarja Pristaniške oblasti Zena D'Agostina, ki je o svojem delu in načrtih za rast luke govoril včeraj popoldne v pokrajinskem svetu. Pobudnik in prvi podpisnik avdicije je bila Demokratska stranka skupaj z le-vosredinsko večino, D'Agostina pa je v imenu pozicije predstavila vodja svetniške skupine DS Nadja Debe-njak. DAgostino se je dotaknil mnogih točk, od železniških zvez do prometa v pristanišču, sprememb v starem pristaniščun in premestitve pro-stocarinskih con, poseben poudarek pa je seveda namenil novemu pristaniškemu splošnemu prostorskemu načrtu. Poročilu komisarja so sledila vprašanja svetnikov (Degioia, Longo, Grizon, Bergamini, Dore, Polidori in Canziani), na katere je D'Agostino odgovarjal zelo tehnično in izčrpno, kot je zanj tudi značilno. Po avdiciji so bile na dnevnem redu še odobritev proračuna za leto 2015 in za obdobje 2012-2017 ter nekatere druge točke. (ag) sindikat uil Visentini in Barbagallo danes v Trstu Novi generalni tajnik Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) in sicer bivši deželni tajnik sindikata UIL Luca Visentini ter državni tajnik sindikata UIL Carmelo Barbagallo se bosta udeležila posveta, ki bo danes ob 9. uri v konferenčni dvorani državne knjižnice Stelio Crise na Trgu Papa Giovanni XXIII. Posvet prireja deželni sindikat ob 70. obletnici ustanovitve UIL in je razdeljen na dva dela, se pravi Vrednote zgodovine in Izzivi prihodnosti za Trst. Srečanje bo povezoval tržaški tajnik UIL Giacinto Menis in se ga bosta udeležila tudi nekdanja državna tajnika UIL Giorgio Benve-nuto in Raffaele Vanni. V okviru posveta bo ob 10.45 tudi okrogla miza, na kateri bodo sodelovali lokalni upravitelji ter predstavniki delodajalskih in sindikalnih organizacij. Luca Visentini Carmelo Barbagallo trieste trasporti - Včeraj na Velikem trgu uradna predstavitev 33 novih avtobusov Prevozno podjetje Trieste Tra-sporti je včeraj na Velikem trgu predstavilo 33 novih avtobusov, ki so opremljeni z najsodobnejšimi napravami in so okolju prijaznejši, saj razpolagajo s t.i. motorji evro6. Avtobuse bodo začeli uporabljati postopoma v naslednjih dneh, je povedal pooblaščeni upravitelj Aniello Sem-plice na predstavitvi, ki je potekala ob udeležbi tržaškega župana Roberta Co-solinija, pokrajinskega odbornika za prevoze Vittoria Zollie in tržaškega občinskega odbornika za okolje Umberta Laurenija. Kot je povedal župan Cosolini, je to pomembna naložba, ki bo še povečala kakovost življenja v Trstu. Družba Trieste Trasporti je sicer vselej zagotavljala visoko kakovostno raven storitev in je bi- Podjetje Trieste Trasporti razpolaga s 33 novimi avtobusi evro6 fotodamj@n la vedno pozorna do upoštevanja okolja, je dejal Cosolini. Skupna naložba je 9,5 milijona evrov, so še povedali na srečanju, ta in druge investicije v preteklosti pa so omogočile, da so povprečna starost avtobusov podjetja Trieste Trasporti samo 4 leta. Za boljše razumevanje je dovolj pomisliti, da je povprečna starost avtobusov v Italiji 10,47 leta (podatki AS- STRA-Autobus e investimenti 2013). Družba Trieste Trasporti je nabavila 28 novih avtobusov vrste Urbanway, ki jih proizvaja družba Iveco in so dolgi 10,5 metra. Poleg teh so nabavili še 5 avtobusov vrste Vivacity, ki merijo 9,4 metra in jih proizvaja družba Industria Italiana Autobus-Bredamenarinibus. Prevozno podjetje Trieste Trasporti razpolaga zdaj z 271 avtobusi in 6 tramvaji. / TRST Petek, 23. oktobra 2015 5 trgovski sektor - Različni odzivi na predlog Renzijeve vlade Gotovinsko poslovanje do 3000€ dobro za trgovce, a če denarja ni ... Mnenji predsednika sekcije za trgovino na drobno pri SDGZ Ervina Mezgeca in draguljarja Darka Malalana Stališče vlade Mattea Renzija, da bo parlamentu predlagala zvišanje omejitve gotovinskega poslovanja s sedanjih tisoč na tri tisoč evrov, je v preteklih dneh vzbudila mešane občutke. Stanovske organizacije trgovcev, hotelirjev in obrtnikov so v glavnem zadovoljne, saj so prepričane, da bodo s tem vsaj delno spodbudili potrošnjo. Mnogi pa ostajajo mnenja, da bi za spodbujanje kupne moči potrošnikov morali sprejeti čisto drugačne ukrepe, za katere bi bilo potrebno korenito spremeniti smer ekonomske politike. Tega mnenja je tudi tržaški predsednik sekcije za trgovino na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju (SDGZ) Ervin Mezgec, ki sicer pozdravlja Renzijevo namero, a v isti sapi dodaja, da to vsekakor ni dovolj za spodbuditev potrošnje. »V zadnjih letih na splošno primanjkuje denarja, zato ni velike razlike, če je limit za gotovinsko plačilo blaga tisoč ali tri tisoč evrov. Potrebovali bi jasnejši razvojni koncept in kredibilne reforme, s katerimi bi bilo treba zvišati plače in pokojnine ter znižati davek na dodano vrednost. Absurdno je, da imamo v primerjavi z drugimi evropskimi državami nižje plače in višje življenjske stroške. Tu tiči problem pomanjkanja kupne moči,« je prepričan Mezgec, ki nazorno opisuje likvidnostne težave občanov in občank. »Prvi teden v mesecu potrošniki v denarnici imajo gotovino, drugi teden že bistveno manj, tretji skoraj nič, četrti teden pa so brez denarja. Zato menim, da je vse skupaj le prazen dim,« je kritičen Ervin Me-zgec. Če pogledamo kronologijo spreminjanja limita za gotovinsko plačevanje blaga v trgovinah in drugih lokalih, opazimo, da si v tej zadevi italijanske vlade niso bile enotne. Do maja 2008 je znašal limit 12.500 evrov, nato so omejitev znižali na pet tisoč evrov, pa spet zvišali na 12.500 in ponovno znižali na pet tisoč, nato pa še na 2.500 evrov. Montijev ukrep (decembra 2011) je bil še bolj drastičen; predvidel je znižanje zgornje stopnje plačevanja z gotovino z 2.500 na tisoč evrov, kar je veliko strožje kot v drugih evropskih državah. Z vsemi temi ukrepi so italijanske vlade po- skusile omejiti sivo ekonomijo, ki naj bi predstavljala precejšen odstotek neobdavčene potrošnje. Plačevanje z gotovino so torej želeli čim bolj omejiti, da bi omogočili sledljivost izvora denarja. Ukrep je tako na eni strani prisilil potrošnike v uporabo kreditnih kartic, s čimer so se posredno polnile blagajne bank, ki trgovcem in drugim poklicnim kategorijam za plačilo s kreditnimi karticami zaračunavajo provizijo, na drugi strani pa je »zatrl« kupno moč tistih potrošnikov, ki si dražje predmete želijo kupovati brez nadzora globalnega »velikega brata«. Z vsakim malo večjim nakupom (nad tisoč evrov) so državljani namreč morali za seboj pustiti sledi. Upad prometa so v zadnjih treh letih zabeležile predvsem draguljarne. V severni Italiji se je po nekaterih podatkih prodaja luksuznega nakita zmanjšala za 30 odstotkov. Seveda pa to nikakor ne pomeni, da si potrošnik ni kupil denimo ure, ki si jo je dolgo časa želel. Darko Malalan iz dragu-ljarne Malalan na Opčinah je povedal, da se je po sprejetju Montijeve omejitve gotovinskega plačevanja veliko strank odpravilo po večji nakup v Slovenijo, Švico ali Francijo. Tja torej, kjer omejitev plačevanja z gotovino ni tako restriktivna. To pa obenem pomeni, da so bili ob zaslužek domači podjetniki in posredno tudi država. Marsikdo bo ob tem rekel, da se v prid večje transparetnosti oz. zakonitosti lahko odpovemo zasebnosti in mirne vesti plačujemo s kreditnimi karticami. Če spoštujemo zakone, zakaj bi se vendarle bali? Problematična posledica takega razmišljanja je, da sumljivi postanejo tisti, ki se ne želijo prostovoljno podvreči nadzoru in ki želijo ohraniti zasebnost. Nihče bržkone ne bo oporekal dejstvu, da v imenu boja proti legalizaciji denarja pridobljenega s kriminalom ali utajitvijo davkov silijo potrošnike v uporabo kreditnih kartic. Tudi starejše osebe, ki nikoli niso znale ali želele uporabljati plačilne kartice. In ne nazadnje tudi tiste, ki jim ni do tega, da so za vsak malce večji nakup zavezani nadzoru kreditnih in finančnih institucij. Prav zato stanovske organizacije in uradi za zaščito potrošnikov pozdravljajo Renzijevo namero o zvišanju limita plačevanja z gotovino. (sč) aktualno - Vse več prošenj »Konkurenca« ezulskih združenj za odškodnine Odškodninski denar, ki ga Slovenija v sklopu zakona o preteklih krivicah namenja tudi istrskim beguncem ter njihovim potomcem, je sprožil ostro »konkurenco« med ezulskimi združenji. Na eni strani Unione degli istriani (Unija Istranov) Massimiliana Lacote, na drugi ostala združenja, med katerimi ANVGD (Združenje Venezia giulia-Dalmazia) in Associazione delle comunita istriane (Združenje istrskih skupnosti). Njihov cilj je skupen (čim več prošenj in seveda čim več odškodnin), a se ne morejo in tudi se nočejo dogovoriti za skupno akcijo. Medtem ko se je Lacota vsaj v začetku bal, da hoče Slovenija (ni ja- sno kako in zakaj) z odškodninami prelisičiti ezule, je Renzo Codarin (AVGD) večkrat pohvalil Ljubljano in njeno »pravično držo do istrskih beguncev.« V preteklih dneh se je mnogo ezulov odpravilo na Prefekturo in tam vložilo odškodninske zahtevke. Ustvarile so se vrste, tudi zato, ker mnogi prosilci niso razpolagali z ustrezno dokumentacijo. Zaradi tega združenje ANVGD poziva vlagatelje odškodninskih zahtevkov, da se predhodno javijo na sedežu organizacije v Ul. Milano 22, kjer dobijo vsa pojasnila. Z druge strani pa Lacota vabi ezule, da se zglasijo na sedežu njegove zveze v Ul. Pellico. žalna knjiga Igor Gabrovec se je poklonil Francetu Bučarju Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije sporoča, da je ob smrti dr. Franceta Bučarja na generalnem konzulatu RS v Trstu odprta žalna knjiga, in sicer še danes od 9. ure do 14.30. V imenu stranke Slovenska skupnost se je včeraj popoldne podpisal v žalno knjigo tudi deželni tajnik SSk Igor Gabrovec, ki je izpostavil vlogo in pomen dr. Franceta Bučarja kot velikega Slovenca, demokrata in junaka slovenske osamosvojitve. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, se hvaležno klanja spominu na Bučarja, starosto slovenske politike, enega od očetov samostojne Slovenije, je v žalno knjigo napisal podpredsednik deželnega sveta. Pokojnega politika in kulturnika se bodo danes dopoldne v Ljubljani spomnili na izredni seji Državnega zbora ob navzočnosti predsednika republike Boruta Pahorja. gospodarstvo - Nova spletna stran ZKB Za računalnike in mobilnike Stran izdelalo videmsko podjetje Unidea v sodelovanju z osebjem banke - Za lažje prepoznavanje vsebin Pred nekaj dnevi je Zadružna kraška banka objavila svojo novo spletno stran www.zkb.it, katero je izdelalo vi-demsko podjetje Unidea v sodelovanju z osebjem tega denarnega zavoda, pri čemer je vodstvo ZKB koordinacijo projekta zaupalo članu upravnega odbora Marku Pertotu. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je nova spletna stran v celoti v skladu z najnovejšimi trendi svetovnega spleta. Posebno pozornost je banka namenila koriščenju vsebin preko mobilnih naprav. To konkretno pomeni, da stran prepozna vrsto naprave, ki jo obiskovalec uporablja za brskanje, in uporabnika preusmeri k najprimernejši verziji. Da bi se v celoti prilagodila potrebam uporabnikov po mobilnosti, je nova spletna stran www.zkb.it na voljo v dveh različicah. Prva je odzivna in je namenjena namiznim, prenosnim in tabličnim računalnikom. Razporeditev vsebin se prilagodi velikosti zaslona, da bi olajšala vertikalno pomikanje po straneh. Brskanje po straneh je uporabniku prijazno tudi zaradi dejstva, da ga zgornji meniji spremljajo do dna strani. Drugo različico je banka izdelala za mobilne oz. pametne telefone, kar predstavlja tudi največjo novost. Telefonska različica namreč upošteva potrebo po razbremenitvi strani odvečnih vsebin, ki ustvarjajo preveč prometa podatkov in po nepotrebnem bremenijo telefonski paket uporabnika. Obe različici druži idejna zasnova, katere namen je omogočanje lažjega prepoznavanja vsebin: po novem bo zelena barva označevala produkte oz. storitve, namenjene prebivalstvu, modra pa rešitve za podjetja. Upravitelj in koordinator projekta Marko Pertot pojasnjuje, da so v primerjavi s prejšnjo spletno stranjo vsebine bližje za nekaj klikov, kar je rezultat poenostavljene in racionalnejše ureditve. Cilj je ponuditi članom in strankam učinkovito, enostavno in intuitivno stran. Na mobilnih napravah lahko uporabnik klikne na vse telefonske številke in e-poštne naslove, s tem pa ga stran takoj postavi v stik z banko in njenimi partnerji. Kot primer lahko omenimo neposredne povezave za blokiranje kartic ali povezave do različnih zasebnih strani in i- zkb! Račun Easy /■-i-¡V.lT*hiti fiu j',1'tfjlliH 1 iMLWrrí i,jli.v.V■ ■'■ ni j'.v:i n r Í M .u J wM-» ípii TOmH ÍK0=nk poslovne finanu; s G' Nova spletna stran ima verzijo tako za računalnike kot tudi za pametne telefone storitev. Informacije o poslovalnicah so objavljene v namenskem meniju ali so dosegljive s klikom na zemljevidu na domači strani. Na vseh straneh, namenjenih poslovalnicam in produktom, so uporabnikov na voljo kontaktna okenca, piše v tiskovnem sporočilu. Predsednik ZKB Adriano Kovačič poudarja veliko skrb za grafično podobo in še eno veliko novost: novi blog ZKB. Blog bo širil veliko grafičnih vsebin in bo tesno povezan s članskim glasnikom, katerega bo neke vrste digitalna priloga. V prihodnje bodo vsebine revije Skupaj potovale vzporedno z blogom. Preplet obeh medijev bo bralcem omogočil poglobitev vsebin v digitalni obliki. Zadružna kraška banka se je torej opremila s komunikacijskim orodjem, ki bo člane in stranke olajšalo pri stikih s svojim denarnim zavodom, in tudi s privlačno izložbo za vsakogar, ki bi želel raziskati ponudbo banke. Novembra, ob priložnosti tradicionalnih območnih srečanj za člane, bo na vrsti tudi podrobna predstavitev vseh zmogljivosti nove spletne strani, piše v sporočilu za javnost. Prodani pisal ministru o Miramarskem parku Tržaški poslanec Aris Prodani (mešana skupina - Svobodna alternativa) je v parlamentu predložil poslansko vprašanje ministru za kulturne dobrine Dariu Franceschiniju, v katerem ga sprašuje, kaj namerava narediti za ovrednotenje Miramarskega parka. Opozoril je, da je park zaradi obnovitvenih del že dolgo v slabem stanju, kar so večkrat poudarili občani in tudi občinski svetniki. Predsednik pristojne občinske komisije Manuel Zerjul naj bi v prejšnjih mesecih večkrat zaprosil vodjo deželnega spomeniškega varstva Cabur-lotta za srečanje, a vsakič brez uspeha, piše Prodani, park pa je še naprej v slabem stanju. Zerjul naj bi bil pripravljen poslati dokumentacijo na Deželo FJK. Prodani sprašuje ministra, ali namerava ukrepati in kdaj bo pripravljen načrt za park, ki bi ga moralo pripraviti spomeniško varstvo. 6 Petek, 23. oktobra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI tržaška univerza - Dan odprtih vrat Tri tisoč dijakov pred pomembno izbiro Še danes na ogled sedež univerze in posamezni oddelki - VTrstu 19.000 študentov Tržaška univerza je včeraj odprla vrata vsem, ki bi jo radi spoznali. Univerzitetni kampus je preplavilo okrog tri tisoč dijakov, ki so prišli tako iz Trsta in okolice kot tudi z drugih koncev Italije, da bi se prepričali, kam iti po končani višji srednji šoli. Od 9. do 16. ure so se vrstili vodeni ogledi po kampusu ter ogledi laboratorijev na znanstvenih smereh. Včeraj so bile na vrsti predstavitve zdravstvenih študijskih smeri in smeri znanstvenega univerzitetnega pola. Dan odprtih vrat se bo nadaljeval danes, ko bo na vrsti predstavitev pravne fakultete ter diplomatskih in političnih ved, jezikovnih in humanističnih študijev, ekonomije in psihologije. Odločitev, kaj in kje bomo študirali, je nedvomno ena od pomembnih prelomnic na naši življenjski poti in izbira dobre univerze je pri tem bistvena. Tržaška univerza ponuja široko paleto izobraževalne ponudbe s poudarkom na interakciji med didaktiko in praktičnim raziskovanjem. Na izbiro je kar 68 dodiplomskih triletnih ali petletnih študijskih programov, ki združuje danes približno 19.000 vpisanih študentov. Univerza je danes razdeljena na deset oddelkov, v katerih so združene posamezne fakultete. To so: klinični oddelek medicinskih znanosti, kirurgije in / zdravstva, oddelek za fiziko; za inže-nirstvo in arhitekturo; za matematiko in geoznanosti; za kemijske in farmacevtske znanosti; za ekonomske znanosti, podjetništvo, matematične in statistične znanosti; za pravo, jezike, prevajalstvo in tolmačenje; za politologijo in socialne študije; za biološke znanosti; za humanistične študije. Tržaška univerza je vključena tudi v evropske in svetovne programe za študijske izmenjave, med temi sta najbolj priljubljena Erasmus+ in Erasmus Mundus. Mobilnost študentov že v ča- Včeraj je glavni sedež univerze preplavila velika množica dijakov; mladi so med vodenimi ogledi med drugim obiskali tudi laboratorije, kjer so srečali študente in raziskovalce fotodamj@n su študija postaja iz leta v leto vedno bolj razširjena in priljubljena med študenti v vseh evropskih državah, saj omogoča dragoceno nabiranje izkušenj in učenje tujega jezika. Poleg mednarodnih programov nudi univerza tudi možnost delovne prakse, ki jo lahko študentje opravljajo v Italiji ali v tujini in predstavlja dodano vrednost za njihovo formo mentis. Univerza spodbuja v ta namen odnose in konvencije z lokalnimi podjetji, privatniki in javnim sektorjem. Predstavitve fakultet bodo še danes na voljo v univerzitetnem Priznanji za docenta Docenta Univerze v Trstu sta pred nedavnim prejela pomembni mednarodni priznanji. Prof. Massimo Bovenzi, je prejel mednarodno nagrado William Taylor Award za svoje študije o učinkih mehanskih tresljajev na človeka, prof. Mauro Bussani pa je postal član uredniškega odbora Ameriškega časopisa za primerjalno pravo (American Journal of Comparative Law). kampusu, kjer je tudi sedež univerze (Trg Evropa 1). Vodeni ogledi po kampusu startajo pri informativni točki (v pritličju desno) ob 9.15, 10.15, 11.15 in 12.15, tam pa dobijo dijaki tudi vse koristne informacije. Ob tem bodo med 9. in 13. uro potekale tudi predstavitve posameznih fakultet. Vodeni ogled fakultete za prevajalce in tolmače bo ob 14.30 v Narodnem domu v Ulici Filzi, kjer ima fakulteta svoj sedež. Vse informacije so na voljo tudi na spletni strani univerze www.units.it. (bf) edilmaster - Predstavili tečaj o vzdrževanju, varnosti in dobrem počutju na domu Bodi sam svoj mojster Poudarek na vrnitvi k ročnim spretnostim pri manjših hišnih delih - Dvanajsturni tečaj s štirimi popoldanskimi predavanji Naš dom nima navodil za uporabo. Ko se pojavi večja ali manjša težava z električno ali vodovodno napeljavo, pogosto poiščemo pomoč pri strokovnjaku, ki bo namesto nas rešil tudi malenkostno okvaro. Število ljudi, ki se v tem prepoznava, je v zadnjih desetletjih čedalje večje, tržaška gradbena šola pa jim ponuja rešitev. Na novem sedežu v Ulici Cosulich 10, kamor se je iz Barkovelj leta 2005 preselila specializirana šola za gradbene delavce Edilmaster, se bo sredi novembra začel tečaj o varnosti, vzdrževanju in dobrem počutju na domu. Tečaj je namenjen zasebnikom, pravzaprav takim, ki čutijo potrebo, da bi se naučili opravljati manjša vzdrževalna dela. Kot je dejal Fabio Burigana, predsednik društva Medicina e Complessita (Zdravstvo in kompleksnost), ki podpira projekt skupaj z zvezami potrošnikov Federconsu-matori, Adiconsumom, Adoc in Otc, danes vse manj cenimo materialno vrednost in še premalo razmišljamo z ozirom na trajnostni razvoj. Predvsem pa ne vemo, kako deluje tehnika, ki nas obkroža. Osnovno tehnološko neznanje je pripisal tudi splošnemu izobraževalnemu pro- cesu: »Nujno je treba zapustiti učilnice in otipati materiale, na lastno oko spoznati produktivne procese v tovarnah ter spoznati, kako je sestavljen računalnik.« Da je vsesplošno znanje o najnujnejših, predvsem hišnih vzdrževalnih opravilih pomanjkljivo, je prepričan tudi predsednik upravnega odbora Edilmasterja inž. Alessadro Settimo: »Nekoč je vsak pravi gospodar vedel, kje in kako stikati med cevmi in kabli, le v naj- hujših primerih je poiskal pomoč pri tehniku. Pokvarjen del stroja so naši predniki popravili, zdaj ga kar zamenjamo. Pozabili smo na skromnost, skromen človek pa je kot prvo praktičen.« Ni naključje torej, da je vodstvo gradbene šole naslovilo tečaj s citatom knjige pisatelja Matthewa Craw-forda »Ročno delo kot duševno zdravilo«, saj predstavlja večje vsesplošno zavedanje prvi korak do višje stopnje znanja in napredka. Tečaj sestavlja 12 ur predavanj, ki bodo razdeljene v štiri srečanja po 3 ure. Potekala bodo na sedežu gradbene šole Edilmaster v popoldanskih urah od 14.30 do 17.30. Organizatorji bodo sprejeli največ dvajset udeležencev, ki bodo lahko spoznavali metode vzdrževanja zapiral in ključavnic, talnih ter zidnih oblog. Predavanja bodo posvečena tudi pravilni uporabi orodja, reševanju manjših težav na domači električni in vodovodni napeljavi. Cena tečaja znaša 95 evrov. Več informacij na tel. št. 040-2822411, elektronski pošti info@scuolaedilets.it ali spletni strani www.edilmaster.ts.it. (mar) Včeraj danes Danes, PETEK, 23. oktobra 2015 SEVERIN Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 18.07 - Dolžina dneva 10.36 - Luna vzide ob 15.54 in zatone ob 3.25. Jutri, SOBOTA, 24. oktobra 2015 RAFAEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,5 stopinje C, zračni tlak 1012 mb ustaljen, vlaga 56-odstotna, veter 16/32 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,2 stopinje C. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da bodo danes, 23. oktobra, potekale na šoli volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 18.30. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko tudi pogovorili z razredniki. Starši prvih razredov bodo imeli informativno srečanje v veliki dvorani. Sledile bodo volitve. Toplo vabljeni. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 25. oktobra. Tel. 040-229439 OSMICA 'PRI KOVAČEVIH' v Coljavi pri Komnu 2A se odpre 23.10 do 1.11. Rezervacije sprejemamo na 00386 (0)31 -772308, 00386 (0)31-388307, 00386 (0)31-451367. Vljudno vabljeni! Id Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. Loterija 22. oktobra 2015 Bari 55 83 86 70 60 Cagliari 5 43 42 80 68 Firence 47 40 31 60 72 Genova 65 46 56 53 16 Milan 56 29 89 68 39 Neapelj 67 28 22 58 68 Palermo 80 32 70 13 10 Rim 15 10 1 47 61 Turin 29 24 31 10 14 Benetke 86 41 24 80 78 Nazionale 86 65 45 30 47 Super Enalotto Št. 127 1 6 32 50 51 81 jolly 4 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 2 dobitnika s 5 točkami 564 dobitnikov s 4 točkami 22.320 dobitnikov s 3 točkami Superstar 23.202.880,56 € --€ --€ 92.844,62 € 331,48 € 16,69 € 27 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 33.148,00 € 140 dobitnikov s 3 točkami 1.669,00 € 1.930 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 12.185 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 26.268 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 23. oktobra 2015 7 H Čestitke Danes praznuje naš dragi mož, oče in nono, SILVIO OZBIČ okrogel rojstni dan. Še veliko sreče in zdravja mu voščimo: Meri, Maila, Boris, Urška, Matej in Marko. Danes naš dragi SILVJO okroglo 10 x 7 obletnico slavi. Da bi še veliko nas zabaval s pripovedovanjem smešnic, mu želi vsa žlahta Ozbič in Piščanc z Rocola. Na Kontovelu praznuje častitljivo okroglo obletnico mož, tata in nono MIRKO. Še mnogo srečnih uric med svojimi trtami in oljkami, v zdravju in objemu družine mu želimo vsi domači. Danes praznuje svoj rojstni dan BORIS STOPAR. Še veliko zadovoljstva, zdravja in uspehov mu želimo Anica, Maila, Urška, Matej, Meri in Silvio. Naša MARTINA velika je postala, 3 leta bo praznovala. Vse najboljše ji želijo mama, papa, nono, nona, strici in tete ter Matija in mali Saša. S Poslovni oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. Tel. 00386-31808539 ZANESLJIV MOŠKI išče katerokoli resno delo, tudi za razne urnike in dneve. Tel. št. 327-7409432. ZANESLJIVA IN IZKUŠENA gospa išče delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št. 333-6644567 (v večernih urah). M Izleti H Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE, delno opremljeno, damo v najem v Štivanu. Cena 370,00 evrov mesečno (plus splošni stroški in ogrevanje). Tel. št. 348-4462664. NA OPČINAH prodam stanovanje: kuhinja, dnevna soba, dve spalni sobi, dve kopalnici, balkon, pokrito parkirno mesto, klet, 70 kv.m. Tel. št.: 334-3944089. ODDAJAMO V NAJEM stanovanje na Proseku, 55 kv.m.: dve sobi, kuhinja, kopalnica, balkon, samostojno ogrevanje in parkirišče. Tel. št.: 040225320 in 333-1129574. PRODAM hišo z vrtom v Prebenegu z razgledom na morje. Tel. št.: 3317114399. PRODAM kompresor 2hp komplet z vsemi dodatki in zračni rezervoar. Tel. št. 040-214218. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. [I] Lekarne U Kino DAN DOŽIVETIJ V NARAVI za osnovnošolce in njihove starše v organizaciji Mladinskega odseka SPDT, bo potekal v soboto, 24. oktobra, v dolini Glinščice. Zbrali se bomo ob 9.00 na parkirišču pred gledališčem Prešeren v Boljuncu. Nujna pohodniška oprema, hrana in pijača iz nahrbtnika. OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega rezervata doline Glinščice, v nedeljo, 25. oktobra, organizira 2. brezplačni vodeni izlet ciklusa »Jesen v dolini Glinščice 2015«: Od Doline do razgledišča v Krogljah. Neobičajen izlet, ki se začne v Dolini, se nadaljuje po stezi gorske zveze CAI št. 1 do razgle-dišča v Krogljah in vrha Malega Krasa. Trajanje pribl. 3 ure. Namenjeno družinam in otrokom starejšim od 10 let, zaradi predvidene višinske razlike. Zbirališče ob 9.00 pri pokopališču v Dolini. Info in prijave: info@riserva-valrosandra-glinscica.it ali na tel. št. 040-8329237 (pon.-pet. 9.00-13.00). TABORNIKI RMV sporočajo vsem članom, ki se bodo v nedeljo, 25. oktobra, udeležili izleta po Krasu, da je zbirališče v Zgoniku (za telovadnico) ob 9.00. Zaključek izleta bo v Praprotu pri avtobusni postaji (nasproti agri-turizma) ob 16.00. SPDT vabi v nedeljo, 8. novembra, na Martinovanje. Zbirališče ob 9.00 v Gropadi, pred sedežem SKD Skala. Pohodu po okolici Gropade sledi prijateljsko druženje. Prijave do ponedeljka, 2. novembra, na tel. št. 040220155 (Livio), 040-413025 (Marinka) ali pri odbornikih planinskega društva. MARTINOVANJE - DSMO organizira 8. novembra ogled Goriških Brd. Avtobus odpelje iz avtobusne postaje v Miljah ob 8. uri. Info in vpis na tel. št. 347-3438878 (ga. Marina). KAM NA SILVESTROVANJE? SKD Drago Bojan - Gabrovec organizira od 31. decembra do 3. januarja, novoletno potepanje v Lovranu pri Opatiji. Info in vpis na tel. št. 340-2741920 (Mirela). Do nedelje, 25. oktobra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 6, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 6 - 040 368647. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Crimson Peak«. ARISTON - 16.30, 21.00 »Viva la spo-sa«; 18.30 »The Lobster«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Les Amours Imaginaires«; 18.00 »The Wolfpack«; 20.30 »Un Paese di pri-mule e caserme«. FELLINI - 16.30, 18.45, 21.00 »Lo sta-gista inaspettato«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.00 »The Walk«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Woman in Gold«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Dheepan - Una nuova vita«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.10 »Everest 3D«; 20.30 »Hotel Transilvanija 2«; 16.30, 18.20 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.)«; 15.30, 17.30, 19.20 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.) 3D«; 18.40 »Jem in Hologrami«; 16.40, 20.20 »Kuhar na robu«; 15.40 »Legenda«; 18.00, 22.25 »Marsovec«; 20.50 »Marsovec 3D«; 15.50 »Pan: Potovanje v deželo Nije 3D«; 22.30 »Pot do slave 3D«; 16.00 »Utrip ljubezni«; 17.50, 21.10, 22.20 »Črna maša«; 18.10, 21.00 »Škrlatni vrh«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 18.00 »Ribbit«; 20.00 »Utrip ljubezni«. NAZIONALE - 16.15, 20.00, 22.10 »Suburra«; 16.40, 20.20 »Inside Out«; 18.00, 21.45 »Maze Runner - La fuga«; 18.30, 21.00 »Sopravvissuto - The Martian«; 16.45, 18.15 »Hotel Transylvania 2«; 20.10, 22.00 »Dark Places - Nei luoghi oscuri«; 16.15, 18.00, 19.50, 22.10 »Io che amo solo te«; 16.15, 18.45 »Game Therapy«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 18.50 »Subur-ra«; 16.25, 19.05, 21.45 »Maze Runner - La fuga«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Hotel Transylvania 2«; 16.40 »Inside Out«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Game Therapy«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Io che amo solo te«; 16.30, 19.10, 21.50 »Crimson Peak«; 16.30, 19.05, 21.40 »The Walk«; 21.35 »Lo stagista inaspettato«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 20.00, 22.15 »Crimson Peak«; Dvorana 2: 17.30 »Hotel Transylvania 2«; 19.50, 22.10 »Lo stagista inaspettato«; Dvorana 3: 17.30, 22.10 »The Walk«; 19.45 »The Walk 3D«; Dvorana 4: 17.45, 20.00 »Woman in Gold«; 22.10 »Maze Runner - La fuga«; Dvorana 5: 19.45 »Suburra«; 17.50, 22.15 »Game Therapy«. □ Obvestila ONAV - Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina vabi na večer posvečen vinu Franciacorta. Pokušnjo bomo izpeljali danes, 23. oktobra, ob 20.30 v restavraciji pri Sv. Jakobu. Info in vpis po tel. 333-9857776, trieste@onav.it. SKLAD MITJA ČUK - vabi na brezplačno predstavitev novih tečajev Branja obraza in Obrazne joge, ki bo danes, 23. oktobra, ob 20.00 na Opčinah, Proseška ul. 131. Tečaja vodi Maša Pregarc. NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se bo nadaljevalni tečaj s prof. Lo-redano Kralj vršil 24. in 25. oktobra. Zbirališče v soboto, 24. oktobra, ob 14.30 na križišču za v Ricmanje, pod bivšo železniško postajo. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v soboto, 24. oktobra, odhod avtobusa s Padrič ob 5. uri za nastop v Gradcu. AŠD SOKOL iz Nabrežine organizira zumba vadbo ob ponedeljkih, od 20.15 do 21.15. Info na tel. št. 040200941 ali 333-9482640. SKD SLAVEC Ricmanje - Log organizira kuharski tečaj v Kulturnem domu v Ricmanjih. Potekal bo ob sobotah, 7., 14. in 21. novembra, od 9. do 13. ure in ga bo vodila Vesna Guštin. Vpis do 25. oktobra na tel. št. 340-2580842 (Martina) ob uri obedov. TELOVADBA SMEHA V KD IVAN GRBEC - Pričetek tečaja v torek, 27. oktobra, ob 20. uri v društvenih prostorih. Telovadbo za sprostitev in dobro voljo bo vodila priznana vadite-ljica Karmen Pribac iz Kopra. Toplo vabljeni lanski in novi člani! GLASBENA MATICA vabi na podelitev nagrade »Gojmir Demšar« ob njegovi 100-letnici rojstva, ki bo v sredo, 28. oktobra, ob 18.30 na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. PILATES - Vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca sporočata, da bo vadba ob torkih, od 19.30 do 20.30 v telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. Vabljene stare in nove tečajnice. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTI NA na Proseku - Rajonski svet za Zahodni Kras in vaške organizacije prirejajo »The cooking show« z razstavo in pokušnjo fanclov z dušo, ki bo v soboto, 7. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabimo vaščane in vaščanke, ki želijo razstavljati njihove dobrote, da se prijavijo v uradu Rajonskega sveta na Proseku št. 159 ali na tel. št. 040225956 do 30. oktobra. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prireja fotografski in likovni natečaj »Pričevanja«. Izdelke je treba oddati najkasneje do 30. oktobra na sedežu I. Okraja Občine Trst - Zahodni Kras (Prosek št. 159). Izdelki bodo razstavljeni v okviru praznovanj sv. Martina. Info v tajništvu rajonskega sveta, pravilnik je na: http://primacircos-crizione.comune.trieste.it/presenta-zione-del-concorso-testimonianze-pricevanja/. SPDT vabi člane in prijatelje, da se udeležijo polaganja venca v dolini Glin-ščice. Zbor v petek, 30. oktobra, ob 14.00 pred pokopališčem v Boljuncu. »QIGONG« KITAJSKA VADBA Z ENERGIJO - DSMO obvešča, da poteka vadba ob petkih, 19.15-20.30 v dvorani ACLI, Ul. Frausin 9, Milje. V teku je vpis za dodaten urnik ob torkih, 18.00-19.15. Info na tel. št. 3403010299 (Letizia). JOGA - SKD F. PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da se tečaji joge vršijo ob sredah v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu: začetniki 17.1518.45, nadaljevalni tečaj 19.00-20.30. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTI NA na Proseku - Rajonski svet za Zahodni Kras vabi proseške in kon-tovelske proizvajalce, da se udeležijo pokušine vin, ki bo 11. novembra na dvorišču rajonskega sveta. Razsta-vljalci naj se javijo v tajništvu do 31. oktobra ali na tel. št. 040-225956. SDD JAKA ŠTOKA vabi dijake, da se pridružijo višješolski skupini, ki jo vodi Gregor Geč. Vaje so ob ponedeljkih, od 19.00 do 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Info na tel. št. 3383277407. SKAVTI SZSO, volčiči in volkuljice (811 let) v Bregu in mestu: Džunglo želimo deliti s teboj. Pridruži se nam in lovi skupaj z Akelo, Bagiro, Balujem in Kačo Kaa. Sestanki ob sobotah, od 15.30 do 17.00 v Boljuncu in Škednju. Vpisujemo otroke 3., 4. in 5. razreda OŠ. Tel. št. 331-9716473, kobe.kar-men@gmail.com - Akela (Karmen), 00386-41223410 Baloo (Damjan); tel. 339-4321709 ali purger@libero.it. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se vadba za razgibavanje s Sandro vrši ob torkih, od 9. do 10. ure v društveni dvorani. Vabljeni. STARŠI SKUPAJ - ponovno začenjamo aktivnosti namenjene otrokom s posebnimi težavami: individualno fizio-terapijo izvaja fizioterapevtka Majda Grbec, skupinsko in individualno muzikoterapijo pa Sara Hoban. Aktivnosti so odprte vsem osebam s posebnimi potrebami. Info in prijave ob petkih popoldne, od 15. do 19. ure na tel. št. 040-360324. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA bo v nedeljo, 1. novembra, položila vence pred spomenike padlim: 8.30 Županstvo, 8.40 Slivno, 8.50 Medja vas, 9.00 Štivan, 9.15 Devin, 9.30 Se- sljan, 9.35 Vižovlje, 9.40 Cerovlje, 9.45 Mavhinje, 9.50 Prečnik, 10.00 Trnovca, 10.10 Praprot, 10.15 Šem-polaj, 10.35 Križ, 10.45 Nabrežina. BIVŠI DIJAKI 3.A, 3.B IN 3.C RAZREDA, ki so obiskovali N.S.Š. Srečka Kosovela na Opčinah v š.l. 1982/83, pozor! Prišel je čas, da se spet srečamo v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v Sežani. Prijave in info do 5. novembra na tel. št.: 346-2197404 (Ivo). GLASBENA MATICA prireja slovesno otvoritev š.l. 2015/16 z nagrajevanjem najboljših učencev in podelitvijo spričeval učencem, ki so opravili izpit na podlagi konvencije z videmskim kon-servatorijem v petek, 6. novembra, ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Op-činah. Vljudno vabljeni. 40-LETNIKI S TRŽAŠKEGA, združite se! Če na tvojem rojstnem listu je zapisana letnica 1975 in če si pozabil, kdo so tvoji sovrstniki, pridi na večerjo, ki bo v petek, 27. novembra, ob 19.30 v restavraciji v Repnu. Potrditev prisotnosti najkasneje do 20. novembra na 40letniki@gmail.com (napiši svoje ime in tel. št.). 0 Prireditve DSI vabi v Peterlinovo dvorano na ogled razstave Andreja Kosiča »Trpeča metamorfoza«, od ponedeljka do petka, 9.00-17.00. GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi v nedeljo, 25. oktobra, na predstavo »Pravljična urica babice Pra, ki sploh ne pričakuje tigra« v izvedbi Gledališča Unikat iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brande-sia 27. Obveščamo, da je možno naročanje abonmajev na tel. št. 040370846. KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabita na koncertno predstavo Starosta mali princ, ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: ŽePZ DSU za Goriško, MoPZ Fran Venturini, MePZ Slavec - Solkan in ŽePZ Pristan U3ŽO Koper; gost Otroški zbor Fran Venturini Domjo. L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabita na ogled gledališke predstave v tržaškem narečju »Robe de mati!« (Com-pagnia dei giovani), ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD RDEČA ZVEZDA, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, vabi na Osrednjo proslavo ob 70. obletnici ustanovitve, ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17.00 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. DSI vabi na okroglo mizo na temo »Papež Frančišek, Božji mož ali populist?«. Sodelovali bodo Igor Škam-perle, Edvard Kovač, Aleš Maver in Tomaž Simčič v ponedeljek, 26. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani. TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, založbi ZTT in Mladika vabijo na kavo s knjigo »Skrivnosti lepote 2. Knjiga za vsako žensko«. Gost srečanja bo vizažist in lepotni strokovnjak Evgen Gec. V knjižnem središču na Oberdankovem trgu v sredo, 28. oktobra, ob 10. uri. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled razstave starih fotografij o trgatvi »B'ndima amb't«. Prispevki V drag spomin sestre in tete Ede darujeta Ana in Cvetka 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Ob smrti gospe Sonje Zollia por. Bogatec izrekamo svojcem iskreno sožalje. TPK Sirena 8 Petek, 23. oktobra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / okusi krasa - V torek otvoritveni večer v Ošteriji Ferluga na Ferlugih Kulinarika, slike, a tudi petje in smeh Kulinarika, umetniške fotografije, pesem in hudomušne anekdote: vse to so doživeli udeleženci uradnega odprtja pobude Okusi Krasa, ki je v torek zvečer v Ošterijo Ferluga na Ferlugih privabila številno občinstvo. Kako naj ga ne bi, saj so v gostilni ob hrani in pijači postregli tudi z lepim kulturnim večerom. Slednjega so oblikovali pevci Moškega pevskega zbora Vesna iz Križa, ki so občinstvu postregli s kriškimi in dalmatinskimi pesmimi, ter svojevrstno »začinjene« fotografije Marka Civardija, ki krasijo notranje prostore gostilne. Civardi, ki ga je predstavil Claudio Urizzi iz deželne sekcije Italijanske zveze fotografskih društev FIAF, se je za letošnjo izvedbo Okusov Krasa odločil za spremembo: namesto »klasičnih« posnetkov, na katerih kraljujejo mize, obložene z dobrotami, je ustvaril fotografije, s katerimi je hotel povezati pregovore o hrani z ženskim telesom. Slednjega so »dale na razpolago« nekatere prijateljice, ki so se ponudile kot ljubiteljski modeli in tako je nastalo enajst slik, na katerih odigrajo glavno vlogo ženska telesa in kraške dobrote, vsaka slika pa ponazarja enega od pregovorov, ki je tudi zapisan. Po Civar-dijevih besedah ne gre za erotiko, saj se »občutljivi« deli telesa ne vidijo, kar je bilo zanj kot fotografa tudi zelo težavno delo, saj ni lahko pokazati žensko telo, ne da bi zdrknil v erotiko. Ob pevskem nastopu in odprtju razstave je letošnjo, že 14. pobudo Okusi Krasa orisala predstavnica Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Jessica Štoka. Kot znano, bo do 8. novembra 12 gostiln oz. restavracij, pet pekarn oz. slaščičarn ter štiri trgovine in bari ponujalo tipične kraške jedi, odjemalci pa bodo imeli na voljo tudi posebne enogastronomske darilne pakete. Dobri hrani in pijači pa se prilega tudi dobra volja: za to so na torkovem večeru skušali z duhovitim nastopom poskrbeti upravitelj Ošterije Ferluga Dimitri Ferluga, ki je pozdravil prisotne, fotograf Civardi in predvsem Fabrizio Polojaz, ki je v poslovnem svetu znan kot solastnik podjetja Primo Aroma, v širši javnosti pa tudi kot navdihnjeni kabaretist, ki je s svojimi duhovitimi anekdotami iz prisotnih izvabil salve smeha. V smeri urinega kazalca: Dimitri Ferluga, Jessica Štoka, Marko Civardi in Claudio Urizzi, dalje ena od Civardijevih fotografij (z naslovom »Je več dnevou ku klobas«) in nastop MoPZ Vesna fotodamj@n Okusi Krasa: v nedeljo ekskurzija na Grmado V okviru pobude Okusi Krasa potekajo tudi vodene ekskurzije, ki jih prireja združenje Curiosi di natura. Tako bo v nedeljo med 9.30 in 13. uro potekala ekskurzija na Grmado, kjer si bodo udeleženci ogledali tudi jame, vrtače in ostanke strelskih jarkov iz prve svetovne vojne, po končani ekskurzij pa bodo lahko pokusili kraške jedi v lokalih, ki so pristopili k pobudi Okusi Krasa, pri čemer bodo deležni 10-odstotnega popusta. Zbirališče ob 9.15 pred veletrgovino Conad Gran Duino pri Devinu, informacije in prijave na spletni strani www.curiosidinatura.it in na številki mobilnega telefona 3405569374. Prihodnjo nedeljo, 1. novembra, pa bo potekala vodena ekskurzija po kraškem robu od Opčin do Trebenskega vrha. sledi nam na šolstvo - Štiridnevni izlet dijakov mehanskega oddelka zavoda Stefan v Emilijo-Romagno Obiskali so »dolino motorjev« Ogledali so si Ferrarijev in Lamborghinijev muzej ter tovarno Ducati - Uspeh Ferrarijevih motorjev se začne s poukom v šoli Dijaki zavoda Stefan pred Ferrarijevim muzejem v Maranellu Dijaki mehanskega oddelka Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana so zaključili večletni projekt o spoznavanju avtomobilske industrije v najboljšem slogu. V okviru štiridnevnega izleta v Emilijo-Romagno so si ogledali v svetovnem merilu najlepše avtomobile: Ferrari in Lamborghini. Dijake so spremljali profesorji Zavadlal, Versa in Emili. V Maranellu so dijaki obiskali Ferrari-jev muzej s številnimi razstavljenimi avtomobili. Precej zanimiv je bil voden ogled v spremstvu vodiča, ki je več kot 40 let delal na Ferrarijevih motorjih. Dijakom je poudarjal dejstvo, da se njihov uspeh začenja prav pri samem pouku v šoli. Prav zaradi tega goji danes Ferrari tesne stike s tehničnimi višjimi šolami. Nekaj kilometrov stran se stanje ni posebno spremenilo, saj so imeli dijaki na razpolago še drugi biser modenske industrije. V Lamborghinijevi tovarni v Sant'Agata Bolo-gnese so nas čakali 12-valjni lepotci preteklosti (Miura, Diablo, Countach ...), sedanjosti (Aventador, Huracan in Sesto Elemento) in prihodnosti (Urus in Asterion). Važne vloge v lokalni proizvodnji nimajo samo avtomobili, ampak tudi sir, in sicer svetovno znani parmezan, vino lambrusco iz Sorbare in balzamični kis iz Modene. Pre- delovanje mleka v sir se začenja zgodaj zjutraj. Vsako fazo te predelave so si dijaki pozorno ogledali do končnega staranja v posebnih shrambah, v katerih je počivalo do 20.000 kolut sira. Popoldne pa smo se peljali na ogled vinske kleti, kjer proizvajajo tako lambrusco kot balzamični kis. Ta se je staral do 18 let v več stoletij starih sodih. V kleti so razložili celoten proces vinarjenja, po vsakem ogledu pa je seveda sledila tudi pokušnja. Zadnji dan pa je bil na vrsti še ogled tovarne Ducati v Borgo Panigale. Dijaki so si ogledali celoten proizvodni proces od struženja do končega poizkusa na motorju. Pred- vsem dijaki prvih razredov so bili nad ogledom zelo navdušeni, saj niso prej nikoli videli delovanja tovarne od blizu. Isto popoldne pa smo bili gostje gospoda Fabia Lamborg-hinija, ki nas je vodil po muzeju o znanem stricu Ferrucciu. Razlagal je, kako je stric proizvajal najprej lahke in cenene traktorje, izdelane iz ameriških vojaških vozil, nato pa se je posvetil načrtovanju in proizvajanju športnih štirikolesnikov. Ob vsem tem so si dijaki ogledali Ferraro, Bologno, Modeno in Reggio Emilio, kjer so bili sami vodiči, saj so pred odhodom na izlet to snov predelali med poukom. / TRST Petek, 23. oktobra 2015 9 gledališče verdi - Koncert jutri zvečer Note prijateljstva povezujejo Trst, Beograd in Novi Sad Novi ravnatelj konservatorija Tartini Roberto Turrin je že pred par dnevi napovedal t. i. balkanski projekt, ki bo povezoval glasbene akademije iz Trsta, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Albanije. Že jutri pa bo pod geslom Note prijateljstva zaživel projekt, ki začenja dvoletno sodelovanje z akademijama iz Beograda in Novega Sada. Organizacijo in izvedbo načrta je italijansko ministrstvo za šolstvo in raziskovanje poverilo tržaškemu konservatoriju, ki se je pred dvema letoma odlično izkazal pri organizaciji evropske turneje Simfoničnega orkestra italijanskih konservatorijev. Predsednik Tartinija Mario Die- Les Babettes v Miljah V okviru pravkar začete gledališke in kabaretne sezone 2015/2016 bo drevi v gledališču Verdi v Miljah ob 20.30 nastopil sloviti tržaški trio Les Babettes. Trio, ki ga sestavljajo Anna De Giovanni, Chia-ra Gelmini in Eleonora Lana, bo ob tej priložnosti spremljala skupina, v kateri bodo igrali Tiziano Bolle (kitara), Riccardo Morpurgo (klavir), Marco Vattovani (bobni) in Andrea Zullian (kontrabas). Knjiga o Piu La Torreju V knjigarni Minerva v Ul. S. Nicolo 20 bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo Franca La Torreja Sulle gi-nocchia, ki govori o njegovem očetu, sindikalistu in poslancu Piu La Torreju, ki ga je mafija ubila leta 1982. Srečanje prireja pokrajinska koordinacija združenja Libera v sodelovanju z združenji Senza Confini/Brez meja in Mosaico. Tečaj okoljske vzgoje Na sedežu okoljevarstvene organizacije WWF v Ul. Rittmeyer 6 bodo danes ob 18. uri osnovnošolskim učiteljem in profesorjem nižjih srednjih šol predstavili digitalni multimedijski program okoljske vzgoje Mi curo di te. Program traja tri leta in vsako leto obravnava pomembnejšo okoljsko tematiko, povezano z vodo, podnebjem in gozdovi. V letošnjem letu bodo obravnavali vprašanje podnebja. Tečaj obrazne joge Na Skladu Mitja Čuk prirejajo letos tečaj obrazne joge (za začetnike) in branja obraza. Vodila ju bo certificirana inštruktorica obrazne joge Maša Pregarc, ki se ji posveča že pet let. Kot sama pravi, je tehniko spoznala v Ljubljani, znanje pa je nadgradila na izobraževanju v Houstonu, kjer je leta 2011 pridobila certifikat Yoga Facial Toning metode. Ker jo je zanimalo, kaj se skriva za obrazom, se je posvetila še branju obraza, tako da je bila pri obrazni jogi še bolj motivirana, da bi krepila obrazne mišice in razumela, zakaj ima vsak tak obraz, kot ga ima. Tečaja bo Maša predstavila danes ob 20. uri v razstavnih prostorih Sklada Mitja Čuk (Proseška ulica 131 na Op-činah). Za dodatne informacije je na voljo njen elektronski naslov drustvo.sunriders@gmail.com. go se je včeraj najprej zahvalil vodstvu gledališča Verdi za dvorano Tripco-vich, ki bo jutri ob 20.30 gostila dogodek, ob tem pa izrazil željo, da bi sodelovanje s teatrom postalo še tesnejše. Verdijev intendant Stefano Pace je dejal, da se mu zdi sodelovanje s kon-servatorijem nekaj samoumevnega in upa, da ga bodo v bodočnosti lahko razširili in nadgradili. Tudi ravnatelj Roberto Turrin se veseli pobude, ki pomeni za konservatorij veliko čast. Projekt podpirata tudi deželni sedež RAI in Dežela FJK. Simfonični orkester sestavljajo študentje iz 40 italijanskih konservatorijev, vodil ga bo Giuseppe Grazio- Solistka bo Irena Josifoska, odlična čelistka iz Novega Sada irenajosifoska.com li, solistka pa bo Irena Josifoska, odlična čelistka iz Novega Sada, ki je že prejela veliko nagrad doma in v tujini. Igrala bo koncert Edwarda Elgarja op.85, sledila bo italijanska glasba, in sicer Suita iz baleta La strada, ki jo je Nino Rota spisal za Fellinijev film, ter simfonična pesnitev Ottorina Respig- hija Rimske pinije - I pini di Roma. Orkester bo program ponovil v ponedeljek v beograjski dvorani Kolarac, v sredo pa se bo turneja zaključila v Novem Sadu, kjer bo koncert v Sinagogi. Vstop v dvorano Tripcovich bo prost. Katja Kralj občina dolina - Obisk krovne organizacije SSO v Mačkoljah Govor tudi o novem deželnem pravilniku za sofinanciranje majhnih društev cerkev - Že tretjič na pobudo tržaške škofije Vera in umetnost Od 27. oktobra do 8. novembra razstavi in srečanja s 55 umetniki 34 likovnikov, 7 fotografov, ravno toliko književnikov, štirje glasbeniki in trije reci-tatorji: vsega skupaj 55 umetnikov, ki bodo od 27. oktobra do 8. novembra s svojimi deli oz. nastopi oblikovali niz kulturnih srečanj z naslovom Vera in umetnost v Trstu danes. Pobudo, ki bo doživela že svojo tretjo izvedbo, so včeraj dopoldne predstavili na domu organizatorja, se pravi na sedežu tržaške škofije ob prisotnosti nadškofa Giampaola Crepaldija, vikarja za kulturo Ettoreja Malnatija in umetnika Franca Rossa. Kot so povedali govorniki, gre za poskus razmisleka o veri in duhovnosti tudi na področju umetnosti in zlasti sodobne umetnosti, ki se kaže, kot da bi bila oddaljena od duhovnih tematik. Od tod želja po zbližanju med tema dvema svetovoma ter po prispevanju k duhovnemu razmisleku o nekaterih vprašanjih oz. po ugotavljanju duhovnega v umetniških delih. Rdečo nit letošnjega niza predstavlja tematika blagrov v današnjem času izhajajoč iz zadnje postne poslanice nadškofa Crepaldija, ki je bila posvečena Kristusovim govorom. Lokaciji srečanj oz. razstav bosta dve: v škofijski palači v Ul. Cavana 16 bo na ogled fotografska razstava, ki jo bodo odprli 27. oktobra ob 11. uri, ob tej priložnosti pa bodo nastopili tudi glasbeniki Aurora Roiaz-harfa, Ennio Guerrato-kitara in Stefano Casac-cia-flavta. Likovniki pa bodo razstavljali v dvorani Giubileo na Nabrežju 3. novembra, kjer bodo razstavo odprli 28. oktobra ob 17. uri z branjem književnih del ter glasbeno točko, ki jo bosta oblikovala Giorgio Blasco-flavta in Ennio Guerrato-kitara. V isti dvorani bo potekalo tudi branje književnih del, 29. oktobra pa bo ob 18. uri na sporedu predstava InSEDIAmenti v režiji Gualtiera Giorginija, v kateri nastopata Claudia Spagnolo in Massimo Serli. Obe razstavi bosta kot že rečeno na ogled do 8. novembra: v škofijski palači bo urnik ogleda med 9. in 13. uro, v dvorani Giubileo pa med 17. in 20. uro. Na področju srečevanja med duhovnostjo in umetnostjo pa velja tudi omeniti, da bo prihodnjega 31. oktobra v stolnici sv. Justa ob 20.30 tudi koncert v organizaciji Tržaškega koncertnega društva, ko bo na sporedu Boccherinijev Stabat Mater, vokalni kvartet iz San Lussurgiuja na Sardiniji pa se bo predstavil z deli, vezanimi na tamkajšnjo ljudsko pobožnost. (iž) Akademsko leto Inštituta za verske znanosti V zborni dvorani škofijskega semenišča v Ul. Besenghi 16 bodo danes ob 18.30 uradno odprli novo akademsko leto Višjega inštituta za verske znanosti iz Trsta. Otvoritveno predavanje bo imel duhovnik in profesor Sergio Frausin, ki predava kristologijo na omenjenem inštitutu in dogmatsko teologijo v medškofijskem bogoslovju v Vidmu. Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je zasedal v prostorih Slovenskega prosvetnega društva Mač-kolje. Na začetku so se odborniki posvetili nastajajočemu novemu deželnemu pravilniku za sofinanciranje majhnih društev, ki naj bi potekala preko kulturnih zvez. V tem smislu je predsednik Walter Bandelj predstavil odbornikom nekaj možnih scenarijev, o katerih je bilo tudi govora v deželni posvetovalni komisiji. Bolj konkretna predvidevanja pa bodo mogoča, ko bo pripravljeno končno besedilo. Odborniki so celotno zadevo vzeli na znanje, izrazili pa so zaskrbljenost zaradi zamujanja, saj gre za sredstva za leto 2015, ki se hitro bliža h koncu. Nov način sofinanciranja pa bo zahteval večje sodelovanje na ravni zvez, ki so včlanjene v SSO. V drugem delu zasedanja so sodelovali tudi predstavniki SPD Mač-kolje. Na začetku je predsednik Matej Tul v glavnih obrisih predstavil društveno zgodovino in delovanje ter se zahvalil SSO obisk. Bandelj je potrdil, da bo tudi v prihodnje SSO obiskoval društva in organizacije na teritoriju. V pogovoru, ki je sledil, so odborniki predstavili razna področja delovanja. Glavni dogodek, ki ga SPD Mačkolje letno organizira, je Praznik češenj. V društvenih prostorih imajo urejeno vaško muzejsko zbirko. Dolgoletno zborovsko tradicijo goji mešani pevski zbor Mačkovlje, ki je pred leti izdal tudi zgoščenko. Odborniki društva pa so bili med pobudniki ustanovitve Slovenskega čebelarskega društva, ki ima tudi uspešno dejavnost in si prizadeva za večjo povezavo s Slovenijo. starši in otroci Aljoša Fonda aljosa.fonda@primorski.eu Helikopterji nočejo ovir Besedno zvezo »starši helikopterji« (»helicopter parents«) je menda skoval nek obupan adolescent pred več kot 40 leti; v današnjem (zahodnem) svetu pa postaja vse bolj aktualna. V kateremkoli okolju opažamo skrajno zaščitniške starše, ki vseskozi bdijo (oziroma lebdijo: kot helikopterji) nad otroki in vdirajo v njihovo življenje. »Starše helikopterje«, ki so v skladu z raziskavo ameriške terapevtke Wendy Mogel pretežno predstavniki srednjega sloja, skrbi, da bi bilo otrokovo življenje brezhibno in uspešno. Predvsem zato, ker pojmujejo otrokov uspeh kot odraz uspešnosti družine. Ni težko si predstavljati, s kakšnimi visokimi pričakovanji in bremeni se mora tak otrok soočati. Mamica in očka imata vse pod nadzorom, kot »veliki brat« sta do potankosti seznanjena z dogajanjem v vrtcu, šoli, telovadnici in glasbeni šoli. Ko je kaj narobe, prileti helikopter in naredi vse, da se ovira odstrani - naj bo realna ali namišljena oz tudi če se sploh še ni pojavila. Starša bosta vedno na strani svojega otroka, ne glede na mnenja učiteljev, trenerjev in drugih odraslih. Sam si za tako ravnanje predstavljam tudi prispodobo ledolomilca - velike ladje, ki v zamrznjenih severnih morjih odstranjuje led in utira plovno pot ostalim ladjicam. Kakšni pa so učinki ultra zaščitniškega starševstva na same otroke? Strokovnjaki pravijo, da slabi. Po eni strani lahko postanejo otroci, kijim starši s svojimi dejanji redno sporočajo, da imajo vselej prav, arogantni. Na Kitajskem, kjer imajo opravka s posledicami politike enega otroka, pravijo takim otrokom »mali cesarji«. Po drugi strani pa bodo ti otroci nebogljeni, saj se ne bodo znali sami soočati s težavami. V odraslih letih se ne bodo mogli več zateči k staršem in bodo obtičali v negotovosti, opozarjajo psihologi. Jesper Juul, danski strokovnjak, ki je na tem področju med najbolj upoštevanimi, naj bi celo trdil, daje zanemarjanje manj škodljivo od pretiranega in vztrajnega zasledovanja otrokove uspešnosti. Ne vem, ali to drži. Gotovo pa je, da je Nobelovo nagrado za kemijo letos dobil Turek Aziz Sancar, sedmi od osmih otrok nepismenih staršev. Dvomim, da sta vseskozi bdela nad njim, vseeno pa je dosegel svetovni vrh. revoltella Tudi film o Simonu Bolivarju Na Festivalu latinskoameriške-ga filma bodo danes predvajali zadnje filme iz tekmovalnega dela in iz »sodobne sekcije«, filmi bodo na ogled izključno v mestnem muzeju Revoltella. Ob 11. uri bo led prebil Tu y yo, zgodba o vdovi in njeni hišni pomočnici v Santo Domingu. Ob 16. uri bo na ogled Presos (Kostarika) o mladi ženski, ki razmišlja o svobodi, ob 18. uri pa La once (Čile), dokumentarni film o vsakodnevni čajanki, ki se nadaljuje že 60 let. Ob 19.30 bo na sporedu dokumentarec O prologo, ki obravnava uporabo televizije in filma v propagandne namene v 60-ih letih v Braziliji. Zadnji film bo večerni po-klon velikemu revolucionarju Buscando a Simon Bolivar (Bolivija/ZDA), ob 21.30. Navzoča bosta režiser José Sanchez in producentka ter scenaristka Tina Datsko de Sanchez. 10 Petek, 23. oktobra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / borštnikovo srečanje - Radko Polič in drugi o Hlapcih z mladimi z AGRFT »Korun je govoril o sodobnosti, mi pa zremo v prihodnost« Uprizoritev SSG je v razprodani veliki dvorani mariborskega gledališča žela dolg aplavz Mladi AGRFT-jevci so na festivalskem pogovoru o predstavi SSG Hlapci »kronali« igralca Radka Poliča za izjemno stvaritev v uprizoritvi Slovenskega stalnega gledališča. »Prstanov je več, krona je ena,« so napisali, da bi s prijetnim presenečenjem izrazili svoje navdušenje nad predstavo v režiji Sebastijana Horvata in nad vrhunsko kreacijo, za katero so si izmisliti najvišje, simbolično priznanje za navdušujoče doživetje. Njihovo duhovito presenečenje na zelo dobro obiskanem srečanju v Vetrinjskem dvoru v Mariboru je bilo odraz sprejema, ki ga je predstava doživela večer prej v razprodani, veliki dvorani mariborskega gledališča v okviru tekmovalnega programa Borštnikovega srečanja. Dolgemu aplavzu so včeraj sledile laskave besede, ki jih je umetniška direktorica festivala Alja Predan izrekla na javnem srečanju s publiko: »Ime Cankarja je treba povezati na Mileta Koruna, ki je dolga leta imel tako rekoč »avtorske pravice«. Horvatova uprizoritev je najboljše sodobno branje Cankarja po Koruno-vi uprizoritvi Pohujšanja. Predstava je ujela Zeitgeist, je sodobna, aktualna, provokativna, v dvojni časovni dimenziji mladega in starega Jermana, ki sploh ni formalna izbira.« Radko Polič, ki je igral v Koru-novih legendarnih predstavah, je potrdil mnenje in jo okrepil: »Korun je s Cankarjem govoril o sodobnosti, mi pa skušamo zreti v bodočnost, čeprav s pogledom nazaj. Pravzaprav gre za iz-venčasovno branje. Izvirnih Cankarjevih besed je v tem tekstu zelo malo, vse je dopisano, gledalec pa ima vtis, da je vse na svoj način tudi globoko cankarjansko. V tej predstavi smo vsi Hlapci in vsi Jermani. Zato povabimo gledalce na oder. Z njimi se sprašujemo o sedanjosti in bodočnosti; jaz ne izgovorim monologa, saj je najbolj podčrtano sporočilo to, da nismo hlapci, kar je zelo moderno, mimo Cankarja. Imam navado, da si na vsak tekst napišem misel. Tokrat sem napi- Okronani Radko Polič sal »Usode svoje gospodar. Krmarji svojega smo duha.« V svojem življenju nisem nikoli tako težko rodil predstave. Že dolgo pa nisem med predstavo center bratuž - Nastop kvinteta Barutti Glasbeniki iz iste družine za Guinnesovo knjigo rekordov Glasbeniki sklepajo naveze bolj po duhovnem kot pa po krvnem sorodstvu, so pa tudi primeri, ko glasba poveže več članov iste družine. Kvintet Barutti bi lahko vpisali v Guinnesovo knjigo rekordov, kajti ni znano, da bi bila kar peterica-šti-ri sestre in brat-povezana v kvintetu, ki ima redno profesionalno dejavnost. Starša violinistk Brune in Mile, violistke Fio-renze, čelista Giuseppa in pianistke Anne sta pela v opernem zboru gledališča La Fenice in njuni otroci so se izšolali na beneškem konservatoriju Benedetto Marcello ter vsi po vrsti nadgradili svojo izobrazbo s priznanimi mojstri, zelo ugledne mentorje pa so imeli že v zgodnjih letih, kot n.pr.Giuseppe (med drugim tudi solo čelist ansambla I Solisti Veneti), ki ga je poučeval Tržačan Adriano Vendramelli, takrat tudi solo čelist v orkestru La Fenice in profesor Maria Brunella. Tako čelist kot njegove sestre so poželi zmage na prestižnih tekmovanjih, vsak pa je ubral drugačno pot, zato bolj redko najdejo priložnosti za skupno de- lo. Goriško društvo Lipizer je člane kvinteta že večkrat povabilo, da so nastopili v različnih kombinacijah , priložnost, da slišimo cel kvintet, pa je bila res vabljiva, kar je dokazalo tudi dokaj številno občinstvo v KC Lojze Bratuž. Dvorana je pridobila lep koncertni klavir Steinway, čigar kakovost je Anna Barut-ti lepo ovrednotila, koncert pa se je začel s klavirskim kvartetom v c-molu op.60 Johannesa Brahmsa, skladbo, ki kar prekipeva od burnih romantičnih čustev: njen podnaslov je Werther, po Goethe-jevem junaku, v prvi stavek pa je Brahms vtkal takozvano Clarino temo-poklon oboževani Schumannovi ženi. Vodilna člana klavirskega kvarteta sta nedvomno pianistka Anna in čelist Giuseppe, globoko predana čustvenim izlivom, ki jih znata podati s tankočutno, pa tudi ognjevito igro. Anna zna mojstrsko izpeljati razpoloženjske prehode od viharnih do bolj lirskih oaz, čelist pa očara s preta-njenim in zapeljivim fraziranjem. Najlepše trenutke smo doživeli med tretjim Anna Barutti je lepo ovrednotila lep koncertni klavir Steinway v centru Bratuž bumbaca stavkom, ki je zadrhtel z intimno izpo-vednostjo, prepričljiv pa je bil celosten in-terpretacijski lok. V drugem delu koncerta se je kvartetu pridružila violinistka Mila za Schumannov Kvintet v Es-Duru op.44, bohotno partituro, ki je zazvenela z bogatim in sočnim zvokom. Pravi Sturm und Drang, ki ga je Robert Schumann iz-lil v svojo glasbo z nemirom, a tudi s pol-nokrvno strastjo, so pianistka in godal-ci podali z izobiljem, čeprav je bilo tudi tu zaznati različnost pristopov: bolj racionalno se odziva prva violina Bruna, čustvena predanost pa se stopnjuje preko Mile in Fiorenze do viškov, ki jih dosegata Giuseppe in Anna. Navdušeni aplavzi so nagradili umetnike, ki so za dodatek izbrali zelo prikupno različico Boccherinijeve La ritirata notturna di Madrid, čigar naslov se v tem primeru spremeni v Marš v poklon francoski državi: duhovito, pa tudi virtuozno, je kvintet sproščeno zaokrožil žlahten koncert. Katja Kralj boštjan lah/fbs doživel takega stika s posameznim gledalcem. Možgani mi delajo tisoč na uro.« Tudi gledalci niso ostali ravnodušni, saj so Hlapci v tržaški, Horva-tovi uprizoritvi, ohranili in ovrednotili uporniško moč teksta, ki pripada preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, kot je na pogovoru povedal tudi režiser: »Cankar je s svojimi dramami izpričal kritičen odnos do sveta, ki je ponovno in vedno aktualen. Zato postavlja ustvarjalca pred avanturo.« Festivalskega pogovora, ki ga je moderirala Simona Hamer, se je igralski ansambel udeležil v skoraj polni zasedbi. Zvečer je sledila še uprizoritev koprodukcije SSG in Drame Čarobna gora, ki bo danes snov pogovora z zelo aktivno publiko osrednjega slovenskega gledališkega festivala. (ROP) beograd Snujejo muzej rock glasbe BEOGRAD - V Beogradu so odprli razstavo, na kateri bo Inštitut za sodobno glasbo predstavil zamisel o ureditvi muzeja rock glasbe. Na njem želijo prikazati ustvarjalnost glasbenikov iz vse Srbije. Muzej bi bil svojevrstni kulturni center z izrazito izobraževalno funkcijo. Inštitut za sodobno glasbo so marca lani ustanovili Jovan Jovanovič, Srdan Stoja-novič, Branimir Lokner, Goran Lončar in Miroslav Cvetkovič ter začeli pobudo za muzej rocka. Po besedah kitarista skupine Ba-jaga i Instruktori Cvetkoviča bi muzej poleg organiziranja stalnih in občasnih razstav deloval tudi kot točka, na kateri bi s pomočjo predavanj, seminarjev in delavnic vznikali novi avtorji in se predstavljali mladi talenti, obenem pa bi bili v «hramu slavnih» zastopani pionirji rock kulture. Kot glavna motiva za muzej je navedel zgodovino domače popularne glasbe, ki je po njegovem mnenju dovolj bogata ter ne zaostaja za svetovnimi metropolami niti po kakovosti niti po količini, ter potrebo po ohranitvi spomina na vrednost te glasbe in kulture. «Ni prav, da rock kulturo prepustimo pozabi - zaradi sebe in še posebej zaradi tisti, ki prihajajo. Prepričani smo, da ima veliko somišljenikov, ki so vrsto let zbirali in ohranjali fotografije, stare instrumente, nosilce zvoka in vse ostalo, kar jih spominja na neke svetle in ustvarjalne čase. Bilo bi koristno, da se vse to zbere na enem mestu, kjer bo dostopno vsem,» je povedal Cvetkovič. Cvetkovič je še pojasnil, da se dogovarjajo o stavbi, v kateri bi čez pol leta lahko muzej tudi odprli. Rock kritik Petar Janjatovič pa je poudaril, da je zamisel o odprtju muzeja več kot aktualna, glede na to, da je Beograd v zadnjih letih postal zelo zanimiv za mlade z vsega sveta. glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Hustler's Row ; Gentlemans Pistols r ■ Hard rock (Nuclear Blast, 2015) ■ Ocena: Angleški hard rock bend Gentlemans Pistols obstaja že več kot deset let, na svetovno glasbeno sceno pa je prodrl komaj pred par leti. Skupini sem prvič prisluhnil na glasbenem festivalu Desertfest v Berlinu in to ravno pred dvema letoma. Takrat je zasedba igrala enkrat popoldne in prisotne pošteno presenetila. Bend je svoj kakovostni preskok opravil takrat, ko je znani angleški kitarist Bill Steer sprejel ponudbo in postal član skupine. Steer je vsem ljubiteljem težkih ritmov znan, ker je dolga leta bil član bendov Napalm Death in pa predvsem Carcass. Novi kitarist je s sabo prinesel kar nekaj elana in seveda novih kitarskih rifov. Danes sestavljajo skupino poleg njega še pevec in kitarist James Atkinson, basist Robert Threapleton in bobnar Stuart Dobbins. Gentlemans Pistols, doma iz Leedsa, so svoj istoimenski prvenec izdali že leta 2007. Z vstopom kitarista Steera so štiri leta kasneje izdali boljši album At Her Majesty's Pleasure. Dodatni kakovostni preskok pa gotovo predstavlja tudi pogodba z eno izmed pomembnejših evropskih glasbenih založb, to je Nuclear Blast. Ravno s pomočjo nemške založbe je prejšnji teden zagledal luč nov plošček z naslovom Hustler's Row. Album sestavlja deset skladb, traja pa malo čez štiridet minut. Glasbeni recept je tudi tokrat podoben prejšnjim in sicer čisti hard rock oziroma rokenrol, ki tu pa tam spominja na sedemdeseta leta. Prva The Searcher je že pravi dokaz, da so fantje zagrizeni rokerji, ravno tako rokerska, a nekoliko počasnejša, pa je naslednja Devil's Advocate On Call, tu lahko prisluhnemo tudi posrečenim kitarskim rifom Atkinsona in Steera. Kitare nasploh igrajo glavno vlogo v skoraj vseh komadih, še posebno pa v pesmih Private Rendezvous in Personal Fantasy Wonderland. Omembe vredni sta še baladi Stress And Confusion in še zaključna, na pol akustična Hustler's Row. Kar prijetna plošča. »Prosimo vas za sklic sestanka, na katerem bi lahko pojasnili zadnja dogajanja, ki so posledica vaše finančne in industrijske politike, ter razčistili, kaj se skupini obeta v prihodnosti. Nujno je treba omiliti tudi napadalen odnos, ki ste ga razvili do sindikata, saj bi se morali vsi skupaj zavzemati za reševanje problemov.« To je zahteva, ki jo je sindikat kovinarjev FIOM naslovil na vodstvo ladjedelniške družbe Fincantieri oz. njenega pooblaščenega upravitelja Giuseppe-ja Bona in - v vednost - tudi na italijanskega predsednika vlade Mattea Renzija. Kamen spotike sta obnova dopolnilne pogodbe, ki je zapadla že pred šestimi leti, in nelahek položaj skupine: ta se spopada s padcem na borzi, problematično organizacijo dela in sistemom oddajanja del podiz-vajalcem, ki je čedalje bolj izpostavljen nepravilnostim in kriminalu. Situacijo je delavcem tržiške ladjedelnice včeraj orisal Bruno Papignani iz sindikata kovinarjev Fiom, ki se je po treh enournih skupščinah, ki so sovpadale z enourno stavko delavcev vsake izmene, srečal tudi z novinarji. »Odnosi s skupino so se prekinili julija. Položaj ni lahek, saj je soočenje zapleteno. Družba ga je nerazumljivo prekinila, čeprav smo se mi vedno zavzemali za konstruktivno rešitev, ki bi združevala boljše pogoje dela in dobrobit podjetja,« je dejal Papignani. »Dogovarjanje z vodstvom je v zadnjih dneh, ko so se pojavili novi problemi, postalo še težje. Dobro leto po kotaciji družbe na borzi se je namreč vrednost delnic močno znižala, šušlja pa se tudi o tem, da je v načrtu vodstva Fincan-tieri dokapitalizacija, katere uspeh ni samoumeven. Brazilska ekonomska kriza in kriza podjetja Vard bi lahko negativno vplivali na skupino: nočemo, da bi delavci plačali za napačne izbire. S strani vlade pa - kot kaže - še ni nobenega ukrepa,« je dejal Pa-pignani in pristavil, da ima družba dovolj naročil za delo do leta 2020, »kar bi nas moralo prisiliti k temu, da skupaj sedemo za mizo«. »Podjetje predlaga razporeditev delovnega bremena po vseh ladjedelnicah, kar je pozitivno, spremeniti pa hoče organizacijo dela. Od delavcev zahteva, da se odrečejo 104 uram plačanega dopusta in grozi s tem, da bodo v primeru, ko Tržič in Marghera ne pristaneta na to zahtevo, ostali brez dela,« je zaključil Papignani, pokrajinski tajnik Fiom Thomas Casotto pa je podčrtal, da so tržiški delavci zaskrbljeni. Ladjedelnica Fincantieri bonaventura Petek, 23. oktobra 2015 1 1 APrimorski ~ dnevnik V Števerjanu brez vode Zaradi obnovitvenih del na vodovodnem omrežju bo v ponedeljek, 26. oktobra, prekinjena oskrba s pitno vodo v števerjanski občini. Od 8.30 do zaključka del bodo brez vode v Klancu, na Bukovju, Križišču, Valerišču, Jazbinah in pri Aščevih. V primeru slabega vremena bodo poseg odložili na prvi dan s primernimi razmerami za delo. Pralne plenice na pokrajini V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 16.30 informativno srečanje o pralnih plenicah, ki jo goriška pokrajina prireja v okviru kampanje »Fac-ciamolo con amore - Ločujmo in varujmo z ljubeznijo«. Družine se bodo lahko seznanile z njihovimi pozitivnimi lastnostmi, saj so pralne plenice cenejše, bolj ekološke in bolj zdrave. Projekt poteka že poldrugo leto, v tem obdobju se je kar 85 družin odločilo za pralne plenice, goriška pokrajinska uprava pa je v ta namen vložila skupno 15.000 evrov. »To nam je omogočilo, da smo vsako leto na območju pokrajine proizvedli skupno 20 ton manj odpadkov. Družine so bile navdušene nad projektom, ki jim je omogočil ekonomski prihranek in zagotovil zdravo rast njihovih dojenčkov,« pravi podpredsednica pokrajine Mara Černic in napoveduje, da bo pokrajinska uprava vložila še 7.000 evrov v spodbujanje uporabe pralnih plenic. Vsaka družina, ki se za to odloči, lahko namreč prejme znesek v višini 200 evrov. (av) nova gorica - Kriminalisti zadevo še naprej preiskujejo Za ljubeznijo do vojaških starin se je skrivala trgovina z orožjem Zaseženo orožje na Videmskem foto ros tržič - Na državni cesti št. 14 bo nastalo krožišče 130 dni gradnje Naložba vredna 220.000 evrov - Odpravili bodo nevarno semaforizirano križišče V Tržiču se je včeraj začela gradnja novega krožišča, ki bo nadomestilo semaforizirano križišče med Ulico Timavo in Ulico Boito - državno cesto št. 14. Poseg je vključen v načrt za prenovo prometne ureditve ob državni cesti št. 14 tako v tržiški kot v ronški občini. Skupno je predvidena gradnja štirih krožišč, ki jih bodo zgradili med drevoredoma Co-sulich in San Marco ter na križiščih z Ulico Romana, z Ulico Portorosega in z Ulico Timavo; gradnja štirih krožišč bo stala 7,6 milijona evrov. Načrt za novo krožišče med državno cesto št. 14 in Ulico Timavo je izdelal Marco Stefanut-ti, gradnja bo stala 220.000 evrov in naj bi predvidoma trajala 130 dni. Upravnemu postopku za dograditev krožišča sledi podjetje FVG Strade, gradbena dela bo izvedlo podjetje Tecnogeo iz Campoformida. Na včerajšnji svečanosti je bila poleg županje Silvie Altran in krajevnih upraviteljev prisotna tudi deželna odbornica Mariagrazia Santoro. Svečanost ob začetku gradnje bonaventura »Novogoriški kriminalisti so v sodelovanju z upravo kriminalistične policije GPU ter italijanskimi in hrvaškimi varnostnimi organi dalj časa preiskovali mednarodno kriminalno združbo, ki se je ukvarjala s kaznivimi dejanji nedovoljene proizvodnje in prometa orožja in eksploziva,« je včeraj za Primorski dnevnik potrdil Drago Menega-lija iz službe za odnose z javnostmi generalne policijske uprave v Ljubljani. Preiskavo je koordiniralo okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici v sodelovanju s tožilci iz Italije in Hrvaške. Pri preiskavi je sodeloval tudi Europol. Slovenski kriminalisti so v preiskavi izvedli sedem hišnih preiskav pri sedmih osumljencih na območju Murske Sobote, Maribora, Ljubljane, Kranja, Kopra in Nove Gorice. Kriminalisti so v Sloveniji pridržali dva osumljenca, znana kot ljubitelja in zbiratelja starega orožja. Hišne preiskave so bile opravljene tudi na Hrvaškem in Italiji, pri čemer so bile 4 osebe pridržane v Italiji in 2 na Hrvaškem. »V preiskavi je bila zasežena večja količina funkcionalnega orožja in streliva,« je še pojasnil Menegalija, ki dodaja, da je zadeva še v fazi preiskave in zato več podatkov policija ne more posredovati. Več informacij bodo razkrili na novinarski konferenci, ki bo predvidoma v prihodnjih dneh. Kot smo že poročali v včerajšnjem Primorskem dnevniku, se je preiskava začela potem, ko so pred meseci karabinjerji v Arte-gni zaplenili orožje in strelivo dvema furlanskima zbirateljema. Z detektorjem kovin sta iskala ostanke orožja na bojiščih prve in druge svetovne vojne, na njunem domu pa so našli tudi novejše orožje, naboje, ročne bombe in druge peklenske stroje, domnevno balkanskega izvora. V preiskavi, ki je sledila, so odkrili mednarodno kriminalno združbo, ki se je ukvarjala z nedovoljeno proizvodnjo in prometom z orožjem. Kriminalisti policijske uprave v Novi Gorici so tako prišli na sled dvema slovenskima državljanoma, ki naj bi Furlanoma preprodajala orožje balkanskega izvora. Po navedbah videmskih preiskovalcev gre za zbiralca starih vojaških predmetov Dragana Ko-kota in Jakoba Marušiča, ki so ju pridržali. Orožarske posle naj bi po mnenju preiskovalcev sklepali tudi na sejmu stare vojaške opreme, ki ga prirejajo v HIT šport centru v Šempetru, po katerem je preiskava tudi dobila ime Militaria. Preiskava se je razširila na Hrvaško, kjer je urad za boj proti organiziranemu kriminalu z Reke izsledil trojico domnevnih dobaviteljev orožja, in na druge italijanske dežele. Julija so v Bielli zaradi posesti orožja in streliva aretirali 63-letnega Walterja Venturinija, v sredo pa so aretirali še dva moška, enega v Emiliji in drugega v Čenti v Furlaniji. Pri slednjem so našli tako nevarne peklenske stroje, da so jih morali razstreliti kar na samem kraju najdbe, saj bi bilo premikanje prenevarno. Skupno so v preiskavi ovadili sodstvu 27 ljudi, od teh 16 v Italiji (poleg FJK še v Venetu, Lombardiji, Emilii Romagni in Markah) in 11 v Sloveniji in na Hrvaškem. 12 Petek, 23. oktobra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vipolže - Uradno odprli prenovljeno vilo Pridobitev za ves primorski prostor »Prijetno sem ganjen, danes, ko odpiramo to vilo. Na tem projektu smo v Brdih delali 20 let. Ne gre le za veliko pridobitev za Brda, temveč za celoten primorski prostor in tudi za Slovenijo!« je prepričan briški župan Franc Mužič, ki je včeraj v družbi ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar z velikim umetelno izdelanim ključem simbolno odprl duri prenovljene renesančne Vile Vipolže, spomenika državnega pomena, ki ga je ministrstvo obnovilo z evropskim denarjem. Nad prenovo tega briškega bisera je bila včeraj navdušena tudi ministrica, ki je julija letos vilo v imenu ministrstva za kulturo v upravljanje predala lokalnemu Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport (ZTKMŠ) za obdobje petih let. »Z obnovo vile Vipol-že ni bil le rešen propada eden izmed tolikih gradov, pač pa se je vanjo vrnilo življenje in to je zlasti na obmejnem področju toliko bolj pomembno. Ne pretiravamo, če rečemo, da se je z obnovo vile Vipolže vzpostavila prva slovenska krajina dvorcev in gradov,« je poudarila ministrica in spomnila na številne obnovljene bisere na razdalji med Razdrtim in Brdi, začenši z dvorcem Zemono, vipavskim Lanthieri-jem, gradom Kromberk, Vilo Bartolo-mei v Solkanu, Coroninijevo vilo v Šempetru in gradom Dobrovo. »S tolikim številom obnovljenih in zlasti živih gradov se druga področja v Sloveniji ne morejo primerjati. Verjamem, da bo v vili utripalo življenje, vpeto v kul-turno-turistično dogajanje in v korist prebivalstva tega območja Slovenije,« je poudarila ministrica in dodala željo, da bi se v vili v prihodnje srečevali bogata kulturna dediščina in umetniška ustvarjalnost. Prenova Vile Vipolže se je začela pred tremi leti. Naložba je vredna 7,3 milijona evrov. Delež ministrstva za kulturo je znašal 1.366.000 evrov, preostali del so nepovratna evropska sredstva. »Ta projekt je dokaz za to, kako se splača biti vztrajen,« je včeraj poudaril Mužič, ki ni skrival zadovoljstva nad tem, da se po dveh desetletjih prizadevanj lahko veseli uradnega odprtja objekta. »Trudili smo se, da so nam najprej sploh prisluhnili in da je država potem poskrbela, da je pridobila pretežni del sredstev za obnovo,« je nizal spomine na dosedanjo pot, ki je vodila do uspeha. »Prvotna cena obnove je veljala 12,9 milijonov evrov, a se je številka na račun dumpinških cen znižala na 7,3 milijone. Kar pa me žalosti, da ne rečem celo jezi, je to, da je prav na račun teh dumpinških cen izvedba del pod vprašajem. Marsikaj bo treba sanirati in popraviti, a takšen pač je pri nas sistem javnih naročil,« je bil kljub veselju piker župan, ki je vseeno prepričan, da bodo v doglednem času te pomanjkljivosti tudi rešili. Vsebina vile je razdeljena na tri sklope: kulturno-umetniškega, izobra-ževalno-konferenčnega ter gostinskega. Še pred uradnim odprtjem so v objektu že gostili pisano paleto dogodkov, med odmevnejšimi je zagotovo nedavna 20. obletnica Slovenske turistične organizacije, več kulturnih dogodkov in pa tudi že nekaj porok. Brda so bila pred kratkim tudi razglašena za evropsko destinacijo odličnosti leta 2015, zato se gre nadejati, da bo obiskovalcev tudi zaradi tega veliko. »Vilo je v treh mesecih obiskalo že preko 3.000 gostov. Potencial je velik, ciljamo visoko, verjamem, da bomo v naši zgodbi in na naši poti uspešni,« je prepričana direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec, ki dodaja, da obnovljena vila priteguje tudi veliko dnevnih gostov, tako domačih kot tujih. V prenovljenem objektu potekajo vodeni ogledi, trenutno sta v njem na ogled tudi razstavi o vili Vipolže, ki jo je pripravil Goriški muzej in razstava o aleksandrinkah, ki je bila organizirana na pobudo slovenske izseljenske matice in ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu. »S slednjimi se intenzivno dogovarjamo o sodelovanju, prvi pokazatelj je že ta razstava, dogovarjamo se še za dve ali tri. Vila Vipolže bo tudi njihovo središče, kjer se bodo odvijala razna tematska srečanja v njihovi organizaciji,« zaključuje Tina Novak Samec. (km) Župan Franc Mužič s ključem za simbolno odprtje palače (desno); svečanost ob udeležbi številnih gostov (spodaj) foto k. m. Obnova Vile Vipolže je vredna 7,3 milijona evrov foto k. m. Colussa v Mestni galeriji Mestna galerija Nova Gorica razstavno sezono nadaljuje s predstavitvijo slikarja iz Vidma Sergia Colusse, ki se bo predstavil s slikami iz zadnjega obdobja. S serijo novejših slik je umetnik odprl novo tematsko polje. »Skozi koncept diptiha je svojim likovnim preokupacijam dodal vprašanje monokromije, ene najbolj enig-matičnih konstituant slikarskega diskurza,« je v katalog zapisal likovni kritik Brane Kovič. Odprtje razstave bo danes ob 20. uri, na ogled bo do 13. novembra. (km) Z letalom v Barcelono Za tiste, ki se na silvestrovo želijo odpraviti v Barcelono, je španska letalska družba Vueling poskrbela za štiri dodatne letalske povezave med Ronkami in glavnim letališčem katalonske prestolnice El Prat. V Barcelono se bo mogoče odpraviti 28. decembra ob 15.05, 30. decembra ob 10.15, 2. januarja ob 21. uri in 3. januarja ob 15.05, v istih datumih pa bo mogoče leteti tudi iz Barcelone v Ronke. Za povratni let (odhod 30. decembra, povratek 2. januarja) je bilo včeraj popoldne treba odšteti 220 evrov. (av) Očistimo Gorico V Ulici Blaserna ob parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici bo danes ob 14. uri mogoče pristopiti k okoljski akciji »Puliamo il mondo« (Očistimo svet), med katero bodo prostovoljci pobirali najrazličnejše odpadke. V primeru slabega vremena bodo čistilno akcijo preložili na kasnejši datum. Za dodatne informacije je na voljo naslov elektronske pošte gorizia@legambien-tefvg.it in tel. 3400012185. (av) Kibernetski terorizem Na goriškem sedežu Tržaške univerze v Ulici Alviano bo v sredo, 28. oktobra, med 11.30 in 13.30 potekalo srečanje z naslovom »In-telligence live«. O spletni varnostni in kibernetskem terorizmu bodo spregovorili državni podtaj-nik Marco Minniti, Paolo Scotto di Castelbianco in profesorja Ferdi-nando Sanfelice di Monteforte in Alberto Bartoli. Uvodoma boste navzoče nagovorila rektor Tržaške univerze Maurizio Fermeglia in profesorica Sara Tonolo. (av) vrtojba - Predstava o življenju v Gorici med prvo svetovno vojno in takoj po njej Ikarus priletel na Goriško Na oder so jo postavili gledališki igralci iz Krškega - Glavni junak je za avstrijske oblasti Ziegler, za svoje je Opeka, pod Italijo postane Mattoni Maja se je na Goriškem mudila gledališka skupina Little Rooster Productions iz Krškega, ki je pripravljala odrsko delo o življenju v Gorici med prvo svetovno vojno in nekaj let po njej. Ob pomoči in nasvetih no-vogoriškega Društva soška fronta 1915-1917 in goriškega Kulturnega doma so si mladi gledališčniki ogledali Gorico in kraje v predmestju, ki so jih prizadeli vojni spopadi. Ta utrip in obisk krajev so snovalci gledališke igre z imenom Ikarus pridno uporabili pri zasnovi in in uresničitvi kar zahtevnega odrskega dela. Premiera gledališke novosti, ki jo je režiral Rok Sanda, je bila konec prejšnjega tedna v mladinskem centru v Vrtojbi. Za predstavo je vladalo dokajšnje zanimanje, tako da je bila res lepa vrtojbenska dvorana nabito polna. Celotna predstava se suče okrog goriškega Slovenca, v igri Metoda Zieglerja, ki je podobno kot prvi slo- venski Ikarus, Edvard Rusjan, s svojimi izumi sanjal nebo in hrepenel po osvajanju nebeških širin. Medtem ko je on sanjal in se predajal romantičnim in znanstvenim zadevam, so drugi snovali vojno, ki je kaj kmalu z vso silovitostjo udarila po Goriški. Kar dobro je bilo v igri obdelano mestno življenje s prisotnostjo in prepletanjem raznih kultur in jezikov. Prikazani so tudi konflikti, ki so se ob vojni napovedi še stopnjevali, tako da so prejšnji znanci in prijatelji tako-rekoč čez noč postali smrtni sovražniki. Vse to je občutil tudi goriški Ikarus, ki je moral na vrat na nos pozabiti na svoje sanje o letenju in se soočiti s kruto resnico. Slovencu ni bilo nikoli lahko. Po eni strani je bil zvest podanik »ranjke« Avstrije, a je bil s svojo narodno zavednostjo tudi proti njej. Naš junak je za avstrijske oblasti bil Ziegler, za svoje je bil Opeka, po vojni, že pod Italijo, pa je postal Mattoni. Zadovoljni gledališčniki iz Krškega po uspešnem nastopu v Vrtojbi foto vip Predstava Ikarus se je dotaknila tudi povojnih let in rojstvu novih držav, zaključila pa se z nastopom fašizma, ki je še bolj skrhal odnose med narodi in je Primorsko pahnil v temačno obdobje. Posebno zanimivost pri predstavi odigrava jezik. Razen glavnega igralca, ki je doma iz Postojne, vsi ostali igralci prihajajo iz okolice Krškega, torej z dežele na meji med Dolenjsko in Štajersko. Glavni jezik na odru pa je goriška slovenščina z vsemi svojimi posebnostmi. Neredko se pojavijo tudi italijanščina, nemščina in celo furlanščina, kar odraža pravo sliko Gorice izpred stoletja. Ta slika se tudi danes ni veliko spremenila. Na premieri so bili prisotni tudi predstavniki Kulturnega doma v Gorici, ki so se po predstavi pogovorili z vodstvom gledališke ekipe in izrazili željo, da bi v prvih pomladnih mesecih Ikarusa povabili tudi v Gorico. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 25. oktobra 2015 13 štandrež - Pred petdesetimi leti so zgradili župnijski dom in ustanovili prosvetno društvo S pogledom nazaj, s ponosom naprej Pomembno kulturno središče, ki ga je absolutno treba ohraniti zato, da bo slovenska beseda v Štandrežu še naprej živela. Tako je kulturni delavec Damjan Paulin opisal župnijski dom Anton Gregorčič v Štandrežu in z njim povezano prosvetno društvo Štandrež, ki v teh dneh praznujeta 50-letnico ustanovitve. Da bi pomemben jubilej primerno obeležili, sta župnija Sv. Andreja ap. in prosvetno društvo Štandrež priredila pester tridnevni kulturni program. Danes bodo ob 20.30 v spodnjih prostorih župnijskega doma Anton Gregorčič predstavili publikacijo ob 50-letnici delovanja, ki jo je uredil Damjan Paulin. »Pred desetimi leti smo pripravili podobno delo, ki je vzelo v pretres prvih štirideset let, tako da sem se sedaj bolj podrobno osredotočil na zadnjih deset let delovanja. V tem obdobju je bilo dogodkov kar precej, saj smo zgolj pri dramski dejavnosti uprizorili kar 1100 gledaliških predstav, 150 premier; nastopali smo v raznih krajih po Sloveniji in gorica - Mia Žnidarič Jazz večer za sladokusce dobesedno! Glasbeni sladokusci, zlasti še oboževalci jazza, so v ponedeljek v goriškem Kulturnem domu prišli na svoj račun. Prisostvovali so glasbenemu večeru, ki jim bo bržčas dolgo ostal v prijetnem spominu, saj takega vzdušja ne pričara katerikoli pevec ali glasbenik. Slovensko pevko Mio Žnidarič je narava obdarila s čudovitim in svojevrstnim glasom, ki spominja na znamenite ameriške temnopolte pevke. Tudi sama Mia je med goriškim koncertom razkrila, da se je že kot petnajstletnica zaljubila v petje »nesmrtne« Elle Fitzgerald in da so na njeno kariero v marsičem vplivali prav tovrstni glasovni prijemi. Jazz večer je bil vključen v 18. krminski festival Jazz&Wi-ne of Peace 2015, ki ga ob sodelovanju s Kulturnima domovoma iz Gorice in Nove Gorice prireja združenje Controtem-po. O festivalu, o goriškem koncertu in 0 pomenu tovrstnih prireditev sta uvodoma spregovorila predsednik Kulturnega doma Igor Komel in predstavnik združenja Controtempo Giulio Valentini. Spomnila sta se tudi na letos preminulega Alessandra Pesaolo, krminskega občinskega odbornika za kulturo, ki je bil zelo zaslužen za vzpon festivala Jazz&Wine of Peace. Sodelovanje med različnimi ustanovami, ki si kljub velikim finančnim težavam prizadevajo za krepitev kulturnih dejavnosti, je pozdravil pokrajinski odbornik Federico Portelli. Že s prvo pesmijo je Mia Žnidarič napovedala, da bo šlo za izjemen glasbeni večer, ki bo ogrel dlani tudi tistih poslušalcev, ki jim jazz ni najbolj v čislih. Ob spremljavi ameriškega pianista Steveja Klinka, sicer Mijinega moža, in odličnega slovenskega kontrabasista Roberta Ju-kiča, je pevka mojstrsko odpela niz skladb znanih komponistov tega žanra. Mia je zapela tudi nekaj pesmi v slovenščini, ki sta jih zanjo napisala in priredila njen mož in basist Jukič. Večina predstavljenih pesmi je »kulinarično« obarvanih in so zaobjete v njeni zadnji CD plošči s slikovitim naslovom »I like pie, 1 like cake - Rada imam pito, rada imam torto«. Pred zadnjim in neizogibnim »bi-som« ter obljubo Mie Žnidarič, da bo še prišla v Gorico, so akterji večera na odru nazdravili z vinom miru, ki daje ime temu tradicionalnemu in prestižnemu jazz festivalu. (vip) Furlaniji Julijski krajini, a tudi v Rimu, Milanu, Parizu in ZDA,« navaja Damjan Paulin, ki bo drevi publikacijo tudi predstavil; napisana je v slovenščini in opremljena tudi z obnovo v italijanskem jeziku. Pestro zadnje desetletje društvenega delovanja bodo predstavili še z dokumentarno razstavo, ki jo bodo prav tako odprli nocoj. V teh letih ni zmanjkalo niti plodnega sodelovanja s sorodnimi kulturnimi ustanovami v Mirnu in Vrtojbi ter s kulturnim društvom sKultura. Prosvetno društvo Štandrež je priredilo tudi več likovnih, kiparskih in fotografskih razstav in je tudi poskrbelo za družabna srečanja; naj spomnimo na martinovanja, Praznik špargljev in sodelovanje na goriški poulični prireditvi Okusi na meji. Program se bo nadaljeval jutri ob 20.30, ko bodo priredili slavnostni večer z naslovom S pogledom nazaj in s ponosom naprej. Po uvodnem govoru Damjana Paulina bodo na oder stopili igralci dramske skupine in pevci zbora. Poskrbeli bodo za glasbeno-gledališki večer, s katerim bodo orisali 50-letno društveno delovanje, uprizorili bodo tudi nekatere »zgodovinske« prizore iz najbolj priljubljenih gledaliških iger iz prejšnjih let. Večer bo sklenil nastop skupine mladih domačinov, ki naj bi v prihodnosti nadaljevali poslanstvo društva. Tridnevni kulturni program se bo zaključil v nedeljo, 25. oktobra. Ob 10. uri bo maša za pokojne kulturne delavce, ob 11. uri bodo na pročelju župnijske dvorane odkrili spominsko ploščo v spomin na msgr. Jožefa Žorža, ki je pred petdesetimi leti bil pravi vizionar, saj je dal zgraditi župnijski dom Anton Gregorčič in ustanovil prosvetno društvo Štandrež. Po petdesetih letih nepretrganega delovanja pa današnji člani društva že razmišljajo o prihodnosti. Kulturni program bo namreč v nedeljo ob 18. uri sklenil nastop mladinskih skupin, ki delujejo v okviru štandreške župnije. Ni slučaj, da so večer poimenovali Mladina, naše bogastvo in bodočnost, (av) Mia Žnidarič v Kulturnem domu foto k.d. gorica - Recital Piera Purinija Zavračam vojno Zgodovinsko-glasbeni recital bodo uprizorili v Kulturnem domu V Kulturnem domu v Gorici bo v torek, 27. oktobra, ob 20.30 predavanje-koncert z mirovniškim sporočilom, ki so mu dali naslov Ri-fiuto la guerra - Zavračam vojno -Pacifisti, dezerterji in nasploh ljudje, ki se upirajo vojaški službi - 1. svetovna vojna skozi oči tistih, ki so jo hoteli preprečiti. Gre za glasbe-no-gledališko predstavo v italijanskem jeziku z zgodovinskim ozadjem, ki bo obelodanila manj znano poglavje zgodovine s poudarkom na ljudeh, ki so poskusili preprečiti vojno. Pripovedi bodo popestrile pesmi protesta in upora, ki so jih Recital so v prejšnjih mesecih že uprizorili v Trstu fotodamj@n prepevali vojaki raznih narodov v želji, da bi izkazali svoje nasprotovanje vojni. Na večeru bodo nastopili Piero Purini (pripovedovalec in saksofonist), Paolo Venier (pevec), Aljoša Starc-Čada (klavir, harmonika, klarinet) in Olivia Scar-pa (fagot). Vstopnina znaša pet evrov. Večer prireja združenje Forum Cultura iz Gorice v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom v okviru projekta Bunker 15/18. Predprodaja in rezervacija vstopnic je že v teku v Kulturnem domu (tel. 0481-33288). Štandreški gledališčniki bumbaca Ivana Šolc foto vas gorica - Učenje angleškega jezika S pomenom besed se otroci ne obremenjujejo Igra je resna stvar. V to je prepričana sedemintridesetletna jezikovna pedagoginja Ivana Šolc iz Trsta, ki je z odprtjem inova-tivnega jezikovnega centra za zelo zgodnje učenje angleškega jezika Helen Doron Early English (HDEE) - nahaja se v prostorih grafike Soča na Sedejevi ulici v Novi Gorici -znatno presegla prvotno število pričakovanega vpisa in hkrati vzpostavila svoj doprinos k nadaljnjemu sprejemanju večjezično-sti na območju obeh mest. To dokazujejo tudi podatki. Predšolsko jezikovno šolo HDEE obiskuje preko 80 malčkov od 3. do 10. leta starosti. »Opažam precej zanimanja predvsem s strani enojezičnih - italijansko govorečih - družin iz sosednje Gorice. Ta segment populacije se vse bolj vključuje v večjezično okolje: otroke vpisujejo v slovenske šole, obenem jim želijo zagotoviti tudi zgodnje, predšolsko učenje angleškega jezika,« pravi Ivana glede letošnje potrojitve števila vpisanih. Popularnost metode HDEE se kaže tudi v njeni razširjenosti: več kot 750 jezikovnih centrov Helen Doron je prisotnih že v več kot 30 državah po svetu. V Sloveniji so od leta 2011 odprli že sedem jezikovnih centrov. »V severni Italiji je glede na razširjenost tovrstnih predšolskih jezikovnih šol v zaostajanju. Iz dosedanjih izkušenj pričakuje, da se v prihodnjih letih na tem obmejnem področju obeta še veliko možnosti,« napoveduje Ivana. METODA HELEN DORON - Metoda HDEE dobiva ime po britanski jezikoslov-ki, ki je pred skoraj tridesetimi leti sprožila revolucijo na področju učenja tujih jezikov. Potom empiričnih raziskav je razvila metodo, ki pri učenju tujega jezika posnema postopke, s katerimi otroci osvajajo svoj ma-terni jezik. Razumela je, da sta branje in pisanje drugačni sposobnosti od razumevanja in govorjenja. Po metodi HDEE se otroci preko igre in glasbe ter ponavljajočega poslušanja v spodbudnem okolju najhitreje naučijo jezika. »Otroci imajo sposobnosti, ki jih odrasli nimamo. Ne obremenjujejo se s pomenom besed, vse pasivno registrirajo in srkajo vase. Pomen besed tako odkrijejo sproti in zato imajo neverjeten potencial. Tujega jezik se učijo intuitivno, brez logičnih shem in slovničnih pravil. Pet ali šestletni otroci se ne ustavljajo ob besedah, ki jih ne razumejo, temveč iz znanih besed skušajo razumeti pomen.« FRANŠIZNA MREŽA - »Za metodo HDEE sem izvedela pred štirimi leti, ko sem kot mamica iskala predšolski tečaj angleškega jezika za svojega dvoletnega otroka - ravno leta 2011 so v Ljubljani odprli prvo tovrstno jezikovno šolo v Sloveniji. Spoznavanje in poglabljanje v pedagoške metode go- spe Doron me je prevzelo do te mere, da sem opustila službo prevajalke na tržaški pokrajini in se podala novim izpolnjujočim izkušnjam naproti. V Munchnu sem opravila enoletno pedagoško usposabljanje in se nato udeležila še številnih izobraževalnih delavnic, ki potekajo v okviru ostalih Helen Doron centrov,« pojasnjuje Ivana, ki svoj učni center angleškega jezika vodi v okviru jezikovnih šol franšizne mreže Helen Doron: »Franšizni model mi ponuja številne ugodnosti: nenehno profesionalno pomoč pri poslovanju in ne nazadnje zadoščenje, da sem postala del priznane in ugleden poslovne znamke.« Ivana vzporedno s šolo Helen Doron vodi še jezikovni center Poliglot: »To je projekt, s katerim želim pridobljeno metodologijo zgodnjega učenja tujih jezikov prenesti še na slovenski in italijanski jezik. Sodelujem tudi z vrtci in šolami, v poletnih mesecih pa pri organizaciji jezikovnih kampov.« ZVOČNA KOPEL - Ko otroci in dojenčki prestopijo prag Ivanove učilnice, se znajdejo v čarobnem svetu igrač in novih besed. Učne urice potekajo zgolj v angleškem jeziku. Otroci so porazdeljeni v manjše starostne skupine, ki ne presegajo števila štirih malčkov. »Otrokom se posvečam individualno to zato, ker se v večjih skupinah takoj izpostavi problem, da običajno "boljši" učenci večkrat pridejo do besede, bolj plahi pa ostanejo tiho in tako nimajo možnosti se preizkusiti v konverzaciji,« razlaga sogovornica, ki v svojem studiu malčkom omogoča popolno imerzijo v t.i. zvočno kopel. »S predvajanjem zvočnih zapisov in risanih epizod malčkom omogočam, da lahko hitreje srkajo besede ter intonacijo jezika. V jezikovnem "potapljanju" se ustvarjajo povezave med glasom in pomenom posameznih besed,« zaključuje sogovornica, ki je trdno prepričana, da je otrokom prav z igro in na zabaven način najlažje približati tuj jezik. (vas) 14 Petek, 23. oktobra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / tržič - Imel je 47 let Za vedno odšel kostumograf Igor Pahor Na Goriškem, Tržaškem in v Sloveniji je sinoči odjeknila žalostna vest, da je v 47. letu starosti za vedno odšel kostumograf Igor Pahor. V svoji karieri je sodeloval z več gledališči, najbolj znani pa so kostumi, ki jih je ustvaril za igralce ljubljanske Drame in za ansambel Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Njegova zadnja stvaritev so bili kostumi za predstavo »Trst, mesto v vojni«, katere ko-producenti so SSG, Stalno gledališče FJK Il Rossetti in društvo Casa del lavoratore teatrale, pred leti pa je kot kostumograf podpisal uspešnico SSG »Krvava svatba«. Igor Pahor se je rodil v Tržiču, po dokončanem klasičnem li- Igor Pahor ceju v Gorici je opravil številne tečaje krojenja, šivanja in kostu-mografije v Furlaniji Julijski krajini in drugod. Med drugim se je izobraževal v milanskem gledališču La Scala. Do zadnjega je bil tudi koordinator plesne šole Arabesque iz Ronk. Po kratki in neizprosni bolezni je umrl včeraj popoldne v bolnišnici na Katinari. Zapušča mamo, sestro, nečakinje ter številne gledališke kolege in prijatelje. Halloween za otroke V palači Attems Petzenstein v Gorici bodo v nedeljo, 25. oktobra, ob 10.30 prišli na svoj račun otroci med 3. in 7. letom starosti. Združenje In-castri v sodelovanju s podjetjem LAM! (Look at me!) in zadružno banko iz Manzana prireja več ustvarjalnih delavnic na temo Halloweena. Starši lahko otroke brezplačno vpišejo na naslovu elektronske pošte asso-ciazione.incastri@gmail.com, preko Facebook strani LAM! Project ali po telefonu (333-9770355). (av) Akvareli Jožeta Ceja V galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ulici Mameli v Gorici bo danes, 23. oktobra, ob 17.30 odprtje razstave akvarelov Jožeta Ceja. Umetnika in razstavo bo predstavila Cristina Feresin. Razstava bo na ogled do 10. novembra ob delavnikih med 10.30 in 18.30, ob sobotah pa med 10.30 in 13.30; vstop je prost. Waldorfska šola Lampyris, društvo za razvoj waldorf-ske pedagogike, prireja predavanje in prikaz drugačnih načinov učenja v osnovni šoli z naslovom »Z gibanjem do znanja« danes, 23. oktobra, ob 17. uri v Katoliški knjigarni na Travniku v Gorici. Predavala bo učiteljica na waldorfski osnovni šoli v Ljubljani Edita Šelih, ki bo s poznavanjem zakonitosti razvoja otroka predstavila moč gibalno - ritmičnih aktivnosti pri učenju; vstop bo prost. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. Gledališče »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 8. novembra ob 17. uri »Vse zastonj!« (Dario Fo), nastopa Koroški Deželni Teater - Slovenj Gradec. 13. decembra ob 17. uri »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova. 10. januarja 2016 ob 17. uri »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj - Visoko. 30. januarja 2016 ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja 2016 ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo. GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču 25. oktobra »La note de le vedove«, nastopa gledališka skupina Brandl in 8. novembra »Che gropi ara!!!«, nastopa gledališka skupina Quei de Scala Santa. V župnijskem gledališču Pija 10. v Štarancanu, Ul. De Amicis 10, 15. novembra »5 x una«, nastopa gledališka skupina Il teatro ro-tondo; predprodaja vstopnic v krožku ACLI v Ul. 1. Maggio v Tržiču ob petkih in sobotah 16.00-17.00 ali pri Pro Loco v Ul. Dante 10 v Štarancanu ob petkih in sobotah 10.00-12.00 ter eno uro pred predstavami. Več na www.tea-troarmonia.it. GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA«. NAGRADA MACEDONIO: ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici 24. oktobra »Pinocchio« (Collodi), nastopa gledališka skupina Teatro Finestra iz Aprilie. 30. oktobra »L'uomo, la bestia e la virtu (Pirandello)«, nastopa gledališka skupina Teatro Armathan iz Verone; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 048130212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI ob 20.45: 26. oktobra bo muzikal »Cabaret«, nastopili bodo Giampiero Ingrassia, Giulia Ottonello in Mauro Simone. Več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 28. oktobra ob 20.15 »Darovi minevanja«, Manca Košir z gosti Ksenijo M. Le-ban, Jankom Bohakom in Tino K. Ma-zi; informacije po tel. 003865-3354013, več na www.kulturnidom-ng.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU ob 21. uri: 8. novembra »Forbi-ci&Follia«, nastopajo Michela Andreozzi, Roberto Ciufoli, Max Pisu, Barbara Ter-rinoni, Nino Formicola in Nini Salerno; informacije po tel. 0481-969753 in na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU ob 21. uri: 11. novembra »Wonder Woman. Reading su donne, denaro e super poteri«, igrajo Antonella Questa, Giuliana Musso in Marta Cuscuna; informacije po tel. 0481-532317 ali na in-fo@artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 27. oktobra bo koncert kvarteta Prometeo. 3. in 4. novembra bo gledališka predstava »Wonder Woman. Reading su donne, denaro e super po-teri«, igrajo Antonella Questa, Giuliana Musso in Marta Cuscuna. Informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromon-falcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 23., 24., 28. in 29. oktobra ob 20. uri »Krvava gora« (Gregor Brazel); informacije po tel. 0038653352247 ali na blagajna@sng-ng.si. m* Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.15 »Crimson Peak« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 2: 18.10 - 20.10 - 22.10 »Io che amo solo te«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 »Woman in gold«; 21.45 »Suburra. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.00 -22.15 »Crimson Peak« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 2: 17.30 »Hotel Transylvania 2«; 19.50 - 22.10 »Lo stagista ina-spettato«. Dvorana 3: 17.30 - 22.10 »The Walk«; 19.45 »The Walk« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.00 »Woman in Gold«; 22.10 »Maze Runner - La fu- ga«. Dvorana 5: 19.45 »Suburra«; 17.50 -22.15 »Game Therapy«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 20.15 »Višja sila« (Filmsko gledališče). fi Razstave V MEDIATEKI UGO CASIRAGHI v Gorici je na ogled skupinska fotografska razstava »Arti e mestieri a Gorizia« članov Posoškega fotografskega krožka iz Gorice; do 6. novembra. V GORIŠKEM GRADU je na ogled razstava z naslovom »1915. L'esercito marciava. L'avanzata verso Gorizia«. Prireja Zgodovinsko raziskovalna skupina Isonzo; do 8. novembra ob ponedeljkih 9.30-11.30, od torka do nedelje 10.00-19.00. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 24. oktobra ob 11. uri v sklopu niza »Oktober jazz« Trio Generations featuring Oliver Lak.; informacije po tel. 003865-3354013, več na www.kul-turnidom-ng.si. V VILI VIPOLŽE bo 24. oktobra ob 17. uri koncert The Jeff Ballard Trio v sklopu niza »Oktober jazz«. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 6. novembra ob 20.45 koncert »Arie d'opera e Romanze italiane da salotto«, nastopajo sopran Daniela Donaggio, pianist Fabrizio Malaman, recitira Francesco Cevaro; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.li-pizer.it. H Šolske vesti »ŠOLA ZA STARŠE« s priljubljenim norveškim pedagogom Godijem Kel-lerjem bo potekala 3. in 6. novembra med 17. in 20. uro v Galeriji Ars v Katoliški knjigarni na Travniku 25 v Gorici. S svojimi izkušnjami, toplino in duhovitostjo bo staršem pomagal razumeti, kaj se dogaja z njihovimi otroki, opremil pa jih bo tudi s potrebnim zaupanjem vase, da jim bodo znali pristopiti naproti in odpravili kakšno vzgojno zagato. Prijave in informacije na drustvo.lampyris@gmail.com ali po tel. 347-7300222 (Michela) ali tel. 00386-41760671 (Suzana). Prirejata društvo za razvoj waldorfske pedagogike Lampyris in Združenje staršev otroškega vrtca Pikapolonica iz Pevme. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA STARŠE v Dijaškem domu v Gorici od 9. novembra: začetniški (35 ur) ob ponedeljkih in četrtkih 17.15-18.30 in nadaljevalni (35 ur) ob ponedeljkih in četrtkih 18.3019.45. Informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 do 30. oktobra. M Izleti »POHOD SEDMIH VRHOVSKIH ČUDES« bo v nedeljo, 25. oktobra. Med pohodom, ki je primeren za vse, bodo udeleženci odkrivali kraško pokrajino in skrite vrhovske kotičke. Zbirališče in vpisovanje med 8.30 in 9.30 v prostorih KD Danica na Vrhu, vpisnina vključuje topel obrok ob vrnitvi. SPDG prireja v nedeljo, 25. oktobra, izlet na Vrh Planje (1663 m). Informacije in prijave na andrej@spdg.eu ali po tel. 320-1423712 (Andrej). H Čestitke Zlato poroko praznujeta BRUNA in FLORJAN iz Pevme. Še veliko zdravih in srečnih dni jima želijo Andrej, Marjan, Katerina, Daniela, Peter, Sanja in Kea. □ Obvestila OBČINA SOVODNJE bo položila vence k spomenikom padlim ob spominski svečanosti 1. novembra na Vrhu z odhodom izpred sedeža centra Danica ob 9.30, v Gabrjah ob 10. uri, na Peči ob 10.20, v Rupi ob 10.35, v Sovodnjah ob 10.50 pri spomeniku, kjer bo osrednja slovesnost in daljši program ob 50-letnici spomenika. OBČINA ŠTEVERJAN obvešča, da bo polaganje vencev 1. novembra potekalo pred števerjanskim spomenikom na Trgu Svobode po koncu maše, ki se bo začela ob 9. uri, in ob 11.15 pred spomenikom padlim na Jazbinah. PODGORSKA SECIJA VZPI-ANPI IN SKRD A. PAGLAVEC iz Podgore vabita na svečanost polaganja vencev k spomeniku padlim v narodno-osvo-bodilni borbi v nedeljo, 1. novembra, ob 10. uri s sledečim programom: pozdrav predstavnika VZPI-ANPI, polaganje vencev s strani borčevskih organizacij in krajevnega društva, recitacije ter nastop pevskih zborov iz Šempetra in Podgore. MEDIATEKA UGO CASIRAGHI IN KINEMAX GORICA vabita v soboto, 31. oktobra, na brezplačno ustvarjalno delavnico za otroke na temo svetilk ob 15. uri v mediateki, ob 16.15 bo projekcija filma »Hotel Transylvania 2« v Kine-maxu. Rezervacije po tel. 0481-534604 ali segreteria@mediateca.go.it. Udeleženci bodo imeli prijetno presenečenje. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je odprta ob ponedeljkih 10.00-13.00, ob torkih in četrtkih 16.15-18.45, ob petkih 8.30-10.30. TABORNIKI RMV sporočajo članom, ki se bodo v nedeljo, 25. oktobra, udeležili izleta po Krasu, da je zbirališče v Zgoniku za telovadnico ob 9. uri. Zaključek izleta bo v Praprotu pri avtobusni postaji (nasproti agriturizma Lupinc) ob 16. uri. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. Informacije po tel. 0481-531733 ali gori-ca@knjiznica.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 7. novembra, v Eda centru v Novi Gorici. Odhod ob 17. uri iz Doberdoba, nato z običajnimi postanki v Jamljah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici, pri vagi in na trgu Medaglie d'oro/na Gorišč-ku. Srečanje bo ob 18. uri v restavraciji Eda centra. Vpisujejo po tel. 0481884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 048178138 (Sonja Š.). 0 Prireditve AŠKD KREMENJAK organizira v sodelovanju s karabinjerji iz Doberdoba in Tržiča predavanje o tatvinah in goljufijah v torek, 27. oktobra, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah. DIJAŠKI DOM GORICA v sodelovanju s Kinoateljejem vabi na predstavitev mla- -/ dinskih dokumentarnih filmov »Pridi, gremo na izlet!« v četrtek, 29. oktobra, ob 18. uri v Kinemaxu v Gorici. Filmi, ki so jih posneli učenci Dijaškega doma iz Gorice, pripovedujejo o kulturni dediščini Slovencev v tržaški, goriški in vi-demski pokrajini in so nastali v kontekstu projekta »Skupaj rastemo«, ki ga je financirala Dežela. KINOATELJE vabi na predpremiero igra-no-dokumentarnega filma »Doberdob - Roman upornika« režiserja Martina Turka, ki bo v torek, 27. oktobra, ob 20.30 v goriškem Kinemaxu. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 23. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige »Nativa dei prati« Elise Tomat. Vstop prost; informacije po tel. 0481-33776 ali leg@leg.it. V NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja: 26. oktobra bo predavanje Hane Mučič »Po-razvezno starševanje in družinska me-diacija«. 27. oktobra ob 17. uri bo predavanje in predstavitev kitajske veščine Qigong s profesorji iz kitajskega združenja za zdravilni Qigong; več na www.ng.sik.si. ZDRUŽENJE ANDOS prireja v »rožnatem mesecu« boja proti raku na dojkah: v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bo danes, 23. oktobra, ob 16. uri informativno srečanje o preventivi, ki se ga bodo udeležili strokovnjaki na področju zdravljenja raka dojke. 24. oktobra od 9. ure dalje bodo prostovoljci združenja Andos zbirali prostovoljne prispevke in delili informativni material v Krminu. 28. oktobra ob 17. uri bo v dvorani Della Torre na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki Ul. v Gorici kulturni večer v spomin na Mafaldo Davilla z nastopom skupine Freevoices in predstavitvijo knjige o jagodičevju in sadju. V oktobru bodo izvajali tudi brezplačne preglede dojk brez najave in zdravniške napotnice v goriški bolnišnici (v kirurški ambulanti v 2. nadstropju) 22. in 29. oktobra med 9. in 13. uro in v tržiški bolnišnici (v 2. nadstropju) 26. oktobra med 8.30 in 12.30 ter med 14.30 in 17.30. Na Trgu Falcone e Borsellino v Tržiču bo med 26. oktobrom in 6. novembrom na razpolago kamper, ki bo opravljal ma-mografije. V KNJIGARNI VOLTAPAGINA na Korzu Verdi 54 v Gorici bo v soboto, 24. oktobra, ob 17.30 predstavitev romana »Punto di Contatto« Goričanke Sofie Grusovin. Avtorica se bo pogovarjala s Paolom Bonnesom in z direktorjem državne knjižnice Marcom Menatom; vstop prost. V DVORANI GORIŠKE POKRAJINE na Korzu Italia v Gorici bo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige »Treni d'archivio. Storia della ferro-via in Friuli«. Na srečanju, ki ga prireja združenje Gruppo di Accoglienza Culturale, bo prisoten avtor, Romano Vecchiet. »KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT železniške postaje v Gorici: 29. oktobra bo Carlo Mastelloni predstavil svojo knjigo »Il sintomo« ob pogovoru z Robertom Covazem; več na www.illibrodel-le1803.it. AVSENIKOVE MELODIJE - AŠKD KRE-MENJAK vabi v petek, 30. oktobra, ob 20.30 v večnamenski kulturni center v Jamljah na predstavitev in ogled dokumentarnega filma »Spomin - Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah«, v produkciji slovenskega TV programa RAI, ob prisotnosti avtorja Aleksija Jercoga. Sodeloval bo vokalni tercet Kresnice. Častna gostja večera bo Jožica Svete dolgoletna pevka Ansambla bratov Avsenik. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Alfredo Sanson, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Lucio Pieri (iz Trsta) v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev; 12.15, Aurelio Verzegnassi Trevisan iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče. DANES V TURJAKU: 11.00, Vito Del-zotto (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Turjaku in na pokopališču v kraju Bi-tetto pri Bariju. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 23. oktobra 2015 15 ŽARIŠČE Dobra šola sem jaz David Bandelj »L'état c'est moi«, je rekel Ludvik XIV. In s tem zaprl usta vsem, ki so kakorkoli postavljali v dvom državno ureditev, ki ji je načeloval. V teh dneh (resnici na ljubo so dnevi že postali meseci) veliko slišimo in prebiramo o t.i. Zakonu o dobri šoli, preureditvi šolskega sistema v Italiji, o kateri predvsem tisti, ki vsakdanji kruh služimo v šolstvu imamo različna mnenja in pomisleke. Čisto mimogrede, zadeva se je še zaostrila, ko smo bili priča nenadnemu debaclu, ko se je govorilo o možnosti, da bi bilo slovensko šolstvo v Italiji deležno posebnega tretmaja oz. posebnega odloka in se je istočasno hvalilo krono brez cesarja in delalo račune brez krčmarja ... Tako ti je to. Ko se politika vtika v šolo. Prosti spis. Šalo (ne šole) na stran. Zakon 107/2015, o katerem govorimo, skuša v marsičem biti inovativen, kot vsaka novost pa potrebuje čas. Konsenza še ni, vsi o njem govorimo, poznamo le papirje, še preveč dobro pa poznamo pregovorno navado, da je med zakonom in njegovim uresničevanjem še vedno velik časovni zamik, kljub temu, da se zdijo posamezni kadri in resorji na zakon relativno dobro pripravljeni. Ko pa sem te dni prebiral obširni komentar k zakonskemu besedilu, me je zmotilo predvsem to, da je zakon zelo abstrakten in splošen (kako bi ne bil, sicer?) in vzbudil v meni kopico misli, ki jih tu skušam povzeti. O italijanskem šolskem sistemu lahko povemo marsikatero pikro. Toda ena stvar je v njem zlata vredna: dejstvo, da je vsak profesor v svojem razredu suveren in svoboden, da poučuje na način in s pristopi, ki jih sam ima za najbolj primerne. To je včasih samoumevno, ampak ni po vsem svetu tako. Določena »akademska svoboda«, ki še vedno vlada v italijanskem šolskem sistemu omogoča dobrim profesorjem, da svoje učence/dijake ne samo poučujejo, ampak jih tudi (in predvsem) navdihujejo. Na ta način ustvarjajo prostor za znanje, ki ga učenci dobijo mimogrede, slednji ga pa tako kritično in premišljeno pres-novijo in predvsem znajo uporabiti. Mačji kašelj? Niti ne. V sistemu, ki je poskušal na različne načine reformirati šolstvo in ki ga večina tistih, ki v šolstvu delamo, imamo za pomanjkljivega, je to tista rešilna bilka, ki resnično omogoča dobro šolo. Vsak posamezni učitelj, ko stopi pred polne šolske klopi ve, da ima neizmerno moč, ki lahko pogojuje osebno rast svojih slušateljev. Lahko jo koristi, izkoristi ali celo zlorabi. Tu smo na tankem ledu. Dober učitelj bo pa gotovo pomislil na odgovornost, ki jo ima do družbe, ko skuša njene najmlajše/mlade člene pripraviti do tega, da bodo prevzeli njene vajeti. In poučuje tako, kot da bi imel pred sabo bodoče predsednike držav, Nobelove nagrajence, ljudi, ki bodo spreminjali svet in ki si jih bo človeštvo zapomnilo. Skratka, nudi jim najboljše, kar ima: sebe, v vsej celostni podobi, ki je profesionalna in človeška. In s tem ustvarja tisto, kar noben zakon in nobena reforma ne bo mogla ne opisati in ne normirati: kvaliteto. Ker ne nudi le znanja, ga niti ne samo ureja, ampak pomaga k izgradnji družbene zavesti posameznika, ki mu bo koristila v času, ko bo sleherni moral pristopati kot aktiven član družbe. In se odločati. Zato je parafraza Ludvika XIV. čisto vmesna. Ko vsak izmed nas vzgojiteljev/učiteljev/profesorjev uzavesti izrek »Dobra šola sem jaz«, smo lahko mirni, tudi če bodo zakoni slabi, pomanjkljivi in morda celo škodljivi. Dokler bo imel posamezni učitelj možnost delati z ljudmi, ga ni zakona, ki bi lahko omejil pretakanja izkušenj, znanja, kulture in srca. Kdo je že rekel, da bo lepota odrešila svet? »Uau«, boste rekli, »pošteno. Kaj pa slabi učitelji?« Predpostavljam, da jih ni. Vsakdo, ki opravlja to delo, ga opravlja s predanostjo, željo in poklicanostjo. Druge možnosti ni. tdd predstavlja Marko Kravos, pesnik in družbeno angažiran človek Drevišnja poglobitvena oddaja slovenskega deželnega časnikarskega oddelka RAI s pričetkom okrog 20.50 - takoj po dnevniku - po tretji televizijski mreži RAI 3 bis TDD Predstavlja bo posvečena pesniku in vsestansko družbeno angažiranemu človeku Marku Kravosu. Dušan Jelinčič se bo s svojim gostom pogovarjal o poeziji in o njenem umetniškem in socialnem naboju, pa tudi o založnistvu - Kravos je namreč vodil Knjižne izdalje pri ZTT polnih 25 let - o družbenem in političnem naprezanju v zamejstvu, o slovenstvu tostran in onstram meje in še o marsičem drugem. Ponovitev oddaje bo v sredo, 28. oktobra, pred poročili okrog 20.05. Režiserka oddaje je Katerina Citter. ta teden [ q|||| q jj | pred 100 leti uo nirmL'., :■-■"! niz- :l ■ i i.±i: V Trstu je potekala zanimiva konferenca o gospodarskih vprašanjih mesta. »Razpravljalo se je zlasti o aprovizaciskih razmerah. Iz poročil referentov je bilo posneti, da je oskrba mesta z moko, kruhom in drugimi živili nad vse zadovoljiva. Tudi se je vkljub otežkočenim prometnim razmeram posrečilo, da se je za najbližjo bodočnost zagotovila zadostna količina dobrovrstnega mesa. Da se pride v okom pomanjkanju krompirja, ki ga je čutiti v zadnjem času in močnemu naraščanju cen tega važnega živila, so se v Gradcu nakupile večje količine krompirja. Za nadaljni dovoz krompirja so se ukrenili potrebni koraki. Nadobavi olja, masti, slanine se posveča posebna pozornost. V zadnjih dneh so se ponakupili tri vagoni slanine na Dunaju in dva in pol vagona v Ljubljani. Zelo nujna je postala izpopolnitev petrolejskih in premogovnih zalog. Gospod namestnik je prevzel nalogo, da stopi v stik z merodajnimi činitelji, da se to vprašanje reši čim prej. Kar se tiče zdravstvenih razmer, se je moglo z zadovoljstvom konstatirati iz izvajanj deželnega zdravstvenega referenta, dvornega svetnika Celebrinija, da so v tem oziru razmere v našem mestu nad vse zadovoljne. Od zadnjega slučaja kolere v Trstu je potekel že en mesec. Nevarnost, da bi se razširila ta bolezen, je potemtakem odstranjena. Slučaji legarja, ki so se pojavili na Primorskem, niso nikjer pokazovali epidemičnega značaja. Vladni komisar, namestništveni svetnik Kre-kich je poročal o delovanju avgusta meseca ustanovljene spravne komisije za najemninske spore. Vkljub svojemu kratkemu obstoju si je pridobil ta urad zaupanje prebivalstva ter razvija zelo koristno delovanje. Z ozirom na ugodni uspeh spravne komisije se je za poravnavo sporov med posestniki realitet in hipotekarnih upnikov ustanovil sličen urad, ki prične delovati v prihodnjih dneh. Z velikim zadovoljstvom se je naposled vzelo na znanje, da se je pokazalo v Trstu za vojno posojilo živahno zanimanje ter je bilo že do sedaj podpisanih nad triintrideset milijonov vojnega posojila.« ta teden $ P H IH 0 BS K I_D H EV Hi K pred 50 leti V gledališču Verdi je v teh dneh nastopil sovjetski plesni ansambel Be-riozka. »Seveda je težko najti besede, s katerimi bi bilo mogoče vsaj kolikor toliko primerno opisati vso lepoto, ki smo jo bili deležni v dobrih dveh urah programa, saj bi morali uporabljati same superlative in govoriti o vrhunski umetnosti, ki odlikuje ne samo ansambel kot celoto, temveč tudi vsakega njegovega posameznega člana, v prvi vrsti pa umetniško voditeljico ansambla in ko-reografinjo Nadježdo Nadježdino. V vseh izvedenih plesih je občutiti silno kreativno moč te velike baletne umetnice, ki je znala v stilizacijo in v kulturirano koreografijo zajeti vso prisotnost in izvirnost bogate ruske folklore, razpon miline in prešernosti slovanske duše, naturalno ritmično poezijo ruskega ljudstva, plesalcem pa posredovati svoje tehnično baletno izkustvo in tako ustvariti spektakel, ki je nekaj edinstvenega na področju folklore. V osemnajstih točkah programa so sovjetski mojstri pokazali ves svoj obsežen repertoar, ki niha od nežnih, miline polnih dekliških plesov in spevov, preko mladeniške oprimistične prešernosti do vrhunske akrobacije, ki pa ni niti za trenutek sama sebi namen, temveč je vedno sestavni element izvirne folklore, tako značilen prav za ruske plese. Med vsemi temi pestrimi, barvitimi in sočnimi plesi so zlasti izstopali vsi tisti, ki so jih plesala izključno dekleta, ki so naravnost očarala z milino, skladnostjo in preciznostjo svojih gibov tako v otvoritvenem dekliškem kolu Brezica kot v dekliškem liričnem plesu v ruskem plesu Sneg, v plesu z robcem, zlasti pa v dekliškem kolu Verižica, ki je bil prav gotovo višek skladnosti in koreografske domiselnosti v prvem delu programa, tako kot je bil podoben višek v drugem delu programa v plesu Predice, silno učinkovitem v zunanji enostavnosti a čustveno poglobljenem in rafinirano do-gnanem v popolnosti ritma in melodije. Koreografsko bogat je bil tudi dekliški Ples labodov, poln miline in gracioznosti pa stari ruski valček Brezica.« PISMA UREDNIŠTVU O priznanju Alessandru Giacchettiju Alessandro Giacchetti, rojen v Rimu 22. septembra 1947, v službi ministrstva za notranje zadeve od 1. julija 1974, prefekt od 17. junija 2000, odlikovan 27. decembra 2004 kot Grande ufficiale dell'ordine al merito della Repubblica Italiana, odlikovan 27. decembra 2011 kot Cavaliere di gran croce dell'ordine al merito della Repubblica Italiana, je bil prefekt tržaške pokrajine in vladni komisar v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji od 12. januarja 2010 do 31. oktobra 2012. Posebno priznanje, ki mu ga je Slovenska kulturno gospodarska zveza podelila 17. oktobra 2015, je presenetilo marsikaterega Slovenca v Italijanski republiki, tudi zaradi meglene utemeljitve. Tržaško sodišče je pred leti razsodilo v imenu italijanskega ljudstva, da popolnoma obvladam italijanski jezik, vendar kljub temu nisem razumel utemeljitve in kaj naj bil Giacchetti dejansko naredil za rast splošne občutljivosti glede slovenske manjšine in kako naj bi bil okrepil na vseh ravneh povezanost med državljani in (državnimi?) ustanovami. Navedba utemeljitve na spletni strani Primorskega dnevnika (17.10.2012, ob 17.00: »za trud, ki ga je vložil v zakonsko priznanje pravic slovenske manjšine v Italiji«) je še manj razumljiva, ker je bil v času nastajanja zakona št.38/2001 zavzet z dugimi posli. Osebno mi je znano, da je sodeloval 22. aprila 2010 pri pristopu davčne izterjevalnice Equitalia Friu-li Venezia Giulia S.p.A. h konzorciju »Državno splošno okence za Slovence«. Na spletni strani te ustanove dobimo pod »kdo smo« Equitalia Friuli Venezia Giulia in enako pod »koristne informacije«, čeprav se delniška družba od 31. decembra 2011 imenuje Equitalia Nord. Pod »naše usluge« in »kako stopiti v stik z nami« sploh ni omenjena davčna izterjevalnica, pri navedbah, katere dni so pri okencu prisotni predstavniki posameznih članov konzorcija, pa sploh ni navedena Equitalia (enako INPS in INAIL). Danes okoli 11. ure sem bil osebno pri okencu in preveril, da dejansko ni nikoli prisoten pri okencu noben predstavnik Equi-talie, niti Friuli Venezia Giulia niti Nord. Pri takem stanju zgubi pomen dejstvo, da je urad Equitalia Nord v Trstu odprt dnevno od 8.20 do 13.00 (280 minut) Državno splošno okence za Slovence pa le od 9.00 do 12.30 (210 minut). Torej tedensko pri okencu 5 ur in 50 minut manj. Primorski dnevnik bi gotovo pridobil zaupanje bralcev, ko bi uspel dobiti od Slovenske kulturno gospodarske zveze pisno pojasnilo, s katerimi stvarnimi dejanji si je nekdanji vladni komisar v deželi in prefekt tržaške pokrajine zaslužil njeno posebno priznanje, in ga objavil. Samo Pahor Izza kongresa Vstop bo dovoljen samo delegatom, gostom in novinarjem. Približno tako so se glasila navodila organizatorjev kongresa SKGZ v Gorici. Pa je četverica »talibanov« vseeno vstopila brez nobene opazke ali nasprotovanja. Stvar enostavno ni bila mišljena tako strogo. Mirna je bila tudi vest (vsaj pisca). Sem član dveh društev (kulturnega in športnega -pri slednjem tudi še nekoliko aktiven), ki sta obe članici strokovnih zvez (ZSKD in ZSŠDI) in morda tudi neposredno. Posredno sem torej tudi član SKGZ in dvomim, da bi resna pravna ekspertiza to lahko ovrgla. Po desetinah občnih zborov (kongres in zbor sta enaka pojma), je bil sobotni vsaj v domačem okolju zame na doslej najvišji ravni. Ni me razočaral! Poldruga ura pozdravov, hvalnic, povezovanj, dodanih vrednosti in precej odkritega zafrkavanja (goriški župan Romoli). Nato stalna opozorila k časovnemu krajšanju posegov. Aha! Napovedovalec je OK (odbojkarski klub) Val imenoval kar z obamovim »okej«. Klub pa nekajkrat prekrstil v »kleb« (spet ta globalizacija). Ob večini samohvalnih posegov ali samo predstavitev dejavnosti je bi- lo nekaj zelo dobrih nastopov (Knez, Bufon, Švara in predvsem Šik). Slednji je zbor spomnil, da ob filozofiji, pesnikih itd., ki so vsi na najvišji ravni (tega Šik sicer ni povedal, ve pa se, da je tako), obstaja tudi 500 podjetij z nekaj tisoč zaposlenimi, ki jim poeti in misleci v hudi tržni konkurenci nič ne pomagajo. Če delajo slabše ali dražje, svojih proizvodov ne morejo prodati. Morajo zato delati najbolje in kljub temu vedno z bojaznijo, da jim konkurent odvzame posel. Res je bil med nagrajenci vinogradnik, ki pa si ga je krovna enostavno vzela na posodo. Ljudje, ki nekaj dejansko naredijo, so v naših medijih prava redkost. Od kakovosti njihovega dela pa prihaja spoštovanje članov večinskega naroda. Ne od poezij in simpozijev, ki so namen samim sebi. Opazno je bilo stopnjevanje vsebin posegov. Zadnji štirje (slučajno? Ne! namerno) so dvignili stopnjo zaupanja delegatov na zaželjeno raven. Najprej Peterin, posebno pa Ko-mel (poostriti pogoje za kandidaturo deželnika), Mermolja (na meji orgazma s »standing ovation« prisotnih) in Semoliča. Slednji je odigral vlogo »tovariša pokrajinske, deželne ali državne kompartijske organizacije«, ki je v starejših časih »povzel zaključke« kompartijskih kongresov in podaljšal veljavnost božjih zapovedi (čl.1: šef ima prav, čl.2: šef ima vedno prav..... čl.10: ko šef nima prav, stopita v veljavo člena 1 in 2) do naslednjega kongresa. Znova smo pristali v brež-njevski dobi. O temah kot so notranja demokracija, preglednost finančnega poslovanja, kriteriji dodeljevanja podpor, tudi zaposlovanja, pa nič. Perestrojka lahko počaka. Bruno Križman 16 Petek, 23. oktobra 2015 APrimorski r dnevnik športna gimnastika - Svetovno prvenstvo Tea Ugrin v Glasgowu v • ■ • • ze z mislijo na olimpijski Rio 2016 Telovadka tržaškega kluba Artística '81, 17-letna tržaška Slovenka Tea Ugrin bo drevi prvič nastopila na članskem svetovnem prvenstvu, ki bo do nedelje, 1. novembra, na sporedu v škotskem Glasgowu. Na letošnjem svetovnem prvenstvu bodo reprezentancam podelili prvih osem kvot za nastop na prihodnjih olimpijskih igrah, prihodnje leto v brazilskem Riu de Janeiru. Če poenostavimo: odhod na poletne olimpijske igre si v ekipnem delu SP zagotovi najboljših osem reprezentanc. »Če tokrat ne bo šlo, bomo imeli popravni izpit na predolimpijskem tekmovanju maja, na katerem bodo podelili še štiri olimpijske vozovnice. Za te štiri mesta se bodo borile reprezentance, ki se bodo na SP v Glasgowu uvrstile od 9. do 16. mesta,« nam je pred odhodom na Otok povedal trener Tee Ugrin Diego Pecar. Ugrinova je z italijansko člansko reprezentanco Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E v Glasgow odpotovala že v soboto. Včeraj je italijanski selektor Enrico Casella objavil seznam te-lovadk, ki bodo drevi od 19.45 dalje začele tekmovati v ekipnem mnogoboju. Tea Ugrin je na seznamu. Poleg nje so še Vanessa Ferrari, Car-lotta Ferlito, Erika Fasana, Elisa Meneghini in Lara Mori ter rezerva Enus Mariani. Ugrinova bo nastopila na vseh orodjih. Začela bo na dvovi-šinski bradlji in nadaljevala na parterju, na katerem bo tekmovala z glasbeno spremljavo Mansellove skladbe A swan is born. Zaključila pa bo s preskokom. V tej disciplini bo Tea nastopila kot prva od »azzurr«. Predstavila se bo s skokom jurčenko z obratom 360 stopinj. Selektor Casella je takole ocenil nasprotnike: »Rusija me doslej ni posebej navdušila, čeprav ostaja med boljšimi reprezentancami na svetu. Romunija je solidna. Velika Britanija bi rada zadovoljila pričako- vanja domačega občinstva. Vedno boljša je Japonska. ZDA? Nepremagljive,« trdi italijanski selektor. Tržačan Diego Pecar, trener Tee Ugrin pri tržaškem klubu Artistica '81, je optimist: »Tea je zadnje mesece trenirala zelo dobro. Forma je stalno rasla in na SP v Glasgow je odpotovala z največjimi ambicijami.« Danes in jutri bodo na sporedu kvalifikacije. Prvih osem reprezentanc, ki si bodo jutri izborile mesto na olimpijskih igraj 2016 v Riu, se bodo nato od torka potegovale za naslov svetovnega prvaka. Na lanskem svetovnem prvenstvu v Londonu se je Italija uvrstila na 5. mesto. S podobnim rezultatom bi »azzurre« staknile olimpijsko vozovnico. (jng) Tea Ugrin, zgoraj prva od leve alpsko smučanje - V Soldnu se bo začel svetovni pokal V boj za globus SÖLDEN - Jutri in v nedeljo se bo v Söldnu začela nova, 50. jubilejna sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju (v letošnji zimi ne bo zimskih olimpijskih iger in smučarskega svetovnega prvenstva). Pred uvodnima tekmama se odpirajo številna vprašanja. Na startu sobotnega veleslaloma prvič v zadnjih 15 letih ne bo trikratne zmagovalke ledeniške premiere Tine Maze. Zaradi hude poškodbe (strgane kolenske vezi v desnem kolenu) ne bo (celo sezono) tudi prve favoritinje Anne Fenninger. Zlasti v ženski karavani se pred začetkom nove sezone odpirajo številna ugibanja in vprašanja, potem ko bo sezona minila brez v minuli sezoni obeh vodilnih alpskih smučark. Odsotnost velikih favoritinj bi lahko bila priložnost za številne mlajše tekmovalke, ki še čakajo na svojo veliko priložnost. S prvo avstrijsko favoritinjo se je v minuli sezoni v boju za skupno krono najuspešneje kosala prav vsestranska Maze-jeva, ki jo je na koncu od drugega velikega globusa ločilo le 23 točk. Nejasen je tudi položaj ameriške zvezdnice Lindsey Vonn, štirikratne zmagovalke skupnega seštevka svetovnega pokala, ki je lansko sezono končala na tretjem mestu v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Resne kandidatke za skupno krono in tudi za prvo zmago v sezoni so specialistka za hitre discipline Švicarka Lara Gut, izvrstna veleslalomistka Nemka Viktoria Re-bensburg, slalomska olimpijska in svetovna prvakinja Mikaela Shiffrin, ki si želi v boju za skupno krono napredek tudi v veleslalomu, formo v tej disciplini pa je nabirala tudi na skupnih treningih z Ligetyjem na Novi Zelandiji. Shiffrinova je minulo sezono v skupnem seštevku končala na četrtem mestu, čeprav je tekmovala le v slalomu in veleslalomu. Največji osip je v avstrijskem taboru. Od tekmovalnega športa so se poslovile velike Marlies Schild, Nicole Hosp, Andrea Fischbacher in Kathrin Zettel. V novi sezoni na belih strmin v tekmovalnih prežah ne bo videti članic francoske vrste Marion Bertrand, Marion Rolland in Marie Marchand-Arvier. Poslovila sta se avstrijska asa Mario Matt in Benjamin Raich, ameriški šampion Bode Miller si je tako kot slovenska šam-pionka Tina Maze vzel enoletni premor. Američanka Lindsey Vonn na treningu na ledeniku Rettenbach v Söldnu (Avstrija) ansa Sölden ekipam v tehničnih disciplinah služi kot prvi pokazatelj forme in pripravljenosti ter dobrega dela v poletnem pripravljalnem obdobju. Prav na tem prizorišču je svojo sanjsko sezono 2012/13 odprla šam-pionka iz Črne na Koroškem Tina Maze, ki jo je začela z ledeniško veleslalomsko zmago ter jo po petih mesecih sklenila s finalno veleslalomsko zmago v Lenzerheideju, rekordnim seštevkom 2414 točk, 11 zmagami, 24 stopničkami, velikim kristalnim globusom, malima kristalnima globusoma v veleslalomu in superveleslalomu. Minulo sezono svetovnega pokala sta zaznamovala Avstrijca Marcel Hirscher in Anna Fenninger. Oba sta ob velikem kristalnem globusu na koncu v zrak dvignila tudi malega veleslalomskega, Hirscher je poleg prevladoval tudi v slalomu. Hirscher je zmagal na petih od osmih veleslalomih, vključno z uvodnim, Feningerjeva pa je slavila na štirih od sedmih veleslalomih. Hirscher bo letos imel kar nekaj izzivalcev. V izvrstni formi je »gospod veleslalom« Američan Ted Ligety, ki je velesla-lomski seštevek dobil v letih 2008, 2010, 2011, 2013 in 2014. Nabor izzivalcev se s tem niti najmanj ne konča. V ozadju na svoje priložnosti čakata Norvežan Henrik Kri-stoffersen in Francoz Alexis Pinturault, Hirscherjevo in Ligetyjevo veleslalomsko prevlado srčno želi prekiniti Nemec Felix Neureuther, ki je bil sicer v prejšnjih sezonah uspešnejši v slalomu, nastop na uvodni tekmi je napovedal 32-letni norveški as Aksel Lund Svindal, ki je skupni seštevek pokala osvojil leta 2007 in 2009, po poškodbi Ahilove tetive in izpuščenem minulem svetovnem pokalu pa je znova željan dokazovanja. Za prve točke v sezoni se bodo potegovale štiri Slovenke (Ana Drev, Tina Robnik, Katarina Lavtar in Maruša Ferk) in dva Slovenca (Žan Kranjec ter zmagovalec internih slovenskih kvalifikacij). V italijanskem taboru bodo konec tedna vse luči uprte v Federico Brignone (ter mlado Marto Bas-sino) in Giovannija Borsottija. Prvi vožnji ženske in moške tekme se bosta začeli ob 9.30, drugi pa ob 12.45. nogomet - Evropska liga Nerodna Fiorentina Lazio zanesljivo FIRENCE - Fiorentina je v tretjem krogu evropske lige nerodno izgubila proti poljskemu Lechu. Slovenski nogometaš »vijoličastih« Josip Iličic je v skupini I sedel na klopi do 73. minute. Fiorentina je ob njegovem prihodu na igrišče za poljskimi Lechom iz Poznana zaostajala za gol, v polno je za Poljake zadel Dawid Kownacki, nato je osem minut pred koncem v polno zadel še Maciej Gajos, častni gol za domačo ekipo je v zadnji minuti rednega dela igre dosegel Giuseppe Rossi. Fiorentina je zdaj na zadnjem mestu v svoji skupini, prvi je navkljub domačemu porazu z 1:2 proti Be-lenensesu iz Lizbone še vedno Basel. Z zmago proti Rosenborgu je v tej skupini vodstvo potrdil Lazio, ki je na olimpijskem stadionu v Rimu zmagal s 3:1 (Ma-tri, F. Anderson in Candreva). St. Etienne je bil z 1:0 boljši od Dnjepra. Večerni izid: Midtjylland - Napoli 1:4 (Callejon, Gabbiadini 2, Higuain). Zaradi begunske krize brez derbija Olimpija-Maribor LJUBLJANA - Upravna enota Ljubljana prepoveduje izvedbo derbija. Nogometna tekma med Olimpijo in Mariborom bi morala biti jutri ob 20.00, a zaradi begunske krize policija ne more zagotoviti ustreznega varovanja. V sredo so s policije sporočili, da zaradi begunske krize nimajo dovolj mož za primerno varovanje tekme, ki ima zaradi pričakovanega množičnega obiska - za derbi vlada veliko zanimanje, Stožice pa naj bi obiskalo krepko več kot 10.000 navijačev - status stopnje visokega tveganja. Svetovni pokal V Sloveniji: 30./31.1. Maribor ženske; 5./6.3. Kranjska Gora moški VSL/SM. V Italiji: 18./19.12. Val Gardena (Ita) moški SM/SPV; 20./21.12. Alta Badia (Ita) moški VSL; 22.12. Madonna di Campiglio (Ita) moški SK; 29.12. Santa Caterina Valfurva (Ita) SM; 23./24.1. Cortina d'Ampezzo ženske ; 20./21.1. La Thuile (Ita) ženske. SLOVENCI - Moški: Matic Skube, Žan Kranjec, Žan Grošelj, Jakob Špik, Štefan Hadalin, Miha Hrobat, Aljaž Dvornik, Klemen Kosi, Boštjan Kline, Martin Čater, Andrej Šporn, Rok Perko, Miha Kurner, Mišel Žerak, Andraž Reich-Pogladič. Ženske: Ilka Štuhec, Ana Drev, Maruša Ferk, Ana Bucik, Vanja Brodnik, Katarina Lavtar, Tina Robnik. ITALIJANI - Moški: Florian Eisath, Giuliano Razzoli, Stefano Gross, Roberto Nani, Dominik Paris, Luca De Aliprandini, Peter Fill, Werner Heel, Christoph Innerhofer, Matteo Marsaglia, Manfred Moelgg, Patrick Thaler, Silvano Varettoni, Riccardo Tonetti, Giovanni Borsotti, Mattia Casse, Alex Zingerle. Ženske: Chiara Costazza, Elena Fanchini, Daniela Merighetti, Nadia Fanchini, Federica Grignone, Francesca Marsaglia, Elena Curtoni, Irene Curtoni, Manuela Moelgg, Johanna Schnarf, Verena Stuffer, Karoline Pichler, Marta Bassino, Nicole Agnelli, Sofia Goggia. Vettel bo startal iz ozadja AUSTIN - Nemški voznik formule 1 Sebastian Vettel, ki je štiri dirke pred koncem sezone še v igri za naslov svetovnega prvaka, bo na nedeljski dirki v teksaškem Austinu začel z deset mest slabšega izhodišča, kot si ga bo priboril v kvalifikacijah, ker so v njegovem bolidu zamenjali motor. Zaradi tehničnih težav pri Ferrariju ima tako njegov tekmec Lewis Hamilton še več možnosti, da že v nedeljo postane svetovni prvak. Prvi voznik Mer-cedesa ima 66 točk prednosti v skupnem seštevku. Poraz milanskega EA7 EVROLIGA - Skupina A: Bayern -Khimki 69:60, Real Madrid - Crve-na zvezda večerna tekma. Skupina B: Efes - EA7 Milano 89:73 (Gentile 22, Macvan 18), Decevita Zagreb - Limoges 80:84. Skupina C: Pa-nathinaikos - Izmir 85:73. Skupina D: Maccabi - Malaga 82:93. Še Čehinja Šafarova SINGAPUR - Znanih je vseh osem udeleženk zaključnega turnirja WTA v Singapurju. Nazadnje sta se ob odsotnosti Američanke Serene Williams elitni druščini pridružili Nemka Angelique Kerber in zmagovalka odprtega prvenstva ZDA, Italijanka Flavia Pennetta, danes pa še zadnja, Čehinja Lucie Šafarova. Cruyff zbolel za rakom BARCELONA - Eden najboljših nogometašev v zgodovini, 68-letni Nizozemc Johan Cruyff, ima pljučnega raka. Zdravniki so ga odkrili v torek, Cruyff pa je trenutno na preiskavah, ki bodo pokazale, kako daleč se je razvila bolezen. Po besedah tistih, ki so blizu Cruyffu, se ta počuti dobro in se je pripravljen spopasti z boleznijo. / ŠPORT Petek, 23. oktobra 2015 17 H m Tudi spremljevalec Brega Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je z dvema krogoma prepovedi igranja kaznovala nogometaša So-vodenj Giovannija Vanza. Z enim krogom prepovedi igranja je bil kaznovan njegov soigralec Manuel Bernardis, ki pa je kazen že prestal v sredo, ko ni igral na zaostali tekmi proti Domiu. Do 30. oktobra ne bo smel sedeti na klopi spremljevalec Brega Marko Bandi, ki ga je sodnik na nedeljski tekmi poslal predčasno z igrišča zaradi ugovarjanja. Ruzzier 1. v Padovi Pred kratkim se je v Padovi odvijalo odprto atletsko prvenstvo Veneta na stezi za vse ženske in moške veteranske kategorije. V hoji na razdalji 5000 m je po daljšem premoru zaradi lažje poškodbe spet nastopil tudi Fabio Ruzzier. Končni rezultat je bil pozitiven, saj je tekmo končal brez bolečin, poleg tega pa je na skupni lestvici vseh kategoriji premočno zmagal. Z 826 osvojenimi točkami je premagal 25 let mlajšega Rusa Igorja Sapunova, ki je zbral skupno 765 točk. odbojka - Soča, Olympia in Val v moški deželni D-ligi Goriška »trojka« Tudi prvenstvo moške odbojkarske D-lige trka na vrata. Pestro bo predvsem na Goriškem, kjer se je že lanskima D-ligašema Olympie in Soče po napredovanju iz 1. divizije pridružil še Val. Tri goriška moštva so si med sabo precej različna, tako po izkušenosti in srednji starosti odbojkarjev, kot po prvenstvenih ambicijah. Trenerji Soče - Mauro Kuštrin, Olympie - Lucio Battisti in Vala - David Corva so enotnega mnenja, da bo to D-ligaško prvenstvo kakovostno, saj so se vse ekipe kadrovsko okrepile. Med te spada tudi Val, ki bo lahko računal na izkušena imena. Soča si želi mirnega obstanka, medtem ko se bodo mladinci Olympie potegovali za ponovno uvrstitev v končnico za napredovanje. Med sezono bodo lahko odbojkarski ljubitelji s tribun spremljali kar 12 derbijev. Prvi bo na vrsti že jutri v Sovodnjah. Ob 20.30 se bosta pomerila Soča in Val, medtem ko bo Olympia igrala v gosteh v Fiume Venetu proti tamkajšnjemu Libertasu. Igra na mreži med lanskim prvim derbijem med Sočo in Olympio bumbaca nogomet - 1. AL V Bazovici Zarja proti Sovodnjam Nogometni konec tedna bo postregel z dvema derbijama. Jutri (začetek ob 15.00) bodo v okviru 1. amaterske lige v športnem centru v Bazovici igrali Zarja in Sovodnje. Igralci bazov-skega kluba so prvi na lestvici. Sovo-denjci pa preživljajo neke vrste krizo, saj so v zadnjih dveh krogih prav tolikokrat izgubili (nazadnje v sredo zvečer v zaostalem srečanju proti Domiu). Varovanci trenerja Davorja Vituliča so imeli zadnji trening sinoči (po treningu tudi skupno večerjo). Koprski trener bo imel na razpolago skoraj vse nogometaše: odsoten bo le poškodovani Stolfa. V taboru Sovodenj bo imel nekaj več težav trener Fabio Sambo. Giovanni Vanzo bo moral prestati še en krog kazni, medtem ko bo na razpolago Manuel Bernardis, ki ni igral v sredo pri Domju. Povrh tega je poškodovan Claudio Visintin. Tudi nogometaši Sovodenj so optirali za četrtkov treningov (namesto drevi). Drugi derbi bo v nedeljo na Pa-dričah med Gajo in Primorjem (ob 14.30). LUCIO BATTISTI - Trener Olympie »Dvigujemo kakovost« »Lani smo prvič okusili nastop v D-ligi in se z mlado ekipo takoj uvrstili v končnico za napredovanje. Letos si želimo ta uspeh ponoviti. Po prvem delu upamo, da bomo osvojili najmanj četrto mesto,« je prepričano dejal trener Olympie Lucio Battisti, ki bo med prvenstvom lahko računal na dolg spisek odbojkarjev. Med drugim bodo ti nastopali tudi v prvenstvih U17 in U19. Nastop v D-ligi jim pomeni predvsem zbiranje dragocenih izkušenj. Teh bo kar veliko. Če seštejmo sezonske nastope dveh mladinskih prvenstev in nastope v D-ligi beležimo več kot 60 srečanj. »Več bodo igrali, več bodo napredovali. Kvaliteto dvigujemo tudi s kvantiteto. Fantje trenirajo štirikrat tedensko, na treningih pa so redni in delavni,« je o mladi ekipi razlagal Battisti. Trener Olympie ocenjuje letošnje prvenstvo kot izredno konkurenčno. O moštvih ostalih dveh slovenskih društev pa takole:» Tudi Soča in Val bosta nevarna tekmeca. Predvsem slednji bi lahko nastopal tudi v višji ligi, številni derbiji bodo dodali nekaj soli že zanimivemu prvenstvu.« (mar) MAURO KUŠTRIN - Trener Soče »Cilj je obstanek« Pomlajena ekipa Soče v letošnjem prvenstvu nima velikih ambicij. »Prvi cilj je obstanek. Lani smo okusili prestop iz 1. divizije v višjo ligo in se prepričali, da je v tem prvenstvu pristop resnejši. Lani nismo bili dovolj uigrani, med sezono pa je naša postava doživela veliko sprememb,« je dejal trener Mauro Ku-štrin. Odbojkarjem Soče sta se letos priključila še nekdanja odbojkarja Našega Praporja podajalec Eduard Eugen Cietto in center Edoardo Pellizzari ter mlajši odbojkar Davide Cobello in Cris Rutar. Trener Kuštrin se o lastnostih ekipe ni želel izreči. Sovodenjsko moštvo vadi dvakrat tedensko, občasno so treningom dodali še prijateljska srečanja z ženskami šesterkami. Prvo uradno srečanje bo postreglo že s prvim izmed številnih sezonskih derbijev goriških D-liga-šev. V Sovodnjah bodo gostili štan-dreški Val. O ostalih dveh tekmecih je imel Kuštrin pohvalne bese-de:»Val je solidna in izkušena ekipa. Pričakuje nas dokaj zahtevno srečanje. Med sezono pa bom navijal za Olympio, saj privoščim Luciu Battistiju napredovanje.« (mar) DAVID CORVA - Val »S pravim centrom« Po napredovanju v lanski sezoni se je postava Vala še okrepila. Lani so v štandreškem moštvu pogrešali visokega centra. Na tem mestu bo letos igral dvometraš Martin Peršolja (letnik 1990). V vlogi podajalca bo drugo žogo upravljal tudi Peter Bajt, medtem ko bo na krilu po dolgem času odbojkarski dres oblekel spet Gregor Markič. K tem imenom po poškodbi kolena še dodaja vrnitev Danjela Nanuta v decembru.»Z novimi imeni v naši ekipi smo dokaj povišali nivo, tako da se bomo lahko borili za zlato sredino lestvice. Še veliko pa moramo delati pri odpravljanju naivnih napak v polju,« svojo ekipo ocenjuje trener David Corva. Odbojkarji Vala so letos pristali še na tretji tedenski trening. Rednost in resnost vadbe sta Corvo še dodatno razveselila. Tudi pripravljalna srečanja pred začetkom prvenstva so pokazala, da je ekipa zrela za nastop v D-ligi. Prvenstvo si Corva ni drznil oceniti: »Ne bi vedel, komu pripisati vlogo favorita, saj se bo večina ekip še opirala na pomoč izkušenejših odbojkarjev.« (mar) Olympia Manuel Manfreda (k), Mattia Russian (p), Gabriele Margarito (l), Simon (s/n) Komjanc, Mitja Pahor (s/n), Andrej Čavdek (l), Andrea Waschl (s/n), Manuel Lupoli (k), Luca Pellis (c), Nikolaj Hlede (s/n), Ismael Princi (s/n), Daniele Franzot (c), Simon Cotič (p). Trener: Lucio Battisti Soča Edoardo Pelizzari (c), Edoardo Caprara (c), Andrej Černic (s/n), Marko Černic (k) Cris Rutar (c), Jurij Hlede (l), Diego polesel (l), Luca Fiorelli (s/n), Danjel Hlede (p/s/n), Eduard Eugen Cietto (p), Davide Cobello (s/n) Crobe Antonio (p), Komijanc Ivan (c), Čevdek Mitja (k). Trener: Mauro Kuštrin Val Daniele Braini (s/n), Luca Brandolin (s/n), Jan Cernic (p), Ivan Devetak (s/n),Martin Devetak (s/n), Robert Devetak (p), Stefano Faganel (s/n), Mattia Fedrigo (s/n), Luca Frandolic (l), Erik Juren (s/n), Rok Magajne (s/n), Danjel Nanut (k), Stefano Sfiligoi (k), Francesco Zorgniotti (k), Peter Bajt (p), Martin Persolja (c), Gregor Markic (s/n). Trener: David Corva p=podajalec, c=center, l=libero, s/n=sprejemalec/napadalec 13 Obvestila KOŠARKARSKI KLUB BOR vabi na redni občni zbor ki bo v petek, 30. oktobra, na Stadionu 1. maja v Trstu v prvem sklicanju ob 20.00 in v drugem sklicanju ob 20.45. SK DEVIN organizira Smučarski sejem od 4. do 17.novembra v prostorih trgovine Conad superstore v Devinu. Zbiranje rabljene opreme 4. in 5. 11 od 10. do 19.30. Prodaja 7. in 8. ter 14. in 15. 11 od 10. do 19.30, 9., 10., 11., 12. in 13.11 od 16. do 19.30 AŠD SK BRDINA tudi letos prireja sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina na Opčinah od 5. do 8. novembra. Urnik: četrtek, 5. novembra, od 18.00 do 21.00 zbiranje opreme; petek, 6. novembra, od 18.00 do 21.00; sobota, 7. novembra, od 16.00 do 21.00; nedelja, 8. novembra, od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 20.00. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2016. Info na tel. št. 347-5292058, info@skbrdina.org ali www.skbrdina.org. Sirena za Pokal mesta Trst Prejšnji konec tedna se je v Tržaškem zalivu v organizaciji Societa triestina della Vela odvijala dvodnevna conska regata, veljavna za XV. Pokal mesta Trst, za jadralne razrede 470, 420, laser, optimist, finn, star in snipe. Regate se je udeležila tudi TPK Sirena v popolni zasedbi jadralcev v mladinskih razredih 420, laser in optimist. V dveh dneh regat so jadralci v rahlem vetru izpeljali v posameznih razredih od štiri do šest plovov. Premoč TPK Sirena se je pokazala predvsem v mladinskih razredih, v katerih so jadralci barkovljanskega kluba osvojili kar nekaj zmag in uvrstitev na zmagovalni oder: v razredu 420 je prvo mesto osvojila Carlotta Omari in tretje Cecilia Fe-del, v razredu Laser 4.7 je zmagala Elisa Manzin v razredu optimist pa je z enakim številom točk od prvouvršče-nega osvojil drugo mesto Tinej Sterni. Tudi ostali jadralci Sirene so dosegli zelo dobre uvrstitve, ki so prispevale za društveno lestvico, med katerimi četrto mesto posadke Jana Germani - Sara Zuppin v ra- zredu 420 in četrto mesto Alexadra Hareja v razedu Laser 4.7. Na društveni lestvici veljavni za Pokal mesta Trst, ki upošteva uvrstitve iz vseh desetih jadralnih razredov, je TPK Sirena osvojila odlično drugo mesto, samo dve točki za zmagovalcem YC Adriaco, v samih mladinskih kategorijah pa je TPK Sirena ponovno dokazala premoč na deželni ravni. košarka - V deželni C- in D-ligi Bor za četrto zmago Sokol (drevi) za tretjo V deželnih košarkarskih ligah bodo ta konec tedna nastopili le trije od naših štirih predstavnikov, saj bodo košarkarji Brega v deželni C-ligi silver prosti. Zanimivost tega kroga je zagotovo ta, da bodo Bor, Sokol in Kontovel igrali na domačih tleh, za vse omenjene ekipe pa bo šlo za drugo zaporedno domačo tekmo. Prvi bodo na igrišče stopili igralci Sokola, ki bodo že danes ob 21.15 v Nabrežini odigrali 3. krog prvenstva D-lige. Še nepremagane varovance trenerja Vatovca bo obiskala prav tako nepremagana Goriziana. Sokol bo tokrat pred težko nalogo. Goriško moštvo namreč odkrito cilja na napredovanje, saj je med poletjem najelo bivšega A-ligaša Nella Laezzo in slovenskega košarkarja Klemna Zigona, »slovensko kolonijo« pa dopolnjujejo še Rok Močnik, Martin Kocman in trojica bivših domovcev Ivan Berne-tič-David Abrami-Marco Ventin. Še ena nepremagana ekipa bo nastopila jutri, in sicer Bor Radenska v četrtem krogu C-lige silver. Varovanci trenerja Oberdana bodo tokrat na 1. maju igrali ob nekoliko »nenavadni« uri, in sicer ob 20.30 proti moštvu Pallacanestro DGM. Ekipa iz Campoformida je neke vrste presenečenje letošnjega uvoda sezone, saj je lani celo nastopala s Sokolom v skupini za obstanek v D-ligi, v C-ligi sil- Trener Kontovela Marko Švab ver pa je na prvi tekmi slavila, drugo je izgubila le s točko razlike, prejšnji teden pa je klonila s 67:70 proti Fo-ljanu, tako da je sploh ne gre podcenjevati. Ob neobičajni uri bo igral tudi Kontovel, ki bo v telovadnici na Rou-ni gostil tržaški CUS. Zanimivo je, da se bodo varovanci trenerja Švaba pomerili z moštvom, ki je v prvem krogu letošnje sezone krepko izgubil (91:64) proti igralcem Santosa, katere so Lisjak in soigralci prejšnji teden premagali. Tudi igralci Kontovela bodo morali torej paziti, da ne podcenjujejo nasprotnika, ki ima prav tako kot oni dve točki v lestvici. (av) Petek, 23. oktobra 2015 Kdo jenerd? Boom! Veliki pok! Med vsemi televizijskimi serijami je mogoče The Big Bang Theory (od slej TBBT), oziroma Teorija velikega poka, še najbolj znana komedija v zadnjem času. Ljudje si menda mislijo, da ta serija predstavlja znanstveni nastanek našega vesolja v komičnih prizorih: tako bi vsakdo izmed nas interpretiral naslov. V resnici pa je TBBT serija, v kateri avtorji predstavljajo življenje štirih mladih znanstvenikov - Sheldona, Leonarda, Howar-da in Raja - ki spoznajo mladenko iz Nebraske, Penny. Sheldon in Leonard sta fizika in živita skupaj v stanovanju nasproti Pennyjevega. Leonard se noro zaljubi v Penny, medtem ko je Sheldon apatičen teoretski fizik, ki se z vsemi močmi skuša upreti kon-vencionalnim družbenim pravilom. Inženir Howard, judovskega porekla, in astrofizik Raj, doma iz Indije, sta dobra prijatelja s Sheldonom in Leonardom, skupaj preživijo skoraj cel dan, skoraj vsak dan. Zakaj se v seriji pojavljajo večinoma znanstveniki, ni povsem jasno. Režiser sicer trdi, da je hotel s to serijo predstaviti življenje in delo mladih znanstvenikov, ki so prav posebni ljudje. Kot večina znanstvenikov se tudi junaki TBBT zanimajo za najrazličnejša področja. Všeč so jim filmi in serije vesoljskih dogodivščin - kot na primer Star Trek in Star wars - in dogodivščin nasploh - kot na primer Indiana Jones, Gospodar prstanov, Harry Potter in Doctor Who. Radi berejo stripe: še najraje zahajajo v knjigarno stripov in si tam nakupijo vse stripe Supermana, Bat-mana in Flasha. Obenem pa vsi aktivno sodelujejo pri letnem ComicConu, srečanju vseh ljubiteljev stripov in super junakov, kjer se udeleženci preoblečejo v svoje najljubše like. Video igrice so tudi vseprisotne: od Halo do GTA, od Super Mario Bros do igric z Wii. Naj omenimo še tehnologijo: junake TBBT veže tudi močno navdušenje nad tehnologijo, računalniki in znanostjo nasploh (pa čeprav je za Sheldona teoretična fizika vse, vse ostalo pa je "zbiranje znamk", kot je trdil tudi znani fizik Rutherford). Vsi štirje pa se z nežnim spolom izredno nerodno sporazumevajo. Vse te lastnosti lahko strnemo v eno samo besedo, ki se je v zadnjih letih uveljavila v vseh jezikih: nerd. čudake, ki berejo stripe in igrajo video igrice, občasno pa se preoblačijo v smešne junake stripov in risank. Danes pa se je družbeno mnenje bistveno spremenilo. Tudi s pomočjo super gledane serije TBBT. Nerdi danes niso več bledi posebneži, ki se zapirajo v svojo sobo in komunicirajo izključno preko računalnika: moderna družba skuša danes stil življenja nerdov celo posnemati! Moda se zgleduje po njih: velika očala, majica s kratkimi rokavi nad majico z dolgimi, majč-ke z motivi iz risank ali stripov. Mladi fantje in punce skušajo danes dejansko posnemati povsem edinstveni način oblačenja in mišljenja nerdov -vedno več mladih se ponovno posveča branju stripov in gledanju anime, tj. japonskih risank, vedno več ljudi se udeležuje ComicCona in podobnih pobud. Stereotipi ...ali ne? Tudijaz semnerd! S serijo TBBT se je "kasta" nerdov družbeno bistveno povzpela. Do nekaj let nazaj so so-letniki nerde - posebneže radi izključevali iz družbenega okolja. Imeli so jih namreč za Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Kje je danes kult Slovenije? Slovenci hodijo na Triglav, kdo od zamejcev pa je sploh kdaj bil na Triglavu?« (Dimitrij Križman na kongresu SKGZ) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Drugi pomemben lik v seriji je Penny, mlada blondinka, ki se je iz kmečke vasice v Nebra-ski preselila v Pasadeno, Kalifornijo. Sprva je upala, da bo kaj kmalu zaslovela kot filmska ali televizijska zvezda, žal pa se je mnogo let morala zadovoljiti z natakanjem v restavraciji (v zadnjih sezonah pa je popolnoma zamenjala delo - ne bomo pa vam razkrili ničesar :P). Medtem ko so Sheldon, Howard, Leonard in Raj zaposleni na univerzi kot raziskovalci, Penny univerzitetnega študija sploh ni dokončala. V seriji jo avtorji na začetku predstavljajo kot tipično blondinko, ki se ne spozna kaj dosti na znanost: pravzaprav se ne spozna na nič. A ko se je Penny odločila, da se bo srečevala z Leonardom, se njeno življenje popolnoma spremeni. Iz "kmetavzarske" in lahkotne vizije življenja se Pennyjin pogled na svet popolnoma spremeni: zanima se za Leonardovo znanstveno delo, poglobi se v študij in njena vizija ljubezni se iz lahkotne zagledanosti spremeni v globlje spoznavanje sebe in drugih. Kaj nas to sploh uči? Globljo idejo serije TBBT lahko obnovimo s sledečimi besedami: v življenju je vse mogoče. Apatični Sheldon se zagleda v nevrobiologinjo Amy, s katero se hoče poročiti: nekaj let pred tem pa niti ni dovolil svojim prijateljem, da se ga dotaknejo, saj se je bal človeških odnosov. V življenju se lahko dejansko vse zgodi: nesramni Howard, ki se je do žensk obnašal precej lahkotno in se do njih izražal nekoliko preveč eksplicitno, je prvi izmed prijateljev, ki se poroči z nežnim dekletom. Vse je možno: Leonard, ki se je sprva nerodno zagledal v Penny, ki ni bila navdušena nad njegovimi stalnimi poskusi izražanja ljubezni, se bo z njim poročila. To je današnjadružba S to krajšo analizo televizijske serije TBBT smo hoteli predstaviti mogoče malo globljo idejo, ki je stalno prisotna v vseh sezonah. Predstavitev nekega novega družbenega razreda, ki mogoče več kot vsi ostali vpliva na družbeno mnenje in modo moderne družbe. In opozicija standardnim stereotipom. Vse te ideje, ki jih režiser obarva s komičnimi potezami, še najbolje opišejo situacijo moderne družbe. Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Adrenalin in pozitivne vibracije v steni Pri AO SPDT so pred kratkim organizirali tečaj plezanja za začetnike. Za več podrobnosti in informacij glede tega športa smo povprašali Gregorja Znidarčiča, ki je zelo aktiven tako v alpinizmu kot v plezanju. Kje se pravzaprav odvija tečaj plezanja za začetnike in kako poteka? Tečaj športnega plezanja se je odvijal skozi cel oktober, kjer smo trikrat tedensko, dvakrat v telovadnici in enkrat v plezališčih, vadili vrvno tehniko in premikanje v steni. Med srečanji v telovadnici smo tečajnikom predstavili osnove plezalne veščine, kot so osmica, vpenjanje, varovanje, dinamično varovanje, bičev in polbičev vozel, spust po dvojni vrvi in prevezovanje. Zunaj so tečajniki plezali vedno s čelado in z vrvjo že vpeto na vrhu (top rope). Kakšno je bilo zanimanje za tečaj? Se je odzvalo veliko ljudi? Zanimanje je bilo še kar veliko. Imeli smo 12 tečajnikov. Opažamo pa zanimiv trend, da se tovrstnih tečajev udeležuje vedno večje število punc. Se ti zdi, da je tu na Tržaškem na splošno veliko zanimanja za ta šport? Kje se ponavadi srečujete in trenirate z ostalimi plezalci (razen v športnih dvoranah z umetnimi plezalnimi stenami)? Tržaška pokrajina ima pri plezanju in alpinizmu nasploh dolgo zgodovino. Začnemo lahko pri imenih kot so Comici, Cozzolino, Blažina in drugih in pridemo do današnjih dni z imeni kot so Švab, Bubu Bole, "Sbisi" Gorobey. Rekel bi, da je ta šport zelo prisoten v naši okolici in tudi Slovenci imamo svoje mesto v tej zgodbi. Plezalci se najraje srečujemo v Glinščici, na Napoleonski cesti, v Ospu in drugih "skritih" plezališčih. Ob nedeljah, če je lepo vreme, se vedno srečamo v kakem plezališču in si med sabo pomagamo premagati kako uganko v steni. Koliko časa se ti že ukvarjaš s tem in katera je doslej tvoja najljubša stena, ki si jo preplezal? S plezanjem se ukvarjam že štiri leta. Prej sem samo hodil v hribe, ampak so me stene skoraj "klicale". Tako sem opravil tečaj in začel treninge v umetni steni in v plezališčih. Najlepši spomin? Pravzaprav sta dva. Prvi, športno plezalni, je Mosoraška smer v Anici Kuk v Paklenici; drugi, alpinistični, pa Dolga nemška smer v severni steni Triglava, 1000m smeri. Obe sem opravil letos. Zakaj bi nekomu svetoval ta šport in ali imaš kak nasvet, za tiste, ki bi se radi začeli s tem ukvarjati? Plezanje je res poseben šport, saj ko te prevzame, te prevzame do konca. Svetujem to izkušnjo vsem, ki ljubijo naravo in hribe in imajo obenem malo trdo glavo, ker je ravno pozitivna trma ena "dobrih" lastnosti plezalcev. Kdor bi se rad začel ukvarjati s tem športom, naj kar pobrska po Facebooku za AO SPDT, kjer imamo skupino. Tam nudimo vse informacije o našem delovanju in če bi radi poskusili, kar pridite v telovadnico v Bazovici! SUMOV FE J S »Za nekatere v manjšini je SKGZ kriva tudi, če dežuje«, je izrazil Pavšič na kongresu SKGZ v Gorici. (FOTO: iz neskončnega facebookovega arhiva) KEEP CALM AND NI VEDNO KRIVA SKGZ Cvetke s kongresa SKGZ Ukmar si želi volitev, Ace se ne strinja z njim, kar nared'te jo, izvolitev, Ukmar, to ti prepustim! SLORI kuha paštašute, Šik postal je ugledni mož, SKGZ zanemarja gospodarstvo ?! kako ?! saj to krovne je poslanstvo! ... In kdo ima tu zdaj r'žun? Za r'žun pač ni št'jun! Pavšič še vedno na čelu barake, zvesto že osemnajst let, oh, kako je lep ta svet! No, vsi lahko delamo napake, a tudi majhne in velike korake: medkulturnost se prebuja, slovenski Trst iz sna se zbuja; edini pereč problem ostaja brežnevjanski imobilizem, ki nas še ločuje od raja. No, zbudimo se vsi skupaj na Triglav urno pohitimo, da svežega zraka se napojimo! Malo za šalo, malo za smeh ... V sredo je minister Gorazd Zmavc obiskal nekatere naše ustanove. Založba Mladika poroča na facebooku, da je minister včeraj za nekaj časa ostal blokiran v dvigalu stavbe na Ulici Donizetti. »Po dolgih in napetih minutah je pomočnikom končno uspelo rešiti ministra«, so nato poročali. Pa srečno, minister Zmavc! / RADIO IN TV SPORED Sobota, 24. oktobra 2015 19 RAI3bis RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuo-co 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Tale e Quale Show 23.45 TV7 RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.15 Nad.: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Le sorelle McLeod 9.25 13.30 Rubrike 10.30 Cronache ani-mali 11.001 fatti vostri 13.0017.45, 18.20, 20.30, 23.45 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Senza traccia 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL RAI MOVIE SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 13.4017.45 Rai Player 13.50 Film: Carabina Quigley (vestern, '90) 15.50 Film: Innamorarsi (rom., '84, i. R. De Niro, M. Streep) 17.40 Novice 17.55 Film: La rivolta dei barbari (pust.) 19.20 Film: Io tigro, tu tigri, egli tigra (kom., It., '78) 21.15 Film: A distanza ravvicinata (dram., '86, i. S. Penn) 23.10 Roma Daily 21.15 Film: The Lone Ranger (pust., '13, i. J. Depp) 0.00 Troppo giusti _RAI3_ 6.30 Rassegna stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Parlamento Spaziolibero 10.10 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Il Clan Wagner - Storia di una famiglia (dram.) 23.101 die-ci comandamenti _RAI4_ 13.45 Sabrina, vita da strega 14.40 Stargate Atlantis 15.25 Andromeda 16.10 Star Trek: Enterprise 16.55 Robin Hood 17.45 Novice 17.50 Beauty and the Beast 18.35 Reign 19.20 Rai Player 19.35 Under the Dome 21.10 Film: II mondo dei replicanti (zf, '09, i. B. Willis) 22.45 Wonderland 2015 23.15 Film: La horde (horor) _RAI5_ 14.20 Capolavori della natura 15.15 I due oceani del Sudafrica 16.10 Riccardo Muti - Prove d'orchestra 17.55 Come si guarda un'opera d'arte 18.20 Novice 18.25 20.45 Passepartout 18.55 Un lento viaggio africano 19.50 Memo - L'agenda culturale 20.35 Rai Player 23.25 Film: Passioni e desideri (dram., '11, i. A. Hopkins) RAI PREMIUM 11.15 Nad.: Un posto al sole 12.1519.20 Rai Player 12.25 19.30 Nad.: Terra Nostra 13.05 Nad.: Rosso San Valentino 14.00 Serija: I mi-steri di Murdoch 14.50 Anica - Appunta-mento al cinema 14.55 Serija: Impazienti 15.10 Serija: Un medico in famiglia 17.00 Nad.: Legami 17.45 Novice 17.50 Nad.: Valeria 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Che Dio ci aiuti 21.20 Serija: Fuoric-lasse 23.15 Serija: L'ispettore Gently _RETE4_ 6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: R.I.S. - Delitti im-perfetti 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in TV 16.10 Film: Soli nell'infinito (dram.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 21.10 Nad.: Il segreto 17.00 Po-meriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un al-tro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 22.50 Supercinema _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otoške oddaje 8.25 Serija: Settimo cielo 10.25 Serija: Royal Pains 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Grande Fratello 13.25 Športna rubrika 14.00 Nan.: Simpsonovi 14.25 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secon-do Jim 17.40 Nan.: Mike & Molly 18.05 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 23.05 Le Iene _IRIS_ 15.15 Film: Ridera (Cuore matto) (kom., It., '67) 17.10 Note di cinema 17.15 Film: Uomini contro (voj., '70) 19.15 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.15 Dok. film: Nata per volare 22.45 Scaramouche Scaramouche 23.10 Ghiaccio bóllente 23.15 Jazz - Istruzioni per l'uso 21.00 Film: Gambit (kom., '12, i. C. Firth, C. Diaz) 22.55 Film: Ocean's Thirteen (akc., '07, i. G. Clooney, B. Pitt) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.45 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Murder 10116.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.35 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Mera-viglie 22.40 Bersaglio mobile _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.50 11.25, 19.00 Cuochi e fiamme 8.40 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 15.25 Serija: Providence 17.10 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Serija: Jane Doe 22.55 Serija: Crossing Jordan TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 9.30 21.00 Ring 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.15 17.55, 20.25 Og-gi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30, 23.55 Trieste in diretta 20.00 Apriti cielo 20.05 Happy Hour _LAEFFE_ 10.45 Chef Sara in Italia 11.4013.40 Il cuo-co vagabondo 12.45 Bourdain: Cucine segrete 14.45 Chef Sara sulle Alpi 16.40 Jamie: Menu in 30 minuti 18.45 Il re dello street food 19.55 Novice 20.00 Viaggi nudi e crudi 21.05 Film: Scoprendo Forrester (dram., '00, i. S. Connery) 23.40 Serija: Annika - Crime Reporter _CIELO_ 12.15 MasterChef USA 13.00 Novice 13.15 15.00 MasterChef Nuova Zelanda 16.00 Fratelli in affari 17.00 L'uomo di casa 17.30 Giardini da incubo 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Cucine da incubo 22.15 Alessandro Borghese - 4 ristoranti _DMAX_ 13.20 Cattivissimi amici 14.10 19.30 Ri-mozione forzata 15.05 Video del tubo 15.55 Te l'avevo detto 16.50 Property Wars 17.45 Cacciatori di tesori 18.35 Affare fat-to! 20.20 Affari a quattro ruote 21.10 La citta senza legge 22.00 Tesori tra i ghiacci 23.00 Prigionieri di viaggio SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Ugriznimo znanost 12.25 Nad.: Blisk 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.20 Prava ideja! 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.10 Otroški program: OP! 16.20 Osmi dan 17.30 Razred zase 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.05 Kinoteka 23.20 Film: Invazija tretjih bitij (zf, '56) SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 19.00 Risanke in otroške odd. 8.10 Zgodbe iz školjke 9.00 23.35 Točka 10.30 Naj muzika igra 11.00 17.00, 0.20 Halo TV 12.10 Dobro jutro 14.35 Sledi 15.10 O živalih in ljudeh 15.35 Na vrtu 16.10 Dober dan 18.00 Nad.: Pokličite babico 19.45 Infodrom 20.00 Dok. odd.: Mračne bratovščine - Družba Vrli 20.45 Dok. odd.: Boj za Tibet 21.35 Nad.: Popravljena krivica 22.25 Polnočni klub _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 City Folk 14.45 Vesolje je... 15.15 Film: Črni blisk (dram.) 16.50 TG dogodki 17.05 Glasba zdaj 17.25 Sredozemlje 18.00 To bo moj poklic 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Aktualnost 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 4. Mednarodni Bienale sodobne glasbe Koper 2014 21.45 Avtomobilizem 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.00 Nad.: Trn v srcu _POP TV_ 7.00 Risanke 7.50 9.40, 10.50, 12.05 Tv prodaja 8.05 17.20 Nad.: Odpuščanje ljubezni 9.55 Epilog 11.05 Nad.: Grehi preteklosti 12.20 20.00 Gostilna išče šefa 13.50 21.30 Nad.: Usodno vino 14.55 Nad.: Plamen v očeh 16.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 22.30 Novice 23.00 Eurojackpot Petek, 23. oktobra Laeffe, ob 21.05 VREDNO OGLEDA Scoprendo Forrester ZDA 2000 Režija: Gus Van Sant Igrajo: Sean Connery, F. Murray Abraham in Anna Paquin Jamal Wallace je študent v Bronxu, velik ljubitelj literature a tudi igranja košarke. Čisto slučajno spozna Wil-liama Forrestera, ki si je kar nekaj let pred tem prislužil Pulitzerjevo nagrado z edino knjigo, ki jo je pravzaprav objavil. Sivolasi gospod je nato izginil in nihče ni več slišal zanj. Jamal se po novem z njim srečuje in ko mu ponudi v branje delo, ki ga je napisal, se Forrester naravnost navduši nad talentom temnopoltega študenta. In Jamal je res tako zelo nadarjen, da mu uspe selekcija za vstop v prestižno literarno manhattansko šolo. Njegov novi profesor pa ne verjame, da lahko mladenič iz Bronxa piše tako dobre tekste in vse kaže, da Jamalov podvig ne bo uspel ... KANAL A 7.0018.00 Svet 7.55 Risanke in otroške odd. 8.40 Serija: Družinsko bojišče 9.0516.35 Serija: Zmešana soseda iz stanovanja 23 9.30 13.45 Serija: Beverly Hills 9021010.2511.35, 13.15 Tv prodaja 10.40 Serija: Beli ovratnik 11.5017.05 Serija: Lepo je biti sosed 12.45 Nan.: Moj razred 14.45 Film: Maščevanje piflarjev (kom.) 19.00 Serija: Kar bo, pa bo 20.00 Film: Dvojna igra (triler, '09, i. C. Owen, J. Roberts) 22.30 Serija: Vikingi 23.25 Dok. serija: Kletka morskih psov PLANETTV 23.05 Film: Martha Marcy May Marlene (dram.) 10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.10 Doktor 2416.30 Nad.: Ena žlahtna štorija 17.40 20.00, 21.45 Kmetija: Nov začetek 19.00 22.20 Danes 19.40 Vreme in šport 22.35 Film: Virus smrti (akc.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale - Dvignjena zavesa; 11.00 Studio D; 11.15 Vzgajati k različnosti - Pogovori in razmišljanja ob robu čezmejnega projekta EDUKA; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Johann Wolfgang Goethe: Izbirne sorodnosti - 5. del, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00, 17.30 Vreme; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40 SMS; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istria-no; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 23. oktobra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Ob obširnemu anticiklonu, ki se od Atlantika razteza do Skandinavije dotekajo proti Alpam suhi severni tokovi. V soboto in nedeljo bo središče anticiklona nad Sredozemljem. Lepo vreme bo z jasnim nebom. Le na obalnem območju bo sprva dopoldne lahko še nekaj oblačnosti. Ob morju bo pihal burin, ki bo tekom dneva oslabel. Danes bo na Primorskem pretežno jasno, burja bo popoldne ponehala. Drugod bo dopoldne zmerno, predvsem na vzhodu tudi pretežno oblačno. Proti večeru bo povsod sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 8, ob morju do okoli 10, najvišje dnevne pa od 13 do 16, na Primorskem do 19 stopinj C. Jutri bo prevladovalo lepo, pretežno jasno vreme. V najhladnejših urah se bo po nižinah na meji z Venetom lahko pojavljala kratkotrajna megla. Ob morju bo ponoči in zjutraj pihala zmerna burja, ki bo čez dan oslabela. V hribih se bo pojavljal temperaturni obrat. V višjih legah bo sorazmerno toplo za ta čas. Jutri in v nedeljo bo precej jasno. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. TRBIŽ O 1/16 M CELOVEC °4/12 KRANJSKA G. O-3/16 ^ O TRŽIČ 0/14 KRANJO & S. GRADEC 01/13 CELJE 1/16 O CEDADo^ 5/20 G or1T0N 42°RICA 7/21 O v 4/21 PORTOROŽ O 9/19 iAG LJUBLJANA O 3/14 POSTOJNA O 8/16 N. MESTO 2/15 O KOČEVJE O ČRNOMELJ O £ Sonce vzide ob 7.31 in zatone g ob 18.07 Dolžina dneva 10.36 Luna vzide ob 15.54 in zatone ob 3.25 z 1971 - V precejšnjem delu § Slovenije je bila izmerjena najvišja oktobrska temperatura po 2. svetovni vojni. V Črnomlju so izmerili 29,8 °C, v Radečah je termometer pokazal 28,4 °C, v Novem mestu 28,0 °C, v Murski Soboti 27,9 °C, v Mariboru 27,2 °C in v Velenju 26,0 °C. Danes: ob 0.44 najnižje -33 cm, ob 7.17 naj-S| višje 35 cm, ob 13.42 najnižje -22 cm, g ob 19.09 najvišje 24 cm. 2 Jutri: ob 1.31 najnižje -38 cm, ob 7.49 naj-čl višje 43 cm, ob 14.23 najnižje -34 cm, ob 19.59 najvišje 31 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 16,2 stopinje C. 500 m............6 1000 m............3 1500 m............1 2000 m ...........-2 2500 m ...........-4 2864 m ...........-6 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 2 in v gorah 3. You Tube brez oglasov NEW YORK - Spletno podjetje YouTube uvaja naročnino za svoje storitve brez nadležnih oglasov, čeprav bodo na voljo tudi storitve zastonj - seveda z reklamami. You Tube uvaja tudi razširjeno glasbeno platformo in svojo izvirno filmsko ponudbo. Nov dostop do storitev brez oglasov se imenuje YouTube Red, na voljo pa bo za deset dolarjev na mesec od 28. oktobra naprej. Uvodoma le v ZDA, po vsem svetu pa enkrat v letu 2016. Uporabniki YouTube Red bodo lahko celo shranjevali filme in videoposnetke na svojih računalnikih ali drugih napravah za ogled tudi, ko internetna povezava ne bo na voljo. YouTube so ustanovili trije mladi podjetniki, leta 2006 ga je za 1,65 milijarde dolarjev kupil Google in je danes tretja najbolj obiskana spletna stran za Googlom in Facebookom. Rock bo drugič vodil oskarje LOS ANGELES - Komik, igralec in režiser Chris Rock je bil izbran za gostitelja 88. podelitve Oskarjev. Rock bo oskarje vodil drugič. Z izzivom se je spopadel že leta 2005, na 77. podelitvi (na sliki). Gala večer bodo 28. februarja v živo predvajali v več kot 225 državah. »Chris Rock je zagotovo ena najbolj pomembnih osebnosti v zabavni industriji,« sta povedala producenta prireditve David in Reginald Hudlin. Komika sta opisala kot vsestransko nadarjeno osebo, kiji noben izziv ni tuj. Rock je bil med letoma 1990 in 1993 član ekipe šova Saturday Night Live in posodil glas zebri Martinu v prvih treh delih animiranega filma Madagaskar. ljubljana - Pobude Živalskega vrta Tudi proti predsodkom in strahovom do živali LJUBLJANA- V Živalskem vrtu Ljubljana so v času pred nočjo čarovnic pripravili več aktivnosti. Obiskovalci si bodo v soju sveč čarovniške noči ogledali začarane kotičke skrivnostnega vrta, se spoznali z živalmi, o katerih obstajajo različni predsodki in strahovi, otroci pa se bodo v ča-rovniški šoli naučili skrivnostnega uro-ka.Živalski vrt tako pripravlja tri programe - čarovniški dan, noč čarovnic in ča-rovniško šolo. Po besedah biologinje Irene Furlan v živalskem vrtu želijo, da se obiskovalci spopadejo z morebitnimi strahovi in predsodki do določenih živali. Nekatere od teh živali bodo obiskali in jih tudi pobožali. «Ko ljudje te živali spoznajo in se jih ne bojijo več, potem tudi ljubijo tiste v naravi in jih ne pobijajo. To je smisel,» je pojasnila. Čarovniški dan bo letos potekal prvič. Obiskovalci se ga bodo lahko udeležili od danes do 31. oktobra, spoznali pa bodo čudežnost sajmirjev, surikat, kengurujev, emujev, slona in gepardov, so zapisali na spletni strani živalskega vrta. Poleg tega bodo izdelali magično svetilko, spo- znali čudežno tekočino in začarali predmete, da bodo lahko prehajali skozi mizo. Tudi program noči čarovnic, namenjen družinam in odraslim, bo potekal do 31. oktobra. Obiskovalci bodo prek zgodb spoznali jelena, sovo, slona, tigra, medveda in geparda ter njihove posebne lastnosti. Izdelali bodo oblak, privabili in ukrotili nevihto, razkrili skrivnost slonje zobne paste ter slišali strašno zgodbo. Lahko si bodo tudi ogledali živali, ki so aktivne ponoči, po besedah Furlanove gre za okoli osem živalskih vrst. Noč čarovnic v ljubljanskem živalskem vrtu sicer praznujejo že od leta 2003. V čarovniški šoli, ki bo potekala 30. in 31. oktobra, bo med drugim mogoče spoznati živali, povezane s čarovništvom, in se podati v začarani živalski vrt. Noči čarovnic in čarovniškega dneva se po besedah Furlanove lahko udeležijo starejši od treh let, čarovniška šola pa je namenjena predvsem učencem prve triade. Način vodenja je prilagojen starosti obiskovalcev. Število mest je omejeno. McDonalds spet izdatno veča prodajo NEW YORK - Ameriška veriga hitre prehrane McDonlads je v tretjem četrtletju zaradi dobre prodaje v ZDA ustvarila 1,3 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 22,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Kot so zapisali v podjetju, je to dokaz, da veriga napreduje v svoji želji po preobratu.Prihodki podjetja so sicer padli za 5,3 odstotka na 6,6 milijarde dolarjev, a je za to kriv močan dolar - sicer bi se prihodki povečali za 0,9 odstotka. To je prvo četrtletno povečanje prodaje v dveh letih. «Tretje četrtletje zaznamuje pomemben korak v svetovnem preobratu podjetja,» je ob tem povedal izvršni direktor McDo-naldsa Steve Easterbrook. «Ob začetku zadnjega tromesečja pričakujemo pozitivno prodajo v vseh segmentih. Čeprav delamo šele prve korake, verjamemo, da naš načrt za preobrat prinaša spremembe, ki jih potrebujemo, da se McDonalds ponovno vzpostavi kot moderna in napredna veriga hitre prehrane,» je dodal. Easterbrook je januarja postal generalni izvršni direktor največje verige s hitro prehrano na svetu, da bi pomagal preobrniti dolgotrajno drsenje navzdol. V maju je že napovedal prodajo restavracij franšizam in notranje prestrukturiranja. Na krilih dobrih rezultatov se je že pred odprtjem borze za 6,7 odstotka na 109,4 dolarja povzpela tudi vrednost delnice podjetja v indeksu Dow Jones. fotoutrip '15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Primorski dnevnik je odpotoval na Kubo - Havana erika