Aktualno Podravje • V šolah manj učencev, zbolevali tudi starši in učitelji
O Stran 3

Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si
Si
i
tai
V
Štajerski
Ptuj, petek, 10. marca 2023
Letnik LXXVI • št. 20 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
^^ Spodnje Podravje • Ravnatelji niso naklonjeni uvedbi brezplačnih kosil za prav vse učence
Brezplačna kosila niso najnujnejša stvar
Ideji o brezplačnih kosilih za čisto vse učence ravnatelji osnovnih šol zaradi številnih težav, kijih to potegne za seboj, niso najbolj naklonjeni. Ob tem opozarjajo, daje prehrana za učence iz socialno ogroženih družin že zdaj subvencionirana oz. brezplačna, še vedno se veliko hrane zavrže, otroci pa so vse bolj izbirčni. Več na straneh 6 in 7.
Melani Mekicar in Blaž Švab Prihaja nova sezona oddaje V petek zvečer
Aktualno
Podlehnik •
Ponovno miniranje v Stanošini razburja krajane
O Stran 2
Podravje
Majšperk, Cirkulane • Ptujski dom upokojencev proti, poljčanski za!
O Stran 5
V središču
Podravje • So se prodajalci elektrike kartelno dogovarjali?
O Strani 6 in 7
Črna kronika
Ormoško •
Domačini tožijo nad nenehnimi policijskimi kontrolami
O Stran 12
Pomagajmo malemu Žigu
»Grozno je poslušati česa vsega tvoj otrok ne bo«
Plačila podžupanov
le eden dela brez plačila
¡Ammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
^	]	\ '■. 'M
| Dela na objektih »rdeče šole«in Belega križa
i
letos še nebo

prenovljena
2 Štajerski
Aktualno
petek • 10. marca 2023
Večina prejema lepe nagrade, le eden dela brez plačila
Podravje • Število podžupanov in njihovo plačilo tudi v domeni župana
Občina mora imeti najmanj enega podžupana, ki ga imenuje župan. Lahko pa tudi več, saj število navzgor ni omejeno, a to pomeni tudi višji strošek v občinskem proračunu. Plače podžupanov se razlikujejo. Koliko zaslužijo, je v prvi vrsti odvisno od tega, ali funkcijo opravljajo poklicno ali nepoklicno.
Foto: Pixabay
Četudi podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, gre za plačilo njegovega dela letno več tisočakov. Če pa funkcijo opravlja poklicno, je strošek še višji.
Plačni razredi poklicnih županov in podžupanov
Število prebivalcev lokalne skupnosti	Plačni razred župana	Plačni razred podžupana
Nad 200.000 prebivalcev (Ljubljana)	60	45-52
Od 100.001 do 200.000 prebivalcev (Maribor)	58	43-50
Od 30.001 do 100.000 prebivalcev	56	41-48
Od 15.001 do 30.000 prebivalcev	54	39-46
Od 5.001 do 15.000 prebivalcev	52	37-44
Od 2.001 do 5.000 prebivalcev	50	35-42
Do 2.000 prebivalcev	47	33-39
Vir: MJU
Ob vseh podražitvah se mnogim zdi, da bi lahko bile nekatere občine bolj racionalne pri številu podžupanov in njihovem plačilu. Po zakonu o lokalni samoupravi je namreč njihovo število izključno v domeni županov. Kljub temu imajo nekatere več podžupanov, kar pa posledično pomeni tudi višje stroške.
Višina plačila je v prvi vrsti odvisna od tega, ali podžupan funkcijo opravlja poklicno ali nepoklicno. Namreč če se s tem strinja župan, jo lahko opravlja tudi poklicno. Tega se navadno poslužujejo večje mestne občine.
Podžupan je za svoje delo seveda finančno nagrajen; poklicni prejema plačo v višini zakonsko določenih plačnih razredov glede na velikost občine, nepoklicni pa nagrado.
Tudi župan ima nekaj besede pri plači
Plača za poklicne občinske funkcionarje je določena v skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Poklicni podžupani so po novem uvrščeni v najmanj 33. in največ 52. plačni razred (1.614 do 3.401 evro bruto). Več kot je prebivalcev, višja je lahko podžupanova plača. Glede na število prebivalcev so namreč določeni razponi plač-nih razredov. Znotraj posameznega razpona (ta sicer ni majhen in lahko pomeni več 100 evrov bruto razlike) pa podžupanovo plačo določi župan, pri čemer naj bi upošteval obseg podžupanovih po-
oblastil. Tako na primer v občini z do 2.000 prebivalci podžupan lahko prejema plačo od 33. pa vse tja do 39. plačnega razreda. Konkreten plačni razred je - kot rečeno -odvisen od odločitve župana.
Medtem pa nepoklicnemu podžupanu pripada nagrada v višini največ 50 % plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno (dodatek za delovno dobo se pri tem ne upošteva). Tudi konkreten plačni razred v okviru zakonskega razpona nepoklicnemu podžupanu določi župan. Podžupanu pa ne pripada sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa.
Funkcije in naloge podžupanov po občinah so različne, a še zdaleč ne nepomembne. Še zlasti v največjih občinah, kjer so ti najbolje plačani, so tudi najbolj obremenjeni. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge, za katere ga župan pooblasti. V primeru predčasnega prenehanja mandata župana to funkcijo do izvolitve novega župana opravlja podžupan. Sicer pa nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti:
Nagrade podžupanov od 465 do 1.300 evrov
Letni stroški za plačilo podžupanov se sicer od občine do občine precej razlikujejo.
V občini Ormož so imeli v preteklem mandatu eno podžupanjo, ki je funkcijo opravljala nepoklicno. V lanskem letu je bilo za plačilo porabljenih 9.560 evrov. V tem man-
datu si župan še ni izbral nobenega namestnika oz. podžupana.
Mestna občina Ptuj ima lahko v skladu s statutom največ tri podžupane. S kabineta županje so sporočili, da imajo enega podžupana - Boštjana Šerugo, ki je uvrščen v 45. plačni razred. Ker funkcijo opravlja nepoklicno, mu pripada mesečno plačilo v višini 50 %, kar
pomeni 1.292 evrov bruto.
V občini Kidričevo imajo tudi v tem mandatu dva podžupana, in sicer Anjo Rajher in Bogdana Potočnika. Oba prejemata mesečno nagrado v višini 454 evrov bruto.
Dva podžupana imajo tudi v občini Hajdina. Oba, Ivo Rajh in Franc Krajnc, opravljata funkcijo nepoklicno, višina nagrade pa znaša 552
evrov bruto. V občini Videm znaša mesečna nagrada podžupanje Vesne Vinko 574,50 evra bruto.
V	Makolah podžupan Zdravko Krošel prav tako prejema nagrado v višini 726 evrov bruto.
V	Žetalah, kjer vrsto let ni bilo podžupana, zdaj to funkcijo nepoklicno opravlja Matjaž Kopše, prejema pa 465,70 evra bruto.
Tudi v Podlehniku imajo nepoklicno podžupanjo Anjo Fošnarič z enako nagrado kot v Žetalah. Plača nepoklicnega podžupana v Cirku-lanah je bila v prejšnjem mandatu 482 evrov bruto, v tem mandatu podžupana še niso imenovali. V Majšperku podžupansko funkcijo opravlja Dragomir Murko, za opravljeno delo je upravičen do 638 evrov bruto plačila.
V	Slovenski Bistrici imajo dva nepoklicna podžupana, Žarka Furmana in Modesta Motalna, vsak od njiju pa mesečno prejema nagrado v višini 1.195 evra bruto.
Središki podžupan brez nagrade, v Svetem Tomažu ga sploh ni
V	občini Središče ob Dravi je za plačilo dela podžupana lani šlo nekaj manj kot 8.900 evrov, preseneča pa odločitev, da za ta namen letos ne bodo porabili niti centa. Novi podžupan Tomaž Kosec se je namreč plačilu odpovedal: »Še predno je bil sedanji župan izvoljen, je izrazil željo, da bi njegov podžupan funkcijo opravljal povsem prostovoljno oz. brezplačno. S tem sem se strinjal,« je dejal in nadaljeval: »Če pogledate porabo zaradi plačila podžupana v prejšnjih občinskih proračunih, gre za omembe vreden znesek. Vsaka občina, občinski svet oz. podžupan odločitev v zvezi s tem sicer sprejme sam. Mi smo se dogovorili tako, saj smo zelo omejeni v proračunu. Res je, da so mi nekateri dejali, ali je to pametno oz. smiselno. Dejansko sem na to pristal, ker bi rad tudi sam dal nek doprinos občini.« Poleg drugih nalog bo županu predvsem pomagal na področju delovanja društev
V	občini Sveti Tomaž pa podžupana v zadnjem mandatu niso imeli. S tem pa tudi stroškov ne.
Monika Horvat, Mojca Vtič
Podlehnik • Ponovno miniranje v Stanošini razburja krajane
Izvajalec z dovoljenji, a stanovalci grozijo s protestom
Na območju agromelioracije v Stanošini so pred dnevi ponovno minirali teren. Prebivalce so o tem obvestili preko lokalnega radija in občinske spletne strani. Najbližji sosedje miniranju niso naklonjeni, nekateri poročajo celo o poškodbah na hišah. Naslednjič se nameravajo zbrati na lokaciji in miniranje protestno zaustaviti.
Tokrat so za vse skupaj izvedeli prepozno, zato se niso mogli pravočasno organizirati. Po besedah Melite Horvat, direktorice podjetja H. S. Nizke gradnje iz Maribora, ki ima v rokah vsa potrebna dovoljenja za izkop in izvažanje materiala na območju Stanošine, bodo na tej lokaciji minirali enkrat do največ dvakrat na leto, zato ne razume pritožb domačinov. Kmetijsko ministrstvo jim je sicer kot rok dokončanja del postavilo datum 1. april 2024.
Horvatova je tudi zatrdila, da so vsi postopki izpeljani v skladu z zakonodajo, v času miniranja pa je poskrbljeno tako za varnost vseh delavcev kot vseh okoliških prebivalcev. To je potrdil tudi Ivan Potočnik iz Žalca, ki je izvedel že več razstreljevanj na omenjeni lokaciji,
s tem delom pa se ukvarja že skoraj 40 let. »Vsako miniranje izvedemo v skladu z vnaprej pripravljenim načrtom, kjer so natančno določeni globine in razpored vrtin, količina razstreliva in vse druge podrobnosti. Obvezno postavimo straže, tresljaje pa merimo s pomočjo se-izmografov. V Stanošini so tresljaji daleč pod dovoljeno normo,« je pojasnil. Med drugim je še poudaril, da na dan miniranja obiščejo vse hiše v krogu 300 metrov. Stanovalce, ki so takrat doma, podrobneje seznanijo s potekom razstreljeva-nja. Še dodaten opozorilni signal pa je sirena. Na vprašanje, ali bi lahko bili tresljaji tako močni, da bi poškodovali katero izmed stanovanjskih hiš, Potočnik odgovarja, da nikakor ne. »Delo pa opravljamo zakonito. Ljudje pa nas kljub temu
kar naprej prijavljajo, kar je precej mučno,« je še dodal.
Za dokončanje del bo treba še dodatno leto
Podjetje H. S. Nizke gradnje si bo prizadevalo, da bi agromelioracijo čim prej zaključili, vendar je po mnenju Horvatove rok (april 2024) najverjetneje znova prekratek. »Po oceni nekaterih strokovnjakov bomo potrebovali še kako dodatno leto, da bomo lahko v celoti odstranili hrib, zravnali teren in celotno območje namenili kmetijski dejavnosti,« je dejala Horvatova, ki je nedavno odkupila zemljišča, na katerih se izvaja agromelioracija. Večino izkopanega materiala porabijo za lastno uporabo, predvsem za gradnjo opornih zidov. Ob tem je Horvatova poudarila, da samo
Zemeljska dela bodo v Stanošini izvajali še najmanj leto dni.
opravljajo svoje delo v skladu z zakonodajo in vsemi predpisi. Njena želja je, da bi to v čim večji meri ra-
zumeli tudi okoliški prebivalci. Tistim, ki menijo, da so upravičeni do odškodnin, pa sporoča, da s svojim
delom prav nikomur ne povzročajo škode.
Estera Korošec
Foto: CG
petek • 10. marca 2023
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Lastnike starejših objektov pri delih ustavljajo birokratske zahteve
Nobena od dveh stavb letos še ne bo prenovljena
Pred slabim letom je ptujska občina prodala stavbo »rdeče šole« v Raičevi 2. Kupci in investitorji so ves ta čas pridobivali ustrezna dovoljenja, saj namembnost objekta spreminjajo iz poslovne v stanovanjsko. Medtem ko se tu stroji še niso pognali, je kmalu po spremembi lastništva stekla prenova stavbe »Belega križa« na Vinarskem trgu, ki pa seje hitro tudi ustavila.
Kljub mnogim idejam in predlogom, kaj bi lahko umestili v stavbo v Raičevi 2, se je ptujska občina že pred časom odločila za prodajo. Po več neuspelih poskusih jim je lani
vendarle uspelo najti nove lastnike. Za 388.000 evrov sta jo kupili podjetji FM projekt in Termosolar.
Vse odkar se je iz teh prostorov izselila OŠ dr. Ljudevita Pivka, so
propadali. Dejstvo, da je občina vendarle našla investitorje, ki so bili pripravljeni v objekt vlagati, je tako pomembno z več vidikov. Jurij Mergeduš, direktor maribor-
»flHi I? s » j§ S H
Objekt na Vinarskem trgu 10 so začeli prenavljati, a so se dela kmalu za tem ustavila.
Zakaj stoji obnova nekdanjega Belega kriza
Stavba, v kateri je dolga leta deloval kultni lokal Ana oziroma Beli križ na Vinarskem trgu 10, je bila prazna več desetletij, v letu 2019 je po denacionalizaciji postala last Perutnine Ptuj. Pred več kot letom pa dni je stavba dobila novega lastnika, družbo Norbi nepremičnine, ki želi urediti nov mestni hotel. Kmalu po prevzemu lastništva so začeli rušitvena dela, ajih tudi hitro ustavili
„Veliko je papirologije, trenutno med drugim čakamo pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj želimo na podstrešju urediti sobe. S pristojnimi se dogovarjamo o postavitvi oken in podobno. Tudi statik še ni dokončal analize. Spodaj bo gostinski lokal z dvorano za poroke, zgoraj pa sobe," načrte predstavlja Norbert Nikollaj, direktor podjetja Norbi nepremičnine. Tudi v tem primeru gre za spomeniško zaščiteno stavbo, zato je obnova precej zahtevnejša in dražja. Ko bodo pridobili vso potrebno dokumentacijo in soglasja, bodo dela nadaljevali. Po načrtu naj bijih zaključili naslednje leto.
Stavba v Raičevi 2 še vedno čaka začetek prenove.
skega podjetja FM projekt, pravi, da so ves čas, odkar so prevzeli lastništvo objekta, torej skoraj leto dni, urejali birokratske zadeve: »Trenutno smo še vedno v fazi pridobivanja mnenj. Imamo zagotovila, da naj bi vse te zadeve uredili v roku meseca dni. Uskladili smo tudi pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS. Dejstvo je, da je to vse skupaj podražilo projekt. A kakorkoli, zavedamo se pomena te stavbe, zdaj le želimo čim prej začeti obnovo, ki bo glede na obsežnost trajala predvidoma približno leto dni.«
Postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja je toliko bolj dolgotrajen, saj objektu spreminjajo namembnost. Vanj nameravajo umestiti 17 stanovanjskih enot različne velikosti, večina stanovanj
bo med 60 in 80 m2 površine. Točen terminski plan še sicer ni znan, prav tako ne končna vrednost investicije. »Predvidevamo, da se bo gibala od dva do tri milijone evrov, a kot ugotavljamo, gredo cene v gradbeništvu v nebo, obenem pa je v primeru prenove starejših stavb veliko nepričakovanih stroškov,« pravi Mergeduš. Kar se tiče same zunanjosti stavbe, jo bodo le minimalno spremenili, saj želijo, da ostane čim bolj originalna, posvetili pa so se tudi celotni zunanji arhitekturni ureditvi okolice. Sočasno z objektom so kupili tudi sosednjo parcelo.
Cene stanovanj so še neznanka
Prodaje stanovanj še niso začeli, na trgu jih bodo ponudili šele, ko
bodo začeli gradbena dela. Kakšne bodo cene, še ni znano, saj bodo odvisne od več dejavnikov. »Nimamo še projektantskega popisa, zato ne moremo govoriti o cenah. Upamo, da bomo dejansko v roku meseca dni imeli vse potrebno in bomo lahko začeli delati,« pravijo solastniki omenjene stavbe v centru Ptuja. V to investicijo so šli s partnerjem, podjetjem Termosolar iz Hoč, ki deluje na področju plinskih inštalacij, vodovoda, centralne napeljave, klimatskih, toplotnih naprav in prezračevanja. To ni njihov prvi skupni projekt, večkrat so sodelovali pri obnovi podobnih stavb. Povpraševanje po stanovanjih na Ptuju je veliko, lokacija, kjer jih bodo urejali, je odlična, zato bodo gotovo šla za med.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
Podravje • Velik porast raznih virusnih obolenj med otroki in starejšimi
V šolah manj učencev, zbolevali tudi učitelji in starši
Konec februarja in v začetku marca so viroze, prehladi, gripe in razna trebušna obolenja dodobra razredčili šolske klopi. Ponekod je manjkala petina ali celo še več učencev. Zdravniki so imeli dela čez glavo, a k sreči se stanje zadnje dni nekoliko umirja, vrh je očitno dosežen.
Slabosti, bruhanje, bolečine v trebuhu, povišana telesna temperatura, kašelj in podobni bolezenski znaki so v zadnjih tednih
pogosti simptomi, ki jih opažajo tako v vrtcih kot osnovnih šolah. Predvsem med otroki se razna virusna obolenja zelo hitro širijo. Vse
Pomanjkanje higiene in zmanjšana odpornost
Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan pritrjuje, da so imeli največ dela prav zadnje tedne. Ne zbolevajo pa zgolj otroci, ampak tudi odrasli, predvsem tisti, ki imajo vrtčevske ali šolajoče se otroke: »Ogromno je raznih virusnih obolenj, prehladov, korone, tudi gripa se širi. Veliko je bruhanja, slabosti, raznih trebušnih obolenj. Po navadi sicer gre za simptome, ki k sreči izzvenijo v roku nekaj dni.«
Petek Uhanove trenutna situacija ne preseneča. Ugotavlja namreč, da smo zapostavili higienske ukrepe, ki smo se jih držali v času epidemije. Še vedno predlaga nošenje mask, ki so izboljšale stanje in preprečile širjenje tovrstnih okužb: »Priporočljivoje še vedno tudi razkuževanje kljuk, zelo pomembnaje higiena. Dejstvo je, da smo bili v zadnjih dveh letih previdnejši, posledično pa se je zmanjšala tudi naša odpornost.« Situacija, ki smo ji priča, sicer ni nič nenavadnega, v začetku leta smo zmeraj beležili porast raznih obolenj, le da so letos intenzivnejša in so se pojavila nekoliko kasneje kot sicer.
ptujske osnovne šole so v zadnjih tednih zabeležile velik osip. »Takoj po pustnem času se je na naši šoli pojavila trebušna "viroza". V povprečju je bilo dnevno odsotnih med 12 % in 14 % učencev, kar je deset odstotkov več, kot je odsotnosti v povprečju. Proti koncu prejšnjega tedna je glede na odsotnosti viroza dosegla vrh,« pojasnjuje ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik. Pri njih so se v prvem marčevskem tednu pojavile špekulacije, da je v šoli prišlo tudi do zastrupitve s hrano, kar pa ni dokazano. Starši so vodstvu šole sporočili tri hospi-talizacije. »Iz nobene zdravstvene ustanove nas niso opozorili, da obstaja sum zastrupitve. Ta dan je zbolelo tudi nekaj zaposlenih z enakimi simptomi, ki pa prejšnji dan v šoli niso zaužili šolske prehrane. Res je, da je ta dan bilo največ odsotnih učencev zaradi znakov trebušne viroze, nekaj več kot 20 %,« pravi Širovnik. V začetku tega tedna se glede na trenutne odsotnosti stanje med učenci umirja, v ponedeljek je bilo odstotnih 9 % vseh učencev, je pa nekaj več
Na šolah upajo, da se bo stanje umirilo.
odsotnosti zaposlenih. A kot pravi ravnatelj, je trenutno situacija (tudi kadrovsko) obvladljiva.
Tudi na OŠ Ljudski vrt upajo, da so dosegli vrh obolevnosti. Najmanj učencev je bilo v šolskih klopeh v petek, 3. marca, in sicer jih je manjkalo skoraj 20 %. V času od sredine februarja do tega tedna se je delež manjkajočih šolarjev gibal med 10 in 18 %. Tudi pri njih k sreči opažajo umirjanje situacije, v ponedeljek je manjkalo 12,5 % vseh
učencev, kar je za polovico manj kot prejšnji teden.
»Učenci so, upam, dosegli vrh v petek, 3. 3., očitno se sedaj stanje umirja. Pri zaposlenih trenutno beležimo izostanke pod 5 %. Upam, da bo tako ostalo,« stanje na OŠ Ljudski vrt predstavlja ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič.
Glede na ti dve šoli je bil na OŠ Olge Meglič osip manjši. Ravnateljica Helena Ocvirk pravi, da so zabeležili odsotnosti zaradi viroz, sla-
bosti, bruhanja, diareje, povišane telesne temperature, prehladov, a v manjšem deležu: »V povprečju manjka do največ 7,7 % učencev na dan. Pri zaposlenih ni zaznati večjega upada zaradi bolezni (1-2 zaposlena), zaposleni so bili odsotni predvsem zaradi bolezni svojih otrok približno 2 do 3 dni. Te teden imamo odsotne tri strokovne delavce zaradi bolezni. Pri nas na srečo še ni tako hudo.«
Dženana Kmetec
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
petek • 10. marca 2023
Lenart • Zaključena gradnja nove čistilne naprave
Za mesto in industrijsko cono
Slabi dve leti je trajala gradnja lenarške centralne čistilne naprave (CČN); dela so bila zaključena konec minulega leta, pridobljena so tudi vsa potrebna uporabna dovoljenja zanjo, kljub temu pa bo do 1. decembra letos še obratovala poskusno.
Gradnja lenarške centralne čistilne naprave je stala skoraj šest milijonov evrov, od katerih jih nekaj manj kot 4,5 prispevata država in EU.
V občini Lenart s čistilnimi napravami niso imeli najbolj srečne roke. Prvo so zgradili že leta 1990, namenjeno le zahodnemu delu mesta, iz katerega so se pred gradnjo vse očiščene odpadne vode izlivale v obrobni jarek ob strugi Globovnice. Leta 2005 so prvi čistilni napravi pridružili novo, ki naj bi poskrbela za vzhodni del mesta, a ni nikoli ustrezno delovala, saj je bil njen učinek čiščenja zgolj 30-odstoten, kar je pomenilo, da Lenart nujno potrebuje projekt, s katerim bo odvajanje in čiščenja odpadnih voda rešeno celovito.
Gradnja po štirih sklopih
Gradnjo nove centralne čistilne naprave (CČN) so začeli leta 2021. Kot je povedal župan Janez Kramberger, so projekt zaradi obsežnosti razdelili v štiri sklope, s tem pridobili nižje cene in pospešili njegovo izvedbo. Poleg čistilne naprave so poskrbeli še za sprejemno fekalno postajo s tlačnim vodom in dvema prečrpališčema, zgradili kanalizacijo z redukcijskim bazenom v Kidričevi ulici, ob čistilni napravi pa postavili tudi tehnični objekt.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda po vseh sodobnih standardih je tako rešeno za 4.200 prebivalcev mesta Lenart, za vsa podjetja in trgovske centre v trgovsko-industrijski coni za naselje Radehova, kasneje pa še za naselje Lormanje. »V njej sprejemamo greznično goščo za celotno občino pa tudi mulj iz manjših čistilnih naprav. Del mesta, njegov vzhodni del in sam center ima namreč zgrajeno mešano kanalizacijsko omrežje, zato na CČN dotekajo mešane komunalne odpadne vode, zaradi česar smo na začetku Kidričeve ceste zgradili redukcijski bazen, ki omogoča prelivanje meteornih vod in s tem razbremenjuje CČN,« pojasnjuje Avgust Zavernik iz občinske uprave.
Poplačilo 4,5 milijona evrov
»Ta sistem v primeru večjega dežja razbremenjuje vode, umazani val pa se 'lovi' v cevnem zadrževalnem bazenu, ki je istočasno izveden kot 'kolektor' med razbremenilnikom in vhodnim črpališčem 1. Dotok iz 'kolektorja' v črpališče 1 reguliramo s pomočjo zaporne nastavljive lopute. Po drugi strani pa je zahodni del mesta rešen povsem na novo. Opustili smo obstoječo čistilno napravo Globovnica in na njeni lokaciji zgradili sprejemno fekalno postajo, na katero se dovažajo greznične vsebine in mulj iz malih čistilnih naprav ter se skupaj z vodami zahodnega dela mesta prečrpajo na novo čistilno napravo. Na lokaciji fekal-ne postaje je črpališče 1, ki črpa vodo na črpališče 2 v Ribiški ulici, od tu pa v smeri Radehove, kjer se izlije v obstoječo kanalizacijo in od tam skupaj s fekalnimi vodami dela Radehove na čistilno napravo v Lenartu.«
Podražitve materialov in storitev v gradbeništvu niso prizanesle niti projektu gradnje lenarške centralne čistilne naprave, zato je investicija z davkom na dodano vrednost na koncu znesla skoraj šest milijonov evrov. Ker pa sta naložbo sofinancirala tako država kot Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v Lenartu do sredine leta pričakujejo poplačilo v višini 4.488.000 evrov.
Senka Dreu
SLOVENSKA BISTRICA
rum
SmS UnS
w
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Ob 12. marcu - občinskem prazniku občine Slovenska Bistrica vam iskreno čestitamo.
Markovci • Župan Gabrovec večini predlogov ni ugodil
Športnikom zelena, župniji in gasilcem rdeča luč
Markovska proračuna za letošnje in prihodnje leto sta pod streho, saj je šest od desetih svetnikov glasovalo za. V času javne razgrnitve so prejeli kar nekaj predlogov, od katerih pa župan Milan Gabrovec večini ni ugodil, prav tako je kot neutemeljena zavrnil tudi oba amandmaja svetnika Danila Kostanjevca.
V prvem amandmaju je svetnik Kostanjevec predlagal, naj občina zagotovi toliko denarja za računalniškega učitelja v šoli, kot prejšnja leta. Župan je pojasnil, da to ni potrebno, saj se fakultativni pouk računalništva plačuje iz državnega proračuna.
Drugi amandma pa se je nanašal na rekonstrukcijo ceste Bukovci-Stojnci, za katero je v proračunu planiranih 300.000 evrov. Po mnenju Kostanjevca bi morali za naložbo zagotoviti dodatnih 170.000 evrov in urediti nekoliko daljši odsek ceste. Manjkajočo vsoto naj bi dobili z znižanjem nekaterih drugih postavk za več manjših cestnih odsekov in regionalne kolesarke. Na oba svetnikova amandmaja je dal župan še svoja amandmaja, ki so ju svetniki s šestimi glasovi za in štirimi proti potrdili.
Tudi drugim predlogom, ki so prispeli v času javne razprave, župan ni ugodil. Ponovno je zavrnil predlog PGD Zabovci s pojasnilom, da 120.000 evrov v letošnjem proračunu zadostuje za izvedbo prvotno dogovorjene naložbe, torej prizidka in garaže. V nasprotnem primeru bi še dodatno zmanjšali površino vaškega središča. Prav tako ni ugodil prošnji etnografskega društva Tradicija Borovci, ki je želelo 25.000 evrov za financiranje promocije fašenskih likov in drugih običajev.
Na »rdečo luč« pa je naletela še župnija sv. Marka niže Ptuja, ki si je tudi letos želela občinsko sofinanciranje kurjave v višini 15.000 evrov, dodatno pa še 55.000 evrov (letos in drugo leto) za zamenjavo oken. Ker so cerkvi v preteklem letu že namenili izdatno finančno
Sredstva za reprezentanco so razporedili na več različnih postavk, s čimer naj bi zagotovili nekoliko večjo preglednost, kako je ta denar porabljen.
pomoč, teh predlogov niso vključili v nobenega izmed proračunov. Prav tako ne bodo financirali nakupa gasilske prikolice za PGD Strelci--Prvenci, saj so lani dobili denar za nabavo novega gasilskega vozila za prevoz moštva.
Na drugi strani pa je Gabrovec ugodil Športnemu društvu (ŠD) Prvenci, ki si želi dodatnih 6.500 evrov za najnujnejša dela na objektu ŠD Prvenci. Upošteval je tudi predlog ŠD Borovci za nekaj več denarja, ki je potreben za vzdrževanje športnega objekta v Borovcih.
Denar za reprezentanco uredili bolj pregledno
So pa nekoliko prerazporedili denar za reprezentanco, saj je bilo v zadnjem času kar nekaj očitkov na to postavko. »Samo za sendviče in sok bi bilo 60.000 evrov res preveč denarja. Mi smo s tega naslova financirali marsikaj: pogostitve, sprejeme, poroke, aranžmaje, glasbene nastope, tisk, malice, novoletna darila, promocijski material ...« je pojasnil Gabrovec. Zaradi večje preglednosti so se
tokrat vendarle odločili, da bodo iz omenjene postavke naredili več novih. Samo za reprezentanco je tako po novem planiranih 15.000 evrov, za sprejeme in druge prireditve za občane pa 20.000 evrov. Postavko novoletna praznovanja so z 11.500 povečali na 20.000 evrov, nagrade za učence pa z 2.000 na 4.000 evrov. V končni fazi je tako v proračunu rezerviranega povsem enako denarja, le preglednost porabe je oz. naj bi bila nekoliko boljša ...
Estera Korošec
Ptuj, Murska Sobota • Perutnina Ptuj kupila tovarno pripravljenih jedi
Mamita za hotele in restavracije
Perutnina Ptuj (PP) bo v Murski Soboti zagnala proizvodnjo pripravljenih jedi, poimenovali sojo PP Mamita. „Asortiman ponudbe bo zelo širok, od različnih mesnih jedi, kjer bosta prevladovala piščančje in puranje meso, do različnih prilog in solat," je povedal Tomaž Zaviršek. Ciljni kupci bodo hoteli, restavracije in catering.
Gre za nadgradnjo dejavnosti podjetja; s tovarno pripravljenih jedi si v Perutnini namreč zadali cilj postati največje kulinarično podjetje v regiji. Proizvodnja pripravljenih jedi bo v tovarni Proconi, ki so jo konec lanskega leta kupili od kamniške Ete. Dejansko je obrat specializiran za tovrstno proizvodnjo, saj je Eta v njem proizvajala linijo vnaprej pripravljenih jedi Pogrej & pojej. Perutnina bo obrat posodobila in razširila, začetek proizvodnje pa po besedah direktorja za posebne projekte Tomaža Zavirška načrtujejo še pred poletjem. Od nekdanjega delodajalca so že tudi prezaposlili 25 ljudi, do konca leta nameravajo glede na obseg naročil število zaposlenih povečati. „S tem prevzemom smo naredili prvi korak k preobrazbi iz živilskega v kulinarično podjetje. V živilskopredelovalni panogi želimo ustvarjati trende in nove standarde, v skladu s pričakovanji
in željami sodobnega potrošnika. PP Mamita bo zagotavljala gotove produkte, namenjene hotelom in restavracijam. Pri razvoju produktov sodelujemo s priznanim španskim kuharskim strokovnjakom in chefom Eduardom Salvadorjem, ki ima več kot 30 let izkušenj dela v restavracijah z Michelinovimi zvezdicami," so pojasnili v PP.
Za manjše obremenitve v hotelskih kuhinjah
Serija vnaprej pripravljenih jedi za restavracije in hotele pomeni tudi stroškovno in kadrovsko učinkovitost. Z nakupom pripravljenih kulinaričnih izdelkov, ki jih je treba samo pogreti ali začiniti, se bodo profesionalne kuhinje v hotelih in restavracijah lahko izognile vrsti stroškov in težav, tudi s pomanjkanjem kadra in težavami logistike, so prepričani v Perutnini Ptuj.
Tovarna PP Mamita v Murski
V PP računajo, da bi s svojimi pripravljenimi jedrni labko hotelskim in gostilniškim kuhinjam zagotovili 80 odstotkov surovin za njihovo gastronomsko ponudbo. Ptujčanom pri razvoju jedi pomaga španski kuharski strokovnjak Eduardo Salvador (na fotografiji).
Soboti obsega 4.000 m2 proizvodnih in skladiščnih površin, štiri pa-
kirne linije, visoko zmogljiv sistem za počasno kuhanje v vakuumu (sous-vide), termo pasterizacijo in najnovejši sistem za visokotlačno pasterizacijo. „Slednji je nov in edinstven v celotni regiji. Njegova glavna prednost je ta, da ohranjajo jedi daljši rok trajanja, enak okus in strukturo, kot če bi jih pravkar pripravili v restavraciji. Ponudba PP Mamita dejansko predstavlja celotno rešitev gotovih jedi," so poudarili v PP.
Generalni direktor podjetja En-ver Šišič je nakup nove tovarne v Murski Soboti pospremil z besedami: „Z velikim ponosom oznanjamo novo obdobje v razvoju Skupine PP. Naložba predstavlja ključni korak pri naši preobrazbi iz živilskega v kulinarično podjetje. Naš glavni cilj je, da čim prej preuredimo in nadgradimo obstoječo tovarno ter zaženemo proizvodnjo."
MZ
Foto: AZ
Foto: PP
petek • 10. marca 2023
Podravje
Štajerski	5
Cirkulane • Razočarani nad zavrnitvijo Doma upokojencev Ptuj
Katarinina vas za starejše ostaja na papirju
V Cirkulanah še niso povsem izgubili upanja glede izgradnje manjšega doma starostnikov v centru kraja oz. Kata-rinine vasi. Po tem, ko so tako kot v občini Podlehnik ostali brez pomoči Doma upokojencev Ptuj, iščejo drugi soci-alnovarstveni zavod oz. dom upokojencev v državni lasti, ki bi se lahko potegoval za državna sredstva, namenjena gradnji objekta. Za zdaj brez uspeha.
Foto: Arhiv občine
Idejna zasnova Katarinine vasi v centru občine Cirkulane
»Razočarana sem nad odločitvijo ptujskega doma, ki prav gotovo ne sledi evropski direktivi umeščanja manjših domov starostnikov v podeželske kraje. Naša vizija je bila, da bi pri celoviti oskrbi starejših sodelovala lokalna skupnost, vključevala pa bi pomoč na domu, dnevne aktivnosti, začasne namestitve, razvoz hrane po domovih, nujne prevoze...,«je povedala županja Antonija Žumbar in dodala, da bi občina pomagala pri izvedbi investicije, prav tako bi zadolžili osebo, ki bi bdela nad celotnim projektom.
V Domu upokojencev Ptuj je bilo največ pomislekov zaradi (ne)ren-tabilnosti enote in zagotavljanja zadostnega števila zaposlenih. Po besedah Žumbarjeve pa bi lahko nekaj kadra prihajalo v Cirkulane iz enote v Muretincih. Na ta račun bi že zmanjšali stroške poslovanja. Poleg tega bi tudi v Cirkulanah, tako kot v Podlehniku, predvideno višjo ceno bivanja v svojem manjšem domu subvencionirali iz proračuna. »Menim, da so lahko tudi take manjše enote ob pomoči lokalne skupnosti rentabilne. Je pa res, da v tem trenutku še ne vemo, kaj se bo dogajalo na trgu čez tri ali štiri leta, ko bi naš objekt predali v uporabo.«
Ptujski dom bi bil po mnenju Žumbarjeve najustreznejši partner, in sicer zaradi manjših stroškov oskrbe v primerjavi z drugimi, bolj oddaljenimi domovi. Predvsem na račun že obstoječih kadrov, ki bi jih lahko ustrezno prerazporedili. Delovna terapevtka se namreč lahko iz enote v Muretincih pripelje še do Cirkulan, iz Celja ali Ljubljane pa je to praktično nemogoče. Trenutno sicer poskušajo najti kateri drugi dom starostnikov v državni lasti, ki bi jim stopil korak naproti, vendar za zdaj pri tem še niso bili uspešni. Časa pa ni več veliko, saj je prijavo treba oddati do začetka aprila. »Obupali še nismo, zelo težko pa napovem, kakšna
bo usoda našega projekta. So pa lokalne skupnosti dolžne poskrbeti za starejše ravno tako kot za varstvo otrok.«
Ob tem je treba omeniti še, da je zemljišče, kjer nameravajo graditi Katarinino vas, po prostorskem planu namenjeno izključno gradnji objektov za oskrbo starejših.
Občinski zavod Belana
• • 9, 9
se ne more prijaviti na razpis
Občina je že pred dvema letoma za izgradnjo Katarinine vasi kupila zemljišče, za katero so plačali 110.000 evrov. Manjši dom starostnikov z 32 posteljami in lastno
kuhinjo bi tako umestili v bližini cerkve sv. Katarine in Parka dediščine. Idejna zasnova projekta je pripravljena, prav tako so že v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ker gre za naložbo v višini slabih štirih milijonov evrov, so računali na državna sredstva. Sprva so se nameravali na razpis prijaviti s svojim novoustanovljenim javnim zavodom Belana, ki so ga poleg turizma registrirali tudi za socialne in zdravstvene dejavnosti. Vendar so razpisni pogoji pristojnega ministrstva takšni, da lahko za nepovratna državna sredstva kandidira samo socialnovarstveni zavod v lasti države.
Estera Korošec
Ptuj • Prioritetna obnova stavbe Upravne enote
Že jeseni nova streha in fasada
O nujnosti vlaganj v stavbo V Slomškovi 10, v kateri deluje Upravna enota Ptuj, najbolj zgovorno priča stanje tega objekta. Konstantno padajoči deli fasade in strehe naj bi še letos postali preteklost.
Foto: CG
Očitno so tudi lastniki (Ministrstvo za javno upravo) spregledali, da ne gre čakati s prenovo stavbe.
Pred nekaj tedni smo Ministrstvo za javno upravo zaprosili za ča-sovnico predvidene obnove objekta V Slomškovi 10, ki je od lanskega leta v njihovi lasti in upravljanju. Takrat so povedali, da je prenova načrtovana v naslednjem letu, a so se po ogledu stanja na terenu in opozorilih vendarle odločili za nekoliko drugačen terminski plan. Zadnje informacije v zvezi z obnovo so bolj spodbudne, prioritetno bodo že letos uredili streho in fasado. »V preteklih dneh smo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Maribor uskladili pogoje in zahteve za izdelavo projektne naloge, sledi razpis za izbiro projektanta in nato še za izbiro izvajalca,« so potrdili na pristojnem ministrstvu.
Po predvideni časovnici bodo gradbena dela začeli jeseni, prvi del sanacije, ki je najnujnejši, naj bi bil zaključen še letos. »Ker je objekt spomeniško zaščiten, moramo pri obnovi slediti zahtevam Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki jih usklajujemo,« so še dodali.
Zgradba naj bi bila v celoti dokončno obnovljena do konca leta 2024. Na ministrstvu obljubljajo, da bodo z obnovo zagotovili reprezentativen objekt v mestnem središču in hkrati prijaznejše delovno okolje tako za zaposlene kot stranke Upravne enote.
Dženana Kmetec
Majšperk • Občina korak bližje gradnji doma upokojencev
Ptujski dom upokojencev proti, poljčanski za!
Občina Majšperk je korak ali dva pred Podlehnikom in Cirkulanami na poti gradnje manjšega doma upokojencev. Vodstvu občine je namreč uspelo prepričati Dom upokojencev dr. Jožeta Potrča Poljčane k prijavi projekta na razpis ministrstva, medtem ko je ptujski dom upokojencev občinama Cirkulane in Podlehnik sodelovanje zavrnil.
Gre za razpis socialnega ministrstva za gradnje manjših domov upokojencev, za katere je namenjeno 65 milijonov evrov, a se nanj lahko prijavijo le državni domovi upokojencev.
V Majšperku so sklenili, da idejo o gradnji Centra integrirane dolgo-
trajne oskrbe (CIDO) Majšperk s kapaciteto 48 postelj v vrednosti okrog 6 milijonov evrov predstavijo vodstvu Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane. »Dom upokojencev Ptuj odpira novo enoto v Žabjaku, ob tem so znane kadrovske težave, s katerimi se sooča. Tudi iz pogo-
vorov z župani, ki načrtujejo gradnjo manjših domov, je bilo mogoče razbrati, da se bolj nagibajo k ptujskemu zavodu, zato smo se odločili za pogovor s poljčanskim domom, ki nam je navsezadnje tudi lokacijsko blizu,« je odločitev pojasnil župan Sašo Kodrič. Maj-
Foto: Aleš Kolar
»Če bomo uspešni na razpisu ministrstva, bomo z občino sklenili ustrezno pogodbo o sofinanciranju,« je dejala dolgoletna direktorica Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane Iva Soršak. Glede manjših domov meni, da so s strokovnega vidika bolj naravnani na potrebe posameznika. Tudi Soršakova je izpostavila kadrovske izzive, predvsem zaradi bolniških odsotnosti, a v isti sapi zagotovila, da jih za zdaj še uspešno premagujejo.
Foto: Dom Poljčane
Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane skupaj z enoto v Slovenski Bistrici oz. z okrog 350 posteljami spada med večje domove za starejše v Sloveniji Tudi oni so pred dvema večjima investicijama, in sicer nadgradnjo doma v Slovenski Bistrici, s katero naj bi zagotovili dodatnih 80 postelj, in preureditvijo doma v Poljčanah. Za oba projekta jim je uspelo pridobiti državna sredstva, in sicer v skupni višini okrog 7,7 milijona evrov.
šperčanom je uspelo prepričati vodstvo poljčanskega doma in svet zavod, a Kodrič ostaja zmerni optimist, saj se zaveda kadrovskih težav, s katerimi se soočajo domovi, pa tudi omejenosti sredstev na razpisu. »Vseeno imam dober občutek glede našega projekta, žal pa mi je za ostale občine, ki jim dogovorov z domovi upokojencev ni uspelo skleniti.« Časa za iskanje partnerjev je namreč vse manj, saj v začetku aprila poteče rok za prijavo na razpis ministrstva.
Poljčanski dom je torej dal zeleno luč za sodelovanje, sedaj je
na plečih občine, da pripravi vso potrebno dokumentacijo in pridobi gradbeno dovoljenje. »Skupaj z domom načrtujemo izgradnjo dveh ločenih objektov s po 24 posteljami, kjer bo tudi oddelek demence, prostor za dnevno bivanje, začasno namestitev, medge-neracijsko središče. Želimo si, da bi nam v projekt uspelo umestiti tudi kuhinjo, ne le razdelilne, ki bi bila namenjena še zunanjim uporabnikom. To so ideje in želje, kajti borimo se, da ob trenutnih cenah na trgu ostanemo znotraj finančnih okvirov.« Občina sicer zaradi
razpisnih pogojev same gradnje ne more sofinancirati. »Ponujamo pa možnost sofinanciranja opreme.«
Dom naj bi bil zgrajen v roku treh let, nato bo sledil naslednji velik izziv, to je iskanje zaposlenih. »Zaradi trenutnega vsesplošnega pomanjkanja kadrov v socialno-varstvenih zavodih bo država morala nekaj narediti na tem področju. Kot občina pa bomo, glede na potrebe, razmišljali o npr. štipendiranju potrebnega kadra,« je sklenil župan.
Mojca Vtič
6 Štajerski
V središču
petek • 10. marca 2023
Spodnje Podravje • Po labirintu cen elektrike, kijih za svoje dejavnosti plačujejo komunalna podjetja
Cenovni balonček na borzah popustil, so se prodajalci
Občinski sveti v Spodnjem Podravju drug za drugim obravnavajo podražitve komunalnih storitev, od oskrbe s pitno vodo do kanalizacije in odpadkov. Med glavnimi razlogi za višanje cen so po besedah predstavnikov komunalnih podjetij višje cene elektrike ter višji stroški dela in storitev. Zaradi višanja cen je najbolj na udaru Komunalno podjetje (KP) Ptuj, ki komunalne dejavnosti izvaja za največ občin v regiji na zelo širokem območju. Nekatere občinske svete je zbodlo predvsem dejstvo o visokem, 50-odstotnem povišanju cen vodarine na ptujskem vodooskrbnem sistemu.
Vodstvo KP Ptuj poudarja, da z zdajšnjimi cenami stroškov dejavnosti ne zmorejo pokrivati in bi zaradi tega lahko zašli v likvidnostne težave. Že lani naj bi na vodovodu beležili visoko izgubo, po neuradnih informacijah bi ta lahko segala čez 200 tisočakov, a jo bodo zelo verjetno pokrili s presežkom na tržni dejavnosti, ki pa je prav tako denar davkoplačevalcev, saj KP Ptuj tržne dejavnosti več ali manj opravlja le za lokalne skupnosti.
Ptujska komunala letos za elektriko 2,7 milijona evrov
Od konca 2019 je ptujska komunala elektriko kupovala skupaj z Javnimi službami. V sporazumu, ki so ga sklenili za tri leta, je bila navedena cena 70 evrov za mega-vatno uro. Direktor KP Ptuj Janko Širec je povedal, da so elektriko po tej pogodbi kupovali le dve leti. Lani so šli v samostojno nabavo po ceni 154 evrov za megavatno uro. Za letos imajo z dobaviteljem, podjetjem HEP, sklenjeno pogodbo za dobrih 400 evrov za megavatno
Lani podražitve ustavile volitve
Pravilno bi bilo, da bi KP Ptuj elaborate z novimi cenami, če so se spremenili dejavniki (višja cena elektrike), pripravilo že lani. A jih niso zaradi volilnega leta. „Nesmiselno bi bilo iti pred volitvami z novimi cenami na občinske svete. Svetniki in župani, ki so imeli namen ponovno kandidirati, se s podražitvami ne bi strinjali je pojasnil direktor KP Širec in dodal, da sta bili jeseni ob tem še dve neznanki: vprašanje kapice na ceno elektrike in znesek dviga minimalne plače. Oboje se je izkristaliziralo šele na prelomu leta oziroma v začetku letošnjega leta.
V KP Ormož, ki ga vodi direktorica Pavla Majcen, so se odločili, da bodo črpališče in čistilni napravi opremili s sončnimi elektrarnami.
uro. Širec pravi, da je še sreča, da pogodbo sploh imajo. Na razpis za dobavitelja električne energije, ki so ga objavili lani poleti, niso prejeli niti ene ponudbe. Jeseni so razpis ponovili, prijavila sta se HEP in mariborska Energija plus. Čeprav je bil HEP za nekaj tisočakov dražji, ga je KP izbrala za dobavitelja. Ponudba Energije plus je namreč veljala le do konca novembra in ne do konca leta, kot je določal razpis. Pogodba med KP Ptuj in HEP je sklenjena za leto 2023, predvidena vrednost dobave električne energije znaša 2,7 milijona evrov (z DDV), cena za megavatno uro je dobrih 400 evrov.
Ptujčani z letno pogodbo, Ormožani in Bistričani se dogovarjajo sproti
Kar nekaj časa je tudi trajalo, da so si razjasnili, ali so upravičeni do kapice na nabavno ceno elektrike ali ne. Ko so dobili potrditev, so izdelali elaborate z novimi cenami za oskrbo s pitno vodo in kanalizacijo. Cene so oblikovali na predpostavki cene s kapico za pol leta (približno 200 evrov) in brez kapice za nasled-
Po koncu kovid epidemije in začetku vojne v Ukrajini se je Evropa še bolj obrnila podivjale in v spiralo podražitev ujele vse vrste blaga in storitev.
njega pol leta (približno 400 evrov).
Medtem ko je Širec podpisal pogodbo za celoletno dobavo elektrike, sta ga sosednji komunali, ormoška in bistriška, za obdobje od enega do treh mesecev. Temu modelu Širec ni naklonjen. „Po meni znanih informacijah so še vedno težave z dobavitelji elektrike, saj ponudb na razpise ne oddajajo. Prepričan sem, da je bila sklenitev celoletne pogodbe v danih okoliščinah najboljša možna rešitev."
Med borznimi in distribucijskimi cenami velike razlike
Pogodbo med KP in HEP je po besedah Širca mogoče tudi razve-zati. „Če bi se razmere na trgu z električno energijo bistveno spremenile, bomo pretehtali, kaj bi bilo ugodneje: ali pogodbo prekiniti in plačati pogodbeno kazen ali jo ohraniti do konca leta."
Ob tem je še omenil, da padec
Foto: MZ
Spodnje Podravje • Ravnatelji niso naklonjeni uvedbi brezplačnih kosil za vse učence
Brezplačna kosila za vse niso najbolj nujna stvar, ki jo
V Inštitutu 8. marec se zavzemajo za uvedbo brezplačnega šolskega kosila za vse osnovnošolce. Pri tem jih podpirajo tudi nekatere nevladne organizacije in sindikati. Tej ideji pa niso najbolj naklonjeni ravnatelji osnovnih šol, tudi zaradi kadrovskih, prostorskih in organizacijskih težav, ki bi jih ta sprememba lahko prinesla. Prav tako opozarjajo, daje prehrana za učence iz socialno ogroženih družin že subvencionirana oz. brezplačna, še vedno se veliko hrane zavrže, otroci pa so vse bolj izbirčni.
Na ptujski OŠ Mladika bi lahko brez težav tako skuhali kot postregli brezplačna kosila za vse učence. Lani so namreč pridobili novo kuhinjo in jedilnico. Ravnatelj Bogomir Širovnik pa se ob tem sprašuje, ali bi država lahko ob financiranju kosil zagotovila še sredstva za stroške dela. »Z naslova kosil trenutno zagotavljamo plače za tri kuharje, kar znese okoli 72.000 evrov na leto. In to samo za eno šolo! Ne znam si predstavljati, od kod bi država jemala denar,« je poudaril Širovnik in dodal, da je zadeva v tej fazi precej nepremišljena.
Po njegovem mnenju je trenutni sistem šolske prehrane dobro utečen in ne potrebuje drastičnih sprememb.
Cena kosila na OŠ Mladika znaša 2,80 evra, torej okoli 56 evrov na mesec, k temu je treba prišteti še nekaj manj kot 20 evrov mesečno za malico. V povprečju mora družina za šolsko prehrano na mesec odšteti okoli 80 evrov, za dva šoloobvezna otroka pa že skoraj 200 evrov.
Za socialno ogrožene je že poskrbljeno
Socialno ogrožene družine so upravičene do subvencije, ki je lahko tudi stoodstotna. Sistem subvencij torej že sedaj omogoča posameznikom z nizkimi dohodki v celoti brezplačno prehrano. »V zadnjem času opažamo, da je manj ostankov hrane. Verjetno je doma na razpolago manj sladkarij in druge nezdrave hrane. Že vrsto let opažamo tudi, da se do prehrane veliko bolj spoštljivo obnašajo tisti učenci, katerih starši šolska kosila v polni meri plačujejo, kot tisti, ki jih dobivajo brezplačno,« je še dodal Širovnik. S prvim aprilom bodo cene kosil na OŠ Mladika podražili za okoli 11 odstotkov, v drugih ptujskih šolah pa do konca šolskega leta cen ne bodo spreminjali.
Država naj raje plača zimske šole ali plavalne tečaje
OŠ Ljudski vrt Ptuj je ena izmed tistih šol, kjer nimajo ne prostor-
skih in ne tehničnih pogojev za zagotavljanje brezplačnih kosil za vse učence. Ravnateljica Tatjana Vaupotič Žemljic je zagotovila, da je za otroke iz socialno manj spodbudnih okolij poskrbljeno, ti imajo že sedaj na voljo brezplačno prehrano. Subvencionirano kosilo ima trenutno 179 učencev, kar je okoli 35 odstotkov. »Nisem najbolj prepričana, da so brezplačna kosila najbolj nujna stvar, ki jo učenci oz. njihovi starši potrebujejo. Država bi raje poskrbela za financiranje celotnega zneska zimske šole v naravi ali pa plavalnega tečaja, kar predstavlja za marsikoga velik finančni zalogaj,« je dejala Vau-potičeva in podobno kot Širovnik opozorila na težave s kadri.
Kje bodo našli dodatne kuharje?
»Kuharjev sploh ne dobimo več, zato bi bilo veliko bolj smiselno vlagati v višje plače zaposlenih.« Njihovo delo je vse bolj odgovorno zaradi velikega števila razno-raznih diet, pri čemer je treba res
Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika, poudarja, da bo država morala poskrbeti tudi za stroške dela.
Uvedba brezplačnih kosil prinaša številne spremembe
Izvedba in organizacija šolske prehrane sta za učence osnovnih šol urejeni v zakonu o šolski prehrani. Šola je dolžna vsem učencem zagotoviti malico, dodatno pa lahko (ali ne) tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico. V skladu z zakonom je že doslej kosilo subvencionirano ali popolnoma brezplačno za učence iz socialno šibkih družin.
Šolsko ministrstvo načeloma podpira predlog brezplačne prehrane za vse učence, se pa očitno tudi zaveda težav, ki so oz. bodo povezane s tem, zlasti s kadrovskega in prostorskega vidika, zato zagovarja postopno vpeljevanje sprememb: »Ob naštetem gre tudi za poseg v higienski režim z dietami ter v zahteve na področju javnega naročanja in zagotavljanja obveznih deležev lokalno, ekološko pridelanih živil,« so še dodali z ministrstva.
paziti, da kateri izmed otrok ne bi zaužil hrane, ki je ne sme.
Na OŠ Breg je h kosilu prijavljenih 200 učencev, od tega je polovica upravičenih do subvencije. Ravnatelj Milan Fakin težko presoja o upravičenosti uvedbe brezplačnih kosil za vse učence. Ob tem se sprašuje, ali bi res morali biti vsi, ne glede na socialni status, nujno upravičeni do tega. Če bi ta ideja dejansko zaživela, se bodo na šoli temu primerno prilagodili. V tem primeru bodo morali iskati dodatni kader, saj so že sedaj na robu svojih zmogljivosti. V zadnjem času sicer ne opažajo, da bi se povečevalo število staršev, ki ne bi zmogli plačevati šolske prehrane.
Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič, ni naklonjena uvedbi brezplačnih šolskih kosil. Prepričana je, da je v naših šolah dobro poskrbljeno za prehrano. Po njenem mnenju je to v tem trenutku v praksi popolnoma neizvedljivo: »Velikokrat se nam dogaja, da se starši niti ne potrudijo z odjavljanjem od malice ali kosila. V večji meri to velja za tiste, ki so upravičeni do subvencije. Tudi na tak način se kaže, kakšen odnos imajo ljudje do hrane, ki je ni treba plačati, hrana pa potem roma v smeti,« je povedala Ocvirkova.
Njihova jedilnica tudi ni dovolj velika, da bi v njej lahko naenkrat
Foto: CG
petek • 10. marca 2023
V središču
Štajerski	7
elektrike kartelno dogovarjali?
Foto: Pexels.com
na glavo. Cene energentov in elektrike so
cen na borzi na veleprodajne ali maloprodajne cene elektrike nima takojšnjega vpliva. Cene elektrike za prodajo končnim kupcem oblikujejo distributerji, odvisne so od tega, po kakšni ceni elektriko kupijo, kakšni so njihovi stroški poslovanja in kakšno maržo si pribijejo. „Ko smo dobili ponudbo sedanjega dobavitelja (500 evrov za višjo, 430 za enotno in 320 evrov za nižjo tarifo po megavatu), je bila cena elektrike na borzi 320 evrov," je pojasnil.
Ormožani si bodo pomagali s sončnimi elektrarnami
Medtem ko ima ptujska komunala pogodbo s fiksnimi cenami elektrike sklenjeno za celo letošnje leto, so se v KP Ormož odločili za sekcijski odkup, ko se o cenah z dobaviteljem dogovarjajo mesečno ali dvomesečno. Ormožani so lani ostali na suhem z elektriko dejansko v času največje rasti cen, to je bilo v septembru, ko se jim je iztekla pogodba z dobaviteljem. Cene v ponudbah, ki so jih zbirali, so bile astronomsko visoke, segale so blizu tisoč evrov za megavatno uro, kar je bilo absolutno nerealno, prenapihnjeno in nesprejemljivo. Vodstvo podjetja se je odločilo za mesečni odkup elektrike, s sklenitvijo dolgoročne pogodbe niso tvegali, saj si niti niso predstavljali, kako tako visok strošek vračunati v
Čeprav je med nekaterimi župani slišati očitke, zakaj je direktor KP Ptuj Janko Sirec sklenil celoletno pogodbo za elektriko po ceni 400 evrov za megavatno uro, je slednji prepričan, da je bila to ob vseh okoliščinah in neznankah najboljša možna rešitev.
cene za uporabnike. Tudi za letos imajo podpisan okvirni sporazum, dobavitelj je Energija plus, vrednost sporazuma je 615.000 evrov brez DDV. V sporazumu je tudi člen, s katerim dobavitelja sezna-
Strošek elektrike na vodovodu za milijon evrov višji
V dosedanjih elaboratih za oskrbo s pitno vodo (2019) je bil po pojasnilu direktorja KP Ptuj Janka Širca vključen strošek električne energije iz leta 2017 po ceni 50 evrov za MWh. Lani so ob istih cenah vode plačevali elektriko po 154 evrov za MWh. Za letos je s pogodbo dogovorjena cena dobrih 400 evrov. Leta 2018 je KP Ptuj za elektriko na dejavnosti vodovoda plačalo 315.000 evrov, letošnji predvideni strošek bo 1,3 milijona evrov.
otroci potrebujejo
Delo v šolskih kuhinjah že dolgo ni več stimulativno.
kosili vsi učenci, zato bi jih morali ustrezno razporejati. Ob tem je še poudarila, da v veliki večini drugih evropskih držav za šolsko malico poskrbijo učenci sami.
Z brezplačnim kosilom se bo odnos do hrane še poslabšal
Na OŠ Cirkulane-Zavrč se bojijo, da se bo odnos do hrane z uvedbo brezplačnih kosil še poslabšal. Učenci so namreč vse bolj izbirčni, kuharice pa včasih ne vedo več, kaj bi še vključile v jedilnike.
Po besedah ravnateljice Suzane Petek še vedno veliko hrane zavržejo, kar bi se z brezplačnim kosilom za vse najverjetneje še povečalo. Učence sicer na različne načine osveščajo na to temo, vendar so pri tem manj uspešni, kot bi si želeli. Prav zato Petkova ni naklonjena ideji, da bi bili vsi učenci upravičeni do brezplačne šolske prehrane. »Menim, da na naši šoli ni lačnih otrok. Družinam, ki ne zmorejo plačevati šolske prehrane, še dodatno pomagamo s pomočjo različnih dobrodelnih akcij.«
Tudi Rajko Jurgec, ravnatelj OŠ Majšperk, ne vidi potrebe po uvajanju brezplačnih kosil za vse osnovnošolce, saj je trenutni sistem zadovoljiv. Država pa po njegovem mnenju v zadostni meri pomaga s subvencijami. Z njim se strinja tudi Ivan Štrafela, ravnatelj OŠ Markovci: »Ne vem, ali je dodeljevanje subvencij vsem po vrsti najbolj pošteno do vseh, še posebej do tistih, ki težko shajajo iz meseca v mesec. Dejstvo je, da vsi starši ne potrebujejo pomoči in teh je kar velik delež.«
Estera Korošec
njajo o predvideni letošnji priključitvi treh sončnih elektrarn. Energija plus se je s pogodbo o prodaji elektrike ormoški komunali hkrati zavezala k temu, da bo odkupila viške, ki jih bodo sončne elektrarne proizvedle. Direktorica KP Ormož Pavla Majcen je dejala, da načrti o gradnji sončnih elektrarn ne gredo po zastavljeni časovnici, z ovirami se srečujejo pri pogojih, dovoljenjih in dokumentaciji.
Napihovanje balončka: kako cena s 40 zraste na 700 evrov
Direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek je povedal, da so lani elektriko plačevali po
»Kar se dogaja, jc katastrofa«
S temi besedami je podivjane cene električne energije komentiral direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek „Do lanskega leta je bil strošek zanjo okoli 110.000 evrov, torej povprečno za megavatno uro 55 evrov. Od 2021 naprej so cene samo rasle, od pet do dvanajstkratnika dotedanjih cen. Glede na to, da se na razpise prijavijo en ali največ dva ponudnika, je očitno trg med dobavitelji električne energije dogovorjen. Ogromno podjetij na razpisu ni dobilo niti ponudnika. Če imaš dva, si že lahko srečen, običajno je samo en. Na javnih naročilih je ponujena cena načeloma dvakratnik borzne. Trenutno je na nemški in madžarski borzi z elektriko cena za megavatno uro 150 evrov, podjetja dobivamo ponudbe za okoli 450 evrov. Včasih je bila razlika med borzno in ponujeno ceno 20 ali 30 evrov, danes je razlika tudi 200-odstotna,"je bil jasen Tramšek.
ceni 300 evrov za megavatno uro, potem po 500 in 700 evrov. „Za takšne zneske dolgoročne pogodbe ne moremo podpisati. Zdaj smo pod cenovno kapico, kljub temu določeno razliko v porabi glede na lansko primerljivo obdobje plačujemo po višji ceni. Če pogledamo letno poročilo jedrske elektrarne, je njihova prodajna cena elektrike od 35 do 40 evrov. Ta energija je bila za večletno obdobje različnim skladom prodana za ceno med 110 in 120 evri. Dandanes slovensko gospodarstvo to isto elektriko kupuje
za ceno med 300 in 700 evri za me-gavatno uro. Mi imamo trenutno trimesečno ceno 700 evrov. Kljub kapici 217 evrov za nas to pomeni štirikratni dvig cene elektrike glede na lanski januar. Elektriko smo kupili do konca marca. Sodelujemo v skupnem javnem naročilu za nabavo električne energije, ki ga vodi Skupnost občin Slovenije, v kateri je skupaj več kot 500 občin ter javnih podjetij in zavodov: „Cena za obdobje od aprila do konca leta bo znana nekje sredi marca."
Mojca Zemljarič
Promocijsko sporočilo
V Celje na novo sejemsko dogodivščino
Na Celjskem sejmu vam med 17. in 19. marcem predstavljamo 5 zanimivih sejmov, ki vas bodo navdušili, in kar je najbolje, da boste z eno vstopnico spoznali vse sejme - Festival kave Slovenija, Altermed & GreenVita, Dnevi lovstva in Dnevi ribištva ter ApiSlovenija in zraven še kupovali po sejemskih cenah.
Marčni sejmi vam bodo odgovorili na vsa vaša vprašanja, pa naj si gre za nakup prvovrstne kave za nov kavni aparat ali vprašanje, kako skuhati najboljšo kavo, ali za informacije, kam po dobro počutje, kako se lotiti vaših bolečin ali kje kupiti naravno kozmetiko in kam zaviti po dober tretma za podporo vašemu zdravju, pa tudi, kje in kako začeti s samooskrbo in kje kupiti prave sadike, semena ter kako za njih skrbeti, da boste končno imeli svoj lastni pridelek. A tukaj se zgodba marčnih sejmov še ne konča, saj bodo sejmi prinesli veliko novega - seznanili se boste z novimi butičnimi okusi gina in čokolade, izvedeli boste, kje najti najbolj prvovrsten med ali čebelarsko opremo, spoznali najboljše medene izdelke in se nato podali še do tekmovanja v kuhanju lovskega golaža in spoznali lovce, njihovo opremo, poslanstvo, ki ga širijo pri varovanju narave, pa kinologe in sokolarstvo, hkrati pa boste hoteli spoznati še njihove kolege ribiče.
Ko se boste sprehodili med razstavljavci, boste našli toliko navdiha zase, da boste spremenili svoj način življenja. Spoznali boste telesne aktivnosti, kristale in kamne, pripomočke za nego. Na strokovnih predstavitvah in predavanjih se boste seznanili z inovativnimi rešitvami ekološkega kmetovanja, s pomenom zdrave in naravno pridelane hrane ter izvedeli za novetrajnostne pristope k ravnanju z naravo, kar se boste naučili prenesti na svoje življenjske navade in na vaš odnos do družbe.
Začnite 17., 18. in 19. marca na Celjskem sejmu s petimi marčnimi sejmi (čebelarska dneva ApiSlovenija potekata 18. in 19. marca). Tako zanimivega in razgibanega sejemskega dogajanja resnično ne želite zamuditi.
POMEMBNO - cenejše karte so že na voljo na shop.ce-sejem.si.
Foto: MZ
Foto: CG
Foto: CG
8 Štajerski
Kmetijstvo
petek • 10. marca 2023
Podravje • Strpnost do kmetov in kmetovanja ali hrana iz laboratorijev
Gnojevka in smrad ponovno razburjata
Začetek sezone kmetijskih opravil tradicionalno naznani vonj po gnojevki. Vonj, kije spodbudil že številne zahteve po prepovedi razvoza gnojevke, dodatnih omejitvah... Toda brez gnojenja ni ustreznega pridelka, ob tem pa so kmetje že sedaj podvrženi časovnim, količinskim in drugim omejitvam.
Foto: Pixabay
Smrad je mogoče zmanjšati tudi z uporabo strojev za zmanjšanje izpustov (gibljive vlečene cevi, vlečene sani)
Inšpektorji ugotovili 27 nepravilnosti
Zakonskih omejitev glede smradu ni, so pa določena časovna obdobja, ko je gnojenje prepovedano, ter splošne omejitve. Gnojenje je tako prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, prekritih s snežno odejo, in na zamrznjenih tleh, na obvodnih pasovih ob potokih in rekah, gnojenje je tudi količinsko omejeno. Nad spoštovanjem predpisov bdi kmetijski inšpektorat, kije zaznal 27 nepravilnosti. Glavnina kršiteljev ni upoštevala časovne prepovedi polivanja gnojevke na kmetijskih zemljiščih. Za polivanje tekočih organskih gnojil v času prepovedi je določena globa za fizične osebe v znesku od 800 do 1.200 evrov, za nespoštovanje predpisov za vodovarstvena območja v povezavi z gnojenjem pa globa znaša od 200 do 1.200 evrov.
Dejstvo je, da ima gnoj vseh živali neprijeten vonj, zato se vrstijo pozivi k omejevanju uporabe. »Nesprejemljivo je, da lahko en ali dva kmeta brez prestanka terorizirata tisoče ljudi (cela naselja in mesta). Obstajajo območja, kjer ljudje skoraj nikoli ne morejo zračiti bivalnih prostorov, sušiti perila na prostem in podobno. Nikakor nisem 'mestno dete', ki bi mu bila delo na zemlji in pridelava hrane tuja, kljub temu pa se mi zdi to početje kmetov nesprejemljivo in ga je treba ustaviti,« je zapisal Matej Š. na portalu predlagam.vladi.si. Prepričan je, da bi morali kmetje gnoj kompostirati, glede živinskega urina pa naj poiščejo drugo ustrezno rešitev.
Smrad bi lahko zmanjšali, a to ni poceni ...
V Sloveniji nimamo nobenega predpisa, ki bi omogočal omejevanje oz. sankcioniranje smradu. V zvezi z gnojenjem z organskimi gnojili obstaja le dobra kmetijska praksa, ki omogoča zmanjšanje neprijetnih vonjav in posledično nejevolje pri podeželanih. Smrad pri gnojenju z živinskimi gnojili je mogoče zmanjšati že z upošteva-
'. "i '-..'t '
■ J}-
Smrad in tudi amonijak pri gnojenju z živinskimi gnojili pogosto moti bližnje prebivalce.
t - . - s
Foto: Pixabay
njem ugodnih vremenskih razmer. »Gnojimo ob bolj hladnem vremenu, zvečer ali ob rahlem dežju, če je to izvedljivo. Uporabimo posebne stroje za zmanjšanje izpustov (gibljive vlečene cevi, vlečene sani). Pri gnojenju z gnojevko lahko smrad zmanjšamo tudi z uporabo raznih pripravkov oz. preparatov. Ugotovljeno je bilo, da se je smrad pri njihovi uporabi zmanjšal do 68 %. Vonj, ki je nastajal, je bil manj agresiven, manj intenziven in je hitreje izginil,« je povedala Lidija Diklič iz celjskega kmetijskega zavoda. Nek pripravek danskega proizvajalca naj bi neprijeten vonj zmanjšal za
37 %. Toda pripravek je vse prej kot zastonj. Vreča 10 kg pripravka, ki zadošča za 500 m3 gnojevke (približno 40 glav odraslega goveda), stane 152 evrov.
»Kmet na podeželju postaja vse bolj moteč«
Načini za zmanjšanje smradu z razvozom gnojevke obstajajo. V prvi vrsti pa je potrebna strpnost, meni predsednik sindikata kmetov Anton Medved, ki opaža, da kmet na podeželju postaja čedalje bolj moteč za okolico. »Kmetje se prilagajajo, uporabljajo cisterne z nizkimi izpusti, menim, da bo v ne-
kaj letih to utečena praksa na vseh kmetijah. Seveda pa ljudi, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom, moti vse, čeprav kmetje na trajnosten način proizvajajo hrano za ljudi. Najverjetneje si nihče ne želi uvoza hrane iz tretjih držav ali hrane iz laboratorija, zato če bomo želeli zdravo hrano, bo potrebna strpnost.«
Osrednja težava živinskih gnojil je torej smrad, na drugi strani pa so na voljo umetna mineralna gnojila, ki smradu ne povzročajo, vendar pa je njihova proizvodnja daleč od naravne, cene pa so z energetsko draginjo poskočile v nebo.
Mojca Vtič
Slovenija, Podravje • Dostopnost kmetijske nafte ni povsod enaka
Kolone traktorjev na črpalkah v času sezone
Kmetijska nafta oz. davčno označeno gorivo, ki naj bi bilo enako primerno tako za ogrevanje kot za pogon kmetijskih strojev, je lani dvignila precej prahu med kmeti, predvsem zaradi dvomov v kakovost goriva. Prah se je polegel, pojavljajo pa se vprašanja glede dobavljivosti nafte ter o morebitnih špekulacijah rabe kmetijske nafte.
Označeno gorivo oz. kmetijsko nafto smejo kmetje uporabljati le za pogon kmetijske mehanizacije in ne drugih vozil, čeprav jih uporabljajo za kmetijstvo. Finančna uprava je v januarju in do sredine februarja opravila nadzor pri 116 kmetih in prvi podatki kažejo, da ukrepa, ki je bil namenjen kmetom, zavezanci ne zlorabljajo, saj na FURS niso zaznali porasta kršitev. Uslužbenci FURS so pri pregledih ugotovili le eno kršitev, pri običajni kontroli uporabe označenega goriva na cestah pa je delež kršiteljev znašal 5,2 %, kar je povsem primerljivo s preteklimi leti, ugotavljalo.
Prihranek 190 evrov na 1.000 litrov
Prav tako ne zaznavajo nepravilnosti pri rabi kmetijske nafte za ogrevanje oz. na FURS pravijo, da takšna špekulacija niti ne bi bila smiselna, saj da imata tako gorivo za kmetijstvo kot običajno kurilno olje enako drobnoprodajno ceno. Bolj preračunljive pa so lahko kmetije, ki so zavezanke za plačilo davka, te namreč prejmejo davek vrnjen. In nekateri so že namignili na možnost nakupa goriva za kmetijstvo tudi za ogrevanje. Konkre-
Foto: Pixabay
OMV in Petrol zagotavljata tudi dostavo kmetijske nafte na dom, a kmet odgovarja za pravilno skladiščenje oz. embalažo.
namenjeno le eno točilno mesto. »Črpalke se niso pripravile na oskrbo s kmetijsko nafto, v določeni meri razumljivo, ker je bila uredba sprejeta tik pred zdajci,« je ocenil predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. »Večje kmetije si lahko naročijo dostavo goriva na dom, težava je seveda za manjše kmetovalce. Ne znam si predstavljati vrst pred enim točilnim mestom za kmetijsko nafto v času sezone kmetijskih opravil.«
Mojca Vtič
Foto: Pixabay
MOL
»V podjetju MOL Slovenija ne izvajamo dobav goriv ali kurilnega olja na dom, prodajo v večjih količinah opravimo samo v sklopu našega veleprodajnega poslovanja. KOEL GK je v maloprodaji pri nas na voljo na devetih lokacijah MOL, in sicer na prodajnih mestih MOL Maribor Radvanje, Šmarje pri Jelšah, Senožeti, Miklavž na Dravskem polju, Šalovci, Hotiza, Lenart, Radlje ob Dravi in Laško.«
OMW
»Novo gorivo za kmetijstvo zagotavljamo na približno 40 odstotkih naše maloprodajne mreže v Sloveniji. Gorivo za kmetijstvo dostavljamo tudi na dom preko naših pooblaščenih pogodbenih partnerjev.«
Petrol
»Gorivo KOEL GK, kije namenjeno tako za kmetijsko mehanizacijo kot za ogrevanje, dostavljamo tudi na dom. Kupec je ob dostavi na dom odgovoren za ustrezno embalažo. Gorivo je na voljo na 200 od 318 Petrolovih prodajnih mestih v Sloveniji.«
tno, če kmet, ki je davčni zavezanec, kupi 1.000 litrov Petrolovega KOEL-GK, prihrani ob trenutno veljavnih cenah okrog 190 evrov, saj mu finančna uprava vrne davek na dodano vrednost, kmet pa pri nakupu ni količinsko omejen, kot je bil v preteklih letih. Če in v kakšni meri so kmetje, ki so davčni zavezanci, izrabljali to možnost, bo znano šele prihodnje leto. Podatke o porabi kmetijske nafte namreč na FURS od prodajalcev prejemajo enkrat letno, torej bodo znani šele prihodnje leto.
Strah pred gnečo v začetku sezone
»Bojimo se kolon na bencinskih servisih v času sezone kmetijskih del,« pa je slišati med kmeti. Kmetijska nafta namreč še zdaleč ni dostopna na vseh bencinskih servisih. Kmetje z Dravskega polja imajo na voljo manj kot deset črpalk na desni strani Drave, in sicer v Majšperku, na Prager-skem in Zgornji Polskavi (OMW), na Ptuju, v Hajdošah, Staršah, ob tem je običajno kmetijski nafti
Strah pred gnečo v začetku sezone
»Bojimo se kolon na bencinskih servisih v času sezone kmetijskih del,« pa je slišati med kmeti. Kmetijska nafta namreč še zdaleč ni dostopna na vseh bencinskih servisih. Kmetje z Dravskega polja imajo na voljo manj kot deset črpalk na desni strani Drave, in sicer v Majšperku, na Prager-skem in Zgornji Polskavi (OMW), na Ptuju, v Hajdošah, Staršah, ob tem je običajno kmetijski nafti
petek • 10. marca 2023
Podravje
Štajerski	9
Sveti Andraž • Pomagajmo malemu Žigu in zbirajmo plastične zamaške
»Grozno je poslušati, česa vsega tvoj otrok ne bo«
Triletni fantek Žiga iz Drbetincev zaradi cerebralne paralize ne more normalno hoditi in uporabljati desne rokice, zato potrebuje redne terapije. Na teden mu zavarovalnica krije samo dve, ostale tri plačata njegova starša. Ker so terapije velik strošek, ena stane od 30 do 40 evrov, kar na mesec znese od 360 do 480 evrov, so jima na pomoč priskočili dobri ljudje in za Žigove terapije začeli zbirati zamaške.
Triletni Žiga iz Drbetincev zaradi cerebralne paralize težko hodi, zato potrebuje redne terapije.
Akcija zbiranja se je začela pred približno mesecem dni, ko so se v vitomarškem vrtcu, ki ga obiskuje Žiga, povezali z Ignacem Habja-ničem, znanim ptujskim humani-tarcem, nato pa se je razširila po spletu in v medijih. »Niti v sanjah si nisem predstavljala takšnega odziva. Vse se je odvilo tako hitro, aktivirala se je širša lokalna skupnost, tudi ljudje od daleč, pri Rdečem križu so nam odprli račun, andra-ška županja je našla donatorja za terapije, pomagali so v Domnovi Palomi, prekmurski gasilci iz PGD Markovci in Dolenci za Žiga zbirajo tudi pločevinke, res neverjetno,« sta še vedno presenečena starša Iris Zorko in Domen Marajh, ki sta za vsako pomoč iskreno hvaležna.
Zapleti v sedmem mesecu nosečnosti
Pred tremi leti sta spoznala, kako se lahko življenje poigra s
teboj in kako lahko gre v nekem trenutku zaradi spleta okoliščin vse narobe. »Nosečnost je do sedmega meseca potekala normalno,« pripoveduje Iris, ki je postala mama, ko še ni dopolnila 20 let. »Takrat sem dobila bolečine v trebuhu in takoj posumila na slepič, saj se je točno to zgodilo znanki. Zaradi prevelikega trebuha ultrazvok ni ničesar pokazal, a so me kljub temu hospitalizirali, vendar ne zaradi slepiča, pač pa zaradi vnetja ledvic, in tako so me tudi zdravili, z antibiotiki, analgetiki ... Počutje se je slabšalo, srčni utrip je narasel na 150, tresla sem se, zato so me odpeljali na intenzivno nego, tam naredili CTG in ugotovili, da otrok že slabo diha, zato so odredili urgentni carski rez. Takrat so tudi videli, da je dejansko šlo za vnetje slepiča, ki se mi je do takrat že razlil, Žiga je bilo treba tudi predihavati. Kasneje je dobil še epileptični napad, a so ga us-
pešno zdravili, saj se do danes ni več ponovil. In upam, da se tudi ne bo več.«
Diagnoza po pol leta
Ker se je rodil v 31. tednu, je bil kar nekaj časa v inkubatorju, potem pa so naslednje mesece mirno živeli in skoraj pozabili na slabo izkušnjo ob otrokovem rojstvu. »Ko je bil star dobrega pol leta, pa sem opazila, da z njegovo desno rokico ni vse v redu, saj je ni uporabljal in z njo ni prijel nobene igračke. Peljala sva ga na magnetno resonanco, kjer so izvidi pokazali sence na levi strani možganov. Popoln šok, panika, kaj to sploh pomeni, se sprašuješ. Potem se je vse odvilo kot v nočni mori; zdravniki so nama govorili, česa vsega najin otrok ne bo zmogel v življenju in kaj vse ne bo postal, da bo obiskoval posebno šolo, skratka tam sediš, jočeš in poslušaš, kakšno črno prihodnost
GLASUJEM ZA KANDIDATA:
□	Marjan Skok
□	Ignac Habjanič
□	Zdenka Golub
Ime in priimek:.............................................................
Naslov:......................................................................................
Glasovnice sprejemamo vključno do 20. 3. 2023 na naslov:
Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«.

VoÜ* f^T M*
0Ž ito
Po kruhu la dan pozna.
napovedujejo tvojemu malemu bitju, in si seveda popolnoma sesut,« se spominja Iris.
Cerebralno paralizo so povzročili tisti trenutki med porodom, ko je bil brez kisika. »Sreča v nesreči je ta, da je Žiga mentalno povsem v redu, fizično pa ne. Mišice na obeh desnih udih mu namreč zateguje in vleče navznoter, nogica je že krajša, za raztegovanje so zato nujno potrebne terapije. Pozna se prav vsaka izpuščena terapija in nazadovanje je takoj očitno, kar se pokaže vsakič, ko je bolan.« Iz Soče je končno prispela opornica, zdaj čakajo še na ustrezne čevlje, za pet tednov pa bo na obe nogici do kolen dobil tudi mavec.
Bratec kot simbol upanja
Žiga je sicer zelo navihan fantič, ki z veseljem obiskuje vrtec. »Tam ima seveda spremljevalko. Izredno rad je v družbi drugih otrok, še bolj pa obožuje našo kmetijo, na kateri je polno živali, imamo tudi konje. Prav nič ga ne moti umazanija, nasprotno, prav uživa, ko je do ušes v njej,« se nasmeji mamica, ki kljub vsemu ugotavlja, da je mnogim še veliko težje. »Kaj vse vidiš, kakšne reveže, smo lahko še srečni, da je, kot je. Hvaležna sem tudi za to, da si z Domnom ves čas stojiva ob strani, saj vidim, da mnoge zveze ne zdržijo tako hudih preizkušenj.«
Te dni pa pri Zorko-Marajhovih ni živahno le zaradi zbiranja zama-škov, pač pa tudi zaradi novega družinskega člana. Žiga je namreč dobil bratca Reneja, ki je s svojim prihodom krepko na glavo postavil ustaljeni ritem, kot se to pač zgodi v vsaki družini, ko se poveča. Prinesel pa je tudi veliko sreče in upanja, da bo prihodnost za vso družino svetla.
Senka Dreu
Ptuj, Slovenija • Pismo za dostojno življenje
»Nihče ne sme 'izviseti'!«
Neodvisni sindikati Slovenije, ki imajo sedež na Ptuju, so se pod vodstvom Rastka Plohla v zadnjem času še posebej angažirali pri predlogu prenove zakona o minimalni plači. Pozvali so vse sindikate in politiko, da se pridružijo in omogočijo zaposlenim kakovostnejše življenje.
Foto: Črtomir Goznik
Rastko Plohi, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije: „Pismo za dostojno življenje! smo napisali, da bi ob že izvedenih ukrepih prispevali k izboljšanju materialnega stanja občanov, še posebej zaposlenih v gospodarstvu s podpovprečno plačo ali prejemki."
Pod prejšnjo vlado jim je uspelo, da se nabornikom za čas naborni-štva prizna delovna doba in izplača minimalna plača. Prav tako so dolgoletni zagovorniki prenosa dopolnilnega zavarovanja iz zavarovalnic nazaj v zdravstveno blagajno. Konec januarja pa so na najodgovornejše politike v državi naslovili Pismo za dostojno življenje.
„Pismo poziva tako oblast kot opozicijo ter druge pristojne družbene organizacije, da dokončno uredimo in dosežemo blaginjski prag, pod katerim nihče ne sme živeti. Asketizem je prostovoljna odločitev in ne 'prisila'. Tako mednarodni kot domači predpisi jasno govorijo o tem, kakšen je najmanjši standard posameznika, če je na minimalni plači, in kakšna je lahko najmanjša pokojnina za polno zavarovalno dobo 40 let. Ta pokojnina je ekonomska kategorija in mora biti v višini neto zneska minimalne plače v januarju 2023. Prag za socialno izključenost za leto 2021 je 771 evrov; če dodamo še lansko io-odsto-tno inflacijo, je stanje preživetja za eno osebo znano, to je 842 evrov. V Neodvisnih sindikatih Slovenije tudi predlagamo, da se I. tarifni razred v kolektivnih pogodbah dvigne na nivo minimalne plače. Nobena osnovna plača ne bi smela biti nižja, kvečjemu nekoliko višja, in tudi, da se plače, pokojnine in socialnovarstveni dodatki samodejno uskladijo z inflacijo, ko le-ta v letu preseže 5 odstotkov, in še enkrat ob koncu leta, če je ta višja. Predlagamo tudi, da se zniža dohodnina za prvi razred dohodninske lestvice s 16 na 8 odstotkov, DDV za osnovno prehrano ob nadzoru cen pa naj se zniža z 9,5 odstotka na 5 odstotkov. Zavzemamo se za pomoč gospodarstvu, kjer je to še potrebno, da se ohranijo delovna mesta. Ljudem pa je treba omogočiti tudi najem kreditov. Ob tem bi rad vse, ki so odgovorni za stanje v državi, tudi spomnil na Splošno deklaracijo človekovih pravic 1948 OZN, ki v 23. členu govori o tem, da kdor dela, ima pravico do pravičnega in ustreznega plačila, ki njemu in njegovi družini zagotavlja človeka dostojen obstoj in se po potrebi dopolni z drugimi ukrepi socialnega varstva," je temeljne točke vsebine Pisma za dostojno življenje, ki so tudi cilji Neodvisnih sindikatov Slovenije, povzel Rastko Plohl.
Gre za plače v podjetju, dvo- in tropartitno dogovarjanje ter zakonodajne spremembe in določena življenjska vprašanja celotne slovenske družbe. Lastna država je utemeljena oz. ima smisel le, če ja za vse poskrbljeno, da nihče ne izvisi. "Upamo, da bodo politika in ostali soodgovorni izvedli vse potrebno, da državo osmislimo, ne parolsko, temveč dejansko," so besede, ki jih je v teh dneh slišati ob Pismu za dostojno življenje pri vseh tistih, ki so ga že podprli. Podpora pa je začetek poti za reševanje teh življenjsko pomembnih zadev za številne prebivalce Slovenije, ki ta čas živijo pod pragom ali na pragu revščine.
V zadnjem času se tudi veliko govori in naj bi se tudi že delalo na tem, da bi se vsi prejemki, tudi pokojnine, izenačile. "Ideja je zanimiva, vendar menim, da je treba najprej urediti izenačitev pokojnin na polno zavarovalno dobo na nivo minimalne plače in druge, nižje, prilagoditi temu. Ko se bo to doseglo, pa se lahko razmišlja o tem, kako naprej," meni Rastko Plohl, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije.
MG
Foto: SD
10 Štajerski
Kultura
petek • 10. marca 2023
Knjigarnica
A SI LAHKO VSAJ ENKRAT TIHO
... Težko rečemo, da je v nasprotju s samo naravo pravljic. Ljudske pravljice so nastajale v nekem daljšem časovnem obdobju, pripovedovalci so jih prilagajali duhu časa in tedaj veljavnim vrednotam. Kaj potemtakem sploh je »izvirnik«? Kaj je bilo prvič zapisano? Kar je lokalno, ljudsko? Ali to, kar je bilo nazadnje napisano in nam je najbližje? Kar so nam pripovedovali v otroštvu? Kar najbolj poznamo iz filmov in risank? Zgodba o pepelki na primer obstaja v 1200 različicah, najdemo jo skoraj v vseh kulturah, vključno s slovenskim ljudskim izročilom. Poznamo celo moške različice pepelke. A kljub vsemu, za petletnika bo »prava« samo ena pravljica, tista, ki jo bo prvič slišal ali videl. Kako jo izbrati? ...
Stvari niso več preproste. Svoboda, ki jo imamo, nam prinaša tudi precej osebne odgovornosti in dela. Celo izbor pravljice je postal nadloga. Žal v življenju ni vrhovne avtoritete, ki bi nam povedala, kakšno je »pravilno« življenje, zato tudi ne moremo govoriti o »pravilni« pravljici. Naša odločitev za pravljico vpliva na to, kako želimo sodelovati v procesu odraščanja naših otrok ...
Dragi bralci, pravkar ste prebrali izbrani košček s strani 171 zgodbe, bolj eseja z naslovom Težave s Pepelko iz knjige izjemne avtorice in premišljevalke Ivane Djilas, ki je bila pred časom na tem mestu predstavljena z romanom Hiša (Cankarjeva založba, 2016), ta je bila od leta izida štirikrat ponatisnjena ter leta 2021 izdana še v digitalni obliki. Pred časom smo avtorico gostili knjižničarji na Ptuju, saj je bila Hiša na seznamu BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE.
Po pravici povedano, nekoliko sem oklevala z branjem te, druge knjige Ivane Djilas. Njen naslov je A si lahko vsaj enkrat tiho in rečeno je bilo, da je knjiga nastala na osnovi zapisov poklicne režiserke Ivane Djilas, ki jih je redno objavljala Mladina. Te sem vse prebrala in se navduševala nad pi-sateljičino neverjetno, skoraj presunljivo angažiranostjo ob bolečih temah našega družbenega vsakdana. Uživala sem v branju in ob tem občutila neko posebno hvaležnost avtorici, ki zna in zmore tako besedno hvalevredno postavljati ogledala družbi, da bi posamezniki lažje in bolje živeli in tudi svet razumeli. Toda ob misli, da je knjiga izšla v založbi Goga, kjer zagotovo ne bi kar tako in na mah zbrali in v knjigo dali člankov iz Mladine, sem posegla po njej. In takoj me je prešinila misel o moji starosti in slabšanju spomina. Kako sem si oddahnila, ko sem zasledila skrbno Bibliografijo na strani 263, kjer je pojasnjeno, da so pričujoča besedila nastajala desetletje in jih je približno polovica bila objavljena v Mladini, ostala pa v gledaliških listih ali na pogovorih ob predstavah. Za ilustracijo navajam iz bibliografskih podatkov: Močne ženske (gledališki list predstave Moj mož Rumene Bužarovske, SNG Drama Ljubljana, 8. 10. 2020). In tu je še nekaj naslovov esejev: Zgodovinsko nepomembni Djilasi, Ljubezenska zgodba, vaja v optimizmu ali zakaj imam rada svojo novo državo, Zgodba o neuspehu, Mlade mame, pri štiridesetih, Laži mi, Freestyle, Alfa samci iz 5. c, Zagovorništvo otroka s posebnimi potrebami ...
Ojej, kakšna bralska poslastica! Tudi zaradi odkritosrčnega, a tudi zvitega, s kančkom humorja zalitega sloga, ki v knjižni obliki še bolj pride do izraza. Da ne govorim o neki posebni javnoživljenjski razgledanosti ter režiserski, dramaturški spretnosti nizanja osebnih, družinskih izkušenj v zapisih, ki so hkrati »vseljudsko potrebni«, da ne rečem državotvorni in državoaktivni v smislu izboljšav družinskega vsakdanjika. Vseh esejev je 41, na strani 255 je Romansirani življenjepis, na strani 249 pa zapis z naslovom Letno poročilo v slikah, ki je pravzaprav besedilo ob razstavi družinskih portretov Petra Uhana v Cankarjevem domu (2. 2.-20. 3. 2022). Peter Uhan je umetniški fotograf, med drugim specialist za gledališko fotografijo, čigar posebne, živahne in povedne barvne kompozicije v fotografiji odlično dopolnjujejo avtoričine zapise.
Če bi o tej knjigi zapisovala v slogu kulinaričnega besednjaka, ki je tako priljubljen zadnje čase, bi uporabila naslednje izraze za A si lahko vsaj enkrat tiho: sveže, sočno, sončno, slastno, pravilno zorjeno, prijetno začinjeno s pridihom orientalskega, na pravem mestu dodan rdeči, črni in zeleni poper, skladno sladkokislo, lepo aranžirano, a brez pretiravanja in skladno postreženo! In polno zvezdic ter zelo primerna cena.
Knjiga A si lahko vsaj enkrat tiho je izdana s podporo javne agencije za knjigo RS in mestne občine Novo mesto ter DNŠ, urednica literarne zbirke je Jelka Ciglenečki.
Liljana Klemenčič
ß^ g j luano Dlllas
lahko vsaj enkrat tiho
Ormož • Visok jubilej: 130 let KD Simona Gregorčiča
Več kot 100 premier in nešteto gledalcev
Le kdo ne pozna iger na prostem, ki ob poletnih večerih v Veliko Nedeljo že leta privabljajo številne obiskovalce od povsod? Tamkajšnje Kulturno društvo Simon Gregorčič praznuje častitljiv jubilej -130 let delovanja.
Foto: Kaja Kristovič
Gledališčniki KD Simona Gregorčiča so v usek teh letih na oder postavili kar 122 premier. Najbolj so poznani po predstavah na prostem.
Pri Veliki Nedelji se ponašajo z zelo bogato in dolgoletno kulturno dejavnostjo. Korenine kulturnega društva segajo v leto 1893, ko je delovalo pod imenom Katoliško bralno društvo. Društvo danes šteje okoli 150 aktivnih članov, razdeljeno je na pet sekcij; to so odrasla in mladinska gledališka skupina, Ženska vokalna skupina Tisa, Ljudski godci in pevci ter tamburaška skupina Pika-Poka.
Najtrdnejši del je zagotovo gle-
dališka ali dramska sekcija, ki deluje že 95 let. V vseh teh letih so na oder postavili 122 premier, ki so bile zaigrane več kot tisočkrat! Prava posebnost so predstave na prostem, brez katerih si praktično poletja pri Veliki Nedelji več ne moremo predstavljati in so poznane daleč naokrog. V 26 letih so na poletni oder postavili 27 novih gledaliških predstav, ki so jih gledališčniki že 330-krat zaigrali na odru. Ogledalo si jih je kar 123.000 gledalcev.
Da se za prihodnost dramske sekcije v prihodnje ne gre bati, med drugim dokazuje tudi to, da so lani organizirali še samostojno sekcijo mladih, ki so ji nadeli ime mladinska gledališka skupina Mladi Gregorčič. Lani so se prvič predstavili z mladinsko igro Roža pod kamnom, letos so pripravili komedijo Pepelka in škrat.
Na sobotni prireditvi v počastitev visokega jubileja so s samostojno točko predstavili vseh pet sekcij.
Na domačem odru so tako prepevali, igrali na instrumente, odigrali krajše odlomke iz predstav ... Prav gotovo pa je bil eden izmed vrhuncev, ko je na oder stopila ena najbolj znanih ljubiteljskih gledaliških igralk Danica Cvetko. Zbrane pa je med drugimi nagovoril tudi predsednik društva, režiser in scenarist ter prav tako zelo priljubljen ljubiteljski igralec Anton Žumbar. Ob visoki obletnici so izdali še zbornik.
Monika Horvat
Ptuj • Na ogled barvne ekspresije Ludvika Pandurja
Pandurjeve umetnine navdušujejo
V začetku marca so v Galeriji Luna na Ptuju odprli razstavo slikarja Ludvika Pandurja. Umetniku so se poklonili številni umetniški sopotniki, poznavalci likovne scene in mnogi drugi, ki cenijo njegovo delo.
Pandur se je zahvalil za tako lep obisk, pa tudi zakoncema Ambrož in strokovni ekipi Galerije Luna. Tokrat se predstavlja z barvnimi ekspresijami, v katerih velikokrat prepoznamo človeško figuro ali njen obris, ki se spaja s pokrajino v ozadju. Na razstavi so predstavljeni le delčki iz njegovih ciklov, ki jih je ustvaril. Veliko jih je, med njimi so izstopajoči: Pariška jutra, Refleksije in refleksi, Metamor-foze in odsevi ter najmlajši cikel Prehajanja in premene, ki je nastal v zadnjih dveh letih. „Pandurjeva dela nas nagovarjajo ne glede na naše dojemanje današnjega sveta. Njegove slike nas nikoli ne pustijo prazne," je umetnika na odprtju razstave predstavila umetnostna zgodovinarka in kustosinja Doroteja Kotnik.
Ludvik Pandur izhaja iz slikarske družine, saj sta bila slikarja že nje-
gov oče, Lajči Pandur, in očetov stric. Slikarstvo je študiral na zagrebški akademiji, kjer se je izobraževal tudi njegov oče. Izpopolnjeval se je pri akademskem slikarju in profesorju Krstu Hegedušicu. Samostojno je razstavljal v Italiji, Špa-
niji, Nemčiji, Avstriji, ZDA, na Madžarskem, Slovaškem, Hrvaškem, Švici, Srbiji in Sloveniji. Leta 1989 mu je Svet Akademije za likovno umetnost in oblikovanje podelil priznanje pomembnih umetniških del. Leta 2018 je prejel Glazerjevo
nagrado za življenjsko delo.
Odprtje razstave Ludvika Pandurja, ki bo na ogled do prvega aprila, je z glasbo pospremila koncertna violinistka Monika Kamerlander iz Salzburga.
MG
Sveti Andraž • Kulturni dogodek ob dnevu žena
Poezija, glasba in tulipan
V počastitev 8. marca, mednarodnega dneva žena, so za svoje občanke nastopili andraški kulturniki.
Na prireditvi v organizaciji KUD Vitomarci so se predstavili člani recitatorske sekcije, ki so prebirali pesmi Neže Maurer in Toneta Pavčka, zapele pa članice Vokalne skupine Avis, ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci in Mateja Predikaka. Knjižničarka Ema Ilešič je pripravila nabor tem, povezanih z ženskami, o položaju ženske v današnji družbi in njeni (ne)ena-
kopravnosti pa je spregovorila še županja Darja Vudler Berlak.
Vsaka obiskovalka prireditve, tudi najmlajše, je v dar prejela tulipan, med publiko v nabito polni večnamenski dvorani v Vitomar-cih pa ni manjkalo niti pripadnikov moškega spola. Dnevu žena so ku-dovci posvetili tudi ponedeljkovo večerno branje.
SD
Foto: KUD Vitomarci
Na prireditvi v počastitev dneva žena ni manjkalo niti moških.
petek • 10. marca 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Podravje • Največji spletni kviz na svetu
Hajdinčani in Kidričani odlični
Osnovni šoli Hajdina in Kidričevo sta se odlično odrezali na največjem spletnem kvizu na svetu in v Sloveniji, na katerem je sodelovalo 194 osnovnih šol. Slovenski osnovnošolci in njihovi učitelji so s spletnim kvizom, ki se ga je udeležilo 15.225 ljudi, postavili nov Guinnessov svetovni rekord.
Foto: OŠ Hajdina
Utrinek s predaje vrednostnega bona na OS Hajdina. Sredstva iz donacije bo šola namenila za nakup tabličnih računalnikov.
Zmagovalka kviza je OŠ Kungo-ta, Hajdinčani so zasedli drugo in Kidričani tretje mesto. Organizatorja največjega spletnega kviza sta bila Al Slovenija in zavod Varni internet. Pri ocenjevanju so upoštevali delež pravilnih odgovorov, hitrost odgovarjanja in relativno udeležbo po posameznih šolah. Ai je med prve tri najbolje uvrščene šole razdelil nagrade v vrednosti 10.000 evrov; vrednostne bone bo moč porabiti za nakup računalniške opreme. Organizatorji so med sodelujočimi šolami izpostavili še OŠ Markovci, ki je zabeležila kar 72-odstotno udeležbo učencev, in OŠ Domžale, kjer je v absolutnem številu sodelovalo največ učencev.
Janja Vidovič, ki je na OŠ Hajdi-na vodila projekt, je pojasnila, da
so njihovi učenci tekmovali kar na treh lokacijah v šoli, ena ekipa učencev se jim je pridružila celo s Tartinijevega trga. Spremljali so jih učitelji mentorji, ki so jih na vsebine kviza pripravljali že od decembra. „ Že celo leto v okviru razširjenega programa učence osveščamo pri urah Digitalnih veščin, saj vemo, da se je praktično uporabi mobilnih naprav nemogoče izogniti, informacij-sko-komunikacijska oprema pa je danes skoraj nuja," je dodala Vidovičeva.
Na OŠ Hajdina so se zelo razveselili drugega mesta in nagrade v vrednosti 3.000 evrov. Ob predaji vrednostnega bona so priredili krajšo svečanost. Nekaj besed sta zbranim namenila župan Stanislav Glažar in ravnatelj Mitja
Vidovič, učiteljica Vidovičeva je predstavila pomen digitalnega opismenjevanja otrok. Učenka Lili Pacher je zapela pesem A million dream, na harmoniko pa sta zaigrala Žan Turnšek in Aljaž Ozmec.
Odlično so se na kvizu s tretjim mestom odrezali tudi Kidričani, ki so za nagrado prejeli vrednostni bon za dva tisočaka. „Za uspeh in denarno nagrado smo s skupnimi močmi zaslužni vsi sodelujoči. Učenci so se izkazali z vztrajnostjo in znanjem, učitelji v vlogi mentorjev, starši pa s podporo projektu," je na spletni strani OŠ Kidričevo navedla učiteljica računalništva Mojca Valenti, ki se je skupaj z drugimi mentorji in učenci nadvse razveselila lepega uspeha.
MZ
Majšperk • Srečanje tamburašev in mandolinistov
Najboljši so bili tamburaši iz Majšperka in Cirkulan
Štiri marčevske sobote bodo posvečene tamburašem in mandolinistom, ki se bodo na regijskih koncertih po Sloveniji potegovali za uvrstitev na državni festival, ki bo aprila v Rogaški Slatini. Kot prvi so se ljubitelji brenkal srečali v Majšperku, tako je že znano, da so se na državno srečanje uvrstili tamburaši iz Majšperka in Cirkulan.
Tamburaši iz Gorišnice so pripravili preplet zvokov tamburic nekoč in danes.
Foto: Mojca Vtič
Tambure, majhne in velike, z različnim številom strun, ritmični inštrumenti ter odlični vokali so zazveneli na regijskem srečanju v okviru 41. državnega festivala tamburašev in mandolinistov Slovenije. »Vsi orkestri in skupine so se zelo potrudili pri muziciranju, vsi so zelo lepo igrali. Razlike so bile pri umetniškem podajanju kompozicij, prepričljivosti in podajanju energije glasbe na poslušalca,« je vtis regijskega srečanja strnil Damir Zajec, strokovni spremljevalec. Zajec, ki je po izobrazbi fizik, a po srcu tamburaš, je oce-
nil, da je covidni premor pustil sled pri tamburaškem ustvarjanju kot tudi na ostalih področjih kulturne dejavnosti, po drugi strani pa spodbudil željo po delovanju, po skupnem druženju ter ustvarjanju. Poudaril je še, da je imelo letošnje regijsko srečanje tematski značaj, kar pomeni, da so morale biti skladbe tematsko povezane, kar je nekaterim skupinam bolj, drugim manj uspelo. S Tomažem Habetom, ki je z Zajcem strokovno spremljal nastope, je podelil dve srebrni, eno zlato plaketo ter dve zlati plaketi s pohvalo,
slednje tamburašem iz Cirkulan in Majšperka.
Na regijskem srečanju v Maj-šperku je nastopilo pet skupin. Tamburaši iz Cirkovc, ki so pripravili tematski koncert, v katerega so vključili glasbo iz filmskih platen, Majšperčani so stavili na pomlad, mandolinska skupina Amos je pripravila sklop pesmi -protistrup za stres, tamburaši iz Gorišnice so prepletli zvoke tam-buric nekoč in danes, Cirkulanča-ni pa so svoj koncert poimenovali slovensko-hrvaško tamburanje.
Mojca Vtič
Ptuj • Društvo upokojencev Grajena
Izleti in vesela druženja
Člani Društva upokojencev Grajena so se februarja sestali že na 44. občnem zboru. Z okrog 340 člani so največje društvo upokojencev v MO Ptuj. Tudi njihovi občni zbori so med najbolj obiskanimi, saj se jih ob tej priložnosti vedno zbere čez 200.
Foto: Janez Gajzer
Prejemniki priznanj za 10, 20 in 30 let članstva s predsednikom Vinkom Lozinškom in županjo MO Ptuj Nuško Gajšek.
Tako je bilo tudi na zadnjem občnem zboru v restavraciji Gastro, kjer jih je pozdravila tudi ptujska županja Nuška Gajšek. Članom so se zahvalili za zvestobo, za 10, 20 in 30 let članstva. 96 let bo letos dopolnil njihov najstarejši član Cvetko Doplihar, 100 let pa članica Katarina Kokol. Za presenečenje na občnem zboru pa so poskrbeli člani legendarnega narodno-za-bavnega ansambla Štirje kovači.
Navdušenje je bilo neizmerno.
Radi se družijo, obiskujejo zanimive kraje v Sloveniji in izven nje. Lani so uspešno izvedli 10 izletov, skoraj vsak mesec nekam potujejo, le januarja in avgusta so doma, kar pa ne pomeni, da se ne srečujejo. 1.100 se jih je v letu 2022 udeležilo izletov. V najboljših letih tudi 1.500.
Kot je povedal predsednik Vinko Lozinšek, problemov ne nas-
lavljajo, jesen življenja si želijo, kolikor se le da, olepšati. V teh dneh so se veselili na srečanju v sosednji Hrvaški, kjer so počastili tudi dan žena. Tudi letos bodo obiskali številne zanimive kraje. Sedež društva imajo v prostorih ČS Grajena, kjer imajo uradne ure vsak prvi torek v mesecu. Aktivni pa so tudi njihovi športniki, ribiči, strelci, tudi pikado radi igrajo.
MG
Pisana pomlad v Qcentru Ptuj
Promocijsko sporočilo
V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Ocentru v Puhovi, je v tem mesecu dogajanje pestro in privlačno, saj že vse diši po pomladi. Začetek tega tedna je zaznamovalo odprtje Pi-zzerije in špagetarije Ancona na novi lokaciji pred Ocentrom Ptuj. Njihova pestra ponudba okusnih dobrot poskrbi za prave kulinarične užitke, saj pri njih dobite več vrst pic iz krušne peči, raznovrstne jedi iz krušne peči, ocvrte jedi, okusne solate in sladice. Ponujajo tudi pice z veganskim sirom in smetano.
Pomladni dnevi kar kličejo po novi, udobni in modni obutvi. V prodajalni PittaRosso v Ocentru Ptuj so za vas pripravili posebno akcijo - ob nakupu dveh znižanih parov obutve prejmete dodatnih 20 % popusta. Prodajne police pri njih so že polne udobne in modne obutve, saj je vtrgovino prispela nova kolekcija športne obutve priznanih blagovnih znamk: Skechers, Puma, Champion, Adidas, Ducati, Sergio Tacchini in druge. Očarali vas bodo tudi novi modeli elegantnih salonarjev, sandalov in balerink, ki so nepogrešljivi za maturantke, za eleganten videz in udoben korak pa bodo poskrbeli tudi na valeti, birmi ali ob kakšni drugi priložnosti. Odlična izbira pa bodo tudi trendi sneakers,
ki se odlično podajo v kombinaciji s casual, pa tudi elegantnim stilom. Seveda pa niso pozabili na najmlajše - na policah prodajalne PittaRosso so namreč tudi modni pomladni modeli otroške obutve.
Ta mesec pa bo dogajanje v Ocentru Ptuj dodatno popestril še prav poseben dogodek. V soboto, 25. marca, bo na nakupovalnih ulicah največjega nakupovalnega središča na Ptuju potekala pomladna modna revija, ko boste od 17.30 dalje lahko občudovali pisana oblačila iz pomladnih kolekcij Ocentrovih prodajaln. Pridite in spoznajte modne smernice, ki bodo zaznamovaleto pomlad.
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 10. marca 2023
Ormoško • Policisti s slovensko-hrvaške meje na ceste v obmejnih občinah
Domačini tožijo nad nenehnimi policijskimi kontrolami
Po tem, ko so dvignili zapornice na mejnem prehodu in policiste iz mejnih kabin preusmerili pretežno v nadziranje prometa v obmejnih občinah, prebivalci na Ormoškem opozarjajo na številne policijske kontrole, kijih je mogoče srečati povsod in kadarkoli.
Po njihovih navedbah policisti tičijo na prikladnih, a varnostno nepomembnih mestih, recimo ob koncu naselij, skriti za kakšnim grmičevjem, ali lovijo voznike z lučmi ter brez usmiljenja pišejo kazni. »Videti je, da se je velika večina policistov, ki so bili pred tem zadolženi za varovanje državne oz. schengenske meje, preselila na ceste, kjer neprestano izvajajo kontrole prometa, z lučmi ustavljajo domačine ter s pospešenim tempom pišejo kazni. Zadnje čase
je tako bilo možno policijske kontrole zaslediti celo na parkiriščih vrtcev občine. Zanimivo pa je, da jih v Pavlovcih, kjer so zadnji dve leti neprestano opravljali radarske meritve in kontrole prometa, ni več. Srčno upam, da je sprememba hitrosti na omenjenem odseku le naključje, ker če je pred tem bil odsek nevaren, predvidevam, da je to še vedno,« je opozoril svetnik Matej Hebar, na katerega se je v zvezi z omenjeno problematiko obrnilo več občanov, ter nadalje-
val: »Verjetno veste, da ima občina že dolga leta sloves policijske občine. Število izrečenih kazni pa se je po podatkih, ki jih je v zadnjih letih obravnaval občinski svet, še krepko zvišalo. Trend nakazuje, da jih bo še več. Ker je napetosti in jeze med občani vedno več in ker glede na prejete informacije ne želim, da zadeva eskalira, županu predlagam, da z vodstvom PP Ormož nemudoma skliče sestanek ter skupaj z odgovornimi najde rešitev težav.«
PU Maribor: Na cestah preveč pijanih in prehitrih voznikov
Na PU Maribor so ob vprašanju pogoste prisotnosti policistov na ormoških cestah opozorili na prisotnost alkohola v prometu. »Na območju PP Ormož so letos obravnavali štiri prometne nesreče, v katerih so bili povzročitelji pod vplivom alkohola. Stopnja alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v letu 2023 znaša kar 25 %, v primerjalnem obdobju 2022je ta znašala 20 %, kar nakazuje na porast problematike. Ob tem poudarjamo, daje alkohol še vedno ključni sekundarni vzrok prometnih nesreč na območju PU Maribor, še posebej pri prometnih nesrečah z najhujšimi posledicami.«
V zvezi z vprašanji o obravnavi voznikov so odgovorili, da vozila v cestnem prometu policisti ustavljajo na predpisan način, v skladu z zakonodajo. Letos so pri nadzoru cestnega prometa ugotovili največ kršitev prekoračitev hitrosti vožnje, neuporabe varnostnih pasov in vožnje pod vplivom alkohola udeležencev v cestnem prometu.
Policiste je opaziti povsod in kadarkoli ...
Foto: arhivSvet24
Župan nima čarobne palčke ...
Župan Danijel Vrbnjak pogostih policijskih kontrol ni zanikal. Nasprotno. Dejal je, da so na to temo že imeli sestanke z vodstvom in da na to problematiko opozarjata tudi župana sosednjih občin. Pojasnili pa naj bi mu, da je direktiva Policije po tem, ko policisti nadzora na državni meji več ne opravljajo, njihova večja prisotnost in nadzor na območjih obmejnih občin. Ob tem je opozoril na izboljšanje prometne varnosti. »V letih 2019 in 2020 smo imeli v prometnih nesrečah tudi smrtne žrtve. Pri teh prometnih nesrečah je posebej pogost razlog alkohol, delno tudi hitrost. Lani pa se je komandir pohvalil, da ni bilo niti ene smrtne žrtve.« Obenem pa nadaljeval: »Seveda je tako pogosto prisotnost policistov težko
razumeti, zlasti z vidika, da imamo destinacijo, ki je povezana z vinogradništvom in vinskim turizmom. Obiskovalci, ki pridejo k nam, najprej vidijo, da je nenormalno veliko policistov. V zvezi s tem se oglašajo tudi ponudniki. Ampak, če mislite, da ima župan čarobno palčko in da lahko reče, naj polovico policistov preselijo v drugo občino, se motite. To je državna institucija, ki dobiva usmeritve od policijske uprave.«
V dveh mesecih napisali že več kot 470 kazni
V zvezi z očitki občanov smo se obrnili tudi na PU Maribor. Dejali so, da je namen policistov, ki so pred tem varovali državno mejo, predvsem odkrivanje in preprečevanje čezmejne kriminalitete, nedovoljenih migracij ter preverjanje zakonitosti bivanja tujcev na
ozemlju Slovenije. »Policisti tako delujejo na obmejnem območju, kjer so že predhodno delovali. Letos so policisti PP Ormož obravnavali 477 kršitev cestnoprometnih prekrškov, pri čemer so tujcem izrekli 151 glob. Ocenjujemo, da statistični podatki enote ne odstopajo bistveno od preostalih policijskih enot na našem območju. Prav tako policisti niso prejeli pritožbe turističnih ponudnikov v zvezi s tem,« so odgovorili.
Nedvomno je, da so policijske kontrole ob današnji »kulturi« voznikov izredno pomembne za varnost vseh udeležencev ter da pijan voznik enostavno ne sodi na cesto (!), povsem nekaj drugega pa je vprašanje, ali je zares treba kaznovati nekoga za par kilometrov več na števcu pred samo tablo konca naselja ali drugih varnostno manj pomembnih krajih
Monika Horvat
Foto: MH
Slovenija, Podravje • Ženske pogosteje žrtve nasilja kot moški
V službi najbolj »na udaru« natakarice
Kot ugotavljajo državni statistiki, nasilje v medosebnih odnosih v Sloveniji doživlja več žensk kot moških, pa vendar je tudi delež slednjih vse prej kot zanemarljiv.
Po podatkih, ki so jih zbrali za leto 2020, je eno od oblik nasilja, pa naj gre za fizično, kamor so prištete tudi grožnje, ali spolno, v partnerskem, družinskem ali službenem odnosu doživelo 22 odstotkov žensk in 16 odstotkov moških, starejših od 15 let, pri čemer je treba dodati, da se nasilje pri moških redkeje pojavlja in praviloma nima tako hudih posledic kot pri pripadnicah nasprotnega spola.
Nasilje partnerja je doživela kar tretjina žensk, ki je bila kdajkoli v intimnem razmerju. Sicer pa je 110.200 žensk, starih od 18 do 74 let, v anketi priznalo, da so od svojega 15. leta starosti doživele nasilje v družini. 15-odstotni delež družinskega fizičnega ali spolnega nasilja nad njimi je za dva odstotka višji od deleža tistih, ki doživljajo istovrstno partnersko nasilje. Zanimivo je, da petina meščank, zlasti Ljubljančanke in Mariborčanke, poroča o nasilju v družini, medtem
ko je ta delež nižji v manj naseljenih območjih, kjer v povprečju znaša 14 odstotkov.
Žal so zlorabe še vedno tudi del marsikaterega otroštva; žrtev nasilja svojih staršev je bila skoraj vsaka tretja ženska, nekaj manj kot 49.000 žensk pa je do svojega 15. leta doživelo eno izmed oblik spolnega nasilja. Povzročitelj je bil najpogosteje, v 73 odstotkih primerov, moški, ki so ga že prej poznale.
Dobra tretjina zaposlenih žensk je na svojem delovnem mestu že doživela spolno nadlegovanje; med njimi prevladujejo mlade ženske, stare od 18 do 29 let, ki delajo zlasti kot natakarice, kuharice in frizerke, pogosto pa so na »udaru« tudi računovodkinje in prodajalke. V omenjenih poklicih je bila spolno nadlegovana vsaka druga delavka, nadlegovalci pa običajno stranke in ne sodelavci oziroma šefi, kot se v družbi stereotipno domneva.
Svoje izkušnje z nasiljem žrtve
bodisi delijo s tistimi, ki jim zaupajo, kar jih stori več kot 60 odstotkov, bodisi o njih molčijo, v veliki večini
pa nasilja ne prijavijo ne policiji ne kakšni drugi inštituciji.
SD
Foto: arhiv Svet24
Sušca goste megle plohe poletne rede
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, nastajale bodo krajevne padavine, deloma plohe. Najnižje jutranje temperature bodo na severu od 1 do 6, drugod od 7 do 12, najvišje dnevne pa od 11 do 15 °C. OBETI
V soboto dopoldne bo večinoma oblačno, v notranjosti Slovenije bo občasno rahlo deževalo. Popoldne se bo delno razjasnilo.
Napoved za Podravje
SSE
Q
Nedelja 12.3.
Ponedeljek 13.3.
pretežno jasno
delno oblačno
Vir: ARSO
PERFORMANCE
66,32
Atletika
Odličen dosežek Andraža Rajherja
Stran 14
Namizni tenis
Ptuj do morda rešilne točke, Cirkovčani potrdili 1. mesto Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
tednik
Nogomet
Najodmevnejša prestopa Vršiča in Lovenjaka
Stran 15 Športnik leta v Ormožu
Najboljša Urška Kuharič in Blaž Orešnik
Stran 14
ÍPoíIuíajh nal na íuitounún ífibtu!
RADIOPTUJ
tea. afoietcc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radlo-tednlk.sl
Nogomet • Pokal Pivovarna Union
Kidričani napredovali, Videmčani pustili odličen vtis
Med tednom so bile odigrane tekme osmine finala Pokala Pivovarna Union, v tekmah na izpadanje si je mesto v četrtfinalu priborilo osem najuspešnejših ekip tega tekmovanja za sezono 2022/23. Del izločilnih dvobojev sta bila tudi naša tretjeligaša Videm in Zavrč ter drugoligaša Aluminij in Bistrica. Napredovanje si je zagotovila ekipa Aluminija.
Šumarji pa ne bodo edini dru-goligaši med osmerico, tam bosta tudi Primorje in Rogaška. Slednja je pripravila največje presenečenje tega kroga, saj je z golom Matica Marciusa ugnala prvoligaški Tabor. Za Sežance je to sploh prvi spomladanski poraz, doslej so na petih prvenstvenih tekmah enkrat zmagali in štirikrat remizirali.
Maribor (dva gola Vipotnika) in Olimpija (dva gola Nukiča) po pričakovanjih nista imela težav (razen Maribor v prvem polčasu ... ) proti drugoligašema in sta v Velenju in Lendavi vpisala zanesljivi zmagi.
Primorje eMundia -Zavrč 6:1 (4:0)
STRELCI: 1:0 Bončina (20.), 2:0 Bončina (23.), 3:0 Bončina (35.), 4:0 Čandič (37.), 5:0 Čandič (51.), 5:1 Pre-dikaka (84.), 6:1 Sagitov (88.).
PRIMORJE: Macan, Fogec, Pro-leta, Jimenez, Bončina (od 46. Sa-gitov), Zavnik (od 46. Sadikovič), Principe (od 46. Suljanovič), Badžim, Čandič (od 76. Messer), Žavbi, Jho-nattan (od 62. Nunič). Trener: Milan Andelkovič.
ZAVRČ: Maroh, Mihalič (od 74. Vo-čanec), Romih, Županič, Predikaka, Potočnik (od 89. Jambriško), Lazar
Nogomet • 2. SNL
Pokal Pivovarna Union, osmina finala, rezultati:
Primorje - Zavrč 6:1 (4:0)
Celje - Bosch Bračič Videm 3:0 (2:0)
Aluminij - Fužinar Vzajemci 4:2 (1:1)
Rudar Velenje - Maribor 0:4 (0:1)
Koper - Domžale 2:0 (0:0, 0:0) -po podaljških
CB24 Tabor Sežana - Rogaška 0:1 (0:0)
Nafta 1903 - Olimpija 1:3 (0:3)
Tekma Kety Emmi&Impol Bistrica - Bravo je bila odigrana v četrtek.
(od 74. Zanič), Šket, Bojnec, Koren (od 46. Kelc Vnuk), Draškovič. Trener: Gorazd Šket.
Zasedba Zavrča se je na pot v Ajdovščino podala brez najodmevnejše okrepitve Dareta Vršiča (poškodba), kar je zagotovo vplivalo na podobo na igrišču. Domača drugoli-gaška zasedba (v pisani zasedbi so del ekipe Španec, Brazilec, Francoz, Anglež ...) je bila od samega začetka izredno agresivna in podjetna, gostje so le redko sestavili nekaj uspešnih zaporednih podaj, še redkeje so „pogledali proti golu" domačega vratarja.
Junak Primorja je bil tokrat 20-le-tni Tomi Lun Bončina (sin nekdaj znanega glasbenika Janeza Bončina Benča), ki je v razmiku 15 minut dosegel kar tri zadetke, za piko na i pa je asistiral pri četrtem.
Z boljšo predstavo v drugem polčasu so ob koncu tekme do svojega gola prišli tudi Zavrčani, po lepi akciji in podaji s strani je v polno meril Gregor Predikaka.
Gorazd Šket, trener Zavrča: „Zma-ga domačinov je popolnoma zaslužena, predvsem v prvem polčasu so bili boljši v vseh segmentih igre. V drugem polčasu smo vzpostavili ravnotežje in bili tudi bolj nevarni za gol. V samo tekmo smo vstopili s preveč
spoštovanja do tekmecev. Ko smo spoznali, da lahko igramo z njimi, je bilo že prepozno. Ne glede na poraz vsaka takšna tekma igralcem prinese pozitivne izkušnje, če ne med samo igro, pa kasneje. Dobili smo uvid, kje še zaostajamo kot igralci in kot ekipa za moštvi iz višjega ranga tekmovanja. Sedaj nas čaka še veliko dela, da čim bolje pripravljeni dočakamo začetek spomladanskega dela sezone v 3. ligi."
Celje - Bosch Bračič Videm 3:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Popovič (5.), 2:0 Bizjak (30.), 3:0 Bizjak (92.).
CELJE: Rozman, Vukliševič (od 66. Nemanič), Zec, Karničnik, Mi-lič (od 46. Šporn), Vrbanec (od 72. Zabukovnik), Kouter (od 46. Bobi-čanec), Popovič, Matko, Bajde (od 66. Kargbo), Bizjak. Trener: Roman Pilipčuk.
VIDEM: Klasinc, Mesarič, Zdovc, Kelc (od 61. D. Vidovič), Čuš (od 55. Ž. Vidovič), Ž. Plajnšek (od 80. A. Plaj-nšek), A. Rogina, S. Rogina, Krajnc, Šegula (od 61. Tement), Kurež (od 80. Šeliga). Trener: Luka Gajšek.
Nogometaši Vidma so se v knežje mesto odpravili s stotnijo svojih navijačev, ki so bili celotno tekmo 12. igralec svoje ekipe. Domači strateg, ki po zadnjih dveh prvenstvenih tekmah ni bil zadovoljen s predstavo svoje ekipe (poraza proti Mariboru in Gorici), je pokalni obračun vzel z vso resnostjo in je v prvo postavo uvrstil domala vse najboljše igralce, le Obra-dovič in Ikwuemesi sta dobila nekaj odmora, Bobičanec pa je bil na klopi.
Z odlično akcijo Vrbanca, Koutra in Popoviča je domači prvoligaš po-vedel v 5. minuti in si s tem močno olajšal pot do napredovanja. Zgodnje vodstvo je Celjanom v nadaljevanju dajalo potrebno mirnost, kljub številnim poskusom, da bi to pred-
Fridl končal epizodo pri Bistrici
Nogometaši Aluminija in Bistrice so med tednom odigrali tekme osmine finala slovenskega pokala, konec tedna pa jih že čakata nova prvenstvena izziva.
„Proti okrepljenim Grosupljem bo treba pokazati več ideje v igri in si več upati. Vsi so zelo motivirani proti nam, saj lovimo prvo mesto, a temu primerno se moramo sami postaviti na igrišču," je bila kratka napoved trenerja Aluminija Roberta Pevnika pred sobotnim gostovanjem pri zasedbi Brinje Grosuplje, ki je v uvodnem spomladanskem krogu v gos-teh ugnala vodilno Rogaško.
„Edini cilj sobotne tekme je seveda zmaga, v Kidričevo se želimo vrniti s tremi točkami. Sam sem zadovo-
Ijen s svojo formo, tudi dva dosežena gola na dveh tekmah to potrjujeta. Jeseni mi v napadu ni steklo, ni mi uspelo zadeti, sedaj upam, da se mi je odprlo in bo šlo tako naprej," je dodal bočni igralec Gašper Jovan.
Med tednom pa je bilo veliko bolj pestro v Slovenski Bistrici, kjer so se v zares nenavadnem trenutku - po zgolj eni odigrani tekmi spomladan-
2. SNL, 20. krog: Brinje Grosuplje - Aluminij (v soboto ob 15.00), Kety Emmi&Impol Bistrica -Krka (v nedeljo ob 15.00).
	m
!	
Foto: Sandi Kelc
Nogometaši Vidma (v zelenih dresih) so se prvoligaški zasedbi Celja konkretno postavili po robu in na stadionu Z'dežele pustili odličen vtis.
nost kar najhitreje povečali, pa jim to ni uspevalo tako zlahka. Gostje so po uvodnem šoku odlično odreagi-rali, strnili so vrste in z mirno igro in številnimi samozavestnimi podajami ter posredovanji vratarja Klasinca reševali situacije pred svojim golom. V 30. minuti so vendarle klonili, z nekaj sreče je žoga prišla do Lovra Bizjaka, ki je lepo zadel v polno. Rezultat 2:0 je na semaforju vztrajal vse do 92. minute, šele takrat je Bizjak s svojim drugim golom na tekmi postavil končni izid.
Videmčani so proti eni najboljših slovenskih ekip pustili odličen vtis, s številnimi atraktivnimi preigravanji so spravljali na noge svoje navijače ter se na koncu več kot dostojno poslovili od pokalnega tekmovanja. V spominu jim bo ostalo tudi po izločitvi Rolteka iz Doba (2. liga).
Zanimivost: v obeh ekipah je igralo kar nekaj nekdanjih igralcev Aluminija (Rozman, Vrbanec in Bizjak pri domači, A. Rogina, Kurež, S. Rogina pri gostujoči).
Luka Gajšek, trener Vidma: „To je bila tekma, na katero smo nestrpno čakali; za nekatere naše igralce je to bila njihova največja tekma doslej. Zadovoljen sem s prikazanim, pohvalil bi igralce, ki so izpolnili vse, kar
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija (na fotografiji Gašper Jovan) so v drugoliga-škem dvoboju izločili goste iz Raven.
Foto: Črtomir Goznik
Franci Fridl je Bistričane vodil na 19 tekmah, njegov izkupiček je 5 zmag, 6 remijev in 8 porazov.
skega dela sezone - zgodili premiki na trenerski klopi. Franci Fridl je tako postal bivši trener bistriškega kolektiva, z njim pa se je poslovil tudi njegov pomočnik Jura Arsič, ki se je ekipi priključil v premoru.
Določena trenja na relaciji predsednik Vito Martinčič-trener Franci Fridl so bila zaznana že jeseni, a so jih takrat znotraj kluba zatrli. Očitno je bilo to storjeno s figo v žepu, tako da so znova izbruhnila po zgolj eni spomladanski tekmi.
Bistričani so nemudoma našli zamenjavo, na trenersko klop so posedli Gorana Stankoviča. Ta je bil nazadnje trener Ilirije, pred tem pa je bil najdlje aktiven pri Olimpiji, kjer je vodil mladinsko in tudi člansko vrsto. Trener je bil tudi že v Brinju Grosupljem in sežanskem Taboru.
Med tednom je Bistrico že vodil na pokalni tekmi, v nedeljo bo krst doživel še na prvenstveni.
JM
smo se dogovorili in se hrabro zo-perstavili močni ekipi Celja. Gole smo dobili predvsem zaradi rahle nezbranosti, kar pa je bilo razumljivo glede na pritisk, ki so ga vršili domačini.
Zdaj moramo to miselnost in pristop prenesti v prvenstvo, kjer že v soboto igramo derbi s Podvin-ci. Moje mnenje je, da smo dobro predstavili NK Videm in tudi MNZ Ptuj, o čemer pričajo tudi pohvale vodilnih. Vse pohvale veljajo tudi vodstvu kluba in navijačem, ki so nas bodrili na tekmi."
Aluminij - Fužinar Vzajemci 4:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Cener (7.), 1:1 Marin-šek (43., z 11 m), 1:2 Csongor (50.), 2:2 Jovan (53.), 3:2 Brest (72.), 4:2 Šturm (87.).
ALUMINIJ: Pavli, Martič, Koblar, Borovnik (od 58. Schaubach), Jovan, Munič (od 58. Brest), Grajfoner (od 46. Frešer), Gorenak (od 83. Baske-ra), Marinšek, Šturm, Skiba (od 66. Čavara) Trener: Robert Pevnik.
V edinem povsem drugoligaškem paru osmine finala sta se med seboj udarila Aluminij in Fužinar. V prvenstvu je bil Aluminij v gosteh boljši z rezultatom 0:1 (Marinšek), tudi tokrat so slavili rdeče-beli.
„Edini cilj je bil zmaga in to smo dosegli. Odlično smo odprli tekmo in imeli priložnosti za vodstvo, a je našo prvo nepozornost tekmec kaznoval. V nadaljevanju smo imeli posest, igrali smo kombinatoren in hiter nogomet, nagrada je bila izenačenje. Fužinar je pokazal, da ni slučajno pred dnevi ugnal Rogaške in je povedel še drugič. Tudi ob tem zaostanku smo dobro reagirali, odigrali smo s karakterjem in samozavestno. Veseli me, da smo v dveh tekmah spomladi zabili šest golov, skrbi pa me, da jih preveč prejemamo," je dejal trener Aluminija Robert Pevnik.
„V določenih delih tekme smo bili premalo agresivni in preveč panični, zato smo bili dvakrat v zaostanku. Kljub temu da nismo bili najboljši, pa imamo v ekipi toliko kakovosti, da nam je uspelo zmagati. Ob zaostankih nismo obupali, znali smo se dvigniti, kar nas je krasilo tudi v jesenskem delu sezone," je dodal strelec drugega zadetka za Aluminij GašperJovan.
Dokončen preobrat sta šumar-jem prinesla Marko Brest in Danijel Šturm, prvi je lepo zadel iz razdalje, drugi pa je učinkovito zaključil lepo akcijo, ki je trajala od svoje polovice do tekmečevega gola.
Jože Mohorič
14 Štajerski
Šport
petek • 10. marca 2023
Atletika • Tekmovanje v metih
Sijajen dosežek Andraža Rajherja
COMPETITOR / ATTEMPT
Zimsko metalsko prvenstvo Hrvaške je v Zagreb privabilo tudi predstavnika Atletskega kluba Ptuj Veroniko Domjan in Andraža Rajherja. Oba varovanca trenerja Go-razda Rajherja sta s tekmovanjem v hrvaški prestolnici zaključila zimski del sezone.
Tako Domjanova kot Rajher sta v zadnjem obdobju trdo in načrtno delala, kar se zaradi specifičnega hladnega vremena pri Veroniki žal ni prav poznalo na rezultatu v metu diska, medtem ko je Andraž na tekmovanju v Zagrebu z odličnim rezultatom potrdil dobro pripravljenost. Nedvomno je dobro pripravljena tudi Domjanova, ki se trenutno izredno posveča treniranju, prav kontinuirani treningi pa se bodo nedvomno kmalu poznali tudi pri njenih rezultatih.
Domjanova je imela tokrat v Zagrebu dva veljavna poizkusa, ki sta bila dolga 48,80 in v 51,48 metra. Najdaljši met ji je uspel v zadnji, šesti seriji in je najboljši v njeni letošnji zimski sezoni.
Najboljši rezultat Andraža Rajher-ja na tekmovanju v Zagrebu je meril 66,32 metra, medtem ko je imel še dva veljavna poizkusa, ki sta bila dolga 61,40 in 64,87 metra. Mladi nadarjeni član AK Ptuj je tokrat metal šestkilogramsko kladivo, ki ga je zalučal do svojega novega osebnega rekorda. Gre za odličen rezultat, saj je z znamko 66,32 metra le za 70 centimetrov zaostal za normo za nastop na starejšem mladinskem evropskem prvenstvu v atletiki, ki bo poleti v Izraelu.
David Breznik
PERFORMANCE
66,32
-y polantk
Boks • Slovenska liga
V ringu pet ptujskih boksarjev
Boksarska zveza Slovenije je v koledar slovenske lige za sezono 2023 uvrstila osem krogov tekmovanja, prvi je bil minulo soboto v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja v Mariboru. V ligaškem tekmovanju so boksarji in boksarke razporejeni glede na starost, kar pomeni, da nastopajo schoolboysi (osnovnošolci), kadeti / kadetinje, mladinci / mladinke in člani / članice. V prvem krogu so po opravljenem žrebu izvedli skupno 30 dvobojev, v petih so nastopili predstavniki treh ptujskih boksarskih klubov (BK Ring Ptuj, BK Dejan Zavec Boxing in BK Ptuj).
Hribovšek izgubil proti izkušenejšemu nasprotniku
BK Dejan Zavec Boxing je v Mariboru zastopal Miha Hribovšek, ki ga je spremljal njegov trener Tomi Lorenčič. Skupaj sta se v zadnjem obdobju intenzivno pripravljala na
dvoboj, šlo je za članski dvoboj v kategoriji do 86 kg. Hribovšku je v njegovem devetem dvoboju stal nasproti Dejan Leburič (BK Knockout Ljubljana), ki je v karieri zabeležil že več kot 50 dvobojev. Ne glede na izkušnje je ptujski boksar dobro začel dvoboj in se je v prvi rundi, v kateri je bil absolutno boljši nasprotnik, držal taktičnega načrta. V začetku druge runde je nekoliko skrenil iz začrtane taktične linije in je prepustil pobudo tekmecu, kar je izkušenejši boksar znal izkoristiti. Po izenačenem dvoboju, v katerem so odločale malenkosti, so sodniki zmago dosodili Leburiču.
Dobre predstave ringovcev premalo za zmago
Trener BK Ring Ptuj Ivan Pučko ml. je za 1. krog prijavil kar 12 tekmovalcev, a so v ring stopili le Florijan Brojaj, Tine Jakomini in Jan Lenart.
Brojaj je boksal z Davidom Crbi-čem iz BK Knockout Ljubljana. Zelo nadarjeni ptujski boksar se je zelo dobro boril, vendar je že v prvi rundi začel krvaveti iz nosu, kar ga je vidno oviralo med dvobojem. Po zelo izenačeni predstavi je na koncu izgubil.
Tine Jakomini je boksal z Leonom Drstvenškom (BK Shony). To je bila za »ringovca« prva borba v ligi. Tine je pogumno tekmoval, čeprav je bil njegov tekmec kar dve kategoriji težji od njega. Kljub porazu je pokazal izredno vzdržljivost.
Jan Lenart je boksal z Valdonom Bytyqijem (BK Intercom Celje). Šlo je že za tretji dvoboj med omenjenima boksarjema, ki ga je tokrat po zelo tesni odločitvi za las dobil Valdon.
O nastopu svojih varovancev je trener Ivan Pučko ml. povedal: „Po-nosen sem na naše boksarje, ki so se dobro odrezali. Za naslednje kolo, ki bo v Domžalah, upamo na več izžrebanih dvobojev, v katerih bodo naši mladi boksarji in boksarke lahko pridobivali izkušnje v ringu."
Športnik leta občine Ormož 2022
Kuharičeva in Orešnik športnika leta 2022
V organizaciji Občine Ormož in Javnega zavoda za turizem kulturo in šport Ormož je v ormoškem domu kulture potekala prireditev Športnik leta 2022, na kateri so podelili priznanja najboljšim športnikom minulega leta. Skupno je bilo podeljenih 43 nagrad.
Najboljša športnika Občine Ormož sta postala strelka Urška Kuharic (SD Kovinar Ormož) in atlet Blaž Orešnik (AK Ormož). Najboljši ekipi sta postali članska ekipa Strelskega društva Kovinar Ormož v ženski in članska ekipa Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož v moški konkurenci. Priznanje za življenjsko delo je prejel Andrej Pučko »Draš«.
Najuspešnejša šola je OŠ Ormož, med športniki invalidi je priznanje prejela atletinja Vanja Zelenik. Priznanje za perspektivne športnike je šlo v roke rokometašev Blaža Majhna, Tita Grabovca, Luka Potoč-njaka, Kevina Meška in Jana Žurana, malonogometaša Nika Kosca ter strelcev Eve Petek, Olivie Vočanec, Roka Škorjanca, Nina Benjamina Kovačeca, Jaka Horvata in Timote-
ja Boja. Med veteranskimi športniki sta priznanje prejela strelka Vesna Mele in atlet Primož Meško, zaslužni športni delavci so Matija Kolarič, Boris Polak, Davorin Kovačec in Valter Vindiš. Med trenerji so bili nagrajeni Saša Prapotnik, Uroš Krstič in Stiven Vočanec.
Za 40-letnico delovanja kluba sta priznanji prejela Strelsko dru-
Priznanje za življenjsko delo je prejel Andrej Pucko »Draš«.
Blaž Orešnik je prejel priznanje za najboljšega športnika občine Ormož za leto 2022.
štvo Tovarne sladkorja Ormož in Klub borilnih veščin Ormož. Priznanje za posebne športne dosežke so prejeli Damjan Rajh, članska ekipa Rokometnega kluba Velika Nedelja, Atletski klub Ormož in rokometna ekipa dijakinj Gimnazije Ormož. Priznanje za nastop v državni reprezentanci v ekipnih športih je prejel malonogometaš Adrijan Trstenjak in rokometaši Jure Lukman, Denis Škrinjar, Blaž
Namizni tenis • Državne lige
Ptuj do morda rešilne točke, Cirkovčani potrdili 1. mesto
Foto: Gorazd Rajher
Andraž Rajher ob znamki novega osebnega rekorda v metu kladiva
Foto: osebni arhiv
13-letni Enej Anžel (BK Ptuj) in njegov trener Leon Lovrec
Prva zmaga zaAnžela
Za BK Ptuj je nastopil Enej Anžel, ki je boksal pod vodstvom trenerjev Leona Lovreca in Andreje Hudin. To je bila za 13-letnika druga borba, dosegel pa je prvo zmago (tekmec je bil Blendon Buzhala iz Buli boxing). Enej je bil skozi vse runde boljši nasprotnik in je zmagal s tehničnim knockoutom v tretji rundi.
D avid Breznik
Dekleta NTK Cirkovce so bila v tem krogu prosta, zato pa so bili aktivni fantje iz NTK Ptuj v 2. in in NTK Cirkovce v 3. ligi.
2. SNTL (m)
Ilirija - Ptuj 6:3 Logatec - Ptuj 5:5
Petrovčič - Drčic 0:3, Podobnik -Selišek 3:0, Novak Zakeršnik - Krušič 1:3, Podobnik - Drčic 3:0, Petrovčič
-	Krušič 1:3, Novak Zakeršnik - Selišek 3:1, Podobnik/Novak Zakeršnik
-	Krušič/Drčic 1:3, Podobnik - Krušič 3:0, Novak Zakeršnik - Drčic 3:2, Pe-trovčič - Selišek 2:3.
Moštvo Ptuja je v tem krogu pri Iliriji in Logatcu, kar sta bila zanj izredno pomembna dvoboja v boju za obstanek, predvsem obračun z Logatcem je „štel dvojno", saj je šlo za obračun tekmecev iz začelja.
Proti Iliriji, zanjo igrata odlična veterana Mirza Tvrdkovic in Robert Boldin, so bili Ptujčani precej oddaljeni od uspeha, dve točki je osvojil Luka Krušič, eno je dodal Darko Dr-čič.
Zato pa je bilo veliko bolj izenačeno na derbiju začelja. Za domačine je vse tri posamične dvoboje dobil odlični mladinec Miha Podobnik, v ostalih pa je šlo za domala vsako žogico. Z zmago med dvojicami (Kru-šič/Drčič) so Ptujčani povedli 3:4, Podobnik je v dvoboju številk 1 z zmago proti Krušiču izenačil na 4:4.
Zadnja dvoboja sta bila pravi tri-ler, oboji so upali, da se bo tehtnica z dvema zmagama nagnila na njihovo stran. Prvo zaključno žogico je svoji ekipi priboril 21-letni Nejc Novak Zakeršnik, ki je ptujskega veterana Darka Drčiča ugnal v petih nizih, v
zadnjem je bilo 11:8 (8, -7, 5, -7, 8). V zadnjem dvoboju je bila večja teža bremena zmage na ramenih Goraz-da Seliška, na drugi strani mize je stal domači 15-letnik Tjaš Petrovčič. Tudi ta dvoboj se je zaključil v petem nizu, več zbranosti ter predvsem mirnih živcev pa je tokrat pokazal Gogi ... Rezultat je bil 2:3 (-5, 9, 7, -7, -6).
Ptujska zasedba je tako ubranila prednost pred Logatcem, obenem pa ima boljši medsebojni izkupiček, saj je zmagala na prvi medsebojni tekmi z rezultatom 6:2. Ali bo to dovolj za obstanek oz. dodatne kvalifikacije z drugouvrščenim tretjeli-gašem, pa bo znano po zadnjih dveh krogih rednega dela sezone.
1.	SOBOTA I	14 14 0 0 84:13 28
2.	ARRIGONI I 14 9 2 3 71:45 20
3.	SAVINJA II 15 8 2 5 71:45 18
4.	XIOM MUTA 14 6 3 5 59:53 15
5.	RAKEK	14 7 0 7 49:60 14
6.	ILIRIJA	15 4 5 6 60:72 13
7.	MENGEŠ II 15 5 2 8 56:63 12
8.	KEMA MUREXIN II 14 5 2 7 50:62 12
9.	PTUJ	14 2 3 9 40:75 7
10.	LOGATEC 15 2 1 12 29:81 5
3. SNTL (m)
Cirkovčani so z zmagama proti četrti in peti ekipi Savinje (6:2 in 6:1) krog pred koncem osvojili naslov prvakov v vzhodni skupini 3. lige. V stilu celotne sezone so tudi tokrat nadigrali tekmece, zaigrali so Matic Slodej, Aleks Koren in Vitan Plajnšek.
1.	CIRKOVCE 13 13 0 0 78:25 26
2.	B2 I BENDL 13 10 1 2 70:33 21
3.	ŠKOFJA LOKA 13 7 2 4 61:48 16
4.	INTER DISKONT II 13 5 3 5 57:53 13
5.	VESNA II	13 4 1 8 48:60 9
6.	SOBOTA II 13 3 2 8 50:64 8
7.	SAVINJA IV 13 3 1 9 39:67 7
8.	SAVINJA V 13 2 0 11 21:74 4
JM
Fergola in Nik Cirovic. Za vrhunski športni dosežek je bila nagrajena ekipa Strelskega društva Kovinar Ormož, člani pištola 25 metrov. Priznanja za naslov državnih prvakov so šla v roke atletinj Nine Alt Doma in Andreje Gorčan ter strelca Jana Šumaka.
Za glasbo je poskrbela odlična mlada pevka Samantha Maya ob spremljavi kitarista Daneja.
KU
Ekipa NTK Cirkouce si je krog pred koncem sezone zagotovila 1. mesto u vzhodni skupini 3. lige.
Ples • Pred številnimi navijači tokrat do srebra
V soboto je bilo v Račah državno prvenstvo v standardnih plesih. Favorita sta bila Ana Ekart in Vincenzo Chianese, a tokrat jima ni uspelo ubraniti lanskoletnega naslova državnih prvakov - sodniška zasedba je bila bolj naklonjena Maši Kastelic in Akimu Pekunovu. Tretje mesto sta tako kot lani osvojila Neža Colja in Štefan Chiari.
»Na tekmovanje sva bila odlično pripravljena, še posebej pa sva bila vesela številnih navijačev in se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujeva za vzpodbudo. Sedaj se že veseliva tekmovanja konec tedna v Italiji, v kraju Pieve di Cento, predvsem pa mednarodne sodniške zasedbe,« sta po tekmi dejala Ana in Vincenzo.
UR
petek • 10. marca 2023
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Nogomet • 3. SNL - vzhod
Najodmevnejša prestopa Vršiča in Lovenjaka, cunami v Cirkulanah
Konec tedna bodo naše tretjeliga-ške ekipe Drava, Podvinci, Cirkulane, Bosch Bračič Videm in Zavrč začeli spomladanski del prvenstva. V zadnjem obdobju so se v vseh sredinah intenzivno pripravljali na nadaljevanje tekmovanja, prav tako pa je v nekaterih klubih prišlo do zanimivih in atraktivnih igralskih prestopov. Najodmevnejše ime je dobil Zavrč, saj se je okrepil z Daretom Vršičem, medtem ko sta največ igralcev zamenjala Drava in Cirkulane. Vsi imajo v drugem delu sezone 2022/23 svoie računice in cilje.
Cilj Drave je enajst zmag
V taboru Drave je pred drugim delom sezone vajeti članske ekipe prevzel trener Simon Dvoršak. Ta je k dosedanji znani ptujski igralski mladosti med pripravami dobil kar veliko novih igralcev. V ptujski klub so prišli Niko Šalamun, Matija Horvat, Luka Lovenjak, Niko Drevenšek, Marcel Žižek, Lucas Lukic, Daniel Anthony Miličic, David Kenny Rei-stätter, Marko Domagoj Jadric in Sa Abner Da Silva, medtem ko so klub zapustili Leo Čeh, Filip Janežič, Valentin Bolcar, Nejc Letnik, Miha Petrovič, Bono Bezjak in Sandro Čeh.
Gre za velike spremembe in novi trener s časom spoznava igralce skozi treninge in pripravljalne tekme. O tem je Dvoršak povedal: „Priprave so dobro uspele in sem zadovoljen s tem, kako so moje začrtano delo in filozofijo igre sprejeli igralci. Ekipa je sestavljena po naših zmožnostih in iz nogometašev, ki so pripravljeni trdo delati in napredovati. Skozi priprave smo imeli dobre pogoje za delo, mi je pa malo žal, da nismo odšli kam na priprave, kjer bi se še bolje spoznali in povezali."
Ob zelo strokovno načrtovanih treningih so ptujski modri odigrali sedem pripravljalnih tekem z naslednjimi rezultati: Kety Emmi & Impol Bistrica 0:3, Fužinar 2:0, Ragnitz 4:2, Zavrč 0:1, Cirkulane 7:0, Beltinci Klima Tratnjek 0:2 in Drava - Zreče 1:1.
Pred prvenstvom je trener Simon Dvoršak optimističen: „V drugem delu prvenstva si želimo enajst zmag! Želim, da moja ekipa igra napadalen in gledljiv stil nogometa. Prav tako pa si želim, da vsi igralci maksimalno oddelajo vsak trening in tekmo ter s tem napredujejo in se pripravljajo za igranje na višjem nivoju tekmovanja."
Luka Lovenjak bo ponovno zaigral v dresu Drave.
Malo igralskih sprememb v Podvincih
Trener Podvincev Robert Hojnik
bo v drugi del tekmovanja v 3. SNL - vzhod stopil z domala isto igralsko zasedbo, ki jo je vodil že v jesenskem delu tekmovanja. Na spisku novih igralcev se je znašel le hrvaški napadalec Luka Petrinec, medtem ko je klub zapustil Žan Sprinčnik.
Znana igralska zasedba je priprave začela 14. januarja, vmes se je za štiri dni odpravila tudi na mini priprave v Rovinj. Večino trenažnega dela so nogometaši Podvincev opravili na Ptuju na igrišču z umetno travo, nekaj zadnjih treningov pa so imeli tudi na domači zelenici. O pripravah je trener Hojnik povedal: „Za treninge smo imeli zares super pogoje, ki smo jih tudi dobro izkoristili in se na želen način pripravili na nadaljevanje prvenstva."
Priprave so pri nekaterih igralcih delno ovirale manjše poškodbe, a za prvenstvo bodo vsi pripravljeni. Pod-vinčani so v generalki proti Cirkula-nam zmagali z izidom 2:0. Pred tem so odigrali kar nekaj prijateljskih tekem, na katerih sicer rezultat ni bil v ospredju (avstrijski četrtoligaški klub 2:4, Škofja Loka 0:2, Roho Rogoza 7:1, Stojnci 2:0, Starše 2:2, Zavrč 1:3).
O željah za spomladanski del prvenstva je Hojnik na kratko povedal: „Želimo zmagati na vsaki tekmi in se z dobrimi rezultati povzpeti po prvenstveni lestvici, kjer trenutno zasedamo 11. mesto."
Foto: Črtomir Goznik
Dare Vršič je najuečji del nogometne kariere prežiuel u Mariboru, pri 38 letih bo pomagal ekipi Zaurča.
Foto: Črtomir Goznik
Zavrč dobil Vršiča, a ta je trenutno poškodovan
V	sredini januarja so delo začeli tudi nogometaši Zavrča, ki so priprave oddelali doma. Večino treningov so opravili na pomožnem igrišču, nekaj pa tudi v šolski telovadnici. O pripravljalnem obdobju je trener Zavrča Gorazd Šket dejal: „V tedenskem planu priprav so imeli igralci začrtane štiri treninge in pripravljalno tekmo. Za pripravljalni del lahko rečem, da je bil večino časa v redu, težave smo imeli le pred časom, ko je bilo naše pomožno igrišče zamrznjeno in se na njem ni dalo trenirati, tako da smo nekaj treningov opravili v telovadnici. Ta del ni bil najboljši, medtem ko so zadnji treningi zunaj spet bili pravi in izvedeni po planu."
Takoj v začetku priprav je prišla iz tabora Zavrča prestopna »bomba«, saj je haloškega tretjeligaša okrepil Dare Vršič. Mnogi so se čudili, a Vršič je na treningih in tekmah pokazal svojo kakovost ter je pravi vzor ostalim nogometašem. Žal se je ta nogometni virtuoz poškodoval na prijateljski tekmi z Ljutomerom, po opravljenih preiskavah ima poškodovano zadnjo križno vez, tako da je vprašljiv njegov nastop v spomladanskem delu prvenstva.
V	tem bosta kot novinca za Zavrč zaigrala Dejan Draškovič in Jaša Boj-nec, medtem ko so klub zapustili prvi strelec lige Rok Zorko, Matija Pofuk, Leon Podnar in Niko Drevenšek.
Nekoliko spremenjena ekipa Zavrča je dobro odigrala večino pripravljalnih tekem in so dosegli naslednje rezultate: Aluminij mladinci 2:2, Rogaška 1:3, Avto Rajh Ljutomer 4:2, Drava 1:0, Dravinja 1:4, Kety Emmi & Impol Bistrica 1:3 in Podvinci 3:1.
V torek so Zavrčani v tekmi Pokala Pivovarne Union izgubili proti Pri-morju v Ajdovščini. Sedaj bo šlo zares v prvenstvu v 3. ligi, o katerem trener Šket napoveduje: „Naš cilj v drugem delu prvenstva bo obdržati 4. mesto na prvenstveni lestvici ali ga še izboljšati. V prvi vrsti pa želimo prikazati dobre nogometne predstave."
Velike rošade v Cirkulanah
Veliko improvizacije je za svoje igralce med pripravljalnim procesom moral uporabiti trener Cirkulan Damjan Vogrinec, saj so vadili le v dvorani in na atletski stezi. Z žogo so se v glavnem srečevali le na pripravljalnih tekmah, ki so jih odigrali na igriščih z umetno travo na Ptuju in v Kidričevem.
Vogrinec je pripravah na spomladanski del sezone dejal: „Priprave so bile daleč od tega, kar bi si želeli, v glavnem smo delali zadeve, ki smo jih lahko glede na dane pogoje." Glavni „treningi" so bili za nogometaše Cirkulan opravljeni na tekmah, ki so jih odigrali z naslednjimi rezultati: Beltinci Klima Tratnjek 0:9, Drava 0:7, Aluminij mladinci 3:1, Markovci 3:1, Starše 3:1, Grajena 2:2, Hajdina 6:1, Podvinci 0:2.
Na teh tekmah je dobila priložnost za igro večina novincev. Ti so Denis Nahberger, Jan Cesar, Jernej Senčič, Sven Golub, Matija Šenkiš, Bruno Liber, Nino Kokol, Borna Keča, Miha
Karate • Karate do klub Ptuj
Do medalj v vseh kategorijah
Galun, Vito Popovic, Jusuf Tursano-
vic in Nik Brlek. Pred drugim delom sezone so ekipo Cirkulan zapustili
Denis Prapotnik, David Hutinski, Alen Cimerman, Štefan Zazic, Jaša Bojnec, Metod Majcen, Alen Kraše-vec, Tevž Debelak, Uroš Cesar, Vitan Gajšek in Nik Čater.
Od jedra ekipe je dejansko ostalo le pet nogometašev, ki so jim pridružili številne novince, ki se bodo morali še dokazati v dresu Cirkulan. Po teh velikih spremembah je trener Vogrinec pred drugim delom sezone dejal: „Večina naših novih igralcev prihaja iz nižjih lig in se bodo morali navaditi na višji nivo igranja. S to novo ekipo bomo v prvenstvu želeli biti konkurenčen nasprotnik vsaki ekipi, naš glavni cilj bo obstanek v ligi."
V Vidmu si želijo zadržati visoko mesto na lestvici
Nogometaši Bosch Bračič Vidma so bili veliko presenečenje prvega dela tekmovanja v 3. ligi - vzhod. A do tega presenečenja je četa trenerja Luke Gajška prišla z odličnimi igrami, ta pozitivni trend pa želijo nadaljevati tudi v spomladanskem delu tekmovanja, za katerega se pripravljajo od 16. januarja naprej.
Trenažni proces so uspešno prilagajali vremenskim razmeram. „Mislim, da smo dobro trenirali, saj smo kljub slabemu vremenu opravili večino treningov na umetni travi v Kidričevem in Vidmu. Veliko smo se prilagajali, v končni fazi pa smo kar zadovoljni z opravljenim delom," je povedal Gajšek.
V ekipi je prišlo do minimalnih igralskih sprememb; ekipo so okrepili Klemen Kelc, Žan Vidovič in Žan Plajnšek, medtem ko niso zabeležili nobenega odhoda.
Uigrana sredina je odigrala nekaj prijateljskih tekem, na katerih so dosegli naslednje rezultate: Markov-ci 12:0, Kety Emmi & Impol Bistrica 0:5, Beltinci Klima Tratnjek 0:8, Bukovci 3:2, Gerečja vas 7:0.
Po opravljenem testu v pokalu proti Celju bo sedaj šlo zares v prvenstvu, kjer bodo Videmčani branili visoko 2. mesto na prvenstveni lestvici. O željah za spomladanski del prvenstva je trener Gajšek dejal: „V prvem delu sezone so naši igralci pokazali, da so zmožni dobro igrati proti vsem ekipam v ligi. Tudi v drugem delu sezone želimo še naprej igrati podobno, popuščali ne bomo proti nobenemu tekmecu. S korektno igro bomo na vsaki tekmi ciljali na pozitivne rezultate, želimo ohraniti visoko mesto na prvenstveni lestvici."
David Breznik
Zasedba Karate do kluba Ptuj na tekmovanju u Ljutomeru
V nedeljo, 5. marca, je v Ljutomeru potekal drugi krog osnovnošolske in srednješolske karate lige. Nastopilo je več kot 170 tekmovalcev iz več kot dvajsetih osnovnih in srednjih šol. Iz Karate do kluba Ptuj se je tekme udeležilo 13 tekmovalcev in tekmovalk.
Ti so tekmovali v katah posamezno, katah ekipno, borbah in borbi na tarčo ter v vseh kategorijah osvojili medalje. V borbi na tarčo je Katai Pongrac zmagal, v borbah je Maksim Strakhov osvojil drugo mesto, v katah posamezno je srebrno medaljo osvojila Iris Kolarič, bronasti pa Angelika Slokan in Lara Zavratnik. V katah ekipno so Ptujča-ni tekmovali kar z dvema ekipama in premagali vso konkurenco ter se veselili prvega in drugega mesta. Za zmagovalno ekipo so tekmovali Lara Zavratni, Angelika Slokan in Katai Pongrac, drugouvrščeno ekipo pa so sestavljali Mark in Rok Kosi ter Maksim Strakhov.
Dobri dosežki mladim tekmovalcem dajejo dodatni zagon za delo, saj jih do konca sezone čaka še nekaj tekem.
k
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 26. KROGA, V PETEK OB 17.30: Gorica - Mura; V SOBOTO OB 17.30: Maribor - CB24 Tabor Sežana; OB 20.15: Koper - Celje;
V	NEDELJO OB 15.00: Olimpija - Domžale; OB 17.30: Kalcer Radomlje
-	Bravo.
2.	SNL
RAZPORED 20. KROGA, V PETEK O8 18.00: Triglav Kranj - Ilirija 1911;
V	SOBOTO OB 15.00: Brinje Grosuplje - Aluminij, Rudar Velenje - Rol-tek Dob, Jadran Dekani - Vitanest Bilje; OB 15.15: Nafta 1903 - Rogaška; V NEDELJO OB 14.00: Fužinar Vzajemci - Krško; OB 15.00: Beltinci Klima Tratnjek - Primorje eMundia, Kety Emmi&Impol Bistrica - Krka.
3.	SNL - vzhod
RAZPORED 15. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Drava Ptuj - Koroška Dravograd, Podvinci - Bosch Bračič Videm, Zavrč - Brežice 1919 Terme Čatež, Avto Rajh Ljutomer - Premium Dobrovce, Rače - Šmartno 1928; V NEDELJO OB 15.00: Cirkulane - Šampion.
1. mladinska liga
19. KROG: Nova KBM Aluminij - Maribor (v soboto ob 13.30).
1. mladinska liga
19. KROG: Nova KBM Aluminij - Maribor (v soboto ob 11.00).
Liga U-15 - vzhod
15. KROG: Drava - Maribor (v soboto ob 11.00, igrišče z UT), Aluminij
-	Dravograd (v nedeljo ob 11.00, igrišče z UT).
Rokomet • 1. SRL (ž) - modra skupina
RAZPORED ČETRTFINALA, V SOBOTO OB 19.00: Ajdovščina - Žiher hiše Ptuj-Ormož, Litija - Z'dežele, Krka - Velenje. Krim Mercator -Trgo ABC Izola 47:17.
Namizni tenis • 1. SNTL (ž)
12. krog: Kajuh Slovan - Cirkovce (v soboto ob 17.00).
Jože Mohorič
16 Štajerski
Šport mladih, rekreacija
petek • 10. marca 2023
Plavanje • Tekmovanji v Mariboru in Ljubljani
Mladi nabirali izkušnje in se družili
PA Kurent: odlično za začetek poletne sezone
Konec tedna je v Mariboru potekal Mednarodni miting Maribor 2023. To je bilo testno tekmovanje za EYOF 2023 in FINA (svetovna plavalna organizacija), odobreno tekmovanje za pridobivanje norm za EYOF 2023 in Olimpijske igre 2024.
Na tridnevnem tekmovanju je nastopilo 255 športnikov in športnic iz 10 držav iz 35 klubov. Tekmovanja se je z desetimi plavalci pod vodstvom trenerja Boštjana Maračiča udeležila tudi Plavalna akademija Kurent. »Po dveh mesecih premora je bil osnovni cilj ponovno skočiti v 50 m bazen, postaviti temelje za poletno sezono in izboljšati osebne rekorde,« pove Maračič.
Mladi plavalci PA Kurent so dosegli odlične rezultate in uvrstitve. Najboljšo je dosegla Lina Maltarič (2008) z zmago med kadetinjami na 50 m prsno (34,76 s) in absolutnim 3. mestom v kategoriji članic. Lina je odlično plavala tudi na 200 m prsno, kjer je bila 2. med kadetinjami, ter na 100 m prsno, kjer je osvojila 3. mesto. Tretje mesto si je priplavala tudi na 200 m mešano.
Med najuspešnejše se je tudi tokrat uvrstila Zala Mojsilovič Meznarič (2008), ki je v konkurenci kadetinj zmagala na 200 m delfin (2:38,85 s). Ob tem je bila še 3. na 200 m prosto in 100 m delfin.
Na zmagovalni oder se je povzpel tudi Matevž Kostanjevec (2007), ki si
Mlajša skupina PA Kurent na tekmovanju u Ljubljani
je med kadeti priplaval 2. mesta na 50 m delfin (26,76 s), 50 m hrbtno (29,31 s) in 100 m delfin (1:02,03 s).
Med dobitniki medalj se je znašla tudi Emma Krevs (2008), ki je osvojila 3. mesto na 50 m hrbtno (31,59 s), četrta je bila na 100 m hrbtno.
Ob vseh rezultatih so plavalci PA Kurent dosegli veliko uvrstitev v finala in si priplavali številne norme za nastope na poletnih državnih prvenstvih. Najbolj sta na 50 m prosto presenetila letnika 2007, Matevž
Mertelj (29,56 s) in Lukas Škrinjar (30,11 s), z izplavano normo za nastop na državnem prvenstvu. Izboljšanja osebnih rekordov so se veselili še Sofija Peteršič (400 m prosto, C finale), Mia Jovanovič (50 m prsno, C finale), Jurij Peteršič in Eli Kumer.
PA Kurent: mlajši
v•v	1 • I I» *
množično v Ljubljani
V Ljubljani je potekalo tradicionalno tekmovanje Pokal Ježek
Šolski šport • Košarka, fantje
Na naslednjo stopnjo
OŠ Ljudski vrt in OŠ Olge Meglič
V Športnih dvoranah OŠ Mar-kovci in OŠ Olge Meglič je bilo v organizaciji Zavoda za šport Ptuj izvedeno medobčinsko tekmovanje v košarki za učence letnika 2010 in mlajše. Skupno je v predtekmovanju v dveh skupinah nastopilo sedem ekip, najboljši iz obeh sta se uvrstili na finalni turnir.
Ta je bil konec februarja izveden v Markovcih, med domačini in tremi ptujskimi osnovnimi šolami pa je najkrajšo potegnila domača vrsta. V finale sta se uvrstili OŠ Ljudski vrt in OŠ Olga Meglič, ti dve ekipi bosta tudi nadaljevali tekmovanje na območnem tekmovanju. Prestižni naslov medobčinskih prvakov je osvojila ekipa OŠ Ljudski vrt.
Rezultati, predtekmovanje:
skupina A (OŠ Markovci):
Markovci - Breg 30:8, Breg - Ljudski vrt 7:36, Ljudski vrt -Markovci 25:6;
skupina B (OŠ Olge Meglič):
Olge Meglič - Žetale 66:2, Mladika - Majšperk 17:15; za 3. mesto: Žetale - Majšperk 10:34; za 1. mesto: Olge Meglič - Mladika 34:21.
Finale (OŠ Markovci): Olge Meglič - Markovci 31:15, Ljudski vrt-Mladika 28:12;
tekma za 3. mesto: Markovci -Mladika 15:21;
tekma za 1. mesto: Olge Meglič - Ljudski vrt 15:31.
Vrstni red:
1.	OŠ Ljudski vrt
2.	OŠ Olge Meglič
3.	OŠ Mladika
4.	OŠ Markovci
5.	OŠ Majšperk
6.-7.	OŠ Breg
6.-7. OŠ Žetale
UR
Drugo mesto je osuojila ekipa OŠ Olge Meglič.
2023. V soboto so mladi tekmovali v kategorijah dečkov in deklic ter mlajših dečkov in mlajših deklic (letniki od 2009 do 2012), v nedeljo pa cicibani letnikov 2013 in mlajši. V obeh dnevih je na »Ježku« nastopilo 30 Kurentovih plavalcev in plavalk, ki so jih vodili Borut Petrovič, Gorazd Aurednik in Petra Polanec.
V soboto si je najvidnejšo uvrstitev priplavala Nuša Planinšec, ki je bila tretja na 50 m hrbtno (37,85 s) in četrta na 100 m prosto (1:09,88 s). Odlična četrta sta bila tudi Brina Mojsilovič Meznarič (2012) na 100 m hrbtno (1:32,60 s) in Pascal Krevs (2011) na 50 m prosto (30,88 s).
Med višje uvrščenimi so bili še Žanin Krušič (2010), s 6. mestom na 100 m prsno, Zala Rus (2010) s 6. mestom na 100 m hrbtno ter Žan Predikaka s 6. mestoma na 50 m in 100 m hrbtno. Nastopili so še Frida Dimovski, Pija Pisar, Mitja Marin, Žiga Medik, Timotej Plošinjak, Mark Senčar, Matija Šprah, Jaka Štalcer in Nejc Vizjak.
Na nedeljskem delu tekmovanja se je najbolje izkazal Tjaš Sel (2013), ki je osvojil 3. mesto na 25 m prsno (22,19 s). Mare Kancler, Vid Petek in Lovro Polanec so že nastopili na podobnih tekmovanjih, prve tekmovalne nastope pa so tokrat opravili Jakob Kolar, Tine Masten, Nace Mihalič, Izak Šilak, Vid Meznarič, Jan Korez, Niko Varnica, Sofija Bezjak Petrovič, Ana Čuš, Zoja Kebrič in Kaja Vilčnik.
Ekipa Plavalnega kluba Terme Ptuj v Mariboru
Foto: arhiv PK Terme Ptuj
PK Terme Ptuj: pester spored
Mednarodna mitinga Pomlad 2023 in Pokal Ježek sta v bazena v Mariboru in Ljubljani privabila tudi predstavnike Plavalnega kluba Terme Ptuj.
V Mariboru so ga zastopali Aneja Zamuda, Ana Črepinko, Anže Kvas in Anže Gavez. Med omenjenimi je kadetinja Aneja Zamuda na 200 m hrbtno zasedla 6. mesto, medtem ko je Ana Črepinko med kadetinjami na 200 m mešano osvojila 14. mesto. V seštevku točk štirih disciplin je bila najboljša Zala Črepinko z osvojenimi 1063 točkami.
Na Pokalu Ježek je imel PK Terme Ptuj več nastopajočih in ti so bili
Leon Zver, Tibor Žnidarič, Teodor
Murko, Rebeka Pečnik, Julija Ko-tar, Sara Maček, Evita Perko, Mila Bedrač, Karmen Jug, Zala Črepinko, Laura Božičko in Brina Ros. Mlajši so tekmovali na krajših razdaljah in najboljše se je v seštevku štirih rezultatov izkazala Laura Božičko, ki je zbrala 969 točk.
Nastope plavalcev PK Terme Ptuj je ocenil trener Bernard Veršič: „Na tekmovanjih v Ljubljani in v Mariboru je bilo glavno to, da vsak plavalec pridobi novo znanje, rezultati niso bili v ospredju. Vsi so izboljšali osebne rekorde in se pri tem naučili nekaj novega."
Predvsem mlajšim plavalcem bo nastop v Ljubljani ostal v lepem spominu, saj so za dobro plavanje od organizatorjev prejeli sladko nagrado - lučko Ježek.
UR, David Breznik
Šolski šport • Rokomet, fantje
OŠ Velika Nedelja v rokometnem polfinalu
Na Osnovni šoli Velika Nedelja je potekalo državno četrtfinalno tekmovanje v rokometu za učence letnik 2008 in mlajše (skupina B). V četrtfinalu so se pomerile: OŠ Pre-žihovega Voranca iz Maribora, II OŠ Slovenj Gradec in OŠ Velika Nedelja. Najuspešnejša ekipa je bila domača ekipa, ki se je tako uvrstila v državno polfinalno tekmovanje. Fantje so pokazali odlično igro, saj imajo veliko rokometnega znanja. Po uspešno izpeljanem četrtfinalu upajo, da bodo v domači dvorani pri Veliki
Nedeljigostili tudi polfinalno tekmovanje, na katerem bodo ob OŠ Velika Nedelja igrali še OŠ Sevnica in OŠ Murska Sobota. Zmagovalno ekipo Osnove šole Velika Nedelja na če-trtfinalnem tekmovanju državnega prvenstva v rokometu so sestavljali Dovečar R., Kokol L., Kokol M., Kra-bonja B., Mihorič Ž., Slana T., Zoreč L., Žiher M., Ceč M., Ozmec J., Plohi D., Trstenjak Ž., Krabonja J., Štebih A., RoškarA., Kokol J., Lah V. in Mun-da N., medtem ko je bila vodja ekipe Meta Kokol.
Rezultati, četrtfinale:
OŠ Velika Nedelja - OŠ Prežihove-ga Voranca Maribor 39:14, OŠ Pre-žihovega Voranca Maribor - II OŠ Slovenj Gradec 19:23, II OŠ Slovenj Gradec - OŠ Velika Nedelja 24:34
Vrstni red:
OŠ Velika Nedelja NOŠ Slovenj Gradec OŠ Prežihovega Voranca Maribor MK/DB
Zmagovalna ekipa medobčinskega tekmovanja v košarki: OŠ Ljudski vrt
Tretje mesto je zasedla ekipa OŠ Mladika.
Rokometna ekipa OŠ Velika Nedelja
Planinski kotiček
Vulkanski stožci
Od 2. do 4. aprila
Pokrajino severno od Blatnega jezera na Madžarskem je v davni preteklosti preoblikovala vulkanska dejavnost. Ostali so številni pojavi in zanimivi vulkanski stožci, ki sodijo med najlepše v Evropi. Spominjajo na tiste iz Afrike, med katere sodi tudi najvišji vrh Kilimandžaro. Ker je od aktivnega delovanja madžarskih vulkanov minilo že veliko časa, so danes po njihovih pobočjih in na vrhove speljane enkratne planinske poti.
Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 2. aprila 2023, ob 5.40 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom popeljali skozi Lendavo do Keszthelya, kjer bomo naredili krajši počitek za malico. Nato nas bo pot vodila na vulkanske stožce severno od Blatnega jezera. Letos se bomo povzpeli na Gulacs in Badacsony. Z vrha, kjer stoji razgledni stolp, bomo uživali v širokem razgledu na Blatno jezero in okoliško pokrajino. Spoznali pa bomo še nekaj zanimivih vsebin na tej planinski poti. Po vzponu
Foto - Davorin Arnuga
na vulkanske stožce se bomo ustavili še ob Blatnem jezeru, ki mu pravijo tudi Madžarsko ali Panonsko morje. Nato se bomo odpravili v Zalakaros ter se nastanili v Hotelu MenDan****S, kjer bomo užili pravo madžarsko večerjo.
V	ponedeljek nas bo pričakal okusen madžarski zajtrk in po želji jutranje razvajanje v termalni vodi, nato pa se bomo podali mimo vasice Zalaujlak v zaledne hribe Zalakarosa. Popoldan pa nas čaka še vzpon na razgledni stolp Zalakaros kilato in obisk zanimive učne poti. Sledila bo večerja v hotelu in druženje ob živi glasbi.
V	torek se bomo podali do vulkanskih stožcev južno od Blatnega jezera ali v Lendavske gorice, odvisno od vremena in počutja. Sledila bo vrnitev proti domu. V Ptuj se bomo vrnili do 19.00.
Strošek izleta znaša 169 EUR. Možnost doplačila za enoposteljno sobo.
Prijave preko www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do petka, 10. marca 2023, oz. do zasedbe 39 prostih mest izleta. Ob prijavi vplačate 75 EUR akontacije, ostalo do 21. 3. 2023. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, sklic: SI00 2023040204, namen Stožci.
Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Foto: CG
Foto: CG
Foto: CG
petek • 10. marca 2023
Za kratek čas
Štajerski	IT
spaCeno
bitjece
p0vzr0-	"¡emj íitelj skozi
okužbe	nasprot-
sluznice	obrambo
s
nasprotje meščana
obdelava določene vsebine
ali tematike
sled ranjene divjadi
nas politik
(matjaž)
naš violinski viktuozin pedagog (igor)
stevka za decimalno vejico
H
slovenska posojilna kartica
premožen, petiten
stanje brez hrupa
šentilja (stefan)
jezdna žival
spletna domena maroka
janez kdo ima suhadolc
velike -
0(1 žrelo, grlo
jed ital. izvora
zveza evropskih tv postaj
žensko alimosko ime
gorstvo vjužni ameriki
evropska
unija oseba, ki ji kdo kaj dolguje
bizantinska cesarska rodbina
izpraznita ogroženega območja
sosedi črke j
luka mezgec
predel, pas, območje
večji kraj pri cerknici
avtor: marko bokalič
Znanec iz križank se nahaja 45 km severovzhodno od mesta Davao v provinci Cotabato na filipinskem otoku Mindanao. S 2954 m je najvišji vrh države. Stratovulkan ima tri vrhove. Jugozahodni vrh je najvišji in ima na vrhu 200 m širok krater, ki vsebuje manjše kratersko jezero. Na vulkanu živi več kot 272 vrst ptic, od katerih je kar 111 endemičnih. Prav tako je dom enega od največjih orlov na svetu, kritično ogroženega velikega filipinskega ali opičjega orla, ki je tudi narodna ptica Filipinov. Je tudi ena od najbolj priljubljenih plezalnih desti-nacij na Filipinih. Prvi zabeleženi vzpon je bil opravljen 10. oktobra 1880. Kdaj je bil zadnji izbruh, ni znano.
Tedenski horoskop
OVEN
(21. S. - 20. 4.)
Teden bo nekoliko magičen, kajti imeli boste ogromno nekih prijetnih srečanj. Spoznali boste, da niste sami in da z ljudmi lahko delite svoje izkušnje. Zdelo se bo, da so se vam odprle nove poti in drugačno razmišljanje. Uspehi se bodo vrstili v skupinskem delu.
BJk> BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Počasi boste z odprtimi rokami pozdravili spremembe, ki prihajajo v vaše življenje. Ozavestili boste tudi spoznanje, da je sreča na strani pogumnih in aktivnih ljudi. Na delovnem mestu bo veliko nekih pogledov. Finančna investicija se bo v zadnjem trenutku izkazala za pozitivno.
0
C O
TEHTNICA
(23. S. - 23. 10.)
Občutilo se bo, da boste zaznamovani z ogromno pozitivne energije, da se boste lahko sprostili in zaupali življenju. Uspehi se bodo vrstili pri vsem tistem, kar se odločite uresničiti. Spoznali boste, da je včasih potrebno zelo malo, da se sreča lesketa v majhnih stvareh.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
Počasi in vztrajno boste dokazali, da znate, da zmorete in da ste sposobni. Na delovnem mestu si boste neizmerno želeli akcijo, ampak tudi tokrat ne boste prehitevali. Ugodne iztočnice vas bodo v celoti čakale doma, kjer se boste z lahkoto odklopili in počeli tisto, kar vas bo veselilo.
/aya/ai dvojčka
JW>V (21. 5. - 20. 6.)
Teden, v katerem boste odkrivali neznano, se pogovarjali in navezovali kontakte. Če delate v šoli, še študirate ali imate kakšne pomembne kontakte s tujino, se vam bo nasmehnila sreča. Vsekakor boste znali opozoriti nase in se pogovoriti. Ljubezen: romantika bo delala čudeže.
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Jupitrove varovance čaka prijeten teden, so prepričane zvezde. Mnogo pozitivnih iztočnic bo v pogledu komunikacije in končno boste dočakali tisto, kar si želite. Vseeno bo tako, da bodo poti in kontakti z ljudmi tisto, kar bo osrečilo vašo dušo.
DRSKA - sled ranjene divjadi, KOMNENI - srednjeveška bizantinska vladarska rodbina, MARKEN - nekdanji otok v nizozemskem zalivu IJsselmeer, ki je del kopnega, odkar so zgradili nasip
Cirkulane • Dramska sekcija KD po dveh letih z novo predstavo
y
Caj za dve bo poskrbel za polno dozo smeha
Dramska sekcija KD Cirkulane je tokrat na oder postavila Partljičevo komedijo Čaj za dve. Gre za izjemno zabavno in hkrati zelo čustveno gledališko predstavo. Za priredbo in žirijo je tudi tokrat poskrbel Tonček Žumbar.
Po mnenju nekaterih poznavalcev gledališča je Čaj za dve komedija v pravem pomenu besede in ena boljših iger komediografa Toneta Partljiča. Osrednja tema
je vedno aktualna, saj je avtor dogajanje postavil v dom za starostnike, kjer se prepletajo odnosi med varovanci in osebjem ter sorodniki. Glavno vlogo ostarele
varovanke iz Haloz so zaupali Ani Črnivec, ki z velikim veseljem zaigra na domačem odru. Tokrat se bo prelevila v Angelco Bračko, ki zaradi starosti in bolezni ne more
lgralka Ana Črnivec v glavni vlogi varovanke doma za ostarele iz Cirkulan
Foto: Dramska sekcija KD Cirkulane
več živeti sama na svojem domu, zato jo preselijo v dom za starejše. Igralec Marjan Prašnički bo zaigral v vlogi njenega sina, oba pa bosta predstavo obarvala z belanskim govorom. »Veseli me, da nam je po dveh letih ponovno uspelo obuditi dramsko skupino, pridobili pa smo tudi nekaj novih igralcev. Vaje smo začeli januarja letos, kar pomeni, da so igralci novo predstavo naštudirali v razmeroma kratkem času,« je povedala Janja Solina Črnivec, predsednica Dramske sekcije KD Cirkulane. Partljičev tekst so izbrali zato, ker je bila to dolgoletna želja domačih igralcev. Na to je imelo nekaj vpliva tudi dejstvo, da je Angelca, glavni lik v igri, doma iz Cirkulan. Ko jim je uspelo pridobiti avtorske pravice, so nemudoma začeli delati.
Komedija Čaj za dve na izjemno preprost način prikazuje težave, ki jih s seboj prinaša starost, resne stvari pa prikazuje v šaljivi obliki. Premiera bo danes ob 18. uri v Kulturni dvorani Cirkulane, ponovitvi pa nato še jutri ob 18. in v nedeljo ob 16. uri.
EK
Ty^'V (21. 6. - 22. 7.)
RAK
Tišina in notranji mir vas bosta pilila in z vztrajnostjo boste dosegli tisto, kar si želite. Privlačile vas bodo skrivnosti in posvetili se boste mističnim naukom. Objem srčnega izvoljenca bo v vas sprožil notranjo moč in dejstvo ozaveščanja, da ste in da boste ljubljeni.

LEV
f) (23. 7. - 22. 8.)
Pošteno si boste zavihali rokave in ne boste počivali. Navezovanje kontaktov vam bo šlo odlično od rok. Seveda pa boste nekoliko težje priznali, da se od vseh v svoji bližini nekaj naučite. Kapljica po kapljici sestavlja ocean in sami se boste okopali v vodah čiste ljubezni.
iS
fM DEVICA
^ (23. 8. - 22. 9.)
Energije vesolja vam bodo naklonile, da se poglobite v določena spoznanja in ugotovite, kaj vas pravzaprav veseli. Še vedno boste imeli ogromno priložnosti, da spremenite določene stvari in boste med prvimi, ki se bodo lotili spomladanskega čiščenja.
- KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Oklepali se boste poznanih poti in istočasno zavedali, da prihaja obdobje novosti. Staro se bo zaključilo in s tem boste pridobili novo in drugačno. Neizmerno boste srečni v krogu družine, toda pomembno je, da se pogovorite o vsem. Finančno stanje: v prihodnje boste tudi vi cveteli.
W VODNAR
^r» (21. 1. - 18. 2.)
Notranji mir in lepota življenja bosta nekaj, kar prinaša harmonijo in zadovoljstvo. Drugače sprejemate okolico, kar bo v tem tednu zelo pozitivno. Mnogi ljudje vas bodo pohvalili in vam podali priznanje. Delili boste ljubezen in zanetili ogenj brezpogojnega spoštovanja.
RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Izpolnila se vam bo neka skrita želja in krepili boste moč pozitivnih misli. Pravzaprav vas bodo drugi ljudje vzpodbudili k akciji in tako boste komunikativno in aktivno odšli naprej. Notranji svet bo v vašem primeru kot paleta, na katero bo treba vnesti pisane barve.
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 10. marca 2023
Pisal je zato, ker je želel ljudi spremeniti
V Knjižnici Ivana Potrča so na preteklem literarnem večeru predstavili avtorja Slovenskih goric, pisatelja, novinarja in urednika Ignaca Koprivca. Darji Plajnšek, povezoval-ki večera, seje pridružil Edvard Kupčič, ki se posveča raziskovanju lokalne zgodovine, zlasti ga zanimajo zgodovina vinogradništva in sadjarstva ter zgodovina krajev in kulturna dediščina občine Sveti Andraž. Deluje tudi kot informator in lokalni turistični vodnik, zbiralec gradiva, publicist, avtor in urednik številnih publikacij.
Foto: Črtomir Goznik
Skozi kratke dramatizacije črtic iz knjige Kmetje včeraj in danes so se predstavili Člani dramske gledališke skupine KUD Vitomarci in ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci.
To je njun že drugi skupni projekt. Sarini verzi so tudi na grafitu pri podhodu, ki ga je Aleksander Fenos ustvaril lani. Fenos je na ogled postavil 20 del z motivi Ptuja, z njegovih jutranjih sprehodov, ustvaril je tudi tri kurente, preostanek del pa nosi abstraktno noto, ki jo v zadnjem času razvija tudi v tehniki akvarela.
Sodelovanje s hotelom Mitra se je začelo že pred leti, ko je še pripravljal frizerske seminarje v okviru izobraževanja frizerjev. Ta zgodba se je vsaj za zdaj izpela, zdaj je bolj osredotočen na področje likovnega ustvarjanja. Prostor hotela Mitra je za njegova dela čaroben in edini, ki mu je zmeraj na voljo, da se lahko predstavi širši javnosti. Pozitivizem ga vodi pri umetniškem ustvarjanju, sicer pa je tudi v življenju tako,
pravi. Od umetniškega ustvarjanja sicer ne bi mogel živeti, zadovoljen pa je, da si ljudje želijo njegovih del, da prihajajo naročila tako od posameznikov kot od lokalne skupnosti. Po zaključeni seriji akvarelov se podaja v svet večjih formatov abstraktnih slik kot tudi grafitov, ki pa so tako in tako posebna zgodba Aleksandra Fenosa. Morda jih bodo nekoč povezali v grafitarsko pot, ki bi bila zanimiva tudi za obiskovalce Ptuja od drugod. Trenutno je še vse v povojih. Ideje o tem je že večkrat predstavil, a za zdaj realizacije še ni na vidiku.
Mlada poetka in pevka Sara Sluga pravi, da s pisanjem izraža svoja čustva, da jih na ta način bolje razume. Pisati je začela v 6. razredu OŠ. Od takrat do danes je napisala že čez 500 pesmi. Tiste čisto oseb-
Ignac Koprivec je izhajal iz dni-narske družine. OŠ je obiskoval v Vitomarcih, klasično gimnazijo v Mariboru, v Ljubljani je privatno končal srednjo tehnično šolo. Bil je izredno vedoželjen; čeprav se je vpisal na slavistiko, je hkrati obiskoval številne druge fakultete. Pridobil je zelo široko in bogato znanje. Imel je izredno bogat spomin, kar mu je v življenju zelo koristilo. Kot marsikdo v tistem času se je tudi Koprivec srečeval s finančnimi težavami, ki so mu onemogočale, da bi izobraževalno pot nadaljeval, kot si je želel. Preživljal se je z različnimi deli, opravljal je tudi zidarska dela, objavljal številna dela, kot neke vrte podlistke. Veliko mu je pomagal tudi brat. Objavljal je tudi v Ptujskem tedniku. Po vojni se je zaposlil v uredništvu Ljudske pravice, bil je urednik pri Slovenskem knjižnem zavodu in pri založbi Kmečka knjiga. Bil je tudi član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN.
Nekateri so mu zamerili
Nekaj drobcev iz življenja in dela Ignaca Koprivca je občinstvu predstavil Edvard Kupčič, ki se je z njim bolje spoznal po drugi svetovni vojni. Spominja se ga kot človeka, ki je veliko govoril o lepi prihodnosti, zaradi česar je bil kasneje zagrenjen, ker se ta ni uresničila oz. se njegove sanje niso uresničile. Zakaj Koprivec piše knjige, kaj želi s svojim pisanjem doseči, pa je ljudi zanimalo že ob izdaji njegovih knjig. „Ko sem to študiral, pa tudi od drugih sem dobil informacije,
ne so samo njene, z javnostjo pa deli tiste, ki niso tako osebne. Njena poezija je izpovedna, z globino, človek se premalokrat zazre sam vase. „Sama veliko razmišljam o sebi, kakšna oseba sem. Gre za dojemanje samega sebe in sveta. To je vsebina mojih pesmi," pove Sara, ki obiskuje prvi letnik I. Gimnazije Maribor.
Glasba in umetnost sta njen svet, v tem se vidi. V 8. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi je zmagala z lastno pesmijo Izgubljam se v starejši kategoriji. V zadnjem času je napisala tri nove skladbe, skladbo Konec sveta je predstavila tudi na sobotnem kulturnem večeru v hotelu Mitra. Na glasbenem področju je še posebej aktivna v šoli. S Stašo Štern, ki je tudi zmagala v 5. sezoni projekta Otroci poje-
da je pisal zato, ker je hotel ljudi spremeniti, jim pokazati, kaj ni dobro, ni v redu, kje je cilj boljši, lepši v življenju. Pri tem ga mnogi niso razumeli, posebej večji kmetje, ki so ga zelo grajali zaradi njegovega pisanja. Nekatere ljudi je opisal takšne, kot so, po njihovih lastnostih, ljudje so se prepoznali in mu to zamerili. Kmete je opisal z domačimi imeni, uporabil je čez 20 imen domačij, gre za imena, ki so na tem območju prisotna že 380 let. Opisoval je tudi zaselke, pešpoti, sploh pa življenje. Skozi svoje pisanje je ohranjal tudi kulturno dediščino. Stare stvari nam pogosto s skritim namenom želijo povedati tudi marsikaj koristnega za naš čas," je poudaril Edvard Kupčič. Tudi zato je treba vzeti v roke knjigo Kmetje nekoč in danes.
Želja Ignaca Koprivca je bila buditi v ljudeh narodno zavest, hkrati pa jih spodbuditi, da se uprejo nekemu načinu življenja, da se borijo za svoje pravice. Skozi literaturo je želel doseči spremembe, hkrati pa je bil kot avtor tudi nekoliko pose-
jo slovenske pesmi in se veselijo v starejši kategoriji s pesmijo Poglej me, za katero je besedilo napisala sama, imata svoj band z akustično glasbo Sauce Dos. Že dolgo sta pri-
ben, drugačen, ni želel izstopati, živel je tiho, odmaknjeno, dostojanstveno.
Rodil se je leta 1910 v Drbetincih kot Ignac Ljubec. Koprivec je bil njegov psevdonim, ki ga je uporabljal v času druge svetovne vojne. Šele kasneje ga je tudi prevzel kot priimek. Kulturno poslanstvo in buditeljstvo je zavzeto opravljal tudi med drugo svetovno vojno. Ime ga je ščitilo ves čas. Domačini so vedeli zanj, a ga nobeden ni izdal. Niti med zaslišanji talcev ne," pa je o Ignacu Koprivcu še povedal Edvard Kupčič. Umrl je leta 1980, njegovi družinski člani so informacijo o njegovi smrti posredovali šele po pogrebu.
Lani izšel ponatis Koprivčevih črtic
V KUD Vitomarci, ki ga vodi Valerija Ilešič Toš, in DU Sveti Andraž--Vitomarci s sekcijo, ki jo vodi Edvard Kupčič, se zelo trudijo, da bi se zgodovinski spomin in literarno ustvarjanje o Ignacu Koprivcu čim
v Ta
jateljici, Staša jo je tudi nagovorila, da se je vpisala na I. Gimnazijo Maribor. Obe sta izjemni vokalistki.
Razstava bo v hotelu Mitra na ogled 14 dni, nato pa se seli v pro-
bolj ohranila. Skupaj so izvedli že več delavnic o njem. Zadali so si nalogo, da bodo vse zaslužne može za njihov kraj čim bolje predstavili, o njih več povedali tudi drugim. Morda bo iz tega nastalo tudi kakšno knjižno delo, podatkov je dovolj.
V letu 2022 je izšel tudi ponatis Koprivčevih črtic Kmetje nekoč in danes, ki je vključen tudi v bralni izbor 8. sezone Bralne značke za odrasle v Knjižnici Lenart, katere obiskovalci so tudi že imeli priložnost spoznati literarno ustvarjanje Ignaca Koprivca. Evropska sredstva za izdajo je občina Sveti Andraž pridobila na razpisu s projektom Vi-tomarci, včeraj in danes. Domačini so zelo ponosni na svojega rojaka kot tudi na knjigo, po kateri zelo pogosto sežejo. V KUD Vitomarci in DU Sveti Andraž-Vitomarci jim je v veliko veselje in ponos tudi predstavitev v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, da so lahko knjigo in kulturno dediščino svojega okolja predstavili Ptujčanom.
MG
store Hairclub Fenos na Mestnem trgu 4, ki ni samo frizerski salon, temveč prav mala umetniška galerija z deli Aleksandra Fenosa.
MG
Ptuj • Literarni večer o Ignacu Koprivcu
Foto: Črtomir Goznik
Darja Plajnšek v pogovoru z Edvardom Kupčičem o življenju in delu pisatelja, novinarja in urednika Ignaca Koprivca.
Kmečko življenje - stalnica Koprivčevega literarnega ustvarjanja
Prva obsežnejša knjiga Ignaca Koprivca Kmetje včeraj in danes, ki je izšla leta 1939, je dokument tistega časa, načina življenja, odnosov med ljudmi, med viničarji, kmeti in želarji, pri čemer razlika med njimi ni bila tako velika. Dogajanje je postavljeno v bolfenško in andraško faro. V črticah predstavlja ljudsko obredje, delo, običaje, vraže, dovtipe, vključene so tudi ljudske pesmi. Koprivčev poglavitni namen je bil raziskati in podati tipologijo kmečkega življenja, čustvovanja in ravnanja. Darja Plajnšekje v pogovoru izpostavila, daje jezik v knjigi za današnjega bralca morda nekoliko arhaičen, vendar še vedno zanimiv, prinaša številne narečne besede. Posebnost so tudi dialogi, ki so izrazito dovtipni. Bralec v knjigi zazna tudi določeno kritiko avtorja, kije ponekod usmerjena v neznanega krivca, ponekod v samo naravo slovenjegoriškega kmeta, viničarja ali pa tudi cerkev, njen pohlep in vpliv na revne, verne ljudi, zaradi česar je bil v cerkvenih krogih nezaželen. Literarni zgodovinarji so mu priznavali izreden posluh za jezik.
Za svoje zadnje delo Pot pelje v dolino je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.
Ptuj • Aleksander Fenos in Sara Sluga v hotelu Mitra
Preplet likovne zgodbe in verzov
V hotelu Mitra na Ptuju so tudi prvo soboto v marcu obiskovalci uživali v kulturnih utrinkih, za katere sta poskrbela Aleksander Fenos, frizer-umetnik, s serijo akvarelov, ki jih je ustvaril v zadnjih dveh letih, in Sara Sluga, dijakinja I. gimnazije v Mariboru, s svojimi verzi in petjem.
Foto: Črtomir Goznik
Akuareli Aleksandra Fenosa v družbi verzov Sare Sluga.
petek • 10. marca 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Slovenija • Bomo po propadli Adrii Airways dobili novega nacionalnega prevoznika?
Finančna pomoč za nekatere linije
Fraport, ki upravlja letališče Ljubljana, za letos napoveduje 1,2 milijona potnikov. 17 letalskih prevoznikov naj bi čez poletje obdržalo lete na 19 destinacijah in še povečalo njihovo frekvenco, pridružila pa naj bi se jim tudi finski Finnair in grški Aegean, in to z leti v Helsinke oziroma Atene.
Foto: Fraport Slovenija
Povezav z ljubljanskega letališča je precej manj kot pred propadom domačega letalskega prevoznika Adria Airways in pred pandemijo covida-19; lani avgusta je bilo letov za 42 odstotkov manj kot v avgustu 2019.
Povezav z ljubljanskega letališča je precej manj kot pred propadom domačega letalskega prevoznika Adria Airways in pred pandemijo covida-19; lani avgusta je bilo letov za 42 % manj kot v avgustu 2019. Trenutno v povprečju na dan vzleti 12 letal, ki pristanejo v Antaliji, Podgorici, Parizu, Oslu, Münchnu, Varšavi, Dubaju, Zürichu, Bruslju, Londonu, Frankfurtu, Carigradu, Nišu in Beogradu. In kaj na dejstvo, da se je Ljubljana znašla na dnu evropske lestvice po letališkem prometu, pravi poslovna direktorica upravljavca Babett Stapel?
Okrevanje šele leta 2026
»Prizadelo nas je več faktorjev hkrati: od pomanjkanja osebja, hitrega povečanja cen goriva, visoka inflacija in posledice vojne v Ukrajini. Zaradi vsega naštetega je okrevanje letalske industrije počasno. Računamo, da bomo na Letališču Ljubljana dosegli številke izpred pandemije šele leta 2026.«
Vlada se sicer trudi izboljšati slovensko povezljivost s svetom in zadnji dve leti že plačuje letalskim prevoznikom, da ohranijo lete v in iz Ljubljane. Prav tako nameravajo subvencionirati letališke pristojbine prevoznikom, ki bodo vzposta-
vili povezave, ki jih bo določila država. Na leto bo zagotovljenih 5,6 milijona evrov, a mora ta načrt prej odobriti še Evropska komisija. Zaenkrat še ni znano, katere linije bodo subvencionirane, šlo pa naj bi za destinacije, tako državni sekretar Matevž Frangež na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, s katerimi bodo lahko Slovenci vsaj v drugem koraku, torej s prestopanjem, dosegli najpomembnejša svetovna letališča.
Najmanj zasedeno letališče med evropskimi prestolnicami
Letališče Jožeta Pučnika je lani sprejelo 970.156 potnikov, kar je najmanj med vsemi letališči evropskih glavnih mest. Po podatkih Airports Council International Europe, mednarodnega letališkega združenja, ljubljansko letališče glede na promet v Evropi zaseda 159. mesto in zaostaja za Bremnom, Bastio, Varno, Bratislavo, Temišvarjem, stockholmskim drugim letališčem Brommo. Pred njim so se uvrstili celo Kijev, ki je kljub začetku vojne 24. februarja lani in posledičnem zaprtju letališča zabeležil 1.085.061 potnikov, beloruski Minsk, ki so ga doletele
sankcije, in moldavski Kišinjev, ki je bil zaprt več kot mesec dni.
Pritožbe
nizkocenovnikov
Kot so povedali pri letalskem prevozniku EasyJetu, so se skupaj z Ryanairom in Wizz Airom že lani pogovarjali s slovensko vlado o potencialnem zagonu novih poti iz države. »Vsi trije smo opozorili na občutno previsoke pristojbine na Letališču Ljubljana, zato takrat dogovora nismo dosegli.« Niz-kocenovniki so se pritožili tudi nad pomanjkanjem skladne politike glede prihodnosti slovenskega letalskega prometa, saj so ugotovili, da imata ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvo za infrastrukturo povsem različne ideje.
Sredi leta naj bi se tudi odločili, ali bo država ustanovila novega nacionalnega letalskega prevoznika, naslednika Adrie Airways, ki je svoj konec dočakala pred štirimi leti. V SDS nad to idejo niso navdušeni, saj menijo, da se država običajno izkaže za slabega gospodarja, zato predlagajo povezavo s tistimi slovenskimi podjetji, ki se ukvarjajo z letalskimi prevozi.
Senka Dreu
Kaj pravijo potniki
V praksi pa niso težava zgolj slabe letalske povezave s svetom, pač pa tudi bližina drugih letališč, ki so pogosto cenejša od ljubljanskega. »Štajercem sta graško ali zagrebško letališče bližja, do slednjega zdaj zaradi uvedbe schengna tudi ni več treba čakati,« pravi Mateja Ritlop s Ptuja. Kdor ne potuje organizirano, pač pa v lastni režiji, letalske vozovnice išče sam, in to praviloma na spletnih straneh, ki ponujajo najugodnejše lete.
Jana Tihec iz okolice Ormoža je tako poleg omenjenih dveh letališč že letela z Dunaja, iz Celovca, Trsta, Benetk, seveda »tudi iz Ljubljane, če sem tam našla ustrezno destinacijo za nizko ceno«. Maks Fajnik iz okolice Ptuja, prav tako svetovni popotnik, pa letalske vozovnice kupuje, če je le mogoče, samo za direktne lete. »Raje se z avtom ali Gooptijem zapeljem do Dunaja, Frankfurta, Budimpešte ali Beograda, samo da letim s tako imenovanim nonstop letom, kajti sovražim postopanja po letališčih in dolgotrajna čakanja na povezovalne lete, na katerih povrh vsega praviloma ostaneš brez prtljage.«
Ljubljansko letališče na individualne potnike torej ne more preveč računati, lahko pa se bolj posveti organiziranim potovanjem.
SLAVONIJA In KULINARIČNA VOJVODINA
pridružite se naši družbi
1. in 2. aprila se nam pridružite na dvodnevnem avtobusnem potovanju
Z nami se podajte do OSIJEKA, kulturnega in industrijskega središča
Slavonije ter Baranje, spoznajte NOVI SAD, enega najstarejših in najživahnejših mest Srbije, doživite zanimivo okolico FRUŠKE GORE in okušajte kulinarične specialitete Vojvodine.
Sprehodili se bomo po Osijeku, središču Slavonije, nekoč razdvojenem, sedaj pa med seboj povezanem mestu kot Gornji grad Tvrda in Spodnji Grad. V Srbiji si bomo najprej ogledali Sremske Karlovce, ki ga krasijo ogromne baročne palače, nastale po zaslugi odličnega trgovanja z vinom. V kleti Živanovic bomo pokušali domača vina, prigrizke in med. V Novem Sadu bomo večer zaključili z druženjem ob večerji v lokalni restavraciji/salašu in glasbi. Naslednje jutro si bomo ogledali znamenitosti mesta: Trg svobode, katedralo, Mestno hišo, Zmaj Jovinovo ulico in Dunavske ulice z zanimivimi zgradbami iz 19. stoletja. Vzpeli se bomo na Petrovaradinsko trdnjavo imenovano Gibraltar na Donavi, z arhitekturo iz 18. stoletja in podzemno galerijo, ki se razteza v dolžini preko 16 km. Na Fruški gori nas bo navdušil samostan Krušedol, zapuščina srednjeveške dinastije Brankovic, ki v samostanski zakladnici hrani mnoge dragocene predmete. Za konec se bomo v bližnjem gostišču okrepčali s kosilom.
Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah -1 x nočitev z zajtrkom - lxvečerja ob glasbi
■	degustacijo (7 vrst vina + 3 vrste medu in prigrizkom)
■	ogled Novega Sada in Osijeka z lokalnim vodnikom -1 x kosilo (drugi dan)
- zunanji ogledi po programu -turistična pristojbina - vodenje in organizacija potovanja
Splošni pogoji so sestavni del programa!
Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
Štajerski
:radioPTUI V
SONČEK
20 Štajerski
Na sceni
petek • 10. marca 2023
Skrinja domačih viž - Ansambel Smeh
Za slovo - polka Hvala vam, prijatelji
Decembra lani se je po dvanajstih letih skupnega igranja poslovil narodno-zabavni ansambel Smeh iz Šaleške doline. V njem so igrali: Andrej Pečnik (pevec), Jure Ledinek (kontrabas), Miha Lampret (kitara) in Žiga Ramšak (harmonika). Skupaj so začeli igrati po srečanju na eni od veselic, saj so želeli postati sestavni del slovenske narodno-zabavne scene. Prvič so nastopili leta 2010. Že od začetka so se trudili, da bi ustvarili čim več lastne glasbe. Harmonikar Žiga Ramšak se je podpisal pod večino njihovih pesmi, tudi s tem so želeli ustvariti nek svoj lasten podpis v narodno-zabavni glasbi.
Že po tem, da so pisali svoje skladbe v večini sami, so se razlikovali od drugih ansamblov. Njihove skladbe so zelo iskrene in razigrane, saj so se trudili, da bi se ljudje našli v vsaki od njihovih skladb. Med ljudmi so se še posebej priljubile: Ej, stari, ne sekiraj se, Zame ustvarjena, Bodi moja mala, Bila si mi vse, Ljubica mojega srca, Fina Nina, Neke julijske noči, Frača, Le verjemi. Vsak njihov nastop je bil nekaj posebnega, nova energija, nova doživetja. Posebej hvaležni so svojim domačim in dekletom, vsem prijateljem, ki
so jim bili v času njihovega aktivnega nastopanja največji podporniki. Glasba ni lahek kruh, veliko je bilo odrekanja, zamujenih rojstnih dni in praznikov. Hvaležni pa so seveda vsem ljubiteljem na-rodno-zabavne glasbe, ki so polnili prizorišča in koncerte ter uživali
skupaj z njimi.
„Smehovci smo se za zaključek glasbene poti odločili že leta 2020, vendar smo imeli do konca leta 2022 rezervirane termine za igranje, tako da smo odigrali še dve čudoviti leti. Naši odločitvi so botrovale predvsem službene
obveznosti. Vsi fantje imamo redne službe in druge obveznosti, ki zahtevajo precej našega časa in energije. Vse skupaj smo kar nekaj let zelo uspešno usklajevali, na koncu pa smo se odločili, da moramo poskrbeti še zase, svoj prosti čas in svoje domače. Ob obilici
nastopov, vaj in snemanj ter službenih obveznostih doma nismo veliko videli. Kot naše največje uspehe si zagotovo štejemo vse naše izvedene koncerte V pomlad s Smehom. Gre za projekte, na katere smo zelo ponosni, saj smo fantje živeli za te koncerte. Veseli smo, da smo lahko ustvarjali enega največjih narodno-zabavnih dogodkov v Sloveniji. Vsi imamo neizmerno radi narodno-zabavno glasbo in nikoli se ne ve, ali bo kdo izmed nas kdaj stal na odru. Vendar pa je trenutno vseeno čas,
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Smeh je zadnjič nastopil 17. decembra 2022. Od narodno-zabavnih odrov so se poslovili skupaj z glasbenimi prijatelji in zvestim občinstvom, ki jih je spremljalo polnih 12 let.
da si najprej malo odpočijemo, se posvetimo drugim rečem, kaj bo prinesla prihodnost, pa bomo še videli. Največjo težo in pečat je zagotovo pustila naša skladba z naslovom Le verjemi, čutni valček, ki smo ga posvetili dobremu prijatelju, ki je prestal hudo življenjsko preizkušnjo, obenem pa tudi vsem gasilkam in gasilcem, ki nesebično pomagajo ljudem in živalim v stiski. Gre za zelo pozitivno in resnično zgodbo o tem, da v življenju ne smemo obupati. To so poslušalci tudi začutili in jo izjemno dobro sprejeli," je o odločitvi ansambla Smeh za slovo od narodno-zabavnih odrov povedal harmonikar Žiga Ramšak.
Skupno glasbeno pot so Andrej, Jure, Miha in Žiga zaključili v stilu, kot so ustvarjali celo svojo kariero, tako kot so si sami želeli. Z odrov so se poslovili z nabito polnim zaključnim žurom lani decembra v Šoštanju, na katerem so se zbrali ljubitelji narodno--zabavne glasbe iz cele Slovenije. Ob tej priložnosti so predstavili tudi svojo zadnjo skladbo, polko z naslovom - Hvala vam, prijatelji, ki jo je v celoti ustvaril Uroš Steklasa. Zanjo so posneli tudi videospot, ki lepo pokaže, kako lepo so se imeli na zaključku svoje skupne poti, ki se ga ne bi branil noben glasbenik. Prepričani so, da se bo tudi njihova zadnja skladba dotaknila številnih.
MG
Ormož • Ustvarjalni na Ljudski univerzi
Darilca za najmlajše
Ustvarjalke so izdelale darilca za novorojence - okoli 160 pisanih žogic.
Foto: arhiv LU Ormož
Tako so Ustvarjalke ob deseti obletnici tečaja ormoškemu županu Danijelu Vrbnjaku izročile darilca za najmlajše.
V okviru univerze za tretje življenjsko obdobje na ormoški ljudski univerzi izvajajo številne dejavnosti, ki združujejo ljudi, katerih aktivno življenje se ne konča z upokojitvijo. Vsak ponedeljkov dopoldan, od oktobra do aprila, okoli deset udeleženk prihaja na delavnico z imenom Ustvarjalke. Krožek deluje že deset let, vodi ga Ljuba Fišer. Kot že pove njegovo ime, udeleženke urijo različne ročne spretnosti, med drugim kvačkanje, pletenje, šivanje in še in še. Ob tem pa želijo biti tudi družbeno koristne. V preteklosti so tako že izdelale po več kot sto pletenih kapic, copatkov in šalov za novorojenčke, pa lutke za gimnazijce, kvačkane obeske za ključe, antistresne žogice in tako dalje. Vsako leto naredijo tudi ogromno novoletnih voščilnic in aranžmajev za veliko noč ter se udeležujejo drugih aktivnosti, ki jih vodi Ljudska univerza Ormož.
Pred kratkim so izdelale nekaj več kot 160 pisanih žogic, ki so jih podarili občinam Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi. Z njimi bodo letos obdarili najmlajše občane. »Ustvarjalke vedno znova navdušijo z ročnimi spretnostmi. Vsako leto imajo sveže ideje, s katerimi se družbeno koristno vključujejo v okolje. Tokrat so izdelale zanimive žogice iz peterokotnikov, za prihodnje leto pa razmišljajo, da bi obdarile prvošolčke,« je dejala direktorica LU Ormož Viki Ivanuša.
Monika Horvat
	\	Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi!		
m I	\ ■			
KI"	1 M			
				
^en-fa" TEDNIK				www.tednik.si
Slovenija, Ptuj • Publikacija o slovenskih zdraviliščih in termah
Povabilo v deželo zdravih voda
Krovna turistična organizacija med najpomembnejše razloge za obisk Slovenije uvršča njena naravna zdravilišča in terme, saj se ponaša s kar 87 zdravilnimi vrelci.


	
I FEEL	
SLOVENIA ,	11
SLOVENSKA '	StOVINSKA i £QHAVlll££j 1
NARAVNA ZDRAVILIŠČA	_ 1
MUJ JNAClJN SPROŠČANJA.	
L
U
Slovenija se ponaša s kar 87 vrelci, katerih zdravilnost je med drugim predstavljena v najnovejši publikaciji o slovenskih naravnih zdraviliščih in termah.
V okviru promocije zelene, aktivne in zdrave Slovenije so se zato na STO povezali s Skupnostjo slovenskih naravnih zdravilišč in izdali publikacijo z naslovom Moj način sproščanja, v kateri podrobno predstavljajo 12 slovenskih zdravilišč in term. Gre za Terme 3000 - Moravske Toplice, Zdravilišče Radenci, Terme Ptuj, Olimia, Zreče, Čatež, Dobrna, Šmarješke Toplice, Dolenjske Toplice in Portorož ter Thermano Laško in Talaso Strunjan. V tiskani obliki je izšla v 19.000 izvodih in petih jezikih; poleg slovenskega še v angleškem, hrvaškem, italijanskem in nemškem, vsebina pa je dostopna tudi na spletnem portalu slovenskega turizma.
Hrbtenici pomaga plavanje
Poleg predstavitve posameznih termalnih kompleksov se v publikaciji osredotočajo zlasti na pomen dobrega počutja duha in telesa ter predstavijo pristope k bolečinam v križu, zdravi prehrani, gibanju na prostem in ritualom za dobro počutje. Slogan Term Ptuj je Aktivna regeneracija oziroma Pomlajeni v najstarejšem mestu. Ptujski vrelci namreč so namreč črpani iz globine 1.100 metrov, voda, ki zlasti ugodno vpliva na odpravljanje težav gibalnega sistema, pa ima temperaturo 56 stopinj Celzija. Prav zato so se v ptujskih termah
osredotočili na zdravstvene in velnes programe, ki lajšajo težave mišično-skeletnega sistema, torej hrbtenice. Zato vodja tamkajšnjega zdravstva Tanja Rauter Pun-gartnik za uspešno rehabilitacijo, obnovo gibljivosti, preprečitev poslabšanje določenih stanj ter omilitev ali odpravo bolečin svetuje predvsem pravilno držo in cilja-ne vaje za hrbtenico.
»Zaradi vsakodnevnega stresa, nerednega gibanja, nepravilnega nošenja bremen in neenakomerne
aktivacije telesa se naša telesna drža kvari. Zaradi slabe drže potek hrbtenice ni več optimalen in nastajajo razne deformacije. Posledično se pravo gibanje poruši tudi na drugih sklepih - na ramenih, kolenih, kolkih, kar lahko vodi do omejenega gibanja in tudi do motenj cirkulacije in dihanja. Zato je res pomembno, da skrbimo za dobro pokončno držo, pravilno sedenje, ležanje in premišljeno dviganje bremen. Pomembna je redna fizična aktivnost. Priporočam
vaje za povečanje gibljivosti, moči in vzdržljivosti ter vaje za krepitev mišičevja. Zmerna vadba povečuje trdnost kosti. Pri tem pomagajo tudi hoja, tek in ostali športi, kjer telo premaguje lastno težo. Koristna je tudi vadba v vodi, saj voda podpira telo, zmerna temperatura vode pa telo ogreje in s tem sprosti hrbtenico. Plavanje aktivira skoraj vse mišice v hrbtenici, obenem pa vzdržuje splošno vzdržljivost in gibčnost.«
Senka Dreu
petek • 10. marca 2023
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Lepi spomini ne bledijo!
LETO XXX»,. ir. 2\	Flui, 7. junija 1979
CEHA 4 DINARJI
VU ISS* 0040-1*»
GLASILO SOCIALISTI CNC
DftLOVMEOA LJUDSTVA
Z VSEBINE
Ctovak si sr«to ustvari sam Utran 31 Kakint mesnica imamo v Ptuju (itrwi 4) Urejanje oijmotja Potekava (stran 7)
Kulturni da evi [fina 91 OtetriifesEileiriii a vek nora Uirsn 11)
PfTO BRIGADIRSKO POLfTJE V OBČINI PTUJ
Za zdravo pitno J vodo v Halozah

H V.
'i- mjmmm j-ufv
>.■1 ■ -	.....3"—■	."■««MILMJ
■■ - ....... ■• . ...,,... „" ."t.:
jjjj**1*^ '	. t t t .	h- ,	in (*- ■_| J^,'
^ ' " ^ r*' il _, |
t™*«r^m"Iu '"^—rTtl r^-ml^TL^mtCL. 522*11 TSStT^. !, *"	" "	1
i j *	► ^ rtn,,^ J»—--*
Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor
■J	Wok,
E*l4»1|tLa, *»Jj.- m
«Št mt
¡s niir
f K •« iHtaiiH « — •**«« ii
w .i

« r™ vW/ IM
$ SEJf KOMITEJA OK ZKS PTUJ
z nosilci delegatskega sistema!
Vi	«^«•»»■■lii* ti«.«,., — sOefc). ji m t»Oi
¿U™ f ¡M k	Jtk» DS
P, J«	«M.U U
'«"■h» MUi KttJo* .».-nJ J.^ojMhi ¿MM tar	,,
liKFi¡¡Sr Vi1' >*» r- ,r,j.^Tn
gr: —^ :jgSbiaaaai
Alii .I. «.	r	4m t^i-K»	h
"—64 ' "l'	«>Ml im Idut u UUilto
-IT«
Spomnite se ^ogo^kov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
c ■o
0
N arodno Zabavne G lasbe
Ptuj 2023
1. se
Naročite
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
STOP
SPORED
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:____
RADIO TEDNIK Ptuj d,,. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 10. marca 2023
PISAMA ■ ZABAVNA ■ AKTUALNA
OKNA
NJA VRATA
02 / 780 04 24 f,
H
INFO@VRATA-TUNING.SI
OSOJNIKOVA 12, PTUJ

KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
Več v reviji History in na www.alivesda.si
URSKAVUCAK MARKEZ MED SMEHOM IN JOKOM
Abrahama bo pričakala s humorjem
SAŠA LENDERO PREMAGALA BOLEČINO
Je nova ljubezen že tu?
JOŽE ROBEŽNIKJE LAHKO VSEMZAVZOR
Z Alenko gradita svojo srečo
USPEŠNIH 50 LET ŠPELE PRETNAR
Vživljenju ne bi ničesar spremenila
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR.
PVC okna, vrata, senčila
PROGRAMSKI NA POVEDNI K
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si

9 SEZONA . PROJEKTA
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
"NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO"
j	S projektom se ponovno vračamo na šole in s tem
p	na šolske prireditve. Dan po prireditvi bomo na
>	Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj objavili
;	kratke izseke nastopov, na koncu posnetka
i	bodo objavljeni tudi zmagovalci.
PETEK, 10. marec
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 V vrtcu Gorišnica ob mat. dnevu 2021
10:00 Prireditev ob mat. dnevu vrtec Gor.
10:45 Utrip Ormoža
11:40 Območna revija glasbenega izročila 13:10 Starpoint prodajno okno 14:10 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 So trenutki, ko zapoje srce 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 11S let tamburašev Gorišnica 21:45 Astro - V živo
23:00 Video strani_
SOBOTA, II. marec
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 Predstavitev etnografskih skupin Markovci
10:00 Ptujska kronika
10:25 Utrip Ormoža
11:20 Seja sveta občine Lenart - znova
14:00 Video strani
17:00 Starpoint prodajno Okno
18:00 Revija tamburašev in mandolistov
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Kronika iz občine Markovci
21:00 Ujemi sanje
23:00 Video strani
S P
13
■ , O
s«
o U1
to r*-
iti £ -i tf lil
NEDELJA, 12, marec
00:00 Video strani
08:00 jutranja telovadba
OB:30 Šport In Špas
09:00 Pust je na Hajdini
10:00 25, let ED Koranti Hajdina
11:00 Mihov glasbeni večer
13:00 Koncert Okteta Domava z gosti
14:10 300 tet Dvorca Dornavg 2O08
15:00 115 let tamburašev Gorišnica
17:00 Z glasbo do srca 2022
19:20 Pogovor s Karlom Gržanom
20:00 10 let Vokalne skupine PGD Zlatoličje
21:30 Video strani
PONEDELJEK. 13. marec
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
D9:00 40 let ljudskih pevcev Vinogradnikov
10:10 Ptujska kronika
10:30 Ujemi sanje
12:00 Utrip Ormoža
13:00 Starpoint prodajno okno
14:00 Video Strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Mihov glasbeni večer
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Kronika iz občine Markovci
21:00 Predstavitev etnografskih skupin Markovci
22:00 Starpoint prodajno okno
23:00 Video strani
petek • 10. marca 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
m?
v
v 60
noor^p
ŽE v prodaji
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, strica, dedka, pradedka, tasta
Janeza Potočnika st.
S PTUJSKE GORE 82
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, predstavnikom delovnih organizacij ter vsem, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali sveče ali cvetje in za sv. maše. Še posebej se zahvaljujemo domačemu Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ptujska Gora in društvom iz Gasilske zveze Majšperk za uniformirani pogrebni sprevod s praporji ter častno stražo. Zahvala zborovodkinji gospe Ireni Kropec in domačemu cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, Društvu upokojencev Ptujska Gora za spremstvo s praporjem, podjetju Talum za odigrano Tišino, Občini Majšperk in govornici gospe Mariji Klarič za besede slovesa ter duhovnikoma p. Danilu Holcu in p. Martinu Gašpariču za opravljen obred in darovano sveto mašo. Zahvala gre tudi osebju Bolnišnice Ptuj in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
koš ugank in napad!
mm fectafcs m\
na i@ straneh:
Ji,
mi
KAJVES POMLAD APRIL od 10. marca 2023
rM^!

KAJVES POMLAD MAJ od 21. aprila 2023
^vjj^ p-i Možm
mm MANEKENKA HAJDEHA UMORJENA1H OBGlflyJiNfr^
^SnPl Grozjijvč!
Kate mora
ubogati, ptt^liEA 51= NANJEII Meghan pa n&? %
Mali oglasi
STORITVE
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
www.salomongroup.
www.odkrito.si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dl i b.al
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
w.novareha.si
Roua Reha
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
KMETIJSTVO
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci ld. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Sket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom ter nudimo kombi prevoze do 1,5 tone. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a. Tel. 031 733 112.
POŠTENA mlajša upokojenca nudita pomoč starejšima osebama ali osebi na njihovem domu z možnostjo preužitka. Tel. 068 147 553 ali 051 888 348.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM mešani gozd v izmeri 21 arov, cena 1.650 EUR, Gradiščak občina Jur-šinci. Tel. 031 317 508.
KOKOŠI nesnice, rjave in druge pasme - prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane, 031 751 675.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM silosne bale in ječmen. Tel. 070 896 108.
NESNICE, rjave, črne, grahaste, leghorn in štajerke, v začetku nesnosti, ter bele piščance, 4-tedenske, naročila po tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23, možna brezplačna dostava.
PRODAM tri ovce za nadaljnjo rejo in kozlička brez rogov za nadaljnjo rejo. Tel. 040 217 485.
KUPIM traktor in vse kmetijske priključke. Tel. 041 540 364.
BIKCA, starega 3 mesece, simentalca, prodam za nadaljnjo rejo. Tel. 041 494 107.
PRODAM aparaturo za hladilnico in pujske od 40 do 110 kg. Tel. 031 498 098.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01_
NEPREMIČNINE
V	NAJEM oddajo enosobno stanovanje za dalj časa na Ptuju. Tel. 041 915 645.
V	NAJEM oddam tri poslovne prostore velikosti 100 m2 (3 x 20 in 40) in več parkirišč v garažni hiši, vse v Vodnikovi 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p. Tel. 041 325 925.
PRODAMO - Ptujska gora, takoj vseljivo starejšo hišo s teraso, l.1600, površine: 191,2 m2, uporabne 103m2, etažnosti: K+P+1+M, parcela v obsegu 212m2. Cena: 84.000 Eur. ft oc/mav 070 826 220 ali ▼ POETOV tO 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio
RAZNO
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nihče ne ve, kaj si si takrat želel... Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
Letos mineva eno leto, odkar več nisi z nami. Pogrešamo te!
Stanislav Korpar
IZ ŽABJAKA 24 PTUJ
Iskrena hvala vsem, ki se ga spomnite in postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, vsak naš korak spremljaš v tišini.
SPOMIN
Mineva eno leto, odkar nas je 12. 3. 2022 v svojem 45. letu nenadoma zapustil naš dragi sin, brat, vnuk, nečak in bratranec
Darko Cafuta
IZ VAREJE 37
Iskrena hvala vsem, ki se spomnite nanj in z lepo mislijo posto-jite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Ugasnil dan je,
sonce je zašlo,
sveče zdaj gorijo ti v slovo.
V SPOMIN
6. marca je minilo deset let, odkar nas je zapustil naš dragi partner in oče
Branislav Cafuta
IZ STRAJNE 4A PODLEHNIK
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče in cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu.
Počivaj v miru, zelo te pogrešamo.
Žalujoči: tvoji najdražji
PRODAM rabljeno kuhinjo z aparati. Tel. 041 452 542.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE	
ZA TORKOVO IZDAJO	DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO	DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE [12 749 3416 ali marjana.pihler@radi<riedmk.si, večje objave predhodno pokličite. ^TEDNIK
tel. 02 749 3410, za Staje	
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 10. marca 2023
Podravje • KZ Glasis na Gary Graden Masterclass
Bilo je nepozabno doživetje
Člani Komornega zbora Glasis, ki ga vodi dirigent Ernest Kokot, smo v oktobru 2022 dobili zanimivo in nadvse vznemirljivo povabilo Komornega zbora Orfej iz Ljutomera na delavnice oz. seminar »Gary Graden Masterclass«, ki ga bo vodil mednarodno prepoznaven glasbeni strokovnjak in uveljavljen dirigent Gary Graden.
Gre za glasbene delavnice oz. izobraževanje za študente glasbe in za že uveljavljene dirigente in glasbene pedagoge iz vse Evrope. Gary Graden je že večkrat je obiskal Slovenijo, tako da pozna in je navdušen nad kakovostjo zborovskega petja pri nas. Na seminar se je prijavilo 21 udeležencev. Komorna zbora Orfej in Glasis sta se združila in bila demonstracijski zbor.
OKNA, VRATA R -GARAŽNA
www.naitors.si
NA HORS
Tel.: OZ 741 13 80, Mob: 031793 Z04
Gorišnica 1, Gorišnica
Povabilo smo vzeli kot veliko priložnost, dobrodošlo za v prihodnje, predvsem pa privilegij, da bomo lahko delali, nadgrajevali svoje znanje in izkušnje s takšnim mojstrom, kot je g. Graden.
Zagrizli smo in od novembra do februarja naštudirali 14 skladb, ki jih je za seminar izbral sam in nam pri delu tudi pomagal Graden. Gre za izbor skladb vseh zgodovinskih obdobij, od renesanse do sodobnih skladb švedskih avtorjev.
V ponedeljek, 27. februarja, je v čudovitem ambientu Kazinske dvorane SNG Maribor sledil veliki zaključni koncert, krona priprav, vaj in dela. Kazinska dvorana je bila polna, koncert razprodan. 52-članski zbor je večino programa pel pod taktirko Gradna, pri petih skladbah so dobili priložnost mladi dirigenti, udeleženci seminarja. Na orglah je
Gorišnica • Visok jubilej Hedice Fric
y
Šopek s 100 cvetovi
Februarja je praznovala visok življenjski jubilej, polnih 100 let, članica našega Društva upokojencev Gorišnica Hedica Fric iz Gorišnice.
Hedica je postala članica društva upokojencev leta 2000. V času službovanja je bila učiteljica slovenskega jezika na OŠ Gorišnica. Mnogim generacijam je skušala, mnogim ji je tudi uspelo »vcepiti« lepoto slovenskega jezika. Bila je zahtevna, odločna in stroga učiteljica, poznana daleč naokrog.
Predsednik društva upokojencev Gorišnica Vili Horvat, poverje-nica Jadviga Kolar in župan občine Borut Kolar so jo prav na njen rojstni dan, 16. februarja, obiskali na njenem domu v Gorišnici, kamor se rada vrača, saj trenutno živi v tujini. Bili so lepo sprejeti, in ker je gospa Hedica še vedno bistrih misli in vedrega duha, je bilo druženje z njo zelo prijetno. Ob tej priložnosti so ji podarili torto in šopek s 100 cvetovi ter ji izrazili veliko lepih želja.
Tudi drugi upokojenci, ki smo
vedeli za njen visoki jubilej, smo bili del radosti, zato ji želimo, da ji 100. rojstni dan prinese zadovoljstvo in
blagostanje ter ji želimo zdravih let.
se mnogo M. Vajda
zbor spremljal mojster Tone Potočnik, na čelu pa Gorazd Strlič.
Raznolik program, ubrano in mogočno petje 52-članskega zbora in navdušenje Gradna je naredilo dogodek popoln, kar je s stoječimi ovacijami in bučnimi aplavzi potrdilo tudi občinstvo v dvorani.
Mojster Graden nam je s Skandinavskega polotoka prinesel preprostost, toplino, milino, čutnost in neverjetno ljubezen do glasbe. Za to smo mu neizmerno hvaležni. Veliko čast, privilegij, skoraj čudež smo doživeli, da smo lahko ustvarjali z njim.
Naslednji dan je Graden odpotoval. Z njim najverjetneje več ne bomo imeli priložnosti sodelovati, gotovo pa bomo ohranili navezo s prijatelji, s KZ Orfej, saj smo se v tem času zelo povezali.
Martina Horvat
Medno^e sem ji pet let

* * *
Mogoče paie
,greuan}e zgolj Zemljm protestni
SCI
v 9\?
samoseagí'-í
* * *

kožo.
!	Airiio Cele dneuedwie cepeta,
i
, ,	-o»-**""*
Sosedi se je taVo sbsalo, dabilan
<x><xxxxxxxxxxx><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
Foto: MH
Bogata r
ost
V teh dneh so potekali številni dogodki, povezani z dnevom žena. Bolj kot sporočilnost tega dne so bila v ospredju sama praznovanja, način praznovanja, kot da je od tega odvisen položaj ženske v družbi. Rdeči nagelj več ali manj, bolj je vreden spoštljiv odnos do žensk ne glede na starost in status.
Po eni od raziskav pa si ženske tako in tako same pogosteje kupujejo cvetje, kot ga prejemajo od drugih. Praznik žensk so na Ptuju še posebej počastili v Mestnem gledališču Ptuj, Kinu Ptuj, članice Soroptimist kluba Ptuj pa so razveselile z že tradicionalnim dobrodelnim koncertom.
Danes se bodo na že 50. občnem zboru zbrali člani Brodarskega društva Ranča. Na grajskem dvorišču pa bodo danes opravili spomladansko rez modre kavčine, potomke najstarejše trte na svetu, ranfola in zierfandlerja. V Galeriji Magistrat bodo odprli razstavo jazz fotografije Gerharda Hubnerja iz Burghausna, prvega prejemnika naziva ambasador Ptuja. Že od včeraj pa je v prostorih CID-a na ogled razstava mlade umetnice Ronje Jakomini. V hotelu Mitra se z akvareli predstavlja ptujski frizer--umetnik Aleksander Fenos, dopolnjujejo jih verzi mlade dijakinje 1. gimnazije v Mariboru Sare Sluga, tudi odlične pevke, zmagovalke 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, kjer ja
navdušila z lastno pesmijo. Akademski slikar Ludvik Pandur se z barvnimi ekspresijami predstavlja v Galeriji Luna. Sicer pa je v tem času na Ptuju na ogled še več drugih zanimivih razstav, tudi v mladinskem in študijskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Vinoteka Kobal vabi jutri, na gregorjevo, s penino in tatarskim biftkom. V hotelu Primus pa je tokratni nedeljski brunch namenjen razvajanju žena.
Slovenska naravna zdravilišča in terme svojo obsežno ponudbo za zdravje, dobro počutje in vodna doživetja predstavljajo v novi tiskani publikaciji, ki jo bogatijo še strokovni nasveti za zdrav življenjski slog. Slo-
venija se ponaša s kar 87 vrelci zdravilnih voda, ob katerih so nastala slovenska naravna zdravilišča in terme. Letošnji Pomladni teden restavracij bo potekal med 24. marcem in 2. aprilom. Prijave bodo začeli sprejemati 13. marca, obiskovalci pa bodo lahko pokusili jedi vrhunskih slovenskih kuharskih mojstrov. Letos je vključenih kar 110 restavracij in gostiln. Med temi sta s Ptuja Gostilna Grabar in Gostilna Ribič .
Pletarska šola je bila ustanovljena leta 1906 v Cirkulanah, o tem, kdaj je bila ustanovljena, smo tudi spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. Več o delavniškem pletarstvu od cirkulanske pletarske šole leta 1906 do ptujske pletarne 1988 pa prinaša knjiga Andreja Brenceta, kustosa arheologa iz PMPO. Prav z ustanovitvijo cirkulanske šole so se leta 1906 tudi začela desetletja kontinuiranega razvoja zahtevnega oz. delavniš-kega pletarstva na ptujskem območju. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Karmen Dominko iz Veržeja.
Danes sprašujemo, koliko igrišč za golf ima Slovenija. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 17. marca.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko igrišč za golf ima Slovenija?
^ 'me 'n priimek: Naslov:.
M	|
i . „ , Davčna številka:.
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letos bo na Ptujskem jezeru potekalo več zanimivih tekmovanj v organizaciji BD Ranca, ki letos praznuje 50	Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.
let delovanja.