Posamezna »Užitka Din 1.
ŠTEV. 202.
Pišiaiit ;Uiasi r gatovini.
V LJUBLJANI, petek, 2. oktobra 1925.
LETO JI.
Izhaja vsak dsn opoldne, izvzemži nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—.
neodvisen političen list
UREDNIŠTVO EN UPRAVNIŠTVOf
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON 8TEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tariiu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček, uradu štev. 13.633.
Ifač smisla za tisk!
Občinske volitve po deželi so pokazale, da je pozicija samostojne demokratske stranke mnogo bolj trdna, kakor pa so mislile njej nasprotne stranke in kakor bi to odgovarjalo polomu, ki ga je doživela SDS z neprostovoljnim izstopom iz vlade. Naj bo ta resnica tudi » marsikoga grenka, mislimo, da bo še boi| grenka, če si jo bo skušal kdo prikrivati. Še vedno je najbolje pogledati resnici v oči in zato se ne oziramo na eventualen triumf samostojno-demokrat-skega tiska.
Za uspeh samostojne demokratske stranke se navaja v prizadetih strankah vse polno izgovorov in olepšav. Mnenja smo, da so vsi ti izgovori in vse te olepšave odveč in samo škodljive. Treba se ja nasprotno vprašati, kje je vzrok, da si je SDS s svojim praznim in kompromitiranim programom, s svojo zgodovino tn slovesom sploh upala na deželo! Odgovor je samo eden, če smo odkriti in nesentimentalni: Sila SDS je v njenem tisku.
Ni sicer na bogzna kaki višini ta tisk in tudi nima teh tendenc. Prav zato pa ja še posebno nevaren. Tendenca samo-stojno-demokratskega tiska je samo ena: ustrezati instinktom mase, biti bulvarni bst v dobrem in slabem pomenu besede.
B	reklamo	je	»amostojna	demo-
kratska stranka to tudi dosegla in njen tisk je bolj razširjen, kakor pa na primer tisk največje slovenske stranke.
S svojim tiskom ima samostojna demokratska stranka silen vpliv na ljudstvo in zlasti v okolici mest se to pozna. Samo tu pa tudi zabeležuje SDS svoje politične uspehe.
Kdor se hoče uspešno boriti proti SDS, se mora znati boriti proti njenemu tisku. Ne z bojkotnim oznanjevanjem, ker to ne 0 rodilo pravega uspeha, dokler ne bo ^varjeno dobro nadomestilo za samo-* °an)"d6mokratski tisk. v NDS nasprotne stranke se tega očividko na zavedajo in zadovoljujejo se s polemiko v svojih listih, ki ima le delen Uspeh. Treba nasprotno delati za dvig lastuega lista, treba skrbeti, da bo ustvarjen nasproti samostojno-demokratskemu ekvivalenten tisk.
Izgovor, da ni denarja, da ni sredstev, *o drži. Za tisk mora biti denar, če hoče »franka s svojimi načeli prodreti, če hoče zmagati. In to voljo mora imeti, ali pa je sama priznala, da je nepotrebna. Slovenski narod skoraj ne pozna analfabetov in pri nas se je vse polno ljudi 7.9 tako navadilo na čitanje dnevnika — »e tednika — da ga ne more več pogrešati ! To morajo stranke upoštevati, če hočejo, da imajo vpliv na ljudstvo. Tudi »bodi ne odtehtajo dnevnika. Če posveča stranka tudi vso pažnjo kakemu kraju, bo mogla pri najbolj idealnih razme-Dnevnu'e<iltl naiY«e en shod na teden.
ljudi, t remoč tiska je očividna!
Pa ne samo strankarska in politična potreba je, da se obvlada samostojno-demokratski tisk, temveč tudi kulturna, ftulvarno časopisje kvari okus ljudstva^ jemlje objektivnost in ustvarja p0-Vrž»oat, da je kulturno nazadovanje na-,0da neizogibno.
^se to vedo končno tudi naše sloven-stranke. Tn vendar ne store ničesar £<?vig tiska. Da ne bi mogle ničesar ^iti, ni čisto enostavno res, pač pa ** kaže na to, da imajo malo dobre vole- Ce bi se vsak dan vprašali naši »■•likarji, kaj da so ta dan storili za •K svojega tiska, pa bi le malokdaj ‘Kogu vzklikniti: danes sem pa ire9 ne-naredil! To pa se mora nehati!
Pomemben kraljev govor za sporazum in edinstvo.
Beograd, 2. oktobra. Včerajšnji govor Nj. Vel. kralja v Splitu je napravil na vse one kroge, ki simpatizirajo s politiko sporazuma, najgloblji vtis. Ves govor je poln zanosa in poleta ter ima mestoma velik političen pomen. Kralj je jasno in decidirano naglasil v glavnem mestu Dalmacije, da je vesel, da lahko da izraza svoji topli želji, da bo sporazum ustvaril med našimi plemeni ono prepotrebno bazo, ki jo naša država za svoj napredek tako nujno rabi. Nadalje se je j zahvalil za veličasten sprejem, j Nj. Vel. kralj je izjavil, da ga ta spre-
jem tem bolj veseli, ker je naperjen preko njegove osebnosti onemu, kar on predstavlja, to je, narodnemu edinstvu.
Izjave kralja so bile sprejete v beograjskih, še bolj pa v zagrebških krogih z velikim navdušenjem. Kraljev govor smatrajo kot dokaz, da je politika sporazuma dejansko postala državna politika, od katere ni mogoče več odstopiti. V radičevskih krogih je nastopil vsled kraljevega govora nov optimizem in misli se, da bo sedaj St. Radiču bistveno olajšano njegovo stališče.
Konferenca ministrov.
j SKUPŠČINA SE SKLIČE 16. OKT. NA IZREDNO ZASEDANJE. - IZENAČENJE DAVKOV BO PRVI FINANČNI ZAKON. - VPRAŠANJE POSOJILA.
Beograd, 2. oktobra. Člani vlade so včeraj nadaljevali kabinetne razgovore. V pričetku se je pojavila potreba, da se skliče Narodna skupščina še pred 20. t. m., da dokonča vse one posle, ki so že več ali manj gotovi. Konferenca ministrov stoji na stališču, da bi se skupščina sestala 16. t. m., da bi na tej prvi seji določila dnevni red. 18. t. m. bo odmor, ker je nedelja, 19. pa bo zadnja seja izrednega zasedanja. Novo zasedanje pa bo v smislu ustave sklicano 20. t. ni., na katorein se vrš i volitev predsedstva skupščine in skupščinskih odborov. Nato se bo pristopilo k normalnemu delu.
Konferenca se je bavila z vprašanjem, kateri zakoni bi se imeli popreje narodni skupščini predložiti. Prišli so do zaključka, da se prvi predlože prosvetni zakoni.
Kar se tiče finančnih zakonov, so v soglasju s finančnim ministrom določili, da bo med prvimi zakoni predložen zakon o izenačenju neposrednih davkov in zakon o carinski tarifi. Ministrstvo financ bo v tem času nadaljevalo delo na pro-
računu, ki bo zelo kmalu pripravljen, tako da bo še v zakonskem terminu izglasovan.
Obenem se je bavila ministrska konferenca tudi z vprašanjem nekaterih večjih kreditov, ki so potrebni. Tako so sklenili, da se bo nova skupščinska perioda bavila z vprašanjem državnega posojila. Konferenca ministrov v tem pogledu ni prišla do nobenih pozitivnih rezultatov, vendar se pripravljajo načrti, ki se bodo ventilirali v vladi sami. Danes pričakujejo povratka kraljevske dvojice in vseh ministrov, ki so jo spremljali na potovanju. 4. t. m. prispe dr. Ninčič, 7. g. Pa-šič, tako da bo vlada najdalje do 10. t. m. v Beogradu.
Političnih kombinacij in komentarjev tekom današnjega dne ni opaziti. Glavni organ radikalne stranke »Samouprava« energično polemizira s neprijatelji sporazuma, zlasti s Svetozarjem Pribičevi-čem, ki da se s svojo kampanjo niti najmanj ne razlikuje od raznih defetističnih agitatorjev.
Čičeriri v Berlinu.
Berlin, 2. oktobra. Cičerin je včeraj prispel v Berlin. Zjutraj je bil gost državnega kanclerja Lutherja, zvečer pa Sti esemanna. Rusko poslaništvo se drži strogo rezervirano.
Čičerinova pot je odkrito priznanje, da je Rusija silno interesirana tako na
! sklenitve garancijskega pakta, potem imajo zavezniki po Čl. 16. statutov Zveze narodov pravico, da pošljejo v slučaju vojne svoje čete skozi Nemičijo na rusko mejo. Politika Nemčije je v tem, | da si s spretnim izigravanjem tega Čle-! na pridobi ugodnosti na tej ali drugi strani. Ker še ni jasno, kakšna bo nem-
| Izjava dr, Nmčiča.
Sofija, 1. oktobra. »Slobodna Reč« objavlja razgovor svojega dopisnika z dr. ; Ninčičem, ki je med drugim izjavil: j Moje osebno mnenje je, da je zveza med balkanskimi državami boljša od arbitražnega pakta brez jamstev in sankcij. Mislim, da je prezgodaj razpravljati o sklenitvi takega pakta. Bodočnost pripada paktu, toda za sedaj moramo delati na tem, da ustvarimo za pakt ugodno atmosfero. Balkanski pakt brez Bolgarske ne bi imel nobenega zmisla.
Glede odnošajev z Bolgarsko je dejal dr. Ninčič, da je politični ideal vseh pomembnejših strank Jugoslavije, da se pride do sporazuma z Bolgarsko.
RAZPUST GRŠKEGA PARLAMENTA.
Atene, 2. oktobra. Včeraj zjutraj je bil obelodanjen ukaz predsednika grške republike Konduriotisa, ki vsebuje sklep ministrskega sveta o razpustu konstitu-ante. V tem ukazu se med drugim omenja tudi, da bodo nove volitve za parlament razpisane s posebnim ukazom in sicer v roku, ki je začrtan v ukazu od 30. julija t. 1. Novi parlament, ki se bo sestal, bo imel pravico tekom prvih 15 dni izvršiti revizijo ustave, ki jo je vlada j spremenila in obelodanila.
ZMAGA CAILLAUXA V \VASHING-TONU.	<
Newyork, 1. oktobra. Francoska pogajanja glede dolgov so pred zaključkom in kakor vse kaže, se bo mogel vrniti Caillaux kot triumfator. Kakor je danes Melon priznal, razpravlja podkomite o formulaciji od Francozov zahtevane klavzule, da se revidirajo plačilne dolžnosti Francije v slučaju, da bi nemška repara-cijska plačila odpadla. Beseda reparacije se sicer ne omenja, toda dosedaj Ameri-kanci o tej stvari sploh niso hoteli ničesar slišati, kaj še, da bi to pismeno utrdili. Da pride do soglasja tudi glede anuitet, o tem pa itak ni nihče dvomil.
Ker je že pred tem sklenila ameriška vlada dogovor z Belgijo, ni mogla dovoliti Franciji večje olajšave ko Belgiji. Gotovo je, da bo kongres odobril vsak dogovor, ki bo sklenjen med Melonom in Caillau-xoiu glede francoskih dolgov.
garancijskem paktu ko tudi na konfe- . sumu. iver se m jasno, Kansna do nem- j renči v Locarnu. če vstopi Nemčija v j ška odločitev, zato rezerviranost na ! Zvezo narodov, kar je nujna posledica i sovjetski 'strani.
ROMUNIJA GLEDE BESARABIJE
OSAMLJENA.
Varšava, 1. oktobra. V zvezi z obiskom čičerina v Varšavi se poroča, da je Poljska decidirano izjavila, da v nobenem slučaju ne nastopi proti Rusiji v besarabskem vprašanju. Po mnenju Poljske zanima Besarabija samo Poljsko in sovjetsko unijo. Ker tudi Italija noče ratificirati romunske pogodbe o Besarabiji in ker se to vprašanje fudi ne tiče Male antante, je Romunija glede Besarabije popolnoma osamljena.
aauailHaaiaaiMna'»|*»»MMaMMHMHawaHaai
Sila^ samostojne demokratske stranke je v njenem tisku in zato je treba pričeti pozitiven boj s samostojnim demokratskim tiskom. Ta boj ni prav nič težaven in bo nasprotno prav hitro dobojevan, samo če bodo stranke imele res voljo, da ga dobojujejo.
Danes mi žalibože tudi volje ne vidimo in odtod uspehi SDS pri občinskih volitvah na deželi.
sovjetski strani.
NEUSPEH ZAJEDNIČARJEV V D JAKOVEM.
D jakovo, 2. oktobra. Tukajšnji zajed-ničarji so skušali na sinočnjem sestanku dobiti odobrenje za svojo gosposko politiko. Sestalo se je nekoliko zajedničarjev in okrog 50 pristašev HSS. Prvi je govoril sklicatelj dr. Buč, za njim pa neki Pa-vičič. Nato je govoril predsednik okrožne organizacije HSS Devčič, kateremu so mestoma zbrani seljaki aplavdirali. — Narod odobrava politiko sporazuma. Govorilo je še veliko seljakov. Ko je seljak Jakovac očrtal žalostno postopanje hrvat-ske gospode in kritiziral delo dr. Bazale in Trumbiča, je prisotni dr. Bazala radi preostre kritike pobegnil iz dvorane.
ŠALJAPIN PRIDE V BEOGRAD.
Beograd, 2. oktobra Ruski baritonist Gregorije Baklanov prispe v Beograd in bo koncertiral 6. t. m. V ruskih krogih se govori, da pride v Beograd tudi svetovni ruski baritonist Šaljapin.
»NARODNI GLAS«, OSJEŠKI DNEVNIK HSS, PRIČEL IZHAJATI.
Osjek, 2. oktobra. Včeraj zjutraj je izšla prva številka radičevskega dnevnika »Narodni glas« , ki ga izdaja osješfca organizacija HSS. Publika je z veliko napetostjo pričakala prvo številko, ki je bila takoj razprodana.
ŠPANCI OZNANJAJO ZMAGO.
Madrid, 2. oktobra. Po telefonskem razgovoru s Primo de Rivero je general Jordan izjavil sledeče: Primo de Rievra je bil danes v Melilli, da se informira o situaciji. Njegovi vtisi so bili čim boljši. Rifani imajo neprestane sestanke in opaža se med njimi velika potrtost radi napredovanja španskih čet, ki so jim prizadejale velike izgube. Akcija španskih čet se bo v kratkem še povečala.
SPORAZUM MED DELAVCI IN PODJETNIKI V TESLIČU.
Sarajevo, 2. oktobra. Delavska zbornica je dobila iz Tesliča poročilo, da je prišlo v lesni industriji do sporazuma med delavci in delodajalci glede znižanja plač. Slednji so prvotno zahtevali, da se plače znižajo za 10%.
Nemška sodba k Radičevemu nastopu v Ženevi.
V :>Morgenu« piše neki Nemec ia Maribora Medeče o Radičevem nastopu v Ženevi:
»Ni imel sreče s svojim predavanjem in kot politik se je nesmrtno blamiral in postal je nemogoč, tako se vesele vsi nasprotniki kmetskega voditelja in celo njemu naklonjeni časopisi so previdni pri presoji njegovega predavateljskega uspeha. Zakaj? Ker ni kmetski voditelj naredil poklona pred pojmom zapadne demokracije. Nasprotno je podvrgel ta pojm kritiki in ni skrival svojih misli o njem.
Polje kritike je vedno nehvaležno, zlasti ker izzove ysaka kritika protikritiko. 2e celo pa pred poslušalstvom, kakor ga je imel Radič v Ženevi. Če pa si postavimo vprašanje, že more biti za Radiča, tega uspešnega kmetskega voditelja in politika takozvana zapadna demokracija vzor, potem dobimo či-sto drugačno sliko.
Država Srbov, Hrvatov in Slovencev je »a Radiča kmetska država. Temu nazoru ne more nasprotovati noben trezno misleč človek. Posledica tega spoznanja pa je, da se v naši državi ne da ločiti pojm demokracije od ItmetBkega stanu. »Pariz je glava brea telesa.« To je dejal med drugim Radič v svojem predavanju. Nehote pade človeku v glavo možnost, da bi koncem koncev tudi pri nas mogel postati Beograd glava brea telesa. Ne, zapadne demokracije ne morejo biti nam vzor, niti angleška ne.
Seveda je mogoče, da morejo na zapadu reči, da nismo za zapadno demokracijo še dovolj zreli. Zato pa smemo postaviti vprašanje, če ni pot k tej naprednejši demokraciji v duhu Radiča boljša in več uspehov obetajoča? Čisto gotovo pa o tem ne more
biti nobenega dvoma, da bi bila Francozom prihranjena marsikaka vojna In da bi bile marsikatere kulturne vrednote vse drugače ohranjene, če bi' v zgodovini Francije prišla kmetska demokracija tako do veljave, kakor stremi za tem St. Radič.
Vseeno je mogoče razumeti neprijeten utis, ki ga je povzročila Radičeva kritika. Manj razumljiv pa je odmev, ki je bil slišen pri nas doma. Resnični demokrati v resnici nimajo vzroka Radiča vsled njegove kritike obsojati.«
Tako trezno piše Nemec. Naši samostojno-demokratski listi pa smatrajo ta svoj kolo-salen uspeh, če morejo napadati Radiča, ker se ni dovolj globoko priklonil pred tujimi potentati, ker jim je povedal par resnio v brk, katerih sicer nikdar ne slišijo.
Absolutno napačno je misliti, da morajo diplomati vedno govoriti le v tistem sladkem in čisto uglajenem diplomatskem jeziku. Tudi pri zeleni mizi je treba včasih udariti i roko po mizi in če bi mi pri mirovnih pogajanjih to storili, bi nam bil čisto gotovo koroški plebiscit prihranjen.
Čisto prav je, da tudi tuji diplomati čutijo vstajajočo našo silo in tudi oni izvejo o se-ljački demokraciji, ki vstaja med slovanskimi narodi. Mislimo, da se ne motimo, če rečemo, da bo ravno v uveljavljenju seljačke demokracije historična zasluga slovanskih narodov, ki po svoji osvoboditvi stopajo na svetovno pozornico.
Ne St. Radič, temveč smešni so oni njegovi malenkostni in tesnogrudni nasprotniki, ki ne morejo razumeti nove dobe, katerim je socializem in demokracija le prazna fraza. In to bo še zgodovina dokazala in potrdila.
K procesu proti Menciji Karničiu.
Na Dunaju se je pričel te dni proces proti Bolgarki Menciji Karničiu, ki je med predstavo Peer Gynta ubila Macedonea Panico. Bolgarski vladni krogi skušajo predstaviti morilko kot narodno junakinjo in na Dunaju imajo v tem oziru tudi nekaj sreče. Na ta način se hoče ustvariti razpoloženje za Men-cijo Karničiu in izvati med Dunajčani usmiljenje za njo.
Drugo vprašanje pa je, če zaslužijo hlapci Cankovega režima usmiljenje. In svoj umor je izvršila Mencija Karničiu v službi tega režima. Kakšen je ta režim, pa naj pove sledeče:
Meseca junija so dobrosrčne angleške žene ustanovile poseben odbor v pomoč vdovam in sirotam, ki so žrtve strahovitega političnega režima na Bolgarskem. Sklenile so, da odpošljejo na Bolgarsko posebno komisijo, ki bo podpirala te najbolj nesrečne in čisto nedolžne žrtve. V komisiji so bile: lady Clare Annesley, ki je bila kandidat delavske stranke za mesto Bristol, dalje gospa Ellen Wilhinson, poslanec parlamenta in dr. Ma-rion Philips, tajnic« ženske delavske stranke. Komisija je bila dva me3eca na Bolgarskem in je imela torej obilo prilike, da se temeljito seznani z bolgarskimi razmerami.
O svojem delovanju je izdala komisija daljše poročilo, v katerem pravi med drugim:
Po svojem prihodu na Bolgarsko so imeli Člani komisije daljši razgovor z notranjim ministrom Kalfovom. Ta jim je sporočil, da bolgarska vlada ne dovoli ustanovitve posebnega odbora za podpiranje žrtev političnih bojev na Bolgarskem. Kalfov je dalje izjavil, da bolgarska vlada tudi prepoveduje, da bi člani komisijo osebno izdali kakršnokoli podporo. Minister se je povzpel celo do trditve, da bi pomenilo podpiranje vdov in sirot ubitih komunistov nevarnost xa dr/aro. Izjavil je čisto odkrito, da so vsi ti ljudje liven zakona in da bi dobili komun Mični aten-tatosji nov pogum, če bi videli, da se njih svojce podpira.
Angleška delegacija je bila pri vsakem koraku nadzorovana in vsakdo, ki so ga člf>ni komisije obiskali je bil takoj prepeljan na policijo. Tretji dan po svojem prihodu je dobila komisija povelje, da tekom treh ur zapusti Bolgarsko. Britanski poslanik, bolgarska socialno-demokratična stranka in strokovne organizacije so nato proti temu protestirale in dosegle končno, da je bilo povelje preklicano. Britanski delegati so imeli nato
• daljši razgovor s Cankovim. Dogovorjeno je bilo nato, da se osnuje pod nadzorstvom bolgarskega Rdečega križa poseben odsek, ki bo podpiral žrtve bolgarskega notranje političnega boja. Ta odsek pa se je moral pri tem obvezati, da bo v prvi vrsti podpiral žrtve atentata v katedrali, kjer so kot znano padli samo pristaši vlade. Angleški delegati so mogli sedaj pričeti s sestavljanjem seznama ljudi, ki so padli kot žrtve od početka septembra vstaje leta 1923. Ugotovili so, da je bilo ubitih v tem času po nujnižji cenitvi 80(10 ljudi, po n&jvišji pa 18.000. Po atentatu r katedrali pa je bilo ubitih 4000 ljudi. Vlada pa ve le o 25 izvršenih smrtnih obsodbah in o 150 na smrt obsojenih, katere obsodbe pa ni kralj v vsem obsegu potrdil. Vsi ostali so bili ubiti od »neodgovornih« či-niteljev, vlada pa jih vodi v seznamu »pogrešanih«. Samo kmetska stranka ima v seznamu ubitih 2000 »pogrešanih«.
Če so ti ljudje bili obsojeni pred sodiščem, ali pa so bili ubiti, ali pa so čisto navadno »izginili«, za njih svojce so posledice enake: Vsi se nahajajo v skrajni bedi. Dela ne morejo dobiti nobenega, ker je prepovedano rzeti člane sumljivih rodbin v službo. Privatno jih podpirati je skrajno nevarno. Tako ni preostalo drugega, kakor da so Angleži sprejeli vladno zahtevo in bodo podpirali vladne pristaše, da bodo mogli vsaj nekaj pomagati največjim revežem.
Poročilo angleške komisije konča z besedami: Dočim je pritisk vlade na naše delo prestal, je ostalo nastopanje »neodgovornih elementov« proti nam neizpremenjeno. Tako na primer ni bilo mogoče dognati, koliko špionov, ki so stalno sledili delegaciji, je bilo poslanih od vlade in koliko od fašistov-skih organizacij. Samo to nam je bilo jasno, da je beda silno velika iu da bo imela bolgarska komisija boriti se z velikanskimi tež-kočanli. Njena naloga je v tem, da reši življenja in da zasigura brezmočnim žrtvam besnega političnega boja vsaj malo človeškega postopanja. Poročilo konča z apelom na kulturni svet, da prispeva za bedne žrtve Cankovega trinoštva.
Tnk je bolgarski režim, kateremu služi Mencija Karničiu. Niti vdov in sirot ubitih ne pusti podpirati! Na Dunaju pa bi lagal o svoji idealni borbi za Macedomjo in apelu al na dobrosrčnost Dunajčanov. Ne, hlapci C<m-kovega režima ne zaslužijo usmiljenja.
Politične vesti.
= Stjepan Radič se jo vrnil v Zagreb. Na kolodvoru so ga pričakovali Košutič, dr. Per-nar in urednik Herceg. O svojih utisih iz Ženeve je dejal St. Radič, da je bilo lepše, kakor je bilo mogoče misliti. Radič je nato demantiral tekst poročila »Politike« o njegovi izjavi o Macedoniji. Izjavil je, da so njegov govor pravilno ocenili in mu izrekli priznanje vsi merodajni krogi, ki so bili pri predavanju, med njimi tudi sam dr. Ninčič.
— Glasilo jugoslovonskih izseljencev na Francoskem. Na Francoskem je približno 7000 naših izseljencev, povečini nekvalificiranih delavcev, ki jih brezvestni delodajalci izrabljajo, ker naši ljudje ne PO£naJo ™nco-sko zakonodaje in tudi niso vešči francoskega jezika. Ti izseljenci so pričeli sedaj izdajati svoje glasilo »Glas« jugoslovenskih d lavcev na Francoskem. Do tega koraka jih jo gnala potreba zaščite najbitnejših življenjskih predpogojev, kajti naše merodajne oblasti so vse premalo zanimajo za naše ljudi, ki odhajajo v tujino za zaslužkom. V tem oziru bi nam lahko služili za vzgled Nemci in Italijani, ki nikdar ne spuste iz vidika svoje ljudi v pravilnem* razumevanju, da je vsak naš človek v tujini del domovino, ki ga je treba z ozirom na razne nevarnosti osobito negovati in skrbeti za ohranitev njegove narodne zavesti. Nekateri predlagajo ustanovitev posebnih odsekov, ki bi se brigali izključno za izseljence in pazili na razne agencije, ki izvabljajo naše ljudi v tujino pod pretvezami lepega zaslužka, daBl čestokrat zgodi, da si ne morejo prihraniti niti toliko, da bi se mogli vrniti domov.
= Čičerin ui sprejel v Varšavi nemškega poslanika. Konference med čičerinom in Skrzynskijem so vzbudile med varšavskimi diplomati največje zanimanje. Po poročilu listov jo zaprosil nemški poslanik Rauscher, ki je v ta namen prekinil svoj bpust, *a sprejem <pri„Čičerinu. Mesto od njega je bil sprejet le od čičerinovega tajnika Vojkova. Pač pa je bil sprejet francoski poslanik od čičerina, ki je z njim dolgo razpravljal. To se je med diplomati zelo komentiralo.
= Nemški diplomatični poraz. Na pritisk nemških nacionalistov je dodala nemška vlada svoji noti o udeležbi na ministrski konferenci ustmeno pojasnilo, v katerem zahteva, da se vzame na znauje, da nemška vlada zanika nemško krivdo na svetovni vojni in da se izprazni kOlnska cona še pred pričetkom pogajanj. Ker je nemška vlada vztrajala — in to zopet na pritisk nemških nacionalcev — da se to njeno ustmeno pojasnilo objavi, je s tem povzročila, da se je objavil tudi francoski in angleški odgovor na to pojasnilo. Oba ta odgovora pa pomenita neprijetno blamažo za Nemčijo. Francoska vlada je izjavila, da je vprašanje vojno krivde z Versajskim dogovorom rešeno in da garancijski pakt o tem ne more ničesar izpremeniti. Ravno tako pa tudi ni evakuacija kOlnske cone v nobeni zvezi z garancijskim paktom. Dan evakuacije je odvisen samo od tega, kdaj bo Nemčija izpolnila svoje obveznosti glede razorožitve. Se malo ostrejši je angleški odgovor. Angleška vlada pravi v svojem odgovoru, da garancijski pakt ne more ničesar izpremeniti v Versajskem dogovoru in ravno
tako tudi ne njene sodbe o preteklosti. Glede kolnske eone pa pravi angleški odgovor isto ko francoski. Nemška vlada je morala odgovore obeh vlad vzeti na znanje. Tudi nemški nacionalni ministri so bili s tem zadovoljni. Povzročili so Nemčiji zelo neprijetno blamažo in poslabšali stališče Nemčije glede vojne krivde. Tudi evakuacija kolnske eone bi mogla pasti Nemčiji v naročje kot zrelo jabolko, da niso nemški nacionalcl to vprašanje prezgodaj in ob nepravi priliki razgrnili.
= Angleška delavska stranka proti komunistom. V Liverpoolu, v dvorani St. Jurija, eni najlepših dvoran Evrope, je bil v torek otvorjen letni zbor angleške delavske stranke. Zbora se je udeležilo 1200 delegatov. Mac Donald, viharno pozdravljen od zbora, je predlagal, da se izvoli za predsednika zbora predsednik železničarske zveze Cramp, čemur je zbor z odobravanjem pritrdil. — Cramp je imel nato pozdravni govor, ki se je zelo razlikoval od govora, ki ga je imel pred enim tednom predsednik kongresa angleških strokovnih organizacij Swale. Cramp je grajal komuniste zelo ostro, obenem pa tudi opozarjal vlado, da ne izda nobenih reakcionarnih ukrepov, ker bi s tem nastala nevarnost, da bi delavske množice obupale na mirni spremembi sedanjega dižavnega ustroja. Nato je Cramp zelo ostro pobijal nasilne metode komunistov in se izjavil za Da-vvesov načrt, ki je dal Nemčiji izpraznitev Poruhrja ter razne gospodarske olajšave. — Kongresu sta bili nato predloženi dve resoluciji. V prvi resoluciji se povdarja, da noben član komunistične stranke ne moTe biti sprejet v delavsko stranko. V drugi resoluciji pa se naroča krajevnim organizacijam, da ne izvolijo za delegate na strankin občni zbor nobenega komunista. Obe resoluciji sta bili sprejeti in sicer z velikansko večino. Za je bilo oddanih 2,900.000 glasov, proti pa 300.000. Henderson je nato v imenu strankinega vodstva izjavil, da ne bo vodstvo pripustilo nobene resolucije, ki bi predlagala zlitje s komunistično stranko. Daljo je predlagal Henderson, da se bodo smelo resolucije načelne važnosti, če so bile odklonjene, predložiti šele po Ireh letih. Oba llendersonova predloga sta bila z gornjo večino sprejeta. Razkol med delavsko in komunistično stranko je s tem popoten.
= Popolo d’ Italia, glavno glasilo fašistov, ki izhaja v Rimu in ki ga je ustanovil sam Benito Mussolini, preneha izhajati. Mesto njega se priporoča fašistom list »Popolo di Roma«, ki piše tudi v fašistovskem zmislu.
= Vojna v Maroku. Iz Feza se poroča, da je 14 bataljonov in 20 baterij pričelo v treh kolonah nastopati proti postojankam Rifa-nov. Ofenziva je proračunjena le za par dni in jo osebno vodita maršal Pčtain in general Nollet. Poroča se dalje, da je izjavil brat Abdelkrima, da bo nadaljevanje vojne vsem prizadetim v škodo. Rifani se morejo braniti še leto dni iu ne bodo od boja za svojo svobodo odnehali, tudi če bi bili do zadnjega moža pobiti. — Španci neprestano javljajo, da so zavzeli Ajdir, pa jim nihče tega verjeti noče. Francozi izjavljajo celo odkrito, da je španska vest neverjetna.
Prosveta.
RAZSTAVA PORTRETNEGA SLIKARSTVA NA SLOVENSKEM V JAKOPIČE\ EM PA\ I-LJONU.
Narodna galerija je prvotno namerjala zapreti razstavo dne I. oktobra. Ker se pa podobna prireditev ne bo mogla več vršiti v doglednem času in ker mnogi še niso imeli prilike, da si jo ogledajo, se razstava podaljša in definitivno zapre 15. oktobra. Odprta je dnevno od 9. do 18. ure, tudi čez opoldn*.
Razstava zgodovinskega portreta se je v preteklem tednu zopet dopolnila z nekaterimi novimi deli. Tudi druga dopolnjena in popravljena izdaja kataloga je dotiskana. Razveseljiva je vest, da so končno prispeli portreti Jožefa Tominca, znamenitega gori-škega slikarja, sodobnika Langusovega. To-
minčevo umetnostna delo bo tako prvič razstavljeno v Ljubljani.
V odstvo v razstavi portreta v Jakopičeve« paviljonu je v soboto 3. oktobra ob štirih popoldne z razlago g. dr. F. Mesesnela. V nedeljo 4. oktobra ob enajstih dopoldne vodi ?. dr. Iz. Cankar.
»DELAVSKA AKADEMIJA« V LJUBLJANI.
V času, ko skušajo »Ljudske univerze«, razni jezikovni krožki in vsa mogoča kulturna društva dati meščanstvu možnost izpopolnjevati se v različnih vedah, je začela g svojim delovanjem »Delavska akademija«, pod okriljem D. T. K. Z. »Svobode«. Namen t« akademije je vsekakor idealen, ker hoče dati možnost v izpopolnjevanju kulturno najbolj v ozadje potisnjenemu stanu, delavstvu. — Včerajšnje uvodno predavanje je pokaaalo, da delavstvo sebi namenjenih kulturnih prireditev ne zanemarja. Pritlično sobo tretj* državne gimnazije v Bethovnovi ulici je napolnilo nad 150 delavcev in delavk, hi s# pazno in z zanimanjem sledili predavanju g-prof. Lončarja o »Zgodovini starih Grkov ia Rimljanov«. G. profesor se je zavedal, da ima pred seboj preproste ljudi in je temu primerno tudi preprosto in zanimivo svojo temo obdelal. Če ostali predavatelji ne bodo s ju-sto-znanstvenimi predavanji pokvarili delavstvu vtis včerajšnjega večera, sem preprilaa, da bo »Delavska akademija« s svojim uspehom zadovoljna.	—1—
Na koncertu pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v pondeljek, dne 5. oktobra t. 1.
zvečer v Unionu bomo poslušali nove mošk* in mešane zbore Emila Adamiča, med njimi daljšo skladbo, zanimivo narodno balado »V r a g o v o nevest on. Besedila skladb in vstopnice za koncert so naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Koncert pevskega društva »Ljubljn»»ki Zvon« V pondeljek, dne 5. oktobra v Unionu se poleg zastopstev naših pevskih društev udeleži tudi deputacija Saveza hrv. pjevalkih društev iz Zagreba.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALWCA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
3. oktobra (sobota): »Ifigenija na Tavriii«, premijera. — Izven.
4. oktobra (nedelja): »Vozel«. — laven.
5. oktobra (pondeljek): »Ifigenija na 'Pam-di«. — Red B.
6. oktobra (torek): Zaprto.
Opera:
Začetek ob pol 20, uri zvečer.
2. oktobra (petek): Zaprto.
3. oktobra (sobota):	»Hoffmannove	pripo-
vedke«. — Red A.
4. oktobra (nedelja): »Netopir«. — laven.
5. oktobra (ponedeljek): Zaprto.
(1 oktobra (torek): »Mrtve oči c. — Hed C.
7. oktobra (sreda): >Mimon-'. — Red Ji.
Ljubljanska drama. Prva vprizorilev Goethejeve pesnitve v petih dejanjih »Ifigenija na Tavridi« bo, kakor je bilo že javljeno, v soboto 3. t. m. ob osmi uri zvečer v tukajšnjem dramskem gledališču. Prevod j* oskrbel pesnik Fran Albrecht, za oder pa j* naštudirala delo Marija Vera. Sodelujejo: Marija Vera kot Ifigenija, Skrbinšek — ta vriski kralj Thoas, Levar — Orest, Jan — Pi-lad in Gregorin — Arkas. Daljši odmor bo po tretjem dejanju. Nadaljne premijere v drami bodo: Langerjeva drama v 15 slikah »Periferija«, Shakespearejeva »Zimska pravljica« in Cankarjeva komedija --Za narodov blagor«.
Prva številka ljubljanskega Gledališkega lista »ide danes zvečer ter bode v predprodaji pri biljeterjih A 5 Din zvezek. Gledališki list prinaša zelo interesantno gradivo v prvi vrsti o vseh premijerah, ki se bodo vrSile t« dni v operi in drami. Prinaša pa tudi raano drugo zanimivo gradivo med drugim tudi spomine staroste slovenskih igralcev g. Antona Danilo.
Jakob Gržina:
Lazarjeve drobtinice.
(Misli ob prilike razstave portretnega slikarstva na Slovenskem.)
V naši deželi, kjer presojajo ljudje, ki imajo sredstva in moč, tudi kuturne ustanovo s političnim očesom, je težko dihati. Treba se je boriti za Lazarjeve drobtinice, pa še te so namenjene le časovno izvoljenim. Seveda, kadar je politika« pred sodbo o resničnih vrednotah naroda pahnjena v vice, takrat kliče na pomoč Lazarja, da bi ji pomolil omočeni prst. Pravijo, da je bilo vselej tako. Pa ni res. Dejstvo je, da so v gotovih dobah podpirala kulturna stremljenja najvišje politične osebnosti ali njim enakovredni čini-telji. Kakšni 90 vzroki, da je pri nas vse drugače in so Lazarjeve drobtinice kulturi kosilo in večerja?
Ko je pod pariško giljotino izkrvavel beli vrat aristokracije, je nastopijo meščanstvo in polagoma proniknilo v vse panoge javnega življenja. Spočetka je tradiciji pokazalo zobe, toda pozneje so je z njo izmirilo. Posledica ponovnih revolucij in protirevolucij je bila, da se je novi družabni red ustalil, ostanki aristokracije so se uživeli ter se spojili z meščanstvom, ki je sprejelo kulturno tradicijo.
Pri nas so tekle razmero drugače. Aristokracijo in lastnega plemstva nismo imeli, razen par izjem, ki niso globlje uplivale. Do velikega razmaha v teh dobah ni prišlo. Tod skozi niso vodile glavno žile svetovne kulture, le obrežni valovi so pljuskali ob našo bi ego ve. Tudi plemstvo se ni moglo bahati z bogastvom zapada, žarišča kulture so bila daleč, ogenj in meč sta razsajala po deželi. A vendar je bil ohranjen stik s 9VelJp1?' Y deloma so se svetovne strujo oglašale tudi pri nas. Plemstvo je bilo v svojem bistvu internacijonalno in ni nikomur zapiralo me-
ja, tradicija svetovne kulture je bila iudi mji* hova.
Ob prihodu in uveljavljanju meščanstva pa ni prišlo na naši zemlji do nikakih večjih preobratov, ki bi odločilno vplivali na strukturo novega stanu. Preliv se je izvrSil precej neopaženo.
Novo meščanstvo, v početkih devetnajstega stoletja je bilo še vedno v nacijonalnem oziru brezbarvno. Nemško meščanstvo (kranjsko) in slovensko se ni bistveno razločevalo, razen v tem, da so bili prvi večinoma star* rodbine, po katerih žilah je tekla tudi plava kri. V kolikor se Slovenci niso spajali a njimi, so živeli v skromnih razmerah, brez sleherne tradicije. Veliko več jo je bilo ohranjene v nemških rodbinah. Tukaj upoštevamo predvsem tradicijo svetovne kulture.
Pozneje nastopi doba narodnega prebujenja. Mesta preplavijo deželani in potisnejo nemški živelj nazaj. Mlado življenje bije ponovno in veselo.
Pri teh dogajanjih pa se zgodi, da »o ,r popolnoma razumljivem narodnostnem ^ojn zanikuje tudi kulturo, ki se jo goJ11® # nemške rodbine. Novi posestniki ceniti ostankov takorekoS inl® lih , n* kulture, katero prevzemajo • J domovih. Za tisto dobo je to umevno .n dosledno. Kajti slovenski Hvelj 86 *?n *“ obstanek >■ se mora uveljaviti. Le redke osebnosti razumevajo preteklost in jo znajo spajati z Istočasnostjo.
To mlade brstike bi bile potrebovale skrbno vzgojo in širokih duhov. Mlade generacijo odhajajo v svet ter se vračajo pobie energijo nazaj. Meščanstvo se dvigne do prv« stopinje in jo silno željno novih doživetij Zgodi se, da poklonijo obrtniki ljubljanskih predmestij ob priliki jubileja nekemu gledališkemu igralcu mošnjo Srebrnjakov.
Takrat jo bil trenutek, ko bi bilo treba preteklost oživeti in njene najboljše prldo: bitve ohraniti za novo življenje. Neprestani
dnevne vesti.
NASB GOSPODARSTVO.
Te dni odide na Dunaj posebna komisija, da naroči klišeje za naše nove poštne znamke. Obenem bo ta komisija naročila na Dunaju poseben papir za znamke, ki se bodo potem tiskale v Beogradu.
Klišeji bodo gotovo nekaj izvanredno imenitnega, da jih bo morala kar cela komisija naročiti’ na Dunaju. V naši državi jih menda ne bi mogla izdelati niti najboljša klišarna. še manj pa je seveda mogoče, da bi se kli-jejj pismeno naročili. Mora iti posebna komisija na Dunaj.
Mi9limo, da bi bil eden najbolj easluinih mož za Jugoslavijo tisti, ki bi izdelal natančno statistiko, koliko so že veljale razne komisije in za koliko smo zaradi njih prejeli slabše blago.
Pa kaj se hoče, Dunaj je zabavno mesto in aajboljši kliieji so mi Dunaju I
— Kraljevi darovi v Dalmaciji. Is Splita poročajo: Kralj je daroval pri odhodu iz Dubrovnika občini za siročad 15.000, dalje po 5000 dinarjev za zaklad zavetišča za siromašno deco »Domus Kristi«, za Jugosloven-»kega Sokola, Žensko dobrodelno društvo in rji olepševalno društvo »Dub« v Dubrovniku. Na Korčuli je podaril kralj za sirote 25.000 dinarjev, Jugoslovenskemu Sokolu, Zavodu Angel ja Varuha dominikank v cerkvi Sv. Marka pa po 5000 dinarjev. Na Hvaru je daroval za sirote 20.000 dinarjev, za Jugoslo-venskega Sokola, Diletansko gledališko društvo in Zensko Narodno Zadrugo po 12.000 dinarjev.
— Spomenik kralju Petru. Splitska mestna občina je sklenila postaviti kralju Petru velik spomenik in je že izdala na občinstvo tozadevni proglas za zbiranje prostovoljnih
prispevkov.	.
— V pondoljek, dne 5. t. m. na portugalski narodni praznik, rqdi preurejevanja konzularnih prostorov ne bo na portugalskem konzulatu sprejema. Praznoval se bo ta le z izobe-ienjem konzularne zastave.
— Prvi poset grškega poslanika. Novi grški poslanik v Beogradu Polihroniades je obiskal v torek pomočnika zunanjega ministra Jovo Markoviča. Razgovarjal se je ž njim celo uro. V vsebini razgovora Markovič pred povratkom dr. Ninčida v Beograd noče dali nobenih pojasnil.
— Kongres srbskih poljedelskih Eadrug. V sredo je bil v Beogradu otvorjen kongres srbskih poljedelskih zadrug. Iz referata posnemamo sledeče: Polovica zadrug ne posluje pravilno, osobito vsled nadzorstva, ki bi ga bilo izboljšati s sposobnim kadrom nadzornikov. Iz poročila upravnega odbora je razvidno, da je znašal promet vseh zadrug 4S0 milijonov dinarjev, proti 200 milijonom
1.	1923. Krediti, ki jih je dal savez znašajo 20 milijonov dinarjev. Blaga je bilo nabavljenega za 8 milijonov dinarjev in sicer naj-
poljedelskega orodja.
— Zmanjšanje proračuna ministrstva *a
sarodno zdravstvo. Poročali smo že o zmanjšanju proračuna poštnega ministrstva za 100 milijonov dinarjev, pri podrobnem pretresanju v ministrstvu za narodno zdravje pa so bile znižane tudi posamezne postavke proračuna tega ministrstva.
— Znižanje občinskih davkov v Zagrebu. Na posebni seji finančnega odseka je bil izvoljen poseben odbor, ki ima nalogo revidirati maredbe o občinskih davščinah. Ker namerava občina najeti večje posojilo, odpade potreba kritja raznih izdatkov z rednimi dohodki.
— Režijske karte za hriovlake. Prometno ministrstvo je odredilo, da smejo izdajati dovoljenje za nakup režijskih kart samo načelniki oddelenj železniških direkcij.
— Nova produktna borza. V nedelj'o bo otvorjemt v Somboru nova produktna boi-
  Milenijska proslava v Mariboru. Mariborsko zgodovinsko društvo priredi v nede-
deljo proslavo tisočletnice hrvatskega kraljestva. Proslava se bo vršila v Apolu kinu, kjer bo kot prvi predaval tajnik zagrebškega državnega arhiva dr. Nagy.
— Učiteljsko društvo v Celju ima dne 3. oktobra v mestni ljudski šoli sestanek, na katerem bo razpravljalo o svojih stanovskih zadevah.
— Nova palača za poštno direkcijo v Splitu. Ministrstvo pošte in telegrafa je odobrilo večji kredit za zgradbo poslopja poštne direkcije v Splitu.
— Cesta Split—Trogir. Prometno ministrstvo je prejelo od splitske občine inicijativni predlog, da se odobre potrebni krediti za popravo ceste Split—Trogir, ki se nahaja posebno od Splita do Sučurca v jako slabem stanju.
— Iz sodne službe. Vpokojen je predsednik deželnega sodišča Oton Papež.
— Ii notarske službe. Imenovani so: Notarski kandidat dr. Milan Jenko v Litiji za notarja v Kostanjevici, not. kand. dr. Peter Jereb v Mariboru za notarja v Radečah, Anton Kraigher v Ilirski Bistrici za notarja v Šoštanju, dr. Emerik Ločnik v Ljubljani za notarja v Žužemberku in dr. Ljudovik Grobelnik v Ptuju za notarja v Ribnici.
— Iz poštne službe. Premeščeni so poštni in brzojavni uradniki, oziroma uradnice: Konrad Dvorak od tehnične sekcije v Mariboru k tehnični sekciji v Ljubljani, Natija Lingelj iz Maribora v Ruše, Angela Fazini iz Celja v Ljubno, Dušica Škerlj iz Maribora v Zgornjo Sv. Kungoto, Marija Ustar iz Maribora v Logatec, Pavla Andres iz Straže v Novo mesto, Ivan Novak iz Radovljice v Kranj-skogoro in Vera Jan iz Ljubljane v Moravče.
— Izprememba ▼ naši vojski. V našo vojsko je sprejet Stanko Kmfet. Reaktiviran je rezervni aviatični podporučnik Anton Čad.
V aviatiki so napredovali za rezervne pod-poručnike enoletni prostovljci Anton Fabijan, Anton Vergelj, Stanko Trček, Ludovik Gruden, Zdravko Jagodič, Drago Simončič, Josip Paušek, Viktor Gračner, Ciril Sadar, Fran Janežič, Janko Železnik, Rudolf Horvat, Davorin Tratnik, Ljudevit Mlakar, Bogomil Vrhunec, Alojzij Pičel j, Stanko Ruter, Albin Drachsler, Anton Reisner, Mirko Klemenčič in Rudolf Hršak. Upokojena sta administrativna kapetana Edvard Hribar in administrativni poručnik Anton Brož.
— Povodcnjska katastrofa na Kitajskem. Kakor poročajo iz Pekinga, je poplavila >Ru-mena reka* ozemlje 1500 kvadratnih Milj. v Sangtungu je 2,000.000 ljudi v nevarnosti, da bodo brez strehe. Na tisoče ljudi je poginilo v valovih. Voda še vedno narašča in ogroža ljudi, ki so zbežali v višje ležeče kraje ter rešili najpotrebnejše, kar so mogli. Tako velikanske povodnji ni bilo že desetletja.
— Nevihte na Črnem morju. Kakor poročajo iz Carigrada, divja na Črnem morju že nekaj dni orkanu podoben vihar. Po dosedanjih poročilih se je potopilo 17 velikih jadrnic. Tudi dva transportna parnika se pogrešata.
Oblak se je utrgal v Neaplju. V Neaplju se je utrgal dne 28. t. m. oblak. Silni naliv je zrušil neko čokoladno tovarno.
— Škrlatica v okolici Šibenika. V šibeni-ški okolici se je pojavila Škrlatica, ki si je poiskala svoje žrtve tudi v mestu. Oblasti so
■ podvzele vse korake, da se Škrlatica omeji.
— Vsled slabe konstrukcije se je podrla streha nekega paviljona na osiješkem razstavnem prodoru. Sreča je, da se ni to pripetilo za časa razstave, ko bi opeka lahko povzročila težke nezgode.
— 200 hiš pogorelo. Iz Varšave poročajo:
V vasi Rokitno Selonatskije je pogorelo 200 Ins. GO rodbin je brez strehe.
— Proces Menria Karniciu. Predvčerajšnjim se je pričel na Dunaju proces zoper ateutatorieo Mencijo Karniciu. Naval na sodno dvorano je bil velikanski. Ker je bilo izdano seveda samo omejeno število vstop-
nic, so se ljudje kar tepli zanje. Nekdo j« dal za vstopnico 1,000.000 Ka. Vsakega poslušalca so telesno preiskali, re ni mogoče oborožen. Ob pol 11. so prinesli obtoženko v nosilnici iz celice. Mesto zatožne klopi je bil v dvorani naslanjač. Mencia Karniciu je glasom obtožnice rojena 1. 1899 v Kruševu, tja pristojna in rimsko katoliške vere. Obtožena je zahrbtnega umora, pregreška zoper varnost življenja in prestopka orožnega patenta. Dovoljeno ji je, da se zagpvarja sede. Na vprašanje predsednika, če se čuti krivo, je odgovorila jasno in razločno: »da<. Obtoženka je pripovedovala, kako se je Paniča sprijaznil z vlado Stambolijskega ter vstopil v njeno službo. Po njenem padcu je pobegnil v Srbijo. Seznanila se je ž njim v Caribrodu. O nadaljevanju bomo poročali.
— Moža je skušala umoriti. Te dni je po-! lila na Dunaju trgovčeva soproga Golde j Moscovici svojega soproga ponoči iz ljubo-* sunmosti s solno kislino po obrazu. Mož je
oslepel, njegov obraz je strašno pohabljen. Žensko so poslali na opazovalni oddelek.
— Kačaki. Iz Skopi ja poročajo: Pred šestimi tedni je prijavil seljak Ahmed Selim iz vasi Jažanka oblastim, da mu kradejo ka-čaki živino. Osumil je Džamila- Bajrama, da je v zvezi z roparji. Zato se je Džamil kruto maščeval. Te dni je privedel nekega večera tolpo kačakov, ki so napadli Ahmedovo hišo ter vrgli bombo vanjo, ki je ubila Ahmeda, njegovo ženo pa težko ranila. Ko je bomba eksplodirala, so se kačaki žrtvam približali ter pričeli iz daljave par metrov nanje etre-ljati. Ahmedova dva sinova Mustafa in Feta sta prihitela starišem na pomoč. Mustafa je obležal mrtev, Feta pa težko ranjen. Ker je začel Feta klicati na pomoč, so kačaki pobegnili. Naslednjega dne je ubil Džamid Bajram v sosednji vasi kmeta Redžepa Haida ter pobegnil v gozd.
Beogradu na anesee 360 kg kokaina v vrednosti 10 milijonov dinarjev. Vsa ta količina izvira iz Budimpešte, kjer je ta strup razmeroma poceni. En gram kokaina stane v Budimpešti 10 dinarjev, dočim ga prodajaj* tihotapci v Beogradu in v nekaterih vojvodinskih mestih po 28 do 34 dinarjev, torej imajo z ozirom na silno prikladno tihotapsko blago lepe dobičke. Policija je uvedla na vseh postajali strogo nadzorstvo.
— Velik vlom. Te dni je bil izvršen v lokale družbe »Patriac na Dunaju drzen vlom. Storilci so odnesli kaseto s 500 bankovci p« 1000 dinarjev in 6 vrednostnih papirjev p« 1000 šilingov.
.. Aretacija mednarodnega goljufa. Poli-•ija v Vinkovcih je prijela nevarnega goljufa in žeparja Ahmet Žiga iz Sarajeva, ki ga iščejo policijske oblasti številnih evropskih mest. Nastopal je pod imenom Avdija Kadroviia im je silno spreten in rafiniran goljuf.
— Letalec obsojen na 5000 mark. Francoski letalec Cosbet je preletel brez dovoljenja nemških oblasti na nemško ozemlje. Zato j* bil obsojen na 5000 mark denarne globe, subsidiarno na 1 dan zapora za vaak& 200 mark.
— Trije samomori v Osijeku. V Osijeku so
se tekom dveh dni obesile tri osebe. V kleti justične palače se je radi neozdravljive bolezni obesil 60-letni Avgust Wagner. Istega dne se je obesil tudi 14-letni deček Dalos, ki je zbežal iz požeške poboljševalniee, ker se je bal policije, ki ga je iskala. Boj aa obstanek je gnal v smrt tudi nekega 60-letne*« »agarja Jurija Maleta.
— Samomor. Prevčerajšnjim je iivrši) samomor carinski pripravnik I. Kejžar, cin g. Ivana Kejžarja, višjega uradnika juina železnice v p. in ravnatelja spedicijske druib« v Mariboru. Vzrok: duševna hipna zmedenost.
POZORI
Največja senzacija I
POZORI
Phantom Du Moulin Rouge
ŽIVLJENJE DUŠE IZVEN TELESA.
Monumentalni film, izdelan s sodelovanjem najslavnejših francoskih igralcev In najboljših režiser-jev. Senzacija, ki presega vse dosedaj predvajane filmske umotvore. Novost I Pridite In prepričajte *e I Posebnost pri tem filmu Je izvrstna godba, na kor opozarjamo cenj. obiskovalce.	Ves	spored v eni predstavi. — Gene običajne.
Elitni kino Matica
Telefon 124
politiki in verski boji črpajo moči voditeljev, ki se prično potapljati v zagrizenost ter zanemarjajo prr tem kulturno narodovo vzgojo.
Meščanstvo pada v letargijo ter izgublja celo prirodni čut za lepoto, ki ga je prineslo seboj iz dežele.
Le malo je v tej dobi ljudi, ki bi nesebično vzkljubil ves narod v najintimnejšem bistvu. Toda nekaj odlikuje vseeno to dobro. Tisti ljudje, ki dvigajo glave nad drugimi, imajo srčno kulturo, vsaj deloma. Nekateri so celo sami soustvarjajoči v različnih kulturnih panogah. Če ni* drugega, po skromnih močeh utirajo pot meščanski kulturi, ki pa v svetu že zahaja.	,
Tam zunaj zaveje nov veter na političnih kakor kulturnih ledinah. Duševna revolucija poizkuša na vseh poljih obračunati z dotedanjimi meščanskimi pridobitvami.
zatišju pod Alpami se tega ne občuti. SSrST* bil° VZf?°Jeno » ta veliki pre-pripra|enTM b^e Sje^v ^ t-
razumljivo in brez očitka, krepko za staro
vino.
Mlade generacije odhajajo zonet v svet. Človeštvo šteje že dvajseto stolefje. Zunaj se bori meščanstvo z odločilnimi gestami, pri "as doma se ziblje vsaj en del v letargiji. Drugi odhajajo v predmestja in na deželo, odkodfcr napadajo središča, predvsem mesta, ki položajn ne morejo razumeti. (Ta prehod je v našem življenju eden najzanimivejših in najbogatejših, željno pričakuje globokega študija.)
_ V glavnem se vračata Iz te generacije dva izrazita predstavnika. Možje, ustvarjajoči kulturo, posvetijo ostro v letargijo meščan-a, n- Neprijetno dirnjeno odklanja nove pri-»*e«e. Med njimi ni nikake zveze, nikakega razumevanja. Previsoko in prehitro so vzle-
teli kondorji. Dočim se je meščanstvo zunaj v svetu, ki je imelo globoko tradicijo, hitro polastilo novih kulturnih pridobitev, ni pri nas našlo nič več dotika s temi strujami. Razvoj, ki je trajal zunaj desetletja, je bil doma hitro odrezan.
Poleg teh se vračajo drugi, ki so se predvsem pečali z organizatoričnim delom ter so hoteti po modernih načelih obnoviti stari orf?anizem. Njihov odnošaj do kulturnih stremljenj je bil zanje nejasen, v ustvarja-"iu.p“ ^ i1 ti Predstavniki jalovi. Sicer 1, JI1 ,, naleteli na odpor v meščanskih
sia na’ površje°mpr0mi8na POt jih JG pri"e'
'ZVr5J *ena največjih svetovnih i evolucij, tako v duševnem, kakor političnem svetu. Svetovna vojna je našla meščanstvo docela neorientirano. Da bi naštevali vse momente, v katerih se. je pokazalo, kako globoki so prepadi med hotenjem in razumevanjem, je tu premalo prostora. Omejiti se hočemo le na kulturno življenje.
Meščanski krogi niso imeli in nimajo nikake tradicije. Lastno kulturo zadnjih treh desetletij niso poznali. Vzgoje ni bilo nikake. Proletarski stanovi, katerim se je vsled razmer pridružilo tudi uradništvo, predvsem nižje, so bili daleč pred njimi.
.Ce,° stopijo ljudje, ki so preje podirali 8Vet: a so za čas podlegli in sprejeli irn»«IfInis‘ ^e-ti nin>ajo za novi čas dovolj bl m°gli krepko poseči v 1 .“v ®. žtvlJenje. Nesreča je hotela, da so se baš ti povspeli do politične moči. Ker nimajo ničesar za seboj, vidijo tudi pred seboj le praznino. Omeje se na boj za politično moč, kateri ne pozna prav nič več celokupnih narodnih zadev, temveč le strankarstvo. Če bi ne živeli še posamezniki, ustvarjajoči kulturo v zadnjih tridesetih letih, bi naše življenje v najusodepolnejšem času ne bilo nikoli tako revno, kot baš sedaj.
— Velik plen žeparja. Te dni se je peljala i soproga nekega dunajskega inženirja i* Du- • naja v Budimpešto. Na budimpeštanskem ko- j lodvoru je bila velikanska gnječa. Dami se je ; nenadoma zazdelo, da se je nekdo dotaknil njene ročne torbice ter izginil. Ko je pogledala na torbico, je videla, da je bila odprta ter je izginil iz nje etui, v katerem se je nahajala biserna ovratnica, vredna 60.000 Šilingov.
— Senzarijonalna aretacija v Dcauville-u.
V Budimpešti vzbuja veliko senzacijo aretacija tajnika gospodarske zveze Josipa Pop-perja, ki je bil aretiran v Deauville-u radi tatvine draguljev. Josip Popper je iz ene najboljših budimpeštanskih rodbin. Njegov stari oče je bil ustanovitelj velike tovarne kmetijskih strojev. Njegov stric je bil generalni ravnatelj madžarske Splošne kreditne banke Julius Klein. Josip Popper ima dobro izobrazbo ter je v narodno-gospodarskih vprašanjih jako izvežban. Imel je knjižnico, vredno več sto milijonov. V poročilu o aretaciji ni navedenih nobenih podrobnosti o tatvini. 1’opperjeva rodbina je mnenja, da je izvršil aretovanec, ki je bil ]>asioniran zbiralec starin, svoje dejanje v duševni zmedenosti.
A eliko tihotapstvo kokaina. Beograjska policija je prišla na sled večji tihotapski družbi kokaina na progi Budimpešta—Beograd. Tako je ugotovljeno, da se porabi v
Zato je razumljiv precej očitni boj med kulturnim in političnem življenjem. Poslednje ne more vsled svoje ozkogrudnosti sprejeti prvo vase ter nima nikakega smisla za kulturna stremljenja, ki hočejo v kratkem nadomestiti, kar je zamujeno.
Kdor bo posetil sedanjo razstavo Narodne galerije, bo to zelo jasno občutil.
Narodna galerija je pod genijalnim predsedstvom Janeza Zormana storila v dveh, oziroma treh letih nadvse požrtvovalne in drzne korake naprej. Dva cilja zasleduje. Z razstavami živečih umetnikov poizkuša doseči kontakt s sodobno Evropo, s historič-n'Dli P« premostiti pomanjkanje sleherne tradicije. Politični voditelji se tega živega organizma nič kaj radi ne spominjajo. Občinstvo pa ostaja precej letargično.
Jasno je da meščanstvo te poslednje razstave ne bo znalo ceniti, ker mu prvič preveč jasno očita revščino ter neorientiranost, drugič, ker mu manjka vsaka zveza s tradicijo.	»
A vendar bi to še ne bilo tako žalostno, ker tega dejstva se dobro zavedajo priredite-)!' Oni skrbe za bodočnost. Toda z Lazarjevimi drobtinicami je težko uresničiti tak program.
Če bi se n. pr. zavedala šolska oblast, kakega vzgojnega pomena je ta razstava, bi priporočala poset podrejenim vodstvom kot obligaten za vso mladino. Dosedaj pa ni bila ne tako, ne drugače priporočena.
Občinstvu ni zameriti slabo zanimanje, kajti kje je njegova vzgoja? Resnično je tudi, da odprte rane bole.
S tem večjo grenkobo pa se bo nekoč spominjal narod svojih voditeljev, katerim je pomanjkanje srčne kulture vzelo jasen pogled.
Zato te nove razstave, vkljub velikemu notranjemu veselju, vendar ne moremo pozdraviti brez bridkosti.
— Romantična samomorilka. V Lobi »ri
Celju je poskušala 24-letna Marija KukoTii posestnikova hči, zelo romantičen samomor! Najela je čoln, je odplula na reko, kje» j« izpila steklenico lizola. Ker se ni precej dolgo vrnila, jo je lastnik čolna poiskal in našel v nezavestnem stanju. Odpeljali so jo t bolnico, kjer so ji izprali želodec. Varoh dajanja je seveda nesrečna ljubezen. t 0buPen hoj med pastirčkom in orlom Iz Gorice poročajo: V bližini Juvanja je na-
i n r ga pastirja Vladimira Slejka orel. Pastir se je branil s palico. Kljub tem« bi bil končno podlegel, da ni prišel v bliii-no lovec, ki ga je privabilo neprestano laja-nje pastirjevega psa. Orel je strgal dečku is nekaj kosov mesa z rok in ram ter ga j« ravno zopet vehementno napadel. Deček s« je vrgel na zemljo, to priliko je lovec porabil ter orla ustrelil.
— \ dveh letih okoli »veta. Dva 12-letn* Celjana sta se napotila na dolgo pot okoli sveta, ki bi jo po natančnih proračunih prehodila v dveh letih. Prišla sta do Zidaneg* mosta, odkoder sta se radi slabega vremena vrnita domov v Celje po toplejšo obleko, lam pa so jima skrbni stariši z brezovkami ubili vsako nadaljno veselje do pustolovstva.
— Egiptovski Jožef in Putifarka. V Martincih pri Mariboru se je te dni odigrala nenavadna ljubezenska drama. Kmet Miljutia
aramov je v jezi streljal na svojo sosedo, lepo vdovico Drakulič, in jo lahko ranil. Pri aretaciji je izjavil, da ga je vdova venomer nadlegovala s svojimi ljubezenskimi ponudbami, kar pa je on kot moralen in pošten t’lo\ ek odločno zavračal. V besu jo je ludi obstrelil, vendar pa je moral pobožni »Jožef« v zapor.
Če postanejo čebele razdražene. Pred
par tedni so poročali listi, da so optkale nekje v Bosni čebele dva konja, tako, da Bta poginila. Podoben slučaj bi se bil kmalu pripetil te- dni • pri Zidanem mostu. Posestnik France Kržan i# Krhovega je naložil pred par dnevi dvajset panjev, hoteč jih peljati na prodaj. Toda Čebele so bile silno razdražene in bila je nevarnost, da napadejo voznika in konja. Vsled tega je bil Kržan prisiljen, da je izpregel in se vrnil domov. Voa s čebelami je pustil na cesti. Šele ponoči s* se čebele toliko umirile, da jih je bilo mogoče prepeljati brez nevarnosti.
— Velika tatvina draguljev v Prizrenu V Prizrenu je vlomil neznan storilec v stano vanje vdove Efina Ajrišter ter odnesel 1B4 zlatnikov 11 turških dublonov, 8 turških zlatih lir, 2 zlati zapestnici, par briljantnih uhanov in še nekaj drugeg^ Skita v atami S0911 100000 Din' O tata ni nobenega
Ljubljana.
v t7 m™** oastavljencev denarnih savfldov
v Ljubljani naznanja tužno vest. da ie me. V;ffn > ž,an Vinkošuligoj nenadoma prem“ nul. Pogreb se vrsi dne 2. oktobra 1925 ob
št 8 - Odbor. JaneZ Trdinova
?oba,in1stTO- V pondeljek okrog ene ponoči je vrgel neznan ponočnjak v okno stanovanja vdove Olge Zun, Sv. Jakoba trg it. H kamen ter povzročil s tem škodo 85 dinarjev. Po izvršenem pobalinstvu jo je možakar junaško odkuril, čim najhitreje je mogel, v smeri proti Žabjeku.
Denarna loterija društ. ..Trgovske akademije" v Ljubljani.
E reliko požrtvovalnostjo jo društvo »Trgovska akademija« v Ljubljani v teku dveh m pol leta svojega obstoja zbralo toliko »reditev, da more danes že z vso resnostjo Misliti na dosego enega svojih glavnih ciljev, ■a sgradbo poslopja la našo trgovsko akade-■i j» v Ljubljani. Kupljen in plačan je kraten »tavbni prostor ob Bleiweisovi cesti poleg vladne palače. Vrhu tega je zbrana r.nat-»a glavnica za gradbeni fond.
Da te dobe Se manjkajoča denarna sredstva in »e more čimpreje pristopiti h gradnji sami, je društvo izposlovalo od poljedelskega Miaistra dovoljenje za prireditev
velike denarno loterije,
za katero go vse priprave že izvršene ter pridejo umetniško izdelane srečke, ki predstavljajo zgradbo s posredovanjem Ljubljanske kreditne banke v promet že prihodnje dni.
Pogoji loterije so najugodnejši, ker bode •tala posamezna srečka le 10 Din, a od dobitkov, katerih je 885 ter znašajo skupno
500.000	Din go 3 glavni dobitki sa 100.000 Dia, 50.000 in 20.000 Din, ostalih 883 pa »na-ia po 10.000 do 50 Din. Kupec srečke torej na eni strani podpira velevažno kulturno akeijo, na drugi strani pa za svojo osebo naredi prav dobro kupčijo. Žrebanje se vrši že 15. decembra t. 1.
Pozivamo našo javnost, kateri je na tem, da omogočimo svojim sinovom prvovrsten akademski trgovski študij na domačih tleh, posebno pa naše trgovske in druge pridobitne kroge, ki streme za vzgojo lastnega dobro izšolanega komercijelnega naraščaja, ki naj »am pomaga do gospodarske osamosvojitve ter povzdige naše trgovine, da velepomembno akcijo društva »Trgovska akademija« podpirajo, s tem, da pridno posegajo po srečkah njene denarne loterije.
Poživljamo naše gospodarske korporacije posebno trgovsko društvo in gremije, da v svojem okolišu store svojo stanovsko dolžnost ter podpirajo stvar, ki je predvsem nji-kova.
Dober uspeh loterije pomeni zgradbo in
opremo lastnega doma naši trgovski akademiji, pomeni omogočenje višjega trgovskega študija naši mladini in pomeni, da je naša javnost, ki hoče, da se gospodarsko osamosvojimo, storila svojo dolžnost.
Gospodarstvo.
DOHODNINSKI DAVEK.
Kako se napoveduje in kako se delajo pritožbe? Založila Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena 10 Din, po pošti 1 Din več. Odličen davčni strokovnjak opisuje kratko, zelo pregledno in lahko razumljivo, kaj vse jo treba vedeti davkoplačevalcu glede dohodninskega davka. Posebno važen je spis za one, ki hočejo davek pravilno napovedati in sestaviti dobro utemeljene pritožbe proti predpisu visokega dohodninskega davka. Naroči naj se vsak kmetovalec. Naroča se pri Zvezi slovenskih zadrug, Ljubljana, Janez Trdinova ul. št. 8.
.SPOROČILO VLAGATELJEM.
Jvgoslavenska banka d. d., podružnica v Ljubljani, obvešča s tem svoje ulagate-lje na knjižice, da v smislu sklepa Društva bančnih zavodov v Sloveniji, zniža obrestno mero: 1. .s 1. oktobrom 1925 na 5% sledečim ulagateljem (št. knjižice): 2, 47, 50, 52, 55, 59, 78, 78, 80, 81, 88, 105, 122, 123, 125, 126, 127,	132,	133,	135,	142,	147,	150,	153,	156,
158,	163,	166,	172,	173,	175,	179,	180,	183,
189,	190,	191,	192,	194,	201,	203,	204,	208,
214,	217,	218,	220,	227,	228,	229,	231,	244,
247,	255,	265,	266,	267,	268,	272,	274,	277,
279,	281,	284.	298,	299,	301,	304,	305,	306,
308,	309,	314,	315,	317,	318,	319,	320,	321,
322,	323,	324,	325,	327,	332,	335,	340,	341,
342,347, 350, 362, 373, 374, 376, 379, 383;
2.	s 1. novembrom 1925 na 5% sledečim: 176, 2Qg, 249, 311; 3. s 1. decembrom 1925 na 5% sledečim: 84, 181, 226, v kolikor ne bi ob navedenem terminu vezali svojih ulog na najmanje 3 mesece v svrho obrestovanja po tedanji obrestni meri, določeni po sklepu Društva bančnih zavodov v Sloveniji za vezane vloge (sedaj 7%); 4. s 1. januarjem 1926 na 7% sledečim:	144, 157, 159, 182, 193,
195, 206, 211, 212, 213, 251, 256, 261, 270,
287, 297, 300, 334, 336, 337, 338, 339. Jugo-slavenska banka d. d., podružnica Ljubljana.
LJUBLJANSKA BORZA.
dne 1. oktobra 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 80; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 370, bi. 378; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25, Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 220; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 1000, bi. 1008; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 125, bi. 126; Trboveljska pre-mogokopna družba, Ljubljana den. 360, bi. 370: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 130; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den 37, bi. 39; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 115, bi. 150.
Blago: Hmelovke, ravne, neobeljene, komad od 6 m naprej, fco meja trans. bi. 6.25; breza, okrogla, od 10—30 cm, fco meja bi. 380; frize, od 4—10 cm, od 25—60 cm, fco meja bi. 100; bukovo drva, 1 m dolž., fco nakladalna postaja, 5 vag. den. 17.50, bi. 17.50, pšenica domača, fco Ljubljana den. 255; koruza sremska, fco nakladalna postaja den. 182.50; koruza v storžih, par. slavonska postaja bi. 75; koruza nova, november, december. januar, par. slav. postaja, 100% kasa pri sklepu bi. 122.50; fižol ribničan, fco Ljubljana den. 300; fižol ribničan, fco Ljubljana den. 300; fižol koks, fco Ljubljana den. 325.
BORZE.
— Zagreb, 1. oktobra. Devize: Newyork, ček 56.075—56.675, London, izplačilo 272.60 do 274.60, Amsterdam 2275—2295, Curih 1086—1094, Pariz ček 265.60—269.60, Praga 166.35—168.35, ček 166.35—168.35, Milan izplačilo 228.66—231.66, Dunaj 228.66—231.66, Berlin 1336—1346, Bukarešta 28.50—29.50, Budimpešta 0.0789—0.0799.
— Cnrih, 1. oktobra. Beograd 9.1875, Kew-york 518.25, London 518.25, Pariz 24.52, Milan 21, Praga 15.355, Varšava 86.50, Bukarešta 2.45, Dunaj 73.15, Budimpešta 0.007*50, Sofija 3.79.
X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo krtač; do 13. oktobra t. 1. m dobavo »Sclrvveisstabe« in za dobavo svinčenih zalivk in vrvice za zalivkanje. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 17. oktobra t. 1. pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave
250.000	kg pšenice, dne 27. oktobra t. 1. glede dobave 750.000 kg pšenice. — Dne 26. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave tekstilnega materijala ter glede dobave plošč; pri direkciji državnega rudnika v Zabukovci glede dobave decimalne tehtnice za 1000 kg; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave žebljev, žice in vijakov ter glede dobave bakrenega materijala; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pleskarskega materijala ter glede dobave čopičev. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
: Tristoletnica Hugo Grotiusa. Mala Holandska, ki je dala človeštvu toliko mislecev, slavi letos obletnico v znanstvenem svetu dobro znanega Hugo de Groota, ki je spisal znamenito delo »Droit« de la guerra et de la PaixT«. To delo je izšlo v dobi svetega egoizma in kraljevskega absolutizma. Krščanstvo je bilo oslabljeno po reformističnem gibanju. Po reformacijah pa je stopila v svetovno politiko ortodoksna Rusija, in zgradba, ki je bila do tedaj trdna, se je pričela na vseh koncih majati. Zanimivo je, da se je Hugo Grotius že pred tristo leti pečaj s problemu ki so baš sedaj silno aktualni. Razglasil je ideje pacifizma, arbitraže in sigurnosti mednarodnega prava. Njegovo delo je prvi začetek državnega prava.
V oklopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert K raft
(97)	»Jaz	pa	sem	jo	videl	pred	tremi	urami, držal jo
je nek jezdec pred sabo v sedlu!«
In Adam pripoveduje; o svojih doživljajih za-i enkrat še molči.
Georer se ie že čudil Adamovim VDrašaniem. zdaj
Georg stopi poleg, ko odpre čuječi samostanski ! brat vrata, pri čemer rabi ključ, in... res je Adam, ‘ telo zanemarjen, zlasti lepi cilinder, ki ga je vsak i dan trikrat zgladil, je potlačen. Ves možiček izgleda, i kot da so ga potegnili pravkar iz vode; sopiha kot i preganjan pes.
»Kje je Leonor?«	|
»Vgriznila jo je kača naočarka, ki se je bila pri- j plarila v avtomobil, pripeljal sem jo hitro set«, j kjer.. x
»Kje je Leonor?!« zaklič« še enkrat Adam ves zasopel.
»Zdravijo jo, sedaj spi.<
»Kje, kje?«
»Tam v templju.«
»Tukaj da je?!<
»Gotovo tam notri leži.«
»Ali ste jo videli?«
»Da.<
»Kdaj?«
»Pred ... danes dopoldne, uspavali.«
»In kdaj ste jo videli zadnjič?«
»Potem je sploh nisem več videl.«
kmalu nato, ko so jo
Georg se je že čudil Adamovim vprašanjem, pa kar okameni.
»To ni mogoče! Zmotili ste se!<
»Bila je Leonor, spoznal sem jo že po obleki, videl sem celo prav natančno njen obraz. Bila je Leonor!«
Georg ne premišlja dolgo, obme se k vratarju.
»Vodite me k. dami, moram jo videti.«
Indijec se izgovarja, da tega ne sme storiti, Georg
mu verjame, skrbi pa, da je kmalu ves samostan po-koncu in da se prikaže višji bramanec.
»Ta-le mož zatrjuje, da je videl damo, ki leži ob vznožju boginje v omari s kadili, pred tremi urami pri fakirjevem bambusovem stebru. Neki jezdec jo je držal pred sabo v sedlu!«
»Tvoja prijateljica spi ob vznožju Saglinem!« govori mirno bramanec.
>Ta mož jo je videl v sedlu pri nekem jezdecu!«
»Zmotil se je!«
»Pokaži mi deklico!«
»Ne smeš je sedaj motiti, ne smemo dvigniti. . ■<
>Jaz jo hočem videti, jaz jo moram videti!!!«
»Lahko je to njena smrt!«
>Vseeno, moram se prepričati, ali leži Se v omari ali ne!«
Georgovemu burnemu siljenju se slednjič brama-
od-
nec uda, čeprav je prepričan, da je vse le pomota.
Podajo se v oni prostor, pridejo mimo več čuvajev, ki so Georgu že večkrat zabranili vstop.«
V prostoru se ni nič izpremenilo. Georg gre skoei omamljivi dim, bramanec ga še enkrat svari, to a on privzdigne pokrov in... tudi sicer tako vzvišeni duhovnik vzklikne ves presenečen.
V omari so še blazine, a Leonor ne leži več- na
njih.
Bramanec začne takoj izpraševati vse samostanske prebivalce, Georga pa ne zanima ta preiskava. Kaj ga briga, da zatrjujejo in prisegajo čuvaji, da mimo njih ni priSel tujec r. damo v rokah. — Leonor
je bila pa na kak drug način odvedena, to je bila
glavna reč.
Sicer si pa Georg takoj tolmači vso stvar. Ko so si namreč tujci ogledali avtomobil, so sklenili, da se z zvijačo ali s silo polaste skrivnosti, ki bo na svetu izzvala revolucijo in za katero bo dobila Leonor čez dve leti sto milijonov dolarjev.
To je vsota, ki napravi iz marsikaterega človeka, ki še nikdar ni kradel, tatu. Je pač tako. Ob malenkostih biti pošten, ni težko; če pa je v blagajni nekoč ^izredno velika vsota, izgine blagajničar, na katerega zvestobo je prisegal šef že več let. Grdo je, da tu vsak pes osramoti gospodarja vesoljstva, pa je že tako.
Da s silo ne opravijo ničesar, so oni možje najbrže takoj uvideli. Ko jim je razlagal Georg aparat s pokalnim plinom, jim je govoril tudi o eksplozivni var-1 nostni odredbi.
Vrtnarske zadeve
posreduje
društvo ..Vrtnarska šola“ v Kranju.
MALI
C*c» ogiasoi® do 20 besed Din 5'
50 par.
OGLASI
▼saka nadaljna beseda
Posojilo 1600 Din
nttjno išče uradnik proti mesečnim •dplalilom. — Dopis pod »Takoj« na upravo.
Samostojna
taijfgovodkinja in korespondentinja i večletno prakso išče stalno mesto »a takoj v večjem kraju na Gorenjskem. Ponudbe i navedbo plnie na »pravo lista pod »Energična moč«.
Strojepisec
le pri tvrdki
g"®**
■MaBaaaaHM8aBuaMattaiiiaKiti»aiit(a*£iaBBa<fia8«fj
a
Ljubljana
BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI naiboljil Hvalni stroj is rodbinsko »II obrtno rabo. svetovno inanlh ,	,.6RIT2*ER“ - „ADtER“ - »MO«*
Isto tam posamezne dele za stroje In Kolesa, Igle, olje. Jermena, pneumatlk«. P°“k ° nju na stroj brezplačen I Vefletna jjjrancllal
Na veliko I
Harmoniko
prodam prav fino, 4 vrstno, trojno oglašeno, še novo, firme Lubift. G la« je: Fis, H. E, A, se lahko ■ drugimi inštrumenti zraven igra. Glas harmonike je prav izboren. — Ce»ta v Rožno dolino 84, pri Stefanu, Ljubljana.
Inštrukcije
»prejme osmošolec. — Ponudbe ua upravo lista pod >oamo6olecc.
IB?’
ov s
»moleti v»eh pisarniških ■elo dobro kvalifikacijo iSČe primerno službo. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe naj »e poiljejo na »pravo lista pod mačko »Pridnost«.
Uradnica
i večletno prakso reiža vseh pisarniških del iSče službo v mestu ali na ieieli. — Ponudbe profli na upravo Usta pod »Zanesljiva«.
Širite in naročajte edini neodvisni list ,Narodni Dnevnik4!
ti
fcE Hi
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najfinejši in najokusnejši nimizni kis \i
vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo i CH&L
jap'
Tehnično in higiienično najmočneje ureiena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunčjska cesta štev. la, II. nadstropje.
n
■
H
m
HI
n
ta
a
m
m
M
H
U
f'Fcemog
-Čebin-
fPoifdhi
Gospodična
veselega snaSaj a želi fcnanja b mladim inteligentnim gospodom. — Ponudbe na upravo lista pod: »Vera«.
xm m n »um im»* tu ttti it m****** «*»***•*♦♦♦♦♦♦♦♦**•**•♦•****♦♦♦ j
GROM
41.
Tad0ron interiurbnn w. 454.
J1'
CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJ »K* **
LJUBLJANA, KOLODVORSKA H*1
NmIov braojavkami ,OHOM".
PODBU®^1 1 Maribor, Jeie»>ce< ttakck-
___________v	to .teoKo •pnrioJoCe pod« najhitreje
OlnrvtJ«	poa Dianinimi pogoji.
KMloDiUkl družbe spalnih vol S. O. E. ca ekspresne poSlljke.
IadajataM »n od«ov«ro(	2ELRZNI	KAR	ALHK0AMDHR.	—	Z*	>*4*t<ur<	T	•■•"■I