Leie M * ---1 Inserati: —1-4 Enostolpua peti t vrata (53 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat ... po K 8"— poslana ttl . . po K 9-— Pri večjem naročila popust Hajmanjšl oglas i9/9m.j KIS. Izhaja vsak dan izvzemSt ponedeljka ln ilneva no prns. nliu ob 8. url zjutraj. Posamezna številka i K Itnm® pSalana v gotovini. V m\\M, v nelek dne 21 januarja 1921. »SLOVjSNEC« velja po pošti na vse strani Jugoslavije in v Ljubljani: sa oelo leto naprel . K ?*0-— za pol leta „ .. „ 120-— aa četrt leta „ .. „ so-— za eu mesec H .. „ 20-— Za ln ozemstvo celoletno K 420-- k Sobotna Izdaja: s Za oelo lato.....K 40 — as Inozemstvo ... „ 55 — __Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 8/IH Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Urada. telet. štv. 50, upravn. štv. 328. Političen list m slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ul. 8. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 850 sa naročnino ln št 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 28.511, bcmn.-Uaro, 7563. llečina radikalcev za Protiča. Belgrad, 20. jan. (Izv.) Vse vesti, ki jih širijo demokrati, da je radikalni klub izrazil nezaupanje Stojanu Protiču in njegovemu stališču, so popolnoma izmišljene in tendenciozne. Radikalni kilub ima popolno zaupanje do Stojana Protiča, kar je jasno pokazal s tem, da ga je izvolil za svojega predsednika. Kakor smo izvedeli iz najbolj verodostojnega vira, se nad 60 članov radikalnega kluba popolnoma strinja s Protičevim stališčem, med tem ko so člani v klubu, ki jih vodi dr. Janjič, profesor bogoslovja, v veliki manjšini. Zemlioradniiti na mltati način načelo u uiaefn. Belgrad, 20. jan. (Izv.) Zemljoradnički kluib je imel včeraj svojo konferenco, na kateri je bilo sklenjeno, da klub pod nobenim pogojem noče sodelovati v sedanji vladi. Ta sklep je presenetil demokrate in radikailce. Vlada, ki se itak neprestano nahaja v krizi, je prišla v še bolj neugoden položaj. Pašič bo prihodnje dni skušal zopet priti v stik z muslimani. Pailčeu kabinet le ps- gpfa dali®. . Belgrad, 20. jan. (Izv.) Kakor se govori v parlamentarnih krogih, se bo Nikola Pašič prihodnjo nedeljo vnovič poskušal pogajati z zemiljoradniki, muslimani in socialisti. Od uspeha teh pogajanj zavisi na-daljni obstoj Pašičevega kabineta. Boj za prisega. Belgrad, 20. jan. Težišče političnega položaja je v odboru za spremembo poslovnika. V torek in sredo je razpravljal odbor splošno o poslovniku. Danes dopoldne se je pa razpravljalo o posameznih členih in so prišli do 10. člena. Glede prisege je sklenjeno, naj vlada izreče svojo končno odločitev. Ravno sedaj zboruje ministrski svet, ki razpravlja o tej stvari, Pribičevič in demokrati zahtevajo, da se člen o prisegi sprejme neizpremenjen in da morajo poslanci brez razlike enako položiti prisego. Bivši minister za konstituanto Laza Markovič je predlagal, naj se priseže po starem formularju s posebnim pristavkom, da poslancev ne veže v posameznih vprašanjih ustave. Kakor se vi- Fran Radešček: Preko Albatiife. (Dalje.) V Uroševcu. Okrog desete ure zvečer smo pripeljali svoje kosti v Uročevac (Ferizovič). Ploha je nekoliko ponehala. Izstopili smo iz vagonov, ker je precej časa trajalo, predno so napravili našemu vlaku prosto progo. Kolodvor je bil namreč prenapolnjen z vagoni. Večinoma je bila natovor-jena municija in topovi, pa tudi vojaški transporti niso manjkali. Nekaj nas, ki nismo ves dan ničesar zavžili, razen tistr malo mesa na vse zgodaj, smo se v največji temi prerinili v bližnjo gostilno. Gostov, posebno vojakov, je bilo v zakajenem prostoru polno; greli so svoje otrple ude v zaduhli soparici nizke gostilniške sobe. S komolci smo se presuvalj do kota, kjer se jc ločila pijača, za kat ero mi ni bilo mar. Toda jedi, niti kruha, ni bilo več. Kaj sem hetel? Popil sem par kozarcev vina, plačal in odšel. Vtisi današnjega dne in za-vžito vino na prazen želodec, so me popolnoma omamili, da sem se kmalu popolnoma udal Morfejevemu objemu na generalovem šotoru v svojem vagonu. Nov poveljnik. Ko so me drugo jutro arnavtski pete-1 ni in glasno prerekanje mojih tovarišev spravili na noge na kolodvoru prištinske di, je demokratom in onemu delu radikalcev, ki so z demokrati, mnogo na tem, da Radič in njegova stranka ne pride v Belgrad in ne sodeluje v konstituanti. Demo- »Daily Telegraph« poroča podrobnosti o atentatu na Lenina: Lenin se je peljal iz Kremla v gledišče, kjer se je vršil osmi kongres ruskih komunistov, v dobro zavarovanem vozu. Naenkrat prileti bomba raz streho nekega praznega doma. Ker se je Lenin hitro vozil, je bomba svoj cilj zg.a- postaje, sem predvsem ugotovil, da bomo po zelo neugodnem včerajšnjem dnevu zopet enkrat uživali blagodejno toploto jesenskega solnca. Predvsem smo se prešteli in agotovi- li, da je nas »pisarjev« vse skupaj šestnajst po številu, ker jih je še nekaj ostalo z višjimi častniki in z generalom Petrom Bojo-vičem, ki je zamenjal v zadnjem trenutku in na nagloma odstavljenega »črnorokca« generala Damjana Popoviča. Tu moram omeniti še neke podrobnosti, ki sicer niso v direktni zvezi z našim umikom, vendar pa so bile odločilne za pot našega umika. General Damjan Popovič je nameraval brez boja pustiti Sandžak in severno Ma-cedonijo — in s tem seveda tudi Srbijo v starih mejah — nastopajočemu sovražniku, v južni Macedoniji, posebno ok-og Bi-,;a, kjer bi imel biti. njegov šlab, ter tu '"točiti svoje čete za defenzivo, dokler bi prišla zadostna pomoč za oien-zivo. ^ tem načrtom, v katerem so odločilni krogi '».gledali tudi politične motive, nikakor ni ilo zadovoljno vrhovno povoii-stvo, ker i severni vojski pretila nevarnost, da n Matinu«, da v Rusiji pod sovjeti ni ne svobode tiska in mišljenja ne vere in združevanja. Povsod pa vlada nepopisna beda. Schvvartz smatra za svojo dolžnost, da se razvije velika propaganda, da se masam v Evropi in Ameriki od-pro oči, kam vede boljševizem po ruskem vzorcu. Nepristranski učenjak, švedski geolog H a n s e n, ki se je vrnil iz znanstvene eks-edicije v Mongoliji domov črez sovjetsko! usijo, piše kratko: >Moskva, to je izropano mesto; Peterburg mrtvo truplo; vsa Rusija pokopališče, po katerem se klatijo maroderji in roparji. Kontrarevolucija ne bo izšla od caristov, ampak od rdečih delavcev in Kmetov, in kdor pozna ruski značaj, si lahko predstavlja, kakšne grozote bomo takrat doživeli. Tretji pojav, ki kaže, kako že vre tudi v rdeči armadi, je sledeče armadno povelje, ki ga je izdal nedavno Trockij: >Domovina je v nevarnosti. Nepravilno pojmovanje državljanskih pravic od strani armado ogroža obstoj svobodnega ruskega naroda in revolucije. Jaz, vaš rdeči poveljnik, imenovan od vlado in opirajoč se na zaupanje ljudstva, zahtevam neomejeno vero. Vsa moja prizadevanja merijo samo na en cilj: osvoboditi domovino od pretečega podjarmljenja od strani Anglije in pa Francije. Dovolj je besedičenja v armadi! Kjer gre za borbo, ni mesta posvetovanjem hI kritikam, zato kategorično zapovem ,da se opustijo odslej vsa politična zborovanja vojaških oddelkov. Ta prepoved velja kot vojni ukaz in ne podleži nobeni kritiki.« — Kdor ve, da ima boljševizem zahvaliti vso svojo moč ravno političnim zborovanjem med armado, ve, kaj ta ukaz pomeni. Boljševiki bodo seveda svoj položaj skušali rešiti na eni strani s poizkusi, Rusijo na-znotraj gospodarsko okrepiti, obenem pa na-zunaj netiti dalje svetovno revolucijo. To pa ne more imeti uspeha, ker Rusija gospodarsko propada ravno vsled militaristično - imperialistične politike sovjetov. Od boljševizma bo svet še dosti zla doživel, zlasti tekom letošnjega leia, toda fakt je, da ni več na višku in da boljševizem drči že navzdol. zaupljivost napram naši vojaški obleki in toliko, da nama niso pred nosom zapirali vrat. Koliko duševne in materielr.e revščine se skriva v teh razpadlih in razdra-panih, z blatom in s travo skupaj zmetanih kolibah! Arnavti nas niso razumeli ali pa niso hoteli razumeti. Več sreče sva imela pri ciganih, ki so nam naravnost vsiljevali svoje prašiče, kar pa ni spadalo v »delokrog« najine »misije«. Ker cigani niso imeli perutnine, Arnavti pa je niso no-tcli proda' i, sva se vračala praznih rok, Medpotoma zagledava pastirja, ki jt pa-sel ovce. Ko sem razložil svojemu spremljevalcu svojo mise', da bi ne bila slaba pečenka mladega jagnjeta, je bil ta ves navdušen ^a to. Pristopiva icdaj k pastirju, da se dogovorimo. Fant seveda ni znal pozdraviti niti po svr/e, kaj šele po srbsko. Pokazujem mu srebrn denar in jagnje, vse zaman. Na vse moje prigovarjanje sem dobil v odgovor le trdovratni »jok« (turška beseda, ki pomeni toliko kot >ne«) s karakterističnim ori-jentalskim kimanjem. Rečem tedaj vojaku, naj izbere eno jagnje, jaz sem pa dečku ponujal srebrn petdinarski tolar; dečko je nekaj godrnjal in ga ni hotel sprejeti. Vržem mu tedaj denar pred noge, vojak pa oprti jagnje na rame in greva. Ko se ozrem, zagledam, kako sopiha za nama neki Arnavt, ki prihaja v smeri od dečka. »Fant. pripravi bajonet, meni pa daj jagnje, ker brez orožja se ni varno .. bikom bosti,« rečem vojaku in vzamem jagnje v naročje, (Dalje). V Indiji, kjer zelo vre, je vojvoda Con-naughtski, ki je od kralja odposlan, da predseduje prvi seji zakonodavnega sveta, izjavil: »Indija je v preteklosti trpela od verskih bojev; trpela je vsled razlik, ki so se postavile med .*aznimi socialnimi stanovi. Zdaj se vrši veliko gibanje za ustavne svoboščine, ki naj deželo povedejo po poti vseobčega človeškega napredka. Brezpogojna potreba je, da se Indija začne vladati sama. Zato otvarjam prvo sejo zakonodavnega sveta.« To je menda p'*vi pre-stolni govor v Indiji. Podrobnosti o položaju v Indiji. Angleška vlada je imenovala za vice-krala v Indiji lorda Reading, ki je mož širokega uma. Že to, da se je prvič v zgodovini na to visokopolitično mesto imenoval uradnik iz višje politične uprave, kaže, da položaj v Indiji zahteva izrednih mer. Protiangleško gibanje se je v zvezi z dogodki v Afganistanu, kjer je ruska boljše-viška propaganda podpihovala plemensko sovraštvo proti Angležem, začelo v Indiji v Amritsoru, kjer je bilo nekaj Angležev od drhali ubitih. Angleški polkovnik Dyer ni potlačil samo teh nemirov, marveč uvel preki sod po celem Pandžabu, kar je razburjenje le povečalo. Polkovnika so vpo-kojili, njegovo postopanje pa je angleška vlada v parlamentu službeno obsodila. Zdaj pa je nedavno zbornica lordov za Dyerja manifestirala, kar je Indce vnovič razkačilo. Mohamedanci, ki so užaljeni vsled Česar niso mogli doseči bivši carski generali, kar se ni posrečilo zapadnim bužoaz-nim državam, kar ni šlo od rok ruskim proti-boljševiškim strankam, to bo boljševiški sistem sam od sebe napravil. Boljševizem je ponižanja carigrajskega kalifata, se zdaj prvič v zgodovini družijo z Indi, dasi je tudi danes med njimi veliko nepremostljivih diferenc. Saj je masa ljudstva na neizrečeno nizki kuturni stopnji, versko sovraštvo je globoko, kast je nebroj, inteligen-tov pa neznatna peščica. Gibanje vodi med Indi znani Ghandi. Med Indi je struja, ki teži za avtonomijo, in struja, ki se hoče od Britanije popolnoma ločiti. Anglija je zdaj uvedla zakonodavne svete, ki naj deželo polagoma dovedejo do take široke samouprave, kakor jo imajo »dominioni«, Kanada in Avstralija. Vprašanje je, če je indsko ljudstvo za to dozorelo, na drugi strani pa velikega dela ne bi zadovoljilo nič drugega kakor popolna neodvisnost, naj se že potem Indija vlada kakor ve. Mnogi menijo, da so zakonodavni sveti nezadostni in zahtevajo takojšnje avtonomije; ti so še najbolj lojalni in razumni. Sklenili so, da bodo zahtevali samo upravo (svaraj); če se jim ne da, hočejo bojkotirati angleško upravo, šole, blago in same Angleže, h katerim se ne bodo več najemali v službo (svadesi); nedavno na kongresu v Nagpouru pa so šli že tako daleč, da so predlagali nevplačevanje davkov. Težko je reči, bodoli Indci uspeli ali ne. Anglija je zelo previdna in računa na faktično nesposobnost indskih plemen za dejansko samovlado. Za enkrat jih hoče kolikorloliko zadovoljiti. Šlo bo pa trdo in lord Reading ima pred seboj najtežavnejšo nalogo, kar si jih je mogoče misliti. vrhunec svoje moči danes že prekoračil, dasi utegne še precej trajati, da stvari prižene do popolnega poloma. Znamenja se prav zadnji čas čudovito množijo. Imamo poročilo laških komunističnih de- Pomanjkanje v $meri o. Glasom poročila našega konzulata v Čikagi je nastala za delavstvo v Združenih državah ameriških težka doba, ki utegne izzvati hude boje za obstanek delavskih mas. Dosedaj je naraslo število brezposelnih na približno 3,000.000. V Čikagi ie okel; 100.000, v Detroitu okoli 80.000, v New-Yorku preko 120.000, v Filadelfiji oko'i 200.000 delavcev, ki so brez dela in žive v največji bedi in pomanjkanju. Bati se je, da zavzame brezposelnost v Ameriki še večji obseg, ker bodo morale tovarne vsled štrajka konzumentov in vsled neugodnih izvoznih razmer (nižja valuta drugih držav) obrate le še bolj skrčiti, Turčija se zopeS rifeS»e„ Kemalistovske nacionalne čete žan;-jo grško armado nazaj proti Smirni. Ker Grčija ne uživa več simpatij entonte, je njen položaj precej kritičen. Frarr;ski listi poročajo, da se med grškimi vojaki v Mali Aziji razširja propaganda, da jih odpošljejo domov. Tudi oficielna Turčija se spričo tega giblje. Rešid-paša, bivši poslanik v Berlinu, je dospel v London in se tam prizadeva, da bi se sevrska pogodba izpremenla v korist Turčije, kar se tiče Tracije in Smirne. Zveza baltiških držav. V Rigi se zbere konferenca zastopnikov baltiških držav, kki ima nalogo izdelati načrt skupne zunanje politike. V lati-škem ministrstvu za zunanje zadeve se vrše predhodna posvetovanja, katerih se udeležujejo zastopniki Poljske, Latije, Estonije in Finlandije. V zvezi z mirom med Poljsko in sovjetsko Rusijo bo zveza baltiških držav jamčila za trajni mir na vzhodu. Češka narodna in srbska pravoslavna cerkev. Na shodu češke narodne cerkve, ki se je te dni vršil v Pragi, so bili zastopnik srbske pravoslavne cerkve Gročanin, delegat anglikanske cerkve Golier, zastopnik ruske cerkve (ki pa ni mogel biti pooblaščen od ruske cerkvene uprave v Moskvi) Jastrebov in predstavitelj evangelj-Ske češke cerkve dr. Stjehula. Dr. Zahrad-nik je referiral o pogajanjih s srbsko pravoslavno cerkvijo. Ta pogajana se bodo kmala končala. Za uspeh najbolj jamči vladika Dositej, ki ta pogajanja vodi. »Pravo Lidu«, organ češke socialne demokracije, ostro napada načrt združenja češke narodne cerkve s srbsko pravoslavno. Iz kongresa ruskih proti-boljševtških jlrankv^arlzu Pariš, 16 januarja. Kakor znano, so se v Parizu zbrali najbolj ypanj voditelji ruskih protiboljševiških strank, tako socialrevolucioneri: Kerenskij, bivši ministrski predsednik, Aksentjev, bivši ministrski predsednik Omske vlade (pred Koleakovo diktaturo), Zenzinov, Tatar Maksu dov. kazali Harlamov, od kadetov (liberalcev) pa Milju-kov, bivši minister za zunanje zadeve in Rud-nev, bivši župan moskovski. Svoje konference so krstili rusko konsti-tuanto .nekoliko pretirano seveda — vendar stvar ni brez pomena za bodočnost. Najbolj pomenljivo je to, da so najbolj reakcionarni elementi med njimi, to je kadeti, izjavili, da so zdaj tudi oni za brezplačni odstop veleposestniške zemlje kmetom. Malo pozno je g. Miljukov prišel do tega; pa boljše pozno kot nikoli. Nadalje je Miljukov izjavil, da je proti intervenciji velesil v Rusiji, katero je dozdaj zagovarjal. KonP.no je zanimivo, da se je Miljukov zdaj sprijaznil tudi z idejo neodvisnih baltiških držav in menda tudi Ukrajine, zagovarja pa federacijo teh držav z Rusijo. Za socialne revolucionarje je Zenzinov izjavil, da je treba organizirati v Rusiji notranjo revolucijo med masami. Proti zunanji intervenciji so socialni revolucionarji pravzaprav vedno bili. Sovjetski sistem sani se tudi ne bo prelevil; njegov koncc pride le od tistih mas, katere so dozdaj bile indiferentne in od komunistov samih, ki so razočarani. Tatari in Kazaki so se izrekli za isto politiko, zagovarjali demokratično Rusijo in so oznanili boj z boljševištvom do skrajnega z seie posl oc.bora. LDU Belgrad, 19. januarja. (ZNU.) Danes dopoldne je imel odbor za izpremembo poslovnika svooj drugo sejo, ki so be je ude ležili vsi člani odbora ter minister za pravosodje in konstituanto Marko Trifko.vič Posl. Ceda Kostič je zastopal stališče, da ni potrebno čitanje člena 43. poslovnika, kakor zahtevajo to muslimani, niti člena 42., ki je s prejšnjim v zvezi, temveč da se v prvi član vstavi izprememba, da imajo v načelni razpravi pravico govoriti vsi narodni poslanci in člani vlade. Ako pa odbor načelnikov parlamentarnih skupin sklene, potem govore v načelni razpravi določeni zastopniki skupin. Razpored govornikov določa v tem slučaju predsednik. V razpravi morejo govoriti vsi Člani ustavnega odora, poročevalci in člani vlade ter oni poslanci, ki imajo pripravljene predloge izprememb pri posameznih členih, podpirane od 10 poslancev. Ti poslanci se imajo javiti predsedniku pred sejo. Nihče pa ne more govoriti dalje kot 15 minut. Nadaljevanje govora je odvisno od privolitve skupščine. Skupščina more na predlog 20 poslancev ali vlade skleniti, da se razprava konča. Posl. Moskovljevič je bil mnenja, da se naj vsako poglavje ustave razpravlja vsestransko, ker narod ne gleda na delo odborov in ker ob?toji zanj samo ustavotvorna skupščina. Dr. Edo Lukinič se je izjavil za delo v odboru, ker smatra parlament samo za nekako obliko, v kateri so potem plenuma sankcionira nekaj pred javnostjo. Dr. Laza Marko-vič je razlagal, da v poslovnika ni nobenih ovir. Vsak krožek 10 poslancev ima po 1 člana v ustavnem odboru, ki more delati dva meseca in tako ima vsakdo priliko, da posamezne oddelke členov pretresa do skrajnosti. Ker upa, da se bodo stranke, ki imajo misel za državo, sporazumele, začasni poslovnik ničesar ne moti. Ako ne pride do sporazuma in hoče večina ustavo, manjšina pa jo zavrača, potem se manjšini ne sme nuditi prilike, da bi ovirala delo. Z ozirom na tc, so določila začasnega poslovnika za to, da varujejo večino pred terorjem manjšine. Posl. Brkič (socialni demokrat) se je izjavil proti stališču dr. l.aze Markoviča ter za predlog posl. Kostiča, ker smatra za potrebno, da spravi manišina pred javnost vse, kar je predlagala, da narod spozna stališče manjšine in da se po potrebi obtoži vlada, ki ni izvršila lega, kar je obetala pred narodom. Minister Trifkovič je poudarjal, da je 10 poslanskih skupin. Ako govorita od vsake skupine po 2 poslanca, je 20 govornikov, in ako govori vsakdo po 1 in pol ure, znaša to 30 ur. Ker pa jo 12 poglavij v ustavi, se zviša število na 240 ur. Radie in komunisti imajo skupno 108 poslancev. V sedanjem ustavnem načrtu je 100 členov, če jih pomnožimo s 108 in če se sme o vsakem členu govoriti po 1 in pol ure, znaša to 10.800 ur, t. j. nad 3 leta, ako se računa da trajajo seje po 10 ur dnevno in se ne vštejejo prazniki. Zato pa smatra tako postopanje za rušitev in ne za graditev države. Ustavo pa je treba sprejeti najkasneje v treh mesecih. Po daljši debati je predsednik dr, Vukče-vič dal na glasovanje naslednjo redakcijo: »V načelni razpravi bo potem, ko bodo govorili vsi poslanci, ki imajo govoriti v imenu svojih skupin sklepala skupščina brez diskusije, koliko časa se določi za govore drugih poslancev. — »Razpored govora odreja v tem slučaju predsednik,« se izpusti. — V specialni razpravi, ko bosta pri posameznih poglavjih govorila od vsake skupine po dva prijavljena govornika, bo skupščina na predlog 20 poslancev ali vlado sklepala, ali naj se razprava konča. O tem se glasuje brez razprave. Izven teh slučajev se razprava zaključi, ko je izčrpana lista prijavljenih govornikov.« Za to redakcijo je glasovala večina. Z ozirom na to je bila razprava o členu 43. končana ter je odbor pričel razpravljati o členu 49. Po debati je bila sprejeta nastopila redakcija: >Pred prehodom ia dnevni red poročata predsedstvo in vlada skupščini. Za tem odgovarjajo ministri na kratka vprašanja, ki so jim jih stavili poslanci. Na kratka vprašanja se odgovarja na vsaki drugi seji. Poslovanje o kratkih vprašanjih more trajati skupno najdaije pol ure.« Člen.53. točka 2 ostane, kakor je bil predlagan v začasnem poslovniku. Glede člena 60., ki govori o ustnih in pismenih vprašanjih ter o interpolacijah sploh, je bila večina članov odbora za nove izpre-membe. Minister dr. Trifkovič je izjavil, da na to zahtevo ne more pristati, dokler se ne sporazume s člani vlade. Posl. Brkič je v imenu so-cialnodemokratskega kluba izjavil, da spravlja na površje vprašanje kvalificirane večine (čl. 65), ako se v členu 60. vstavi pravica na iuterpelacije. Prosi ministra, da pride vprašanje o členili 60, 8 (prisega) in 65. že zvečer v razpravo pri vladi, da bo mogel že jutri odbor za izpremembo poslovnika razpravljati o teh treh najvažnejših vprašanjih. Nato se je seja odbora zaključila ob 1.30 ler je določena prihodnja za jutri ob 9 .dopoldne. Občinske vo&tfve v likih križark in torpedolovccv za obrambo proti U-čolnom, tako da vsi stroški pridejo na eno miljardo frankov, nevštevši pristanišč in dokov, ki sc morajo predelati. s programom verskii-Biravne vžgale. Minister prosvete Svetozar Pribičevič je izdal naredbo, ki ima namen, zatreti zasebno šolstvo. Čuje se, da se ta naredba ne bo izvajala, vsaj ne v smislu, kakor jo je tolmačila in morala tolmačiti naša javnost. Idejo boja proti zasebnim šolam je pa ministru sugeriralo U. J. U. Kdor meni, da se v tem oziru motim, naj prouči »Učni načrt za preosnovo narodnega itd. šolstva v kraljevini SHS,« pa se bo uveril, da imam prav. In prav nič čudnega ni, če dobi zasebno šolstvo, s pro-gromora versko-nravne vzgoje, brco že v tem načrtu; kajti izdelan je bil v glavnih potezah v Sloveniji. Stavim vprašanje: aH je naredba ministra prosvete Svetozara Pribičeviča v ekonomskem oziru sploh izvedljiva? Kdor pozna statistične podatke o šolstvu v kraljevini SHS v obče in v Sloveniji še špecijelno, ta mi bo pritrdil rad aH nerad, a pritrditi mi bo moral, da naredba ministra prosvete Svetozara Pribičeviča ni tako lahko izvedljiva, nego mislijo oni gospodje, ki so mu jo sugerirali; kajti vprašanje je, če ima naša država res tako bogata denarna in personalna sredstva. Če ima naša država v resnici tako bogata denarna in personalna sredstva, da sebnega šolstva s programom versko-nravne vzgoje, lahko nadomestila z državnimi, se ji nudi za uporabo teh denarnih in personalnih sredstev vse hvaležnejše polje, nego pa se ji nudi ob zatiranju zasebnega šolstva, s programom versko-nravne vzgoje. Če je to zasebno šolstvo nekak trn vsem nasprotnikom versko-nravne vzgoje, še ni rečeno, da mora biti tudi državi, ki ji je tako močna opora, da se tega slepi nasprotniki versko-nravne vzgeje niti izdaleka ne zavedajo. Ni noben napredek, če zatira država v sebi sami svoje najboljše naprave, ne da bi pomagala tam, kjer je pomoč res in nujno potrebna. Napredek vidim samo tam, kjer pusti država vsem svojim dobrim napravam — če jim že pomagati noče — vsaj proste roke, tam pa, kjer je kaj slabotnega, še nerazvitega, zanemarjenega itd., skuša nadomestiti z dobrim. Da, slabotno, nerazvito, zanemarjeno itd, je treba spraviti v prvi vrsti na pravi tir: kajti le tako je dan pogoj, da se bo vse slabotno, nerazvito, zanemarjeno itd. tekom desetin desetletij prikopalo do tja, kjer je že sedaj ono, kar hoče naredba ministra prosvete Svetozara Pribičeviča zatreti. Da je zasebnp šolstvo s programom versko-nravne vzgoje dobro, pričajo najlepše pristaši onih, ki so ministru prosvete Svetozaru Pribičeviču že večkrat omenjeno naredbo sugerirali; kajti uverjen sem, da bi natančni statistični podatki v tem oziru dokazali, da imajo po zasebnih šolah s programom versko-nravne vzgoje največ otrok pristaši preganjalcev take vzgoje. Poleg te Statistike bi govorila jasen govor tudi poročila onih šolskih nadzornikov, ki versko-nravni vzgoji niti izdaleka niso bili in niso naklonjeni in so kljub temu edini vsi v sodbi, da zasebne šole s programom versko-nravne vzgoje ne zaostajajo v nobenem oziru za javnimi šolami, temveč jih v marsičem celo prekašajo. To drugače tudi skoraj biti ne more; kajti ravno v zasebnih šolah s programom versko-nravne vzgoje jc življenje učiteljev in učiteljic uravnano tako, da nudi priliko, da postaneta učitelj in učiteljica — eden i z m e d o n i h m a 1 i h. V tern izlivu in v rji - ti harmoniji pa vidijo tudi nasprotniki za- zemljoradničikim klubom, je g. Pašič taki in podobni boji tudi zaradi tega, ker hoče ob njih peščico ljudi vsiliti masi na« roda svoje misli in želje tako, da izgleda, kot bi res masa naroda mislila ia želela tako, kot misli in želi zgoraj omenjena peščica ljudi, to pa jc komedija in dema-goštvo. Da masa naroda res ne mara takih šol, bi bila ž njimi obračunala že davno. Do danes pa še ni in tudi nikoli ne boj kajti masa naroda čuti inštinktivno, kaj je zanjo dobro in kaj zanjo ni dobro. Taki in podobni obračuni so samo želje posameznikov, posameznih skupin in strank. Nikoli pa niso taki in podobni obračuni želja mase naroda. Zaradi tega pa ostanejo vsi tald in podobni obračuni največkrat le pobožne želje in glas vpijočega v puščavi; kajti take želje imajo svoj izvir v materialnem egoizmu ki ga pa masa naroda kmalu občuti in ga takoj po občutku izmeče iz svo. je zdrave srede. Pa vzemimo — o čemer pa zelo dvomim, kajti niti misliti si ne morem, da je minister prosvete Svetozar Pribičevič tako kratkoviden kot so oni, ki so mu naredbo o zatiranju zasebnih šol s programom versko-nravne vzgoje sugerirali —« da sc naredba ministra prosvete Svetozara Pribičeviča izvede v doglednera času v polnem obsegu. Kaj res meni ta in oni, da se bo tudi vzdržala? — Nikdar! Ona je proračunjena na tako uniformiranje šolstva, ki bi naj ustvarilo iz državnega šolstva in državnega učiteljstva temelj za vladni sistem strankarstva. Dvomim pa, da je sploh kaka stranka tako slepa, da ne bi uvidela koncem vseh koncev, kam vodi nasilje. Vem, da ve vsaka stranka, da rodi nasilje odpor. In čim večje bo nasilje, tem hujši bo odpor in ta odpor vodi lahko v gotovih slučajih do nedoglednih posledic, Nočem prorokovati. Že bližnja bodočnost pa bo pokazala, da se nisem prav nič motil. Počasi meljejo božji mlini, a oni zmeljejo vsako nasilje. Mleti so začeli božji mlini nasilje žc tudi na Ruskem in ga bodo zmleli prav gotovo tudi tam. A kaj je naia država v primeri z rusko! Tudi na Ruskem je začel reformator narodnega itd. šolstva A. Lunačarski uniformirati vse šolstvo tako, da bi tvorilo temelj za sistem vladanja ruskih sovjetov. In kaj je dosegel s svojimi načrti o pre-osnovi narodnega itd. šolstva? — Množica: anaJfabetov, postopačev, beračev, mladih prostitutk itd. je vedno večja in ko se bo začel po Rusiji pretakati mesto blaginje gnoj, pa bo tudi konec — toda kakšen konec — mlenja božjih mlinov. Reformatorji narodnega šolstva v kraljevini SHS pa se naj uče iz neuspehov A. Lunačarskega; kajti njegovi neuspehi govore jasen govor, da so ljudje neenaki po željah in ciljih prostete in da se masa naroda ravno zaradi te neenakosti med po-samezniki ne da napeti nikoli na eno kopito, pa naj bi bilo isto uglajeno še od malo drugačnih mojstrov, nego pa jc bilo od onih, ki so uzrli v šolstvu, napetem na eno kopito, temelj za sistem vladanja _ strankarstva. M. K. Poiltifoe nowke. -f Vprašanje na višji šolski svet. Višji šolski svet je postal zadnji čas uprav tajinstvena organizacija, čuje se, da je osnoval neki prosvetni odbor in da so za njegove namene dovoljeni visoki krediti. m f 7huar v redu- za;ka' ta ta)instveni moik? Zahtevamo pojasnila naši javnosti, v kakšne svrhe je ustanovljen ta »prosvetni odbor«, kdo so njegovi člani in kdo da bo deležen teh baje visokih kreditov! Ako je stvar dobra, o čemer smo uverjeni, zakaj potem to skrivanje? -f Zemljcradniki oklevajo. »Pravda« z dne 19, t. m. poroča: Povodom pisma g. Ljube Davidoviča o pospešitvi pogajanj i ~ za LDU Belgrad, 19. januarja. (ZNU.) Vprašanje o naknadnih volitvah v belgrajski občini je končno definitivno rešeno. Minister za notranje stvari je odredil včeraj občinskemu so-diiču, naj razpiše volitve najkasneje tekom 20 dni. Radi tega je napovedana y.a petek seja občinskega odbora, na kateri se bo končno sklepalo o razpisu volitev. Bržkone se bodo volitve vršile 5. februarja. En drednoi slane sro milijardo. »Daily Chronicle« poroča: Predsednik najvišjega sveta za obrambo imperija Bonar Law predlaga, naj se ne gradijo več drednoti, Vzrok je silno povišanje zgrad-benih stroškov, Anglija pa mora začeti varčevati, da izgine pasiv iz proračuna. :£n dreanot stane danes 540 mili onov frankov, potrebuje pa vsaka taka ladja soflotilo la- sebnih šol s programom verbko-nravne vzgoje osnovo vse šolske reforme, če ni vsak niihov stavek, ki ga izgovore in zapišejo, samo — lepa fraza. Zakaj torej boj na uničenje? — Milo rečeno: neplemenit je tak boj! Posebno neplemenit takrat, kadar ima kaka stranka slučajno in le mimogrede moč v rokah; kar razumeti ne morem, da more strankarska strast tega aH onega tako razpa-liti, d'x ne vidi dalje nego mu seže nos; kajti o izidu takih in podobnih neplemeni-tih bojev nam govori zgodovina žalosten goror, t. j. v takih in podobnih bojih so podlegli še vse drugačni ljudje in gospodje, nego pa so oni, ki so naredbo o zatiranju rasebnega šolstva s programo,fn versko-nravne vzgoje ministru prosvete Svetozaru Pribičeviču sugerirali. Težko so trpele ob takih in podobnih bojih velike in urejene države, pa bi izšla iz njiih brez škode naša država, ki je še v povojih! — Kdor meni, da bi tak državljanski boj, ki se bo — ob nasilni izvedbi naredbe ministra prosvete Svetozara Pribičeviča — brez dvoma razvil, ne škodil naši državi, temu ni dio države, temveč mu jc samo za osebno korist, četudi bi bila ista samo hipna. Ne plemeniti pa so predsinoč pozval delegate Laziča in Puc-lja, da se pogajanja nadaljujejo, V določenem času je mesto delegatov došlo njuno pismo, v katerem obveščata g. Pašiča, da ne moreta priti. Obečaila sta, da bor' jo naknadno javili, kdaj se bodo pogajanja nadaljevala. To odlaganje je izvršeno pod pritiskom ene struje v zemljoradničkem klubu,, ki je v manjšini. Za vstop v vlado so kmetje iz Slovenije, Vojvodine in Bosne kakor tudi večji del iz Srbije. Trdi se, da se vstopu v vlado ^rotivita sedaj Stajic in Avramovič. Koroško. O razsulu Avstrije. Medtem ko napovedujejo dunajski listi, kakor »Neues Wiener Journal«, polom v najbližjih mesecih, — imenovani list piše v štev. 9759 oo *Daily News«, da mora priti do popolnega razsula v štirih do petih mesecih, — se 'o-lažijo celovški listi s tem, da Avstrije ve-lesile ne bodo zapustile, ampak ji pripo-morejo do obnovitve. »Karntn. Tagblatt-u« (v št. 7 od 11. t. m. poročajo iz Pariza, da Paul Louis vnovič v »Humanit£« ape''r-3 na svetovno vest, da naj prinese pomoči AvstrijL Celovško mestno gospodarstvo. Pred polomom je tudi celovška mestna uprava. 1 To se pravi, če bo mogoče še kaj rešiti, j bo treba davčni vijak priviti tako, da bo i davkoplačevalec izmozgan prav do kosti. | Vzorna liberalno-nacionalna mestna upra- j va je dovedla Celovec do katastrofalne i točke, a posledica je bila razpust občin- | skega sveta, ker mu je krščansko-socialna stranka v dveh sejah v zadnjih dveh dnevih preteklega leta odrekla proračunski provizorij. »Freie Stimmen« so radi lega vse iz sebe in bero krščanskim socialcem ostre levite, rekoč, da bo treba pokriti 15-milijonski primanjkljaj tudi takrat, ko pridejo ti do večine. Da bo večina krščansko-socialna, to pričakujejo tudi »Freie Stimmen«. Volitve utegnejo biti že po preteku enomesečne dobe. Vladni komisar, dvorni svetnik Feliks Possanner-Ehrenthal je prevzel posle mestne uprave dne 8. t. m. Avstrijska zunanja politika. Medtem ko se pečajo »Freie Stimmen« bolj z lokalno politiko, udarja »Karntner Tagblatt« tudi na zunanjepolitične strune. V št. 7 prinašajo govor zveznega kanclerja dr. Mayr-ja v seji odseka za zunanje zadeve dne 5. t. m., v katerem se je spominjal tudi koroških Slovencev in iz kojega bi moralo slediti, da si prizadeva s priznanjem upravičenih narodnostnih zahtev omejiti izbruh novega nacionalnega prepira. Kako malo se to ujema z dejansko politiko Avstrije na Koroškem! O razmerja z Jugoslavijo pravi dr. Mayr doslovno: »Naše razmerje do Jugoslavije je sedaj ugodno. Obvladano je bilo dolgo časa po koroškem ljudskem glasovanju. Za celo Avstrijo je bil izid glasovanja neprimerno vesel dogodek, kojega pomen je treba tem višje ceniti, ker se je tudi slovensko prebivalstvo južnega glasovalnega pasa, sledeč svojemu čutu kot Korošci, odločilo za Avstrijo. Zato naj bodo slovenski Korošci, ki jim ne bomo enako kakor njihovim nemškim bratom nikoli pozabili dokazane privezanosti do rodne domovine, zagotovljeni, da bodo v polni meri uživali v mirovni pogodbi zajamčeno varstvo manjšin in da se varstvu njihove jezikovne in narodnostne posebnosti v prosti republiki Avstriji ne bodo stavile na pot od nobene strani ovire.« Same besede, kakor jc rekla lisica, ko je našla molek. Ali ni praksa na Koroškem v resnici čisto nasprotna tem besedam mero-dajnega vladnega predstavnika? Preganjanje koroških Slovencev. V istem času, ko prinaša »Karntner Tagblatt« lepodoneč omenjeni govor, pa huj-skajo »Freie Stimmen« v 6. štev, 10. t. m. proti Slovencem, n. pr. v dopisu iz Škofič proti znanemu posestniku in gostilničarju Schleicherju, češ da je agitator za SHS, in ščujejo proti njemu ne le oblaslva, ampak seveda pred vsem Volksvvehrovce z namenom, da jih vzpodbudijo k njim lastnemu »rokodelstvu«: poboju. — V istem listu napadajo »F. St.« v dopisu iz Železne Kaple župnika Germa in ga natolcujejo, da je prosil svoječasno generala Smiljani-ča, naj proglasi v Železni Kapli preki sod. Ob sklepu pravi list: »In ta župnik sedi in podpihuje šc danes v Železni Kapli, ki bi jo bil moral, v svesti si svoje krivde, že davno zapustiti.« Kaj jc to drugega nego brezstidna hujskarija na podlagi golih izmišljotin? Sladkor v Celovcu. Za december se je delil sladkor šele ta teden po 60 dkg na osebo. Cena 96 K kilogram. Nemško srce. Iz Svetne vasi v Rožu poročajo: V noči med 19. in 20. dec. m. 1, je izbruhnil požar na nepojasnjen način v Svetni vasi na posestvu posestnika po domače Pregl-na, Slovenca. Na lice mesta na pogorišče je prišel načelnik gasilnega društva znani Jaritz, ki bi najraje požrl vse Slovence; ni pa dospela požarna bramba, nemška seveda, iz Kaple in Svetne vasi, ker pač Jaritz ni ničesar ukrenil. Pač pa e dospela požarna bramba iz Št. Janža ter se mora tembolj ceniti njena pomoč, ker je ravno takrat zapadel nov sneg in je bila cesta čisto zasnežena. Komaj pet minut oddaljena požarna bramba Kapla-Svetna-vas je pa prišla šele potem, ko je požar svoje že napravil in ko ni bilo več kaj rešiti. Poginilo je v plamenih tudi nekaj živine, kar bi sc dalo z lahkoto preprečiti. Taka je torej nemška pomoč — proti Slovencem, Kdo jc požiralec v noči, se ne ve ■. -1_____F. K-n. ..................... r-)m r i HH imom^i«,! wmi ■» '■■^"■■UU UV»U-ji_j SpuSIolle se jBoveiste Slffie"! Dnevne ssmrlc©* — Podpolkovnik Davorin Žunkovič. Naš vodja slavistike na avtohtonski podlagi, t, j., da smo od praveka tu prebivali, da se torej nismo v družbi Hunov sem priselili, podpolkovnik Davorin Žunkovič, je, kakor čitamo v zadnjem vojnem listu, prestavljen iz Srbije v Osijek k puk. okružni komandi. — To, da se mora naš učenjak še dalje po svetu klatiti, ne da bi za domovino in slovanstvo blizu svoje biblioteke delal, je dovolj značilno. — Umrla jo v Kamniku včeraj popoldne po dolgi bolezni gdč. Marija Albrecht. Pogreb bo v soboto popoldne. Naj v miru počiva! — Tržič, Iz letnega poročila dobrodelnih društev za 1. 1920. je posneti, da jc bilo delovanje v blagor revežev in delavske mladine jako blagodejno. — Vincenci-jeva konferenca jc podpirala tedensko 30 revežev, izredno podporo je naklonila 20 družinam. Podpornih članov jc štela 33, rednih sej je bilo 10. Izdalo se jc 3743 K 86 vin. — V dnevnem zavetišču jc bilo povprečno dnevno 40 otrok; v šivalnici 5 učenk. Sestre križarke, ki vodijo zavetišče sv. Jožefa, so posečale tudi bolnike. Bolniških obiskov so napravile 3606. Imele so 375 nočnih in dnevnih služb 405. Zavetišče je imelo 42.179 K izdatkov. — V šolsko kuhinjo, ki se nahaja v zavetišču, je hodilo povprečno do pričetka šolskega leta 50 otrok. V šolskem letu 1920'21 je 22 otrok, ker je vpeljan samo poldnevni pouk in gredo otroci iz šole domov. Kosil je bilo oddanih 9256, Brezplačno je dobilo kosilo nreie 35, sedaj 13 otrok. Izdatkov 13.701 K 50 vin. — V sirotišnici, katero podpira tudi poverjeništvo za socialno skrbstvo, imamo 21 otrok. — Vsa imenovana dobrodelna društva so imela izdatkov 90 240 K 68 vin., ki so se pokrili s prispevki raznih javnih oblastev in mnogih dobrotnikov, katerim se izreka topla zahvala, — Elizabetno društvo ima podobno nalogo kot Vincencijevo, Podpiralo je v prvi vrsti revne, obolele osebe zlasti ženskega spola. Ustanovljeno sredi 1. 1919. je izdalo lansko leto podpore v denarju 1407 kron. V blagajni ima nad 2000 K. — Kaj pomenja to? Slovenski častniki dobivajo zadnje leto ocene, da ne odgovarjajo službi, ker ne obvladajo dovolj srbskega jezika. Potemtakem torej vendar ni res, da je slovenski jezik istoveljaven in enakopraven in mi smo po takem samo kraljevina Srbov, Hrvatov in Srbov, nikakor pa Slovencev. Treba bo skrbeti, da se ta velesrbska nasilnost ne razpase v državi predaleč, čeravno smo menda vsi prepričani, da ni slovenskega častnika, ki bi se v kratkem vsaj toliko srbščine ne priučil, da službeno izhaja in zadovoljuje! — Povišanje cen premogu? »Slovenski Narode objavlja pismo, ki ga pošilja Trboveljska družba svojim odjemalcem in v katerem naznanja, da se bo premog podražil in stopijo nove cene v veljavo 12. januarja 1921. Višino cene bo določila komisija centralne vlade. Družba naznanja, da bo prekinila dobavo tistim, ki na pismo ne bodo dali odgovora. Iz tega pisma sledi, da je vlada privolila v povišanje cen premogu. »Slov. Narod< pa še kliče na pomoč — državno oblast! — Ribnica. »Otroški oder« deške in dekliške ljudske šole je priredil dno 6. januarja na lastnem odru »Pravljico pri jaslicah«, izvirno igrico v štirih slikah ter jo na željo sta-rišev ponovil 16. t. m. Kdor jo je posetil, bo nedvomno pohvalil ueustrašeno kretauje ter živo, možko. za naše male ne povsem lahko izvajanje. Trud, ki ga je imel g. režiser, gotovo ni zavidanja vreden. Z deco ustvariti nekaj sorazmerno dovršenega m povsem la' in ni delo trenutnega razpoloženja; tiči i vztrajnem, očetovsko-naklonjenem poznavanju otroške duše. Iznenadiia nas je mojstrsko izdelana scenerija tretje slike, spopolnjena s pravljičnim bitjem malih škralov; pri drugih treh slikah pa nas je motila vedno ista soba, kljub temu, da se dejanje vrši povsem drugod. Želeli je, da se oder v tem spopoini, posebno ker je del prebitka pri predstavah vseh »Odrov« namenjen v prvi vrsti spopol-nitvi odra samega. Mladina bo imela večje veselje in režija bo uspešnejša. Odboru »Otroškega odra« s tem seveda ne jemljemo človekoljubne naklonjenosti do ubožnih šoloobveznih otrok. Uverjeni smo, da se bo g. naduči-telj, ki je pokazal kot voditelj še vedno hvalevredno delavnost in požrtvovalnost, tudi še naprej zanimal za naše male .Vzgoja mladine, ki je učiteljstvu posvečena, bodi resnično narodu v prid in starši vam bodo z veseljem zaupali svoje najdražje. — Društvo finančne straže za Slovenijo. Za 22. jan. 1921 objavljeni sestanek se preloži na nedeljo dne 23, jan, 1921 ob 9. uri dopoldne v dvorani Tancar na Jesenicah. Gg. vodje oddelkov se naprošajo, da omogočijo udeležbo čimvečjemu številu tovarišev na tem sestanku. Predsedstvo. — Regulacija Pesnice. Kraljeva inšpekcija voda v Ljubljani je obvestila okrajni zastop ptujski, da je deželna in osrednja vlada uslišala prošnje ptujskega prebivalstva ter namerava žc v ietošnjem letu pričeti z regulacijo Pcsnicc. Najprvo se bo uravnala že zregulirana struga Pesnice od izliva do Moškanjc. To aelo bo stalo 125.000 K in prispeva država polovico, okrajni zastop ormoški in ptujski pa skupaj polovico. Ko se to delo konča, sc f>rične z novo rcgulacijo in siccr onega de-a od Moškanjc do Pacinja, ki je vednim poplavam podvržen, ter povzročajo večkratne povodnji v letu na milijone škode. Ta del regulacije je proračunjen na 14 milijonov kron in plača država 13 delov, j okrajni zastop ptujski pa en del. Za leto | 1921/22 je zasiguranega denarja en milijon ■ kron in sicer od države 900.000 K, od |' okrajnega zastopa v Ptuju p.i 100.000 K V seji okrajnega zastopa v Ptuju dne 13. ja- nuarja 1921 se je izrekla vodji okrajnega glavarstva v Ptuju g. dr. Pirkmcierju za njegov obilen trud in ^krb v korist prebivalstva v ptujskem okraju kakor tudi vsem drugim faktorjem, ki so pripomogli do izvršitve regulacije, najtoplejša zahvala. Ljudstvo bo vedno hvaležno svojim dobrotnikom ter raje plačevalo visoke davke, ko ve, da se tudi za ljudske koristi nekaj stori. — Preložitev strme okrajne ceste Ptuj-Rogatec na Ptujski gori v serpentine sc namerava v tem letu pričeti in do polovice dograditi. Stroški prvega dela bodo znašali okoli 200.000 K, od katerega zneska krije država polovico, drugo polovico pa ptujski okrajni zastop. — Opozarja ee na prodajo ostaline po pokojnem župniku g. Cebašku, ki se bo vršila dne 3. svečana t. 1. v Polhovem Gradcu. Prodajalo se bo: Kočija, voz (zapravijenec), sadna preša, slamoreznica, več omar za obleko, kuhinjska omara z marmornato ploščo, kle-čalniki, zofa, stoli, postelje, komat, sodi, kuhinjska oprava, štedilnik, knjige, omara za knjige itd. UubUansk© novic®. lj Požar na Ivodeljevem. Snoči proti 7. uri je izbruhnil požar na Kodeljevem med barakami vojaškega erarja. Začela je goreti baraka zraven kompleksa vojaškin preskrboval-nih magacinov, v kateri je nastanjen vojaški inženerski oddelek. Ogenj je nastal vsled tega, ker so vojaki zakurili peč, potem pa odšli po menažo, ne da bi ogenj pogasili. Vsled tega se je bržkone lesovje vnelo in je izbruhnil požar, ki je alarmiral celo Ljubljano. Gasilna bramba je ogenj pogasila, škoda, ki jo je požar povzročil, se še ne da oceniti. V baraki je bil telefonski materijal, žeblji in ste-klenina. Človeških žrtev hvalabogu ni bilo. lj Za »Narodno galerijo« je poslal naš rojak g. Fran Hostnik, ravnatelj pošte v velikem kitajskem mestu Soochovvu, velikodušno darilo 1000 n. a. kron in pokazal s tem, da slovenski inleligent tudi daleč od svoje zatirane domovine ne pozabi nanjo in na njene kulturne potrebe. Ta požrtvovalnost naj bo v lep vzgled tudi ostalemu našemu razumni-štvu! — Gospod Fran Krapeš, rodoljubni lastnik »Narodne kavarne«, je s svojo g. soprogo pristopil društvu »Narodna Galerija« kot usta-novnik in vplačal vsoto 1000 kron. Naj bi požrtvovalni rodoljubi našli prav obilo posnemovalcev, da se čim prej dvigna sredi Ljubljane ponosna zgradba naše slov. »Narodne Galerije«, ki bo bogata zakladnica naše umetnosti. Naj ne bo slovenskega človeka, ki mu je slava in ponos svojega naroda res pri srcu, da ne bi bil član tako važne ustanove, kot je to ravno »Narodna Galerijam. Prispevke in članarino je naslavljati: Šolski drevored štev. 2, I. nadstropje v Ljubljani, kjer je sedež društva. lj Izpremeraba imena. Dež. vlada za Slovenijo je dovolila bivšemu uradniku Gospodarske zveze Rudolfu Zitterschla-gerju in njegovim družinskim članom iz-premembo rodbinskega imena v Zober. lj Zveza služkinj. Skupina A (Št. Peterska skupina) Zveze služkinj vabi vse svoje članice na predavanje in občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 23. t. m. ob 5. uri popoldne v prostorih št. Peterske prosvete. Pridite pol-noštevilno! — Odbor. lj Slabe zemlje. Prejeli smo: Zadnje dni dobivamo v Ljubljani po pekarnah slabe, male, napol črne zemlje. Ali so to tiste dobre posledice, o katerih se je govorilo, ako opusti mestna občina aprovizacijo? Ali je to prvi sad opustitve mestne pekarne? OrEovsH§ vestnik. Opozarjamo na Zborovanje Št. Vidskega okrožja Orlov r Smledniku, ki se vrši v nedeljo,, dne 23. januarja ob 2. uri popoldne. Odseki, udeležite se polnoštevilno! Po zborovanju se vrši predsedstvena in vaditeljska seja okrožja. (k) poročila« VOJVODA MIŠIC UMRL. LDU Belgrad, 20. januarja. (ZNU.) Davi ob 5. je tukaj umrl vojvoda Mišič. LDU Zagreb, 20. januarja. (ZNU) Povodom smrti vojvode Mišiča prinašajo zagrebški popoldanski listi životopis pokojnika in se s toplimi besedami spominjajo velikega vojvode, poudarjajoč njegove strategične vrline, posebno v svetovni vojni in njegova prizadevanja za narodno ujedinjenje. JUGOSLOVANSKI KLUB TRDNO VZTRAJA NA SVOJEM STALIŠČU. Belgrad, 20. januarja. (Izvirno) Danes dopoldne je začel Jugoslovanski klub razpravo o načrtu ustave. Klub stoji krepko na stališču legislativnih avtonomij. Pričeti je pripravljen za to stališče največjo borbo, čeprav demokrati v tej borbi hočejo videti protidržavni akt. Demokrati igrajo s centralizmom najbolj ogabno igro. Vso tiste, ki no soglašajo z njimi, dolžne nelojalnosti, čeprav je dobro znano, da so se člani Jugoslovanskega kluba najbolj borili za narodno uiedinienie v časih, ko so demokratični voditelji služili Tiszi in pa Madžarom. RADIČ PRIDE V BELGRAD? LDU Belgrad, 20. januarja. (ZNU) »Pravda« poroča, da bo po njenih informacijah Radič s svojimi poslanci v ponedeljek prišel v Belgrad. Isti list poroča, da bo Jugoslovanski klub prisegel. PRIPRAVE VLADE ZA PRIHODNJE VOLITVE? Belgrad, 20. jan. (Izv.) V ministrstvu notranjih zadev se je včeraj vršila konferenca, na kateri se je razpravljalo o nared-bah za pobijanje protidržavne propagande. Konference so se udeležili odposlanci vseh pokrajinskih vlad, višji politični uradniki in načelniki ministrstva notranjih zadev. Kakor se zdi, se Pašičeva vlada že sedaj pripravlja za prihodnje volitve, POLITIČNI P0L02AJ. LDU Zagreb, 20. januarja. (ZNU) Z ozi-rom na politični položaj poroča Jutarnji List: Zemljoradniki se še niso odločili, ali bodo šli v vlado in muslimanski klub se nadeja, da sw bo kmalu izpremenila situacija in da je mož bodočnosti Prolič. Muslimanski klub dela pa skupno z Narodnim in Jugoslovanskim klubom ter upa, da bodo kmalu prišli Radičevci, s katerimi bodo kooperirali. Pričakuje .-e, d* se bo Radiču, ko pride v Belgrad, posrečilo najti bazo za sporazum z zemljoradniki in tako zrušiti sedanjo vlado. Za sedaj jc še večina radikalcev s Pašičem, ko pa bodo posebno mlajši radikalci videli, kako so vsi krenili na stran, ni izključeno, da bodo tedaj vsi šli s Protičem, in ko bo dozorela ta politika, bo Pašič dal ostavko. Naslednik ho g. Protič. Jutri bo imel zemljoradnički klub sejo, pri kateri ho sodeloval tudi delegat Radičeve stranke dr. Basariček, ki bo pojasnjeval stališče stranke glede prisege. V svojem govoru bo poudarjal, da bi bilo treba, da neha vlada meščanskih strank in da kmetski narod prevzame vlado v svoje roke. Poslanci zemljo-radničke stranke so svetovali dr. BasririČeku, da bi bilo dobro, ako Radičevi poslanci pridejo v Belgrad in da bi se potem lagtje sporazumeli, ako že ne v vseli, pa v<=aj v gospodarskih vprašanjih, Radikalni klub ima sejo še nadalje, v kateri govorita Proti/- in Pašič. Dosedanja dvodnevna debata v klubu je pokazala, da je Pasič še vedno gospodar situacije. Vendar pa se ne more trditi, da bo sedanje razpoloženje v klubu ostalo neizpre-menjeno. PROTJ TIHOTAPCEM. LDU Belgrad, 20 januarja. (ZNU) V finančnem ministrstvu pripravljajo ostre odredbe proti tihotapcem, proti katerim se nameravajo odrediti kazni do desetih let. PLEBISCIT V ŠLEZIJI. LDU Berlin, 20. jan. (Wolff.) Nemška vlada je proti predpisom za glasovanje v Gorenji Šleziji, izdanim po mednarodni komisiji v Opolju, dvignila obširno utemeljen protest pri vcleposlaniški konfcrenci in pri vladah v Parizu, Londonu in Rimu. PODRAŽITEV MOKE NA ČEŠKEM. LDU Praga, 20. jan. (DunKU) Nemška in češka socialno-demokratska stranka sta imeli skupno posvetovanje o preskrbi z moko in sta sklenili vztrajati pri tem, da naj se davek za moko tudi odslej pobira pri podjetnikih. Socialno-demokrat. stranki odklanjata podražitev moke. Rastoča industrijska kriza ne dovoljuje, poslabšati eksistcnco revnih ljudi. Kakor poroča »Pravo Lidu«, je klub čeških socialnih demokratov sklenil, da spoh ne. bo obravnaval o predlogu vlade glede podražitve kruha in moke. NEMŠKI PROTIPREDLOGI ENTENTL LDU London, 20. jan. (Brezžič.) Nemški protipredlogi ententnim strokovnjakom bodo kot pogoj za možnost izplačevanja vsebovali te pogoje: Gorenja Šlozija naj ostane pri Nemčiji. Troški za posadke naj bi se znižali. Zajamčila naj bi se pomnoži-tev tonskega prostora nemških ladij in Nemčija naj bi se zopet pripustila k prek-morski trgovini. IZJAVA BRIANDOVEGA KABINETA. LDU Pariz, 20. jan. (Havas.) Vladna izjava kabineta Briandovega bo poudarjala njegove namere, opirati se na široko republikansko večino, ki je zvesta ustavi in ki hoče pridobiti veljavo zakonom za posvetno šolo. Vlada bo povabila parlamrtt, naj se pridruži vladi in naj napram delavskim slojem vodi politiko zaupanja in skupnega delovanja v redu in po zakonih. O finančnem položaju bo vlada izjavila, da misli zlasti na problem obnove. Vlada si bo stavila nalogo, pospešiti izvršitev mirovne pogodbe brez nasilnih odredb, ako hoče Nemčija izpolniti svoje obveznosti. BORZA. LDU Zagreb, 20. jan. (ZNU) Devize. Berlin 23S—245, Italija 520—522, London 550—555, Newyork 147,50—148.50, Pariz 930—938, Praga 188—190, Švica 2325 do 2375, Dunaj 20—20.25. Valute. Dolarji 146—147, avstr. krone 20—22, carski rub-Iji 65—68, francoski franki 880—910, na-polcondori 483—485. nemške marke 220 do 225, romunski leji 190—206, italijanske Ikre 510—515, čeikoalovaak« kron« 168. Cestnik S. r, S. Z. * Predavanje Slov. kršč. soc zveze. Torek, dne 18. t. m. je predaval v Ljudskem domu g. vseučiliščni profesor dr. Matija Slavič o našem Prekmurju, in sicer v zemljepisnem, zgodovinskem, narodopisnem in jezikoslovnem ter verskem oziru. Prihodnji torek bo predaval vseučiliščni profesor dr. Gregor Rozman. pr >0n, ona, on« in »Žonitev« na Ljudskem odru. — V nedeljo, dne 16. t. m. nam je Ljudski oder nudil izreden užitek. Braccova >On, ona, one je bila dana kolikor mogoče dobro; boljše bi bilo, če bi se bili igralci še bolj zavedali, da je vsaka beseda in kretnja važna. Ako se igra kdaj ponovi, bi morala biti scena lažja, svetla iu pomladanska; Tilka, brezskrbno, živahno, koketno bitje brez tragičnih gest, žuboreče tja ven dan ,Julij bi moral biti že po maski nekoliko neroden, Mirko je včasih pretiraval svojo zaljubljeno zadrego. Igra je težka; nedeljska predstava ji je v celoti odgovarjala. — »Ženitev« je bila vsled krepkejših potez, s katerimi je pisana, boljša. Občutno se je zapazilo pomanjkanje presledka v II. delu. Režija je bila skrbna. Posamezne vloge dobro razdeljene. Najtežja scena šestih snubcev je vzbujala salve smeba. Prednjačil je Podkolesin s svojo boječnostjo. Zaspani Bte-ian je bil dober v maski in igri. dočim je snu-bačica imela jezik res namazan, so bile pa kretnje preživahne iu obraz piemladosten. Če bi bila svojemu poslu tudi v tem oziru dala dovoij poudarka, bi bila igro še bolj dvignila. Prvič opažam pri Ljudskem odru. da režija odredi vsaki vlogi eno karakteristično kretnjo, ki se ponavlja. Vsled tega »o prišli vsi suubači do veljave, bodisi Anličkin s svojimi finimi, Starikov s hlapčevskimi pokloni, Jajčnik s svojim dragocenim telovnikom — le vpil je včasih preveč, Zevakin s svojo pijanostjo, le bolj razločno bi bil moral govorili. Kočkarev bi bil boljši, če bi se ne izdajal, da ve, da igra komedijo. Agau j? bita dovršena in pristna zlata ribica ter obrp tetke Arine je bil tako prepričevalen, da ,ie dvorana odmevala smeha. »Zenitev« bo tudi na deželi dosegla lepe uspehe. J. K. Ev, szr*?- orapedSšvs m Kakor kaw bo plesni večer >Ljublj. pr. gasiln. in rešev. društva ena prvovrstnih prireditev. Za lepo dekoracijo dvoran gre hvala ravnateljstvu Združenih papirnic, ki je prepustilo dekorativni materijal brezplačno. Kdor se hoče neprisiljeno zabavati, naj obišče 'o prireditev. Začetek ob 8. uri, kar je iz lepakov pomotoma izostalo. Turistika m šport. Sankaška tekma za prvenstvo Jugoslavija in Slovenije v Bohinju dne 13. februarja 192.1. II. tekma junicrjev za prvenstvo Bohinja 1. 1921. Enosedežna i 000 m, Udeležba dovoljena vsem nad 16 let starim moškim, ki še nimajo nobene nagrade. Prvi dobi naslov: »Prvak Bohinja za 1. 1921.« Tekmuje sc samo, ako se prijavi vsaj 10 tekmovalcev. Prijavnina 5 din., 3 dilpome in 1 častni znak. Start ob 10. uri 15 min. — III. damska tekma. Enosedežna 800 m. Tekmuje se samo, ako se prijavi vsaj 5 tekmovalk. Prijavnina 7 din., 3 diplome in 1 častni znak. Start ob 10. uri 45 min. — IV. tekma dečkov in deklic do 16. leta. Enosedežna: 800 m. Tekmuje se samo pri udeležbi najmanj 10 tekmovalk in tekmovalcev. Prijavnina 3 din., 5 diplom in 2 častna znaka. Start ob 11. uri 15 min. Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija« v Ljubljani naznanja, da se vrši redni lelui občni zbor v nedeljo, dne 28. t. m. ob i), uri v >Prešernovi«: sobi restavracije Novi svet. Tekme v drsanju. Športna zveza, Ljubljana, razpisuje za nedeljo, dne 6. februarja t. 1. tekmovalno drsanje, dostopno vsem članom športnih klubov Jugoslavije. Tekme se vrše na Blejskem jezeru. Prijave sprejema Športna zveza, Ljubljana, Narodni dom, do 2. februarja. V interesu tekmovalcev je, da se prijavijo takoj, da se jim more poskrbeti za stan in oskrbo. Tozadeven oficijeleu razpis prinese sobotna številka ljubljanskega »Športa«. — Predpisane vaje so lažjega značaja; tekmovati morejo že drsači, ki obvladujejo loke v osmici naprej, vijugo naprej, dvojuo trojko naprej, trojko in zanjko np. Pri damah je potrebno znanje lokov, vi juge in trojke naprej. g Kaj je s 1000 kronskimi bankovci obdr-žanimi pri žigosanju pri davkarijah 1. 1820? Na to vprašanje, stavljeno nam iz krogov interesentov, javljamo, da ministrstvo financ v tem oziru dosedaj ni še ničesar pozitivnega ukrenilo. Kakor pa se sliši iz privatnega vira, namerava ministrstvo financ te bankovce zamenjati za nov denar, pa ne za polno vrednost. g Kaj je z izplačilom 20 odstotkov, zadržanih pri žigosanju? Začasni zakon o drž. proračunu za leto 1920-21 določa v teiri oziru: Začasne priznanice, ki se glase na več nego 1000 kron ter so bile izdane na pridržanih 20 odstotkov skupne vsote kronskih bankovcev, se morajo izpremeniti v stalne državne obveznice, ki bodo prinašale .1 odstotke letnih obresti in ki se morajo amortizirati do dne 31. decembra 1930. (čl. 22.) Začasne priznanice za vsote, manjše od 1000 kron, se morajo izplačati najkesneje do dne 1. aprila leta 1921. g Nove železniške zve?,o s Trstom. Na konferenci v Brnu se je med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo dosegel sporazum glede nove zveze vlakov. Od 1. junija bodeta vozila med Trstom in Dunajem čez Logatec in Ljubljano dva vlaka. Lloyd Express dobi drugi razred ter bo do 30. septembra vozil vsak dan. Do tedaj se bo pretvoril v dnevni in direktni vlak čez Logatec št. 702 in 703. g Izraba ialske elektrarne. Kakor je javnosti že znano, okraji in mesta, ki leže ob Dravi od Maribora do Varaždina, zelo skrbijo za to, da bodo deležni električne moči, ki pride od elektrarne na Fali. Hočejo, da se napelje električni vod ob Dravi navzdol doVa-raždina, poleni na Ljutomer in celo na Prek- ni u rje in Merižimurje. Za ta vod je potreba | plača s položnico na čekovni račun, se od 54 milijonov kapitala. Za prvo graditev glav- tega ne plača nikaka provizija. Provizija nega voda mora biti na razpolago in zajamčeno vsaj 25 milijonov, in sicer morajo za to skrbeli v prvi vrsti okraji in mesta, ki leže ob Dravi. Elektrarna na i''ali bi prevzela polovico, drugi pa zopet polovico dobave denarja. Osnoval bi se v to svrho garancijski sindikat in delniška družba, ki bi potem vnov-čevala delnice. Okrajni zastop ptujski je prvi sklenil pristopiti temu garancijskemu sindikatu in delniški družbi z zneskom po eden in tričetrt milijona kron .Temu bodo sledili drugi, tako da bo že v letošnjem letu mogoče začeti z graditvijo vsaj glavnega voda. Kako velikega pomena in koristi bo električni tok, še ljudstvo sicer ne spozna, a spoznalo bode takoj, ko bo deležno dobrot te naprave. Vsaka stvar ima zečetkoina nezaupnike, za to pa morajo tisti, ki u videvajo korist iu imajo širše obzorje, začeti, potem jim bodo tudi drugi sledili. Ptujsko polje je kakor ustvarjeno za industrijo ter bo po letih, ko se potoni električnega toka ustvarijo razne nameravane industrije, postalo najbogatejše. Tuda plovna Drava, ki se namerava regulirati, bo mnogo pripomogla k temu, da se bo razvil v tem delu ob Dravi industrijski delokrog, ki bo lahko dosegel višino in druge prekašal. Krog in krog so premogovne žile najboljšega premoga, vodne sile povsod na razpolago, lesa je v izobilju, poljski pridelki kakor tudi vino pa so že sedaj na najboljšem glasu, tako da so podani vsi pogoji za razcvit mogočne industrije. g Pristojbine v čekovnem prometu. Ker so bile pristojbine v čekovnem prometu zadnje leto večkrat izpremenejene, bo marsikoga zanimalo zvedeti, katere pristojbine se sedaj pobirajo v čekovnem prometu in v katerem znesku. Od vsakega čeka se mora plačati kolkovina. Ta znaša cd 1. januarja 1921 dalje 32 vin, Kdor kupi čekovni zvezek, ob enem že plača tudi kolkovino. Čekovni zvezek, ki ima 50 čekov, stane 30 K. Od tega zneska odpade 16 K za kolkovino, 14 pa za papir, tisk in vezavo čekovnega zvezka. — Položnica stane vsaka 12 h, torej 100 položnic 12 K, Manj ko sto položnic naj se ne naroča. — Kakor znano, se s položnico vplačuje pri poštnih uradih ali pri blagajni čekovnega urada v Ljubljani na čekovni račun. Na ta način se imovina, naložena na čekovnem računu, vedno veča. Če želi lastnik čekovnega računa razpolagati s to imovino, izpolni ček in ga odda, ali osebno ali pa po pošti, čekovnemu uradu v Ljubljani. Na ta način se zopet zmanjša imovina na čekovnem računu. — Od vsakega pripisa ali odpisa, torej od vsake vknjižbe na čekovnem računu, se plača manipula-cijska pristojbina. Ta znaša 20 vin. Od vsake položnice in od vsakega čeka zaračuna čekovni urad 20 vin, manipulacije. Ta manipulacija se pa ne zaračunava vsak dan posebej, temveč največ mesečno enkrat, navadno pa po odpravi 30 računskih izpiskov. Razen manipulacije in kolkovi-ne se pobira v čekovnem prometu tudi provizija, vendar pa od vsake vknjižbe, temveč samo od obremenitve. Če torej kdo se računa samo, če kdo razpolaga s čekom čez svojo imovino. Vendar tudi tu ne v vseh primerih. Posebno važno je vedeti, da so obremenitve v klirinškem prometu oproščene provizije. Če torej nakaže trgovec Franc B., ki ima račun pri čekovnem uradu, trgovcu Josipu C., ki ima ravno-iako čekovni račun, s čekom n. pr. 300 tisoč kron, se od te obremenitve ne zaračuna nikaka provizija. Znesek 300.000 krom se odpiše od čekovnega računa Franca B. in pripiše čekovnemu računu Josipa C. Stroški za vsakega trgovca znašajo v tem primeru 20 v. za manipulacijo. Čeki, ki se odpisujejo od enega čekovnega računa in pripisujejo obenem drugemu čekovnemu računu, takozvani klirinški čeki, se lahko glase na vsak znesek. V gornjem primeru izpolni tigovec Franc B. en sam ček na vsoto 300.000 K. Ni mu treba izpolniti za vsakih 20.000 K poseben ček. Kdaj pa se računa provizija? Navadno pri blagajniških čekeh in pri imenskih čekih, kjer se opravi plačilo v gotovini s čekovno nakaznico. Kdor torej pride po denar v bla-< gajno čekovnega urada oziroma nakaže denar s čekom osebi, ki nima čekovnega računa in se ji mora zato poslati denar s čekovno nakaznico, takemu se zaračuna provizija. Provizija znaša do 10.000 K polovico pro mille, od zneska nad 10.000 K pa en četrt pro mille. Ako dvigne torej trgovec Franc B. z blagajniškim čekom 36.000 K, se mu zaračuna poleg manipulacije tudi provizija. Ta znaša od 10.000 K .5 K (50 vin. od tisoč kron), od zneska 26.000 K pa en četrt pro mille (t. j. 25 vin. od 1000 K) 6 K 50 vin. Provizija od 36.000 K znaša torej 11 K 50 vin. Provizija se rav-notako kakor manipulacija ne zaračunava vsak dan posebej, temveč največ mesečno enkrat, navadno pa po odpravi 30 račigi-t skih izpiskov. Napoved o dohodnini je treba meseca januarja vložiti. Za sestavo te napovedi je neobhodno potrebna knjiga: Žun, »Dohodnina«. Lahko umljiva s praktičnimi vzorci opremljena knjiga bo izborno služila. Olajšala bo delo in prihranila marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomu so namreč znane določbe glede dovoljenih odbitkov, katere more v napovedi uveljaviti, da se mu dovolijo olajšave in zniža davčni posta-vek. Knjiga velja samo 10 K in se dobi S Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. MefteoroSogično poročilo. Ljubljana 306 m n. m. viS. Cas opazovan ;a 19../1. 21 h 20./1. 7 h 20./1. 14 h llaro-meter v mm 7299 732-5 735-3 Termometer v (J Psibrom. (litorenoa v C 1-4 4-9 Nebo, vetrovi jasno s. z. jasno j. jasno s. l'aSlovenca«. Odgovorni urednik Mihael Mo?kcrc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.