GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto VII. — Štev. 41.
Murska Sobota. 13. oktobra 1955.
Cena din 10.—
Misli ob 17. oktobru — krajevnem prazniku M. Sobote
NAŠA POT mora samo NAPREJ
Piše Vanek Šiftar, predsednik Občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva
Bilo je pred leti, bilo je nekoč, tako se začenjajo pravljice, in našim ljudem, ki so preživeli dve svetovni vojni, nemirno obdobje med njima in leta obnove v svobodi, se zdijo marsikateri dogodki kot bi se zgodili nekoč, morda nekje v pravljici ...
Bilo je nekoč ...
V Soboti je bil grofovski grad obdan z zidom in daleč od tega zidu je bilo leta 1910 le okrog 150 hišic. Sedež občine je bil nekdaj stari gasilski dom. Bilo je tudi nekoč, da so v kostanjevih drevoredih kurili brezposelni Prekmurci, da jih ne bi ponoči zeblo, a usodno je bilo zamuditi, da ne bi prišel med prvimi na vrsto, ko se bodo odprla vrata borze dela. Morda bi se dobilo le kje kako mesto o svetu, pa čeprav je bilo treba to mesto plačati s podkupnino ali s prodajo, političnega prepričanja. Ljudje so čakali in dremuckali kot bajte nekje v Doliču na Goričkem. Dolinskem in Ravenskem. Ljudje so sedeli, stali, se prerivali in vmes poslušali novo pesem, trdo resnico, da Hartner, Benko in še sto drugih v Prekmurju bogati, oni pa čakajo na delo in nimajo niti dinarja za vžigalice. Na »fajercajge«. so pazili žandarji, financarji in drugi in to bolj budno kot na aktivnost Kulturbunda in drugih izdajalcev. Pa čemu ne bi, saj so dobivali nagrade za odvzete vžigalnike in vse to so vršili v imenu domačega zakona za tuji kapital.
Ljudje so čakali na delo in med nje je našla pot Ljudska pravica, med nje je pljusknil tudi val stavk. Bilo je, da so nekateri odhajali in »reševali« stavke. Toda v teh letih so po naših vaseh in v sami Soboti rasli novi, mladi ljudje; Zalesje se je prebujalo. Zaživeli so Miško Kranjec, Ali Kardoš, Štefan Kovač. Poldka Kos in še mnogi drugi. V gimnaziji niso bili več nekdanji poslušni
šolarčki, tamkaj so rasli zavestni fantje in dekleta z jasno perspektivo; učili so jih Janko Liška, Miroslav Ravbar. Erna Muser in še nekateri. Učili so jih. kje je njihovo mesto o življenju in kakšno je njihovo delo.
Bilo je nekoč, ko so stari oblastniki izdali domovino. Bilo je nekoč, vsaj nekateri bi že hoteli, da bi bilo to nekoč in že pozabljeno, da niso ničesar storili za obrambo domovine,
kateri so tolikokrat prisegali zvestobo, danes pa so njihova usta polna kritike: ja, ja, nekoč pa je bilo vse drugače ... Za koga?
Tedaj je bilo, da je tišinski dekan povzdignil svoj glas in javno povedal, da je že 20 let boga molil za prihod madžarskih osvoboditeljev; bilo je tedaj, da se je na sestanku v soboškem gradu z mladimi akademiki pobahal stari šolski nadzornik, da so ga učili lajati, ko se je moral učiti slovenščine. In tedaj je vse to zapisal med drugim tudi sebi v srce in na papir mladi Štefan Cvetko. Vse to je bilo v spomladanskih mesecih.
In jesen, ki vedno daje bogate sadove, ima v zgodovini Prekmurja in same Sobote prav posebno mesto. V jesenskih mesecih, že leta 1941, je vztrepetal tišinski dekan in drugi skupno z okupatorjem, kajti občutili so, da so res tujci in še več. Ni bilo telefonskih zvez, pred vasmi ni bilo napisnih tabel, zažarelo je v Rakičanu, po poljih ... Zacvetela je nepremagljiva mladost; mladi so pokazali, kje je njihovo mesto.
Toda okupator je bil žejen krvi. Razglasili so »štatarium«, padel je heroj Štefan, na dvorišču soboškega gradu so obešali, in na Dan mrtvih se je po soboških cestah pomikala okovana četa mladih. Sneg je zametel njihove stopinje in pozneje pokril grobove mnogih izmed njih. In o oktobru je spet počilo. Padli so streli, Sobota je zaživela, padel je spet heroj Miran in proti Szombathelpu in drugim krajem je težko vozil vlak Ludvika Rogana in z njim še mnoge druge. Te so vozili, druge so odganjali v različne bataljone, kjer so jih razjedale uši in glad, a tiste, ki so še ostali, so pobirali na delo različni palirji, ker je primanjkovalo delavcev. In ko niso dovolj naredili na madžarskih veleposestvih, so jih zmerjali, klicali na pomoč žandarje. Nekaterim bi bilo prav všeč, da bi vse to bilo že nekoč.
Iz Prekmurja, iz Sobote so odganjali ljudi, a nikdar niso mogli te pokrajine pokoriti; živela je in zaživela v svobodni Jugoslaviji.
Mnogi se niso vrnili. S Petanjec in drugih krajev je smrdelo požgano tramovje požganih in porušenih domov. Toda delo se je v svobodi začelo s pesmijo. Začeli so ga mladi, toda ne več sami, pač pa so z njimi bili vsi in delalo se je povsod. In zdi se, danes po 10 letih, kot bi že bilo nekoč, da je bilo potrebno na sestankih razdeliti med 100 potroš-
nikov le nekaj metrov blaga, da je bilo potrebno marsikaj na novo začeti in tudi graditi ljudsko oblast.
Odhajale so mladinske brigade, vračale so se udarne, nekatere celo večkrat udarne, in po cesti, kjer je šla nekoč vklenjena četa mladih, je odmeval korak udarnih brigad in njihova pesem se je razlivala daleč po soboški okolici.
V	tem delu je rasla organizacija delovnih ljudi - OF. V premagovanju velikih težav so rasli mnogi komunisti, ki so bili pripravljeni na spopad s temi težavami, ki so se čutili v prvi vrsti odgovorne za bodočnost, ki so ob vsaki nalogi bili prvi pripravljeni in ob vsakem težkem vprašanju so se najprej vprašali, ali smo storili vse, kar smo mogli in morali, da bi bilo boljše in lažje za naše ljudi.
Na področju same Sobote so rasle nove hiše, podjetja so se razširila, zrasla so nova.
V	svobodni Jugoslaviji se je začela nova doba, važna ne samo za naše ljudi, ampak za ves svet; doba socialistične demokracije in velikih zunanjepolitičnih dogodkov, katerim je naša domovina mnogo prispevala. In v tej dobi so delavci prevzeli upravljanje gospodarskih organizacij v imenu SZDL. In še več, razvijala se je samouprava delovnih ljudi, v njih lastnem interesu in v interesu družbe so zrasle ob velikih notranjepolitičnih in gospodarskih uspehih nove občine z vsemi svojimi organi. Nove občine in odgovornost slehernega državljana, da se čuti odgovornega za stanje v svojem podjetju, v občini in v državi, in ne samo odgovornega, ampak tudi pripravljenega, da nenehno dela na razvijanju socializma. Kajti samo čakanje, da bodo vse naredili in pripravili drugi, ni v skladu s socialistično moralo, je oživljanje neke oblike izkoriščanja.
In v teh letih, ki smo jih preživeli v svobodi, se je marsikaj spremenilo. Spremenili so se ljudje, zrasla je njih zavest; mnogega ne tarejo več skrbi za zdravljenje, ne za stara leta, kajti vse to je uredila socialistična družba. Socialistična družba je o okviru vseh svojih možnosti dala in še daje vse, kar more, da bi bilo na naših tržiščih čimveč kmetijskih pridelkov, da bi bilo našim delovnim ljudem čim lažje.
Vse to naj bi bil pozdrav ob prazniku soboške občine, ob spominu na to. kar je bilo pred leti in za kar je dalo med drugim tudi 77 študentov soboške gimnazije svoja življenja.
Vse to je močan klic v 10. letu svobode: naša pot mora le naprej v razvijanju socialističnih družbenih odnosov.
Vanek Šiftar, predsednik Občinskega odbora SZDL Murska Sobota in zvezni ljudski poslanec
SPORED PROSLAV
v čast
občinskemu prazniku
V soboto, 15. oktobra ob 20. uri:
Svečana akademija z uvodnim govorom, koncertom orkestra KUD »Štefan Kovač« p. v. Danijela Gruma in z razdelitvijo pokalov zmagovalcem sindikalnih športnih tekmovanj.
Nedelja, 16. oktobra ob 10. uri:
Komemoracija na pokopališču in predaja grobov padlih borcev v varstvo občine.
Pon e d el j ek , 17. oktobra ob 10. uri:
Odkritje spominske plošče 77 padlim dijakom soboške gimnazije pred gimnazijo. Govorila bosta zvezni ljudski poslanec Vanek Šiftar in prof. Janko Liška, tajnik Ljudske prosvete Slovenije ter nekdanji profesor padlih dijakov. Svečano polaganje vencev svojcev padlih ter soboških podjetij. Sledi kulturni spored M KUD »Štefan Cvetko« in »Dane Šumenjak«.
Od 9. do 11. ure počiva delo v vseh podjetjih in ustanovah.
Svojce padlih dijakov in ostalo občinstvo vabimo, da s svojim obiskom počasti spomin padlih.
Občinski odbor SZDL Murska Sobota
Ob letošnjem praznovanju 17. oktobra — praznika občine M. Sobota — pozdravljamo občane, kolektive podjetij, zadrug in ustanov v občinskem okolišu ter jim želimo v prihodnosti še mnogo uspehov za dobrobit in gospodarski procvit sedanje komune
Občinski ljudski odbor
Murska Sobota
Jože Velnar, predsednik Obč. LO Murska Sobota
Naše naloge bomo izvedli
le s pomočjo in sodelovanjem volivcev
Letos praznujemo naš občinski praznik že v novi. veliki občini — komuni, ki je sklenila približati oblast prebivalstvu preko občinskega ljudskega odbora, preko komisij, svetov, krajevnih odborov in preiti pri svojem delu na široko demokra-
cijo. na družbeno upravljanje.
Pred komuno Murska Sobota so velike naloge. Delo je že zaživelo v svetih, pri vseh odsekih; izvoljeni so sveti, komisije, krajevni odbori, ves mehanizem je začel poslovati. Sveti se sestajajo, pretresajo razna vprašanja in usmerjajo svoje delo. Pred vsemi sveti so važne naloge, a najvažnejše naloge ima svet za gospodarstvo, ki bo moral skrbeti za razvoj obstoječih gospodarskih podjetij in najti možnosti za ustanovitev novih.
Pogoji so; razne, še neizkoriščene surovine so na razpolago. Na Tišini bo treba ustanoviti v neizrabljenih prostorih podružnico pletarskega podjetja , »Vrba« ali pa kakšno samostojno podjetje. Razširiti bomo morali tudi »Panonijo«, Tovarno mesnih izdelkov, Tovarno mlečnega prahu, ustanovili pa bomo tudi obrtno-uslužnostno podjetje Pralnica in čistilnica«, ki je soboškemu prebivalstvu nujno potrebna. Za občinski praznik bo izpraznjen grad, kamor bomo nastanili mnoge naše urade in s tem izpraznili stanovanjske prostore po mestu ter tako vsaj nekoliko ublažili stanovanjsko krizo. Sedaj tlakujemo pločnik na Titovi cesti, trdno smo namenjeni razširiti naše Pečarstvo, da bi iz raznovrstnih glin našega goričkega Prekmurja izdelovali razne keramične izdelke.
Nova občina bo vedno morala imeti pred očmi, da je pretežni del njenega ozemlja in prebivalstva kmetijski. Zato že danes razpravljamo v vseh svetih in pri Socialistični zvezi, kako izboljšati kmetijstvo. Važno vlogo bodo morale odigrati kmetijske zadruge, morali pa bomo tudi na raznih sestankih SZDL, kakor tudi na zborih volivcev prepričati naše ljudstvo, da lahko mnogo koristi sebi in skupnosti, če začne z arondacijo kmečkih zemljišč. Velika razcepljenost parcel ne more pospeševati racionalnega obdelovanja zemlje, ne more znižati proizvodnih stroškov. Da lahko vse to dosežemo, je treba, da skrbimo za naraščaj, posebno za izobrazbo kmečke mladine. V Rakičanu imamo kmetijsko šolo za fante in dekleta. Med našim kmečkim prebivalstvom moramo propagirati, da pošlje hčerke in sinove v to potrebno kmetijsko in gospodinjsko šolo. Dogaja se, da je premajhno število gojencev, moramo pa gledati, da bodo prijave tako visoke, da bodo prostori pretesni.
Na našem območju nimamo tudi primernih šolskih prostorov. Že bivša mestna občina se je trudila za gradnjo nove šolske stavbe v Bakovcih, a ji ni uspelo, čeravno (Nadaljevanje na 4. strani)
Jože Velnar, predsednik Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota
V M. Soboti bodo ustanovili »Svobodo«
Prejšnji četrtek je obiskal Mursko Soboto tovariš Ivan Regent, predsednik Delavsko prosvetnih društev Svoboda. Tu je imel razgovor s predstavniki sindikatov in kulturnoumetniških društev. Na sestanku so sklenili ustanoviti enotno delavskopro-svetno društvo Svoboda, ki bo nosilo ime heroja Štefana Kovača. Izbrali so tudi 17-članski iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev Svobode. To bo prva Svoboda v Murski Soboti in druga v Prekmurju. Novo društvo bo zlasti velikega pomena za povezavo med delavci in kmeti.
Iniciativni odbor se je te dni Že prvič sestal. Čeprav je manjkalo precejšnje število članov, so vendar sprejeli nekaj koristnih sklepov. Dogovorili so se predvsem za nabiranje članstva. Kdor bo hotel postati član nove Svobode, bo podpisal pristopno izjavo, obenem pa bo lahko tudi navedel, v kateri sekciji bo
želel sodelovati. Iniciativni odbor je tudi sklenil, da bo predlagal ustanovnemu občnemu zboru ustanoviti naslednje sekcije: dramatsko, glasbeno, lutkarsko, plesno in Ljudsko univerzo. Predvidoma bo ustanovni občni zbor v prvi polovici drugega meseca. Tovariš Šiftar, ki je sestanek vodil, dokler niso iz svoje srede izvolili Edija Perhavca in tajnika Antona Novaka, je obljubil pomoč Socialistične zveze. Po vsej verjetnosti bo imela nova Svoboda — imenovala se bo Delavsko prosvetno društvo Svoboda Murska Sobota, posamezna telesa pa bodo nosila imena narodnih herojev Pomurja — svoje prostore v gradu (stara kinodvorana in njej priključeni prostori). Iniciativni odbor bo imel pred občnim zborom še več delovnih sestankov, tako da bo v redu pripravil vse za ustanovni občni zbor.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »POMURSKEGA VESTNIKA« čestitata
prebivalstvu soboške občine in vsem kolektivom podjetij, zadrug in ustanov k 17. oktobru — našemu domačemu prazniku!
in pet let delav. samoupravljanja v podjetjih
Jože Krukovič, predsednik DS Tovarne mesnih izdelkov;
Smo na pravi poti
Tudi v našem podjetju se delavsko upravljanje vse bolj uveljavlja, da pa bomo v tem pogledu še bolj napredovali, bo potrebno, da se bomo delavci, predvsem pa člani delavskega sveta in upravnega odbora nenehno izobraževali in si osvajali predvsem več ekonomskega znanja. V zimskem času spet nameravamo osnovati študijske krožke. Težimo za tem, da se bomo v njih kar največ naučili, kar bo koristilo slehernemu posamezniku in posredno tudi podjetju.
Na sejah delavskega sveta se večkrat srečamo z različnimi mnenji o določenem problemu. V razpravi najdemo potem stično točko za njegovo rešitev. To pa je rezultat posvetovanj s člani kolektiva, saj se pred vsako sejo pomenimo z njimi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, upoštevamo njihove predloge in pripombe, ko sprejemamo sklepe in odločitve, katere potem spet tolmačimo delavcem na sestankih sindikalne organizacije. Na manjše slabosti in napake sproti opozarjamo tehnično vodstvo. Uveljavljamo vedno bolj tesno sodelovanje med samoupravnimi organi in vodstvom podjetja, pa tudi delavci in uslužbenci so vedno dobro poučeni, kaj delamo in o čem se pogovarjamo v delavskem svetu ali upravnem odboru. Tega se bomo držali tudi v prihodnosti, saj smo prepričani, da je ubrana pot tudi pravilna.
Lani smo s svojimi sredstvi zgradili novo delavnico in si omislili dva kompresorja z detajli. Za kompresorje najeti kredit že vračamo. Zdaj se pogovarjamo o tem, da bi v obratu uvedli parno kurjavo. Dosedaj smo kurili v kotlih z drvmi in premogom. Z ogrevanjem kotlov s paro bi dokaj pocenili predelovalne stroške, razen tega pa ima taka kurjava prednost tudi v higienskem pogledu. Kupiti nameravamo tudi kamion. Slej ko prej bomo morali najti sredstva tudi za popravilo betonske plošče pred obratom in za nekatere druge higiensko-zaščitne izboljšave, čeprav smo na tem področju tudi
letos precej storili: popravili smo stranišča in si uredili kopalnico s šestimi tuši. V te naprave smo vložili sredstva, ki bi si jih sicer lahko razdelili.
Na kraju naj še dodam, da nam vedno večje cene živini povzročajo precej preglavic; trudili pa se bomo, da bodo naši izdelki imeli zmerno ceno, s čemer bomo prav gotovo ustregli našim odjemalcem in potrošnikom. Ne bomo se potegovali za večje dobičke, ki bi neupravičeno podražili naše blago. Za nas je glavno, da si z realnim zaslužkom zagotovimo nemoteno obratovanje.
Predsednik UO Tovarne perila:
Naš UO ima redne seje, na katerih skupno z upravnim vodstvom rešujemo tekoče probleme podjetja. Delavsko samoupravljanje se je dobro uveljavilo in ni nobenih bistvenih trenj med upravo in njegovimi organi. Kolektiv redno seznanjamo z vsemi vprašanji upravnega in poslovnega značaja, vendar naše delavke premalo aktivno posegajo po organih samoupravljanja v upravo in razvoj podjetja. Slabost je v tem, da so posamezniki premalo seznanjeni z našo gospodarsko problematiko.
V	vsakem posamezniku je treba zbuditi več čuta soodgovornosti in ga usmeriti tako, da bo s svojim znanjem utrjeval delavsko samoupravljanje. To je naša glavna naloga.
Predsednik UO „Sograd“:
Naš kolektiv šteje trenutno samo 20 članov. Ker je podjetje po svojem značaju bolj sezonsko, imamo mnogo težav pri najemanju delovne sile in pri odpuščanju delavcev iz službe. Organi delavskega samoupravljanja težijo za tem, da bi v podjetju zaposlili predvsem tiste, ki so socialno najboli ogroženi. Na sejah Delavskega sveta in Upravnega odbora razpravljamo o tem, kako bi naše delo izboljšali, kako bi si zagotovili material. Da bi bilo delavsko samoupravljanje tako, kot je to pričakovati, nam je potrebna pomoč vsega kolektiva. Nepravilni so pojavi, da se nekateri posamezniki zanimajo zgolj za mesečne prejemke, za delo DS in UO pa jim ni dosti mar.
Predsednika DS in UO „Panonija“:
Prepričani smo, da je delavsko samoupravljanje pri nas na pravilni poti. DS in UO resnično upravljata naše podjetje. O sklepih DS in UO seznanjamo kolektiv na sestankih. Vse važne sklepe objavljamo tudi na razglasni deski, da so tako dostopni vsem članom. Naše podjetje je precej veliko. Kolektiv šteje nad 100 članov. V bodoče bomo morali naše delavnice precej razširiti. Posebno lakirnica je preveč utesnjena. Tipamo, da bomo že v prihodnjem letu kaj ukrenili v tem pogledu.
V	zimskem času bomo poskrbeli tudi za strokovno izobrazbo naših članov.
Janez Šcančar, predsednik DS Tovarne mlečnega prahu
Dobro Jedro imamo,
drugo moramo vzgojiti
V našem podjetju bomo morali še mnogo storiti za to. da se bomo dokopali do zares kolektivnega gospodarjenja. V organih delavskega upravljanja imamo sicer ljudi, ki vidijo v tovarni svoje podjetje in zanj tudi z dejanji mnogo prispevajo. Zato je tudi vsaka važnejša odločitev, ki se nanaša na proizvodnjo in organizacijo zbiralnih postaj, plod vsestranske razprave in predlogov: najprej v upravnem odboru, potem pa še v delavskem svetu. Poznamo svoje pristojnosti. Tehnično vodstvo pa potem uveljavlja potrebne ukrepe.
Tega pa ni moči trditi za precej delavcev, predvsem za tiste, ki so letos prišli v podjetje. Ti delavci še vedno stojijo z eno nogo na svojih krpicah zemlje. V podjetju vidijo samo dodatni vir za boljše preživljanje, temu primerna pa sta tudi njihovo prizadevanje za napredek podjetja in delovna storilnost. Težko je namreč z delavcem, ki komaj čaka, da mu mine delovni čas, potem pa odhiti na svoje posestvece ali za privatnimi posli. Naslednji dan se zgaran vrača v podjetje, zato ne more na svojem delovnem mestu izpolniti tistega, kar od njega sicer pričakujemo. Vzgoja teh delavcev bo morala biti v prihodnosti glavna skrb naše sindikalne organizacije, kajti prav vsi moramo stremeti za tem, da se bodo tudi oni slej ko prej uvrstili v delovni štab, ki nosi sedaj glavno breme v proizvodnji.
Naše podjetje dolguje 160 milijonov investicijskega kredita. Že samo to nam narekuje, da moramo vestno in skrajno varčno gospodariti, skrbeti za čim večje izkoriščanje zmogljivosti, za čistočo v obratu, za brezhibno funkcioniranje odkupne službe, za nagrajevanje najboljšh prodajalcev mleka (za letošnjo zimo jih nameravamo nagraditi z močnatimi krmili), za stabilnost cen na mlečnem trgu itd. Prihodnje leto pa bo neposredna naloga podjetja in njegovih samoupravnih organov: gradnja nujno potrebnega skladišča, v katerem bi lahko varno shranili vsaj dvomesečno zalogo — okrog 150 ton mlečnega prahu. Za skladišče pa bomo potrebovali tudi naprave za sušenje zraka.
Ivan Bagari, predsednik UO Kmetijskega gospodarstva Rakičan
Vedno bolj spremljamo naše gospodarjenje
Naše posestvo ima štiri delovišča: pri Grada, v Rakičanu, Petanjcih in Lemerjih; v organih delavskega upravljanja so delovišča zastopana po svojih predstavnikih v skladu z njihovo velikostjo. Spričo take organizacijsko-delovne ureditve je delovanje samoupravnih organov malce otežkočeno, vendar pa moram reči, da so člani našega kolektiva vedno ob pravem času poučeni o sklepih in odločitvah upravnega odbora in delavskega sveta. Predlog za tarifni pravilnik smo dali v javno razpravo 14 dni pred sprejemanjem, .tako da so se delavci in uslužbenci lahko pripravili in potem dajali svoje pripombe. Seja delavskega sveta, na kateri smo sprejemali tarifni pravilnik, je bila zelo burna in našteli smo mnogo delavcev, ki so se oglasili. Tarifne postavke za uslužbence in vodilno osebje posestva smo celo potrjevali s posebnim glasovanjem. Načelo javnosti se je pri nas dobro obneslo tudi v organih delavskega upravljanja, zato bi ga kazalo uveljaviti v vseh podjetjih. Zapisnike o sejah DS in UO izobešamo na oglasnih deskah vseh delovišč, važnejše sklepe in odločitve obeh organov pa tolmačimo delavcem posameznih delovišč na posebnih sestankih. Saj se je letos celo zgodilo, da sem se ob pol enajstih zvečer sestal z delavci delovišča v Petanjcih in se z njimi pogovoril o važnejših problemih v podjetju. Še več! Ko sprejemamo tarifni pravilnik ali pa dajemo letni obračun o gospodarjenju na posestvu, povabimo na sejo delavskega sveta ves kolektiv in damo pred njim na tehtnico vse dobro in slabo. Člani delavskega sveta in upravnega odbora pa tolmačijo in branijo svoje kolektivne odločitve tudi v sredini, v kateri delajo in živijo. Vse to je važno in celo odločilno za nemoteno gospodarjenje in pravilne odnose v kolektivu, kajti le tedaj, če vsi vemo, kaj se dogaja na posestvu (da noben problem ne zbeži mimo kolektiva), lahko pravočasno odpravljamo slabosti in si s pridobljenimi izkušnjami utiramo pot do večjih pridelovalnih uspehov.
Nič manj važnosti ne pripisujemo demokratičnosti, kadar je treba voliti organe
delavskega upravljanja. Saj imamo v teh organih zares ljudi, katerim zaupa ves kolektiv. Naj podkrepim to trditev. Na sestanku sindikalne podružnice smo najprej razpisali anketo; v njej so člani kolektiva popolnoma svobodno izpovedali, katere tovariše želijo imeti na kandidatni listi. Potem je volilnu komisija med njimi izbrala tiste, ki so bili največkrat predlagani. Šele tako sestavljena kandidatna lista je bila potem predmet volilnega dejanja.
Da resumiram! Če so bile v prvih letih delavskega upravljanja bolj v ospredju zadeve, ki so se nanašale na posameznike in njihove koristi, potem lahko sedaj ugotovimo, da je poraslo kolektivno zanimanje za gospodarske probleme na posestvu. V organih delavskega upravljanja vedno bolj spremljamo gospodarjenje, saj vemo, da je prav od njega odvisno, koliko bomo napolnili skupno skledo in koliko bomo lahko tudi zajemali iz nje.
Tudi poštenost je važna pri odkupu
Kmetijska zadruga Ivanjci ima odkupno središče v kraju sedeža. Živino prevzemata nakupovalca iz Radgone in Cerkvenjaka. Nakupovalca sta stara lisjaka in čeprav telita živino za to določena oseba, pride včasih do prevelikih razlik v teži. Zgodilo se je že, da je kmet, ki je pripeljal prašiča, naložil živinče na voz in ga odpeljal nazaj domov, ker se z nakupovalci ni mogel zediniti za težo prašiča. Tak način odkupa je nepravilen in nepošten, razen tega odvrača kmete od tega, da bi prodajali svoje pridelke in živino pri kmetijski zadrugi.
Odkup ovira tudi to, ker Kmetijska zadruga v Ivanjcih nima nikoli pri roki denarja, da bi odkupljeno živino takoj plačala. Za iztržek od prodane živine morajo
kmetje večkrat drezati pri kmetijski zadrugi.
Še en problem imamo v zvezi z odkupom živine v novi videmski občini. Ivanjci, kjer je odkupno mesto, spadajo v videmsko občino. Sem priženejo živino tudi iz krajev, ki so v radgonski občini. Ti ljudje navadno ne vzamejo živinskega potnega lista, ker ne vedo, če bodo živino prodali ali ne. Če jo slučajno prodajo, morajo v 4 km oddaljeno Negovo po živinski potni list, kar je posebno v« jesenskem času neprijetno in zamudno. Da bi to odpravili, imajo prizadeti prebivalci ta predlog: ob tržnih dnevih naj pride uslužbenec, ki izdaja živinske potne liste, iz Negove v Ivanjce, pa bo stvar pravilno rešena.	os
Letos v Pomurju:
150 vagonov sadja in 450 vagonov vina
LETOS BOMO V POMURJU NABRALI 150 VAGONOV SADJA, PRODALI PA CA BOMO OKROG 65 VAGONOV. - VINA BOMO PRIDELALI OKROG 450 VAGONOV, PRODALI PA 250 VAGONOV. — NEKAJ OD IZKUPIČKA ZA SADJE V SKLAD ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA. — VINO BO CENEJŠE. — ZBOR NAPREDNIH SADJARJEV POMURJA. - V SADJARSKIH OKOLIŠIH NAJ BO ZAJEC IZVEN ZAKONA.
Predzadnjo sredo je bila v Gor. Radgoni seja Sadjarsko-vinogradniškega odbora OZZ za Pomurje. Predsednik odbora tov. Franček Stanjko je najprej naglasil, da naj sestanki odbora v različnih krajih Pomurja prispevajo k boljšemu spoznavanju problematike sadjarstva in vinogradnišva na določenem območju.
Razpravljali so o letošnjih donosih sadja in vina; ugotovili so da bodo v lendavskem sadjarskem okolišu pridelali 6 kg na eno drevo, v goričkem 2 kg, v ljutomerskem 3 kg, v radgonskem 1 kg in srednjem slovenjgoriškem 1 kg. V bivšem ljutomerskem okraju bodo nabrali okrog 90 vagonov sadja. V Prekmurju so letos hruške slabo obrodile, v ljutomerskem okraju pa pričakujejo, da bo dalo eno sadno drevo okrog 4 kg plodov. Pridelek sliv in breskev bo v Prekmurju malenkosten, v ljutomerskem okruju pa bo predvidoma znašal 3 kg sliv in 1 kg breskev na eno drevo. Po približnih cenitvah bomo v Pomurju pridelali letos okrog 150 vagonov sadja. Od tega bomo 65 vagonov sadja prodali, drugo sadje pa predelali v sadjevec ali pa ga posušili.
Kolikšen pa bo vinski pridelek pri žlahtnih sortah? V ljutomerskem okolišu bodo pridelali 15 hl mošta na ha, v radgonskem 17 hi, v srednjem slovenjgoriškem 12 hl, v lendavskem 17 hl in v goričkem 10 hl. Pridelek hibridnih vin (samorodnic) se bo v posameznih okoliših gibal med 15 in 23 hl na ha. Ocenjeni pridelek ni za naše kraje zadovoljiv, kar pa je posledica starih in že izčrpanih vinogradov (okrog 50 odst.). Strokovnjaki cenijo, da bomo letos pridelali v Pomurju okrog 450 vagonov vina. 250 vagonov vinskega pridelka bomo prodali.
V Pomurju nimamo letos posebnih problemov pri odkupu sadja. Sadna letina je slaba v primerjavi z boljšimi. Na sestanku so priporočili upravnemu odboru OZZ, naj bi odkupna podjetja od vsakega kg prodanega sadja plačala določeni znesek v sklad za pospeševanje kmetijstva. Pri odkupu vina je pričakovati, da bo letos cenejše, saj nekateri prodajalci iz Dalmacije ponujajo pri nas svoje vino po 35 din za liter. Ka-
kovost grozdja bo letos slabša zaradi počasnega zorenja in redkih sončnih dni, zato bo treba vino sladkati.
Razpravljali so tudi o proračunu odbora za leto 1955. Predvidevajo 600.000 din dohodkov in toliko izdatkov. Polovico sredstev bodo porabili za obnovo sadovnjakov, drugo pa za obuljoskop in saharometer, ogled obnovljenih nasadov, izdelavo slik in drugega propagandnega gradiva o sadjarstvu in vinogradništvu. Novembra bodo priredili zbor naprednih sadjarjev Pomurja. Pričakujejo nad 100 ljudi. Najboljši bodo dobili diplome, nagrade in pruktična darila.
Ing. Lado Jerše je dejal, da je OLO v M. Soboti razpisal natečaj za saditev 60 ha
sadovnjakov in za obnovo 40 ha starejših vinogradov. Pogoji so zelo ugodni. Okrajni ljudski odbor prispeva za vsak ha novega nasada 20.000 din, obnovo sadovnjakov pa podpira z brezplačnimi škropivi in umetnimi gnojili. Kljub temu pa odziv sadjarjev ni zadovoljiv. Priglasilo se je 43 sadjarjev, ki bodo uredili 51 ha novih sadovnjakov, in 10 vinogradnikov, ki nameravajo obnoviti 4,5 ha vinogradov. Za asanacijo se je prijavilo 24 sadjarjev.
Na sestanku so sklenili, dase bo trgatev v Pomurju pričelo šele po 15. oktobru. Izjeme so dovoljene le za ranino in Portugalko. Opozorili so na izredno škodo, ki jo povzročajo zajci v sadjarskih okoliših. V sadjarskih okoliših naj bi zajec ne bil zakonsko zaščiten. Nadalje so dali pobudo za organizacijo tečajev za obrezovanje, gnojenje in škropljenje v Bučkovcih. Apačah. Razkrižju. Gerlincih, Križevcih na Goričkem, pri Gradu in Vidmu ob Ščavnici.
Zapisek
o naprednih kmetovalcih
okrog Tišine
 V bivši tišinski občini imamo precej naprednih kmetovalcev, ki se trudijo, da bi pridelali kar največ za sebe in za trg. Pa se ustavimo malo pri njih.
Štefan B a k a n v Gradišču je pridelal na enem hektarju zemlje 25 stotov pšenice, kateri je gnojil s nitromonkalom. Vneto se bavi s poizkusništvom. Travnikom redno gnoji z umetnimi gnojili. Je najbolj razgledan kmet v vasi.
V Borejcih je Alojz Erjavec pridelal na enem hektarju 27 stotov ječmena. Imel je tudi rekorden pridelek rži. S pomočjo agronoma dela razne poizkuse, vse zato, da bi zabeležil kar največje hektarske donose. Mnogi vaščani dobijo pri njem koristne nasvete.
Za gojitev posebnih kultur se je lani odločil kmetovalec Alojz Seršen iz Vanče vesi. Posejal je inkarnatko in na enem hektarju pri-
delal 15 stotov semena, ki ga je tudi dobro vnovčil. To je prav dober, lahko rečemo, rekorden pridelek.
Janez Šeruga iz Tišine že nekaj let prideluje krompir, ki mu prinaša lepe dohodke. Tudi letos je Veselje pogledati njegovo njivo, na kateri rase krompir. Prav gotovo bodo v vsakem šopu številni in debeli gomolji.
Pri reji goveje živine, zlasti še plemenskih bikov ima kaj pokazati Štefan Vučkič iz Rankovec. Kot znan kmetovalec je dobil že več nagrad.
Omeniti je treba še kmetovalca Dinija Titana in Kolomana Kovačiča iz Kupšinec. Razveseljivo je dejstvo, da imamo v Prekmurju vsako leto več naprednih kmetovalcev, katerim bodo kmalu sledili tudi tisti, ki se še zaenkrat oprijemljejo podedovane starokopitnosti.
J. G.
TA TEDEN OB ROBU
Zima in skrbi
Prva polovica oktobra gre h kraju. Vedno krajši dnevi in hladno vreme nam povzročajo upravičeno skrb: kaj bo z gorivom. Naše dnevno časopisje je o tem problemu že mnogo pisalo, toda vse razprave so izzvenele o ugotovitvi: prevelika potrošnja. Poglejmo, kako je s to stvarjo pri nas in kako bi jo lahko preprečili ali vsaj ublažili.
Naša podjetja, ki trgujejo s kurivom. pa tudi potrošniki moramo misliti predvsem na naslednje: za premog začnemo pritiskati o jesenskem času, tik pred zimo. Ker naši premogovniki niso kos tako iznenada povečani potrošnji, pride do zastoja in na ta račun pogostokrat do neupravičenega nerganja. Na kurivo moramo misliti že takoj ob začetku leta. da si vsaj del potrošnikov že v prvih spomladanskih mesecih preskrbi kurivo za prihodnjo zimo. Letos, ko je preskrba s premogom zelo kritična, pa moramo pomisliti še na nekatere druge stvari. Pri reduciranih pošiljkah premoga stremimo za tem. da ga bo dobil vsak potrošnik, ne pa nekdo toliko, da bo zlahka prezimil, ostali pa bodo ostali brez sleherne trohice.
Lanske jeseni se je dogajalo, da so posamezne organizacije naročile premog za svoje člane. Naročile so ga in tudi dobile, precej več kakor jim ga je bilo potrebno. Ta premog so potem prodajali in to celo kmetom, ki imajo gozdove. Pri vsem tem pa so nekateri posamezniki imeli lep zaslužek, saj so premog prodajali po nekoliko višji ceni. Tako so prišli na. svoj račun tudi lastniki gozdov, ki so lahko potem za drag denar prodali drva in kupili premog.
Da je pomanjkanje premoga tako občutno, je mogoče nekaj krivde tudi na podjetjih, ki nabavljajo in prodajajo kurjavo. Navadno ta podjetja trgujejo tudi s stavbenim in industrijskim lesom, posebno za izvoz, ker je to trgovanje donosnejše, pri tem pa zanemarjajo preskrbo potrošnikov s premogom in drvmi.
Pomanjkanju premoga sledi kot nujna posledica podražitev drv. Trenutno je cena eni klaftri (4 ma) od 8 do 12 tisočakov, ponekod pa cene presegajo že ta okvir. Razumljivo je, da lastniki gozdov izkoriščajo to sebi v prid, pri tem pa ne pomislijo, da s preobširnimi posekami uničujejo naše gozdno bogastvo, ki je bilo med vojno, pa tudi po vojni preveč izropano. Letni prirastek še zdaleč ne krije oseh potreb, zato naj tudi lastniki gozdov pomislijo na to, da s preveliko sečnjo lesa delajo gospodarsko škodo kljub trenutnemu dobičku. Te škode ni moči popraviti po nekaj letih, temveč v desetletjih.
Ob koncu pa še tole: ideja o izkoriščanju zemeljskega plina o Prekmurju ni slaba, toda brez pomena je govoriti o tem samo takrat, ko nam teče voda v grlo. Za to stvar je treba odločnejših pobud, da se bodo merodajni činitelji oprijeli te zamisli, ki menda ni težko izvedljiva, posebno če pomislimo, kakšne koristi bi imeli od tega samo soboški potrošniki, ki bi bili prikrajšani za neljubo skrb — kaj bo s premogom.
.J. M.
Vzgojitelji
naj pomagajo učencem pri izbiri poklica
Na naših šolah se je pričel reden pouk. Otroci prihajajo v šolo; nekateri z veseljem, nekateri zato, da izpolnijo željo staršev. Učitelji imajo polne roke dela. če hočejo premostiti vse težave, ki nastajajo v zvezi s poučevanjem: učbeniki, pomanjkanje učnih moči in podobno.
K vsemu temu pa je treba že ob začetku šolskega leta pridati še eno skrb: pomagati učencem pri izbiri poklica. Temu vprašanju je treba posvetiti več skrbi, posebno onim učencem, ki bodo v kratkem zapustili šolo in se želijo kakorkoli zaposliti. Dobro izbran poklic je važna in pogostokrat odločilna stvar pri mladem človeku. Nepravilno izbran poklic je pogostokrat vzrok nesrečam pri delu, ker človek, ki je določen, da opravlja neko delo pri stroju ali kjerkoli, ni dovolj zbran. To pa zato, ker ga poklic, ki ga opravlja, ne veseli. Od takega človeka tudi ne moremo pričakovati, da bo svoje delo izboljšal. Napačno izbran poklic je lahko tudi vzrok družinskim razdorom.
Na dober delavčev odnos do dela vpliva več činiteljev. Eden najbolj pogostih je nepravilno izbran poklic. Človek, katerega njegovo delo ne veseli, vpliva tudi na druge in tako ustvarja v svoji okolici vzdušje nesproščenosti in zagrenjenosti. Da bi vse te probleme odpravili, morajo naši vzgojitelji posvečati šolskim otrokom čimveč skrbi, kajti oni najbolj poznajo duševnost otroka in njegove dobre in slabe lastnosti.	F. F.
POMURSKI VESTNIK, 13. oktobra
3
O novem načinu določanja
proračunskih potreb
O tem, kako bomo v prihodnje določali proračunska sredstva, je dal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič-Tempo izjavo »Borbi« z dne 9. oktobra 1955. Iz te izjave povzemamo naslednje ugotovitve. Proračuni naj bi se v bodoče urejali z davkom na osebni dohodek delavcev, uslužbencev, kmetovalcev, obrtnikov in svobodnih poklicev. Težišče je postavljeno na ločitev proračunskih potreb občin, okrajev itd. od dobička podjetij. Predvideno je, da bo davek na plače predhodno izločen iz redne akumulacije, tako do življenjski standard ne bo znižan. Davek ne bo obremenil sedanjih plač delavcev in uslužbencev, marveč se bo izločal zn kritje proračunskih izdatkov iz dobička v sorazmerju s plačnim skladom, glede kmetov pa se bo pobiral v sorazmerju z njihovimi doseženimi dohodki na podlagi katastrskega dohodka, tako kakor se je doslej. Enako bo tudi iz zvezne akumulacije izločen del za proračun, to se pravi za davek na osebni dohodek. Tako bi bili proračunski dohodki v vsakem okraju določeni po številu delavcev, uslužbencev, kmetov, obrtnikov in svobodnih poklicev. Okraj ali mesto, ki je bolj razvito in ima več delavcev in uslužbencev, bo imelo tudi večje dohodke.
Tako se bodo proračunski izdatki formirali v skladu z dohodki davkoplačevalcev in pritisk na podjetja bo prenehal. Vsak bo prispeval svoj delež za potrebe skupnosti.
Kakor že omenjeno, pri obdavčevanju kmetovalcev ne bo nobenih bistvenih sprememb.
Po zveznem načrtu zn pospeševanje kmetijstva, ki je že pripravljen, bodo kraji in občine nosilci službe za pospeševanje kmetijstva. Tu bodo razne ustanove, postaje, veterinarska služba, služba za zaščito rastlin, plemenske postaje, drevesnice, zadružne zveze itd.
Investicije v kmetijstvu bodo forsirali tam, kjer bodo lahko z najmanjšimi sredstvi dosegli največje uspehe. Promet s kmetijskimi pridelki bo še nadalje prost, ker je rodil velike sadove. Seveda pa si ne moremo misliti razvijanja kmetijske proizvodnje brez razvitega prometa. Kamionski prevoz je treba razviti tako, da bo segal tudi
do najbolj oddaljenih krajev, da bo povezan s trgom, da bodo izločeni posredovalci. Ceste bi popravili s stroji, ki jih že izdelujemo sami.
Kmetijska gospodarstva socialističnega sektorja bodo morala postati vzorna posestva, ki bodo pridelovala najboljše seme, redila najboljšo živino, imela najboljše hektarske donose in drugo. Ta proces bo treba pospešiti.
Našteli smo le nekatere inštrumente, ki naj v bodoče zagotove uspešnejši in enakomernejši razvoj našega socialističnega gospodarstva. Uspeh ne bo izostal, če jih bomo dosledno izvajali.	Ivan Kreft
Proslava 10-Ietnice ZVVI v Murski Soboti in drugod
V	zvezi s proslavo 10-letnice ZVVI je mestni odbor Zveze v M. Soboti organiziral 2. oktobra skupen izlet invalidov v Radence in Kapelo. Izleta se je udeležilo 30 članov ZVVI in SZDL. V dopoldanskih urah je bil ogled zdravilišča. Izletniki so se kopali, po skupnem kosilu pa so odšli h Kapeli, kjer so prisostvovali otvoritvi upravnega poslopja Vinogradniškega posestva pri Kapeli. Da je bil izlet tako lepo izveden, je zasluga Okrajnega odbora ZVVI v M. Soboti, ki je kril večji del stroškov tega izleta. Želimo, da bi se tudi v bodoče invalidi večkrat sestali in sc pogovorili o doživljajih v narodnoosvobodilnem boju.
V	Bogojini je bila proslava dne 18. IX. t. 1. Proslave so se udeležili tudi okrajni predstavniki ZVVI in SZDL. V slavnostnem govoru je predsednik osnovne organizacije ZVVI Bogojina orisal zgodovinsko vlogo narodnoosvobodilne borbe in napore naših narodov pri obnovi domovine.
Enako proslavo ob 10-letnici ZVVI je imela tudi osnovna organizacija v Bodoncih, ostale organizacije pa podobne proslave še pripravljajo.
„Divji lovec“ na črnelavskem odru
Predzadnjo nedeljo je v Črnelavcih gostovala znana igralska skupina »Svobode« iz Radenec. V zadružnem domu je uprizorila Finžgarjevo ljudsko igro »Divji lovec«.
Igralci so imeli za sabo že premiero v Radencih in gostovanje na Kapeli, zato smo pričakovali, da se bodo dobro pripravljeni predstavili Črnelavčanom. Začetek je bil napovedan za 14., vendar se je začelo eno uro in petnajst minut kasneje. To je pač njihova stvar, toda človek mora ob tako dolgem čakanju imeti železne živce. Razen tega nas je motil še močan ropot, ki so ga povzročali, ko so postavljali kulise že v času, ko je bila dvorana zasedena. Drugič naj bi bili bolj obzirni do gledalcev.
Reči moram, da sem pričakoval mnogo več od Radenčanov. Res je sicer, da ni bilo večjih »katastrof« med igro. Najbolje je podal svojo vlogo Tonček — tako v gestikulaciji kakor v dikciji. Tega pa ne moremo trditi za ostale. Majda je bila kot glavna ženska vloga podana precej stereotipno. neprizadeto, brez čustva — samo v besedah. Ne vem, kdo je temu kriv. Pravo nasprotje pa ji je bil Gašper. Včasih se je precej približal psihološkemu stanju pravega Gašperja, kakršnega je videl Finžgar. Njegova igra pa je bila pretirana. Preveč je izstopal iz celote. Včasih je bil naravnost vulgaren. Za Ježa bi človek dvomil, da je že videl pijanca, sicer bi drugače zaigral.
Janez pa je bil v glavni moški vlogi precej podoben Majdi. Še kar zadovoljivo je igral župan. Igra blaznega človeka je zelo težavna, zato mu ne zamerim če ji ni bil docela kos.
V modernih gledališčih se baje ne učijo vlog na pamet, marveč jih le bero. Radenčani pa si kaj takega ne bi smeli privoščiti, kajti človek je lahko takoj opazil, da ne obvladajo dobro svojih vlog. Večkrat so bili v neljubi zadregi, tako da je bilo nerodno celo gledalcem. Pohvaliti pa jih je treba zaradi dobre scene, čeprav so imeli sitnosti z zavesami.
Prireditev je obiskalo lepo število gledalcev — tudi iz sosednjih vasi. Njihov obisk je potrdil že staro mnenje, da bi bilo tudi v tej vasi treba ustanoviti kulturnoprosvetno društvo. Nekoč je bilo v Črnelavcih in Veščici dokaj aktivno Društvo kmečkih fantov in deklet, pa tudi po osvoboditvi so imeli nekaj kulturnih prireditev. V zadnjem času pa je vse nekam mrtvo. Morda bo prav ta prireditev zbudila pri ljudeh zanimanje za sodelovanje na prosvetnem in izobraževalnem področju?
Ko smo namreč zapuščali dvorano, smo imeli občutek, da se je Radenčane kljub navedenim pomanjkljivostim izplačalo gledati. Črnelavčanje si še želijo takih prireditev, veseli pa bodo, če jih bodo nedeljski gostje še kdaj obiskali.          M. Erjavec
Še pomnite ljudje,
kako je bito v partizanskih časih
Nekega večera je 17-letni fant Števek Sreš (bil je pomočnik pri Zoltanu Duriču, mizarskem mojstru v Rakičanu) spretno povabil napredne kmetovalce v Bratoncih na sestanek. Ustanovili so odbor Osvobodilne fronte. Jože Talaniji-Janez je navzočim razložil, kaj je Osvobodilna fronta za partizansko gibanje. Napovedal je skorajšen prihod Rdeče
armade, ki je bila tedaj komaj kakih deset kilometrov oddaljena od Prekmurja. Trije bratonski fantje so se pridružili partizanom. Števek je tudi svojega mojstra Duriča pripravil do tega, da je zvečer sprejel partizane pod svoj krov.
K Duriču je prišlo šest oboroženih fantov. Števek, Vilči Gjerek in Horvat so povabili skupaj mlade vaščane. Na sestanku je bila ustanovljena prva mladinska organizacija. Za predsednika so izvolili Horvata, za sekretarja pa Gjereka. Njiju so pozneje aretirali skupaj z Zoltanom Duričem, njegovo materjo in vajencem Imrem. Aretirance so internirali v Nemčijo.
ČRNI DNEVI V SOBOŠKIH ZAPORIH
»Skledar! Kje si? Ti naj napišem prošnjo?!...« je bilo slišati kričanje s hodnika. Vrata so se odprla. Rabelj je potisnil glavo skozi nje in zakričal: »Mladi Skledar!« V celici so bili namreč zaprti kar trije Skledarji.
Mlad študent je vstal in odšel z njim.
»Hitro, hitro ... v pisarno!«
»Kaj veš o partizanih? Govori! Čakaj, boš že zinil... Čevlje dol! Mar nisi slišal?«
»Sezuj se!« se je stopnjevalo kričanje.
Nesrečneža so prijeli trije detektivi in mu poategnili čevlje z nog.
»Lezi!«
Na hrbet se mu je vsedel sto kilogramov težak človek. Noge so mu zvezali z jermenom. Potem pa: eden, dva, tri — do štirideset s pendrekom po podplatih.
»Kaj je s partizani?«
»Naglo okoli mize, beži že!« Kolikokrat je fant pribežal okoli mize, tolikokrat ga je detektiv udaril s pendrekom po hrbtu, glavi in kamor je pač priletelo. Potem je moral z ranjenimi podplati tekati po dvorišču.
Popoldne prav tak postopek — z drugimi.
»Sreš, šolnik, kaj je s teboj! Boš povedal?«
»Zadravec — mladi!«
»Podlesek!« itd. itd....
Tudi jaz sem prišel na vrsto. Stal sel v pisarni pred tremi detektivi, ki so se krohotali nad svojimi žrtvami. Dolgo so me pustili stati. Naposled je eden vrgel pogled name in vzkliknil: »Kaj stojiš, še nisi bos!« Ostal sem miren, kakor da ne bi ničesar slišal.
»Sezuj se vendar!«
Zakaj naj to storim? Saj vam ne bodo čevlji prav nič povedali...« In že sem ležal na tleh. Moji podplati so bili potem ena sama — hudo boleča rana.
Eden za drugim — vsi smo prišli na vrsto. Tepli so nas kot živino. Enega bolj kot drugega!
PADEL JE SIN — BOREC
Naši trije: Janez, Zelenko in Sloboda so se ob dvanajstih ponoči vračali iz Savlovega mlina v Bogojini. Tam so se bili zadrževali nekaj ur. Šli so proti Filovskim goticam, od tam pa po gozdni cesti proti Bukovnici. Štopali so po močvirnatem travniku sredi filovsko-kobiljske šume. Toda: globok jarek, ki je bil skopan sredi travnika, ni mogel prevzeti vode, ki se je nabirala od kopnečega snega. Vsa dolina je bila pod
vodo! Torej na cesto in samo po njej. Nič hudega sluteč, so se partizani odločili za to pot. Kolikokrat so stopali po njej proti kobiljskemu gozdu, pa se jim ni nič zgodilo! Noč je bila svetla. Na jasnem nebu so se lesketale zvezde. Polna luna je pošiljala svojo svetlobo na zemljo. Že od daleč si lahko opazil prihajajočega človeka ali žival. Madžari
so se dobro pripravili v zasedi. Naši so kakih petdeset metrov pred gozdom naleteli na prežajočega sovražnika.
Mitraljez je zaregljal. Prva krogla je zadela Janeza. Naravnost v glavo! Uničila je njegovo mlado življenje. Mitraljez je utihnil. Nekaj se mu je zataknilo. Sloboda in Zelenko sta skočila v jarek in se tako rešila.
IN PARTIZANSKA MATI GA JE POSLEDNJIČ OBISKALA
Mati, katere mož je moral v internacijo na Madžarsko zaradi sodelovanja s partizani, je izgubila zdaj še svojega sina. Le kako naj pride iz M. Sobote v dvajset kilometrov oddaljeni Dobrovnik — k svojemu mrtvemu sinu?
Iskala je voznika, ni pa našla nobenega poštenega Slovenca, ki bi jo odpeljal na poslednji obisk k mrtvemu sinu.
Obiskala je gospoda prevoznika, ki ji je sramotilno zabrusil v obraz: »Imam jahalne konje, hočet jahati?« Bil je pijan in sploh ni vedel, kaj blebeče ženici v črnem.
Napotila se je k neki gostilničarki, ki je imela za okupatorjeve ljudi vedno kaj pri roki.
»Kaj mislite... Major je rekel, da je mrtev vodja partizanov, je to vaš sin?... Jaz naj vam dam konje, da boste šli na pogreb tistega, ki je držal v šahu vse Prekmurje? Ne!...« se je obrnila od matere in jo zapustila.
Tretji dan je zopet prišel orožnik in jo obvestil, da bo peljal vojaški avto v Dobrovnik. Čez pol ure je že bila tam. Odšla je naravnost na pokopališče. V mrtvašnici je našla mrtvega sina s prestreljeno glavo. Ko je stopila bliže k Jožetu, jo je neki njilaš udaril s kopitom v rebra in jo spodil proč.
»Podivjana ženska, do glave histerična ...« se je maščevalno drl, »v gnojnico z njo! Partizan, slovenski partizan ... pokopljite ga izven pokopališča, za ograjo ...«
Zaradi pogreba je mati obiskala občinski urad, notarja, zdravnika ... Vsepovsod je bila zelo hladno sprejeta.
Iz spominov F. Talanyija: «Partizani ob Muri«
prekmurskega ljudstva od 1941-1945
kulturo szpraviti . . . V prisesznoszti mo mi szvoj jezik gedrno osznavlali. ali kak koli szkrbno mo delali na tak visziko sztubo ga nigdar ne mo mogli zdignuti, ka bi vszako našo kulturno potrebnoszt zsnyim zadovoliti mogli. V prisesztnoszti mo zse doszta prilik meli vogrski sze navesiti.« (MeV 1941, št. 2). V neosnovanost besed, ki jih je o prekmurski kulturi zapisal Mikola Sandor. ni potrebno dvomiti. Resnica pa je, žalostna resnica, da je bilo veliko prilik »vogrszki sze navesiti«. To je bilo v programu vlade. Madžarizacija se mora nadaljevati in to v čim hitrejšem tempu. Nujno je bilo čim preje rešiti vprašanje otrok, ki so bili rojeni od 1919 do 1940 in niso obvladali madžarščine. Ta posel je prevzelo Društvo za vendsko madžarsko sodelovanje (Vend-Magyar kozmiivelodesi egyesiilet). Recept, po katerem so začeli zamisel uresničevati, je bil §tar sicer že več kot 100 let, saj ga je dal že 1854. leta Košič (Kossics), vendar to na stvari ni prav nič spremenilo. Prekmurski otroci bodo odšli na ono stran narodnostne meje in se bodo tam naučili madžarščine. Časopis MeV je pričel s propagando in kmalu je odšla prva skupina otrok na pot. Isti časopis sicer nekoliko pozneje, toži, da jih je veliko odstopilo, a razlogov ne navaja. Tudi pozneje, ko ta časopis poroča. kako dobro se godi našim najmlajšim pri njihovih madžarskih bratih, ne more zatajiti resnice, da jih je veliko pobegnilo nazaj domov. Toda vse to je bila le malenkost v primeri z velikim dejstvom, da se naši otroci »z veseljem« učijo madžarščine. Navsezadnje pa se takšen pobeg da tudi prav lepo opravičiti z domotožjem.
Toda vse to je bil le začetek. Največ pa bo v tej smeri opravila šola. Murska Sobota je imela popolno gimnazijo in Madžari so odločili, da naj tu ostane, saj bo
le koristila njihovemu delu. Profesorski zbor je bil tudi narodnostno precej pisan, saj so bili njegovi člani madžarski profesorji (v veliki večini), profesorji »vendskega« porekla in tudi nekaj Slovencev je bilo. Pred pričetkom šolskega leta, bilo je 5. avgusta, so vsi profesorji in učitelji morali svečano priseči na madžarsko krono. Svečanost je bila v dvorani Mestnega kina in se je — kot navadno — začela z božjo službo. Navzoči so bili predstavniki vojaške in politične oblasti. Najvažnejši je bil vsekakor govor predsednika mestne občine Murska Sobota, N. Hartnerja, ki je s toplimi besedami pozdravil navzoče in pribil »neizpodbitno resnico« — s kakšnim hrepenenjem čaka prekmursko ljudstvo (Vendvidek) njih,misionarje madžarske kulture. »Vaša naloga je velika, toda lepa,« je dejal, »iztrebiti morate iz rodovitnih tal narodove duše zlo, ki je bilo vsejano za časa 22-letne jugoslovanske vlade.« (Feladatuk nagy, de szep ... A jugoszlav uralom altal 22ev alatt elültetett gazt kell kigvomlalniok a nép lelkének jó termőtalából. (MeV, 8. VIII. 1941.)
Tudi če bi iskali, kaj naj bi bilo to zlo, bi ga težko našli. Po vsej priliki je bila to resnica o tem, da Prekmurci spadajo k slovenskemu narodu v kulturnem in političnem oziru in da so sestavni del milijonskega slovenskega naroda, ne pa potomci nekih Vandalov. To je bila tudi osnovna misel predavanja, ki ga je imel na tej svečanosti šolski nadzornik Antauer Jeno z naslovom Vendvidék és népe (Vendska krajina in njeno ljudstvo). Predavanje dela videz znanstvene obravnave, vendar če si ogledamo natančneje, moramo ugotoviti, da je bil glavni namen Antauerjevih izvajanj — propaganda. Drugače si vsaj ni mogoče predstavljati, kako se je mogel povzpeti do
trditve, da ». . . Vendek mentalitásukat, kedélyüket, szokásaikat, stb. véve alapul közelebb állnak a magvarhoz mint a szlovenhez.« — Čudno pa se mi zdi, kako mu je mogla uiti trditev, ». . . hogy e téren utolso 22 ,év elég sokat valtoztatott. FiataIja . . . már szlovén érzésű . . .« — Ta ugotovitev nikakor ni mogla biti v prid načrtom madžarizacije, pa čeprav hoče najti Antauer za njo protiutež na psihološki osnovi, češ da je tudi pri teh (mlajših) priljubljena madžarska — ciganska muzika, halgatoji in narodna pesem. Saj je znano, da si je plan madžarizacije v svoji iznajdljivosti klical na pomoč tudi takšna sredstva, ki so čestokrat nevede služila duhovnemu prodiranju in supremaciji madžarstva.
Šolsko leto se je pričelo 16. septembra. Prosvetna oblast je hotela napraviti videz, da je širokogrudna. Uvedli so pouk vendskega jezika, VII. in VIII. razredu so dovolili vendske paralelke. Naj se je še tako lepo slišalo, vendar je bil to le videz. Šola je postajala vedno bolj madžarska. Počasi se je vendščina izgubljala in naslednje leto je enostavno ni bilo več. Edino kar je ostalo je bila tu in tam kakšna beseda v domačem jeziku, ki jo je dijakom privoščil kateri izmed domačih profesorjev. Bili pa so seveda med vzgojitelji tudi taki, ki niso hoteli razumeti domačega jezika. Naj navedem samo primer Schermanna, doma nekje v Mačkovcih, ki je poučeval na gimnaziji telovadbo. Dijaki so vedeli, da razume po naše, vendar je odločno odklanjal sleherno domačo besedo, po prihodu dr. Törnarja za ravnatelja gimnazije se je stvar temeljito spremenila. Človek bi pričakoval, da bo naš rojak (doma iz Turnišča) vsaj za spoznanje ščitil svoje ljudi, toda bilo je ravno narobe. Menda se je hotel postaviti pred svojimi gospodarji, kako hitro bo na-
pravil iz Vendov — Madžare. Iz dneva v dan vse pogostejše so bile opazke: »Govorite madžarski! Zakaj govorite vendski?« Seveda pri tej prevzgojni metodi nikakor niso mogli pogrešati stare in znane narodne krilatice »Extra Hungariam non est vita«. Sicer je pa podobo soboške gimnazije in ne samo gimnazije ampak tudi vseh ostalih šol lepo očrtal B. Bálint v svojem članku »A magyar gimnázium szerepe az új muravideki magyar középosztály kialakitásában«. Takole pravi: »A világhaboru elötti muravideki magyar középosztaly tagjai résziit kihaltak, részint szetszorodtak az anyaországban, s helyükre a jövevény Szlovének telepedtek új honfoglalóként. Ezeket elmagyarositani nem célunk. ezeket igazi vezetőiként nem is fogadta a vend nép soha. Az új muravidéki magyar középosztaly a népből fog sariadni ... A fiait pedig a gimnázium neveli az ezeréves sorsközosseg szellemében az új magyar korszak szumura . . . Az onelvii vend-magyar szellemi fej-lodes esak a nepi hagyomanykincs es ma-gyar magasmuveltseg osszeolvadasan alapulhat . . .« —
To je bilo vsekakor madžarsko uradno naziranje. Ljudstvo, ki je tod živelo tisočletja, tako pač ni čutilo. Dejstvo je, da na takih formalnih in izmišljenih trditvah ni moglo zrasti nekaj resničnega in prepričljivega. Otroci, ki so sicer odraščali pod vzgojnimi principi madžarskega šolstva, so radi prebirali slovenske tekste. Vsem pa se je zdela nad vse smešna pripovedka o Vandalih, ki naj bi »potem odšli nekam v Afriko, njihovi potomci smo pa mi«.
Veliko pozornost je zbudil med dijaki članek prof. Vilka Novaka, ki ga je objavil v madžarski leposlovni reviji »Élet« pod naslovom »Ismeretlen Muravidék«. Prof. Novak je v tem članku na lep in miren
način povedal resnico o Prekmurcih. Toda že to je bilo preveč. Ni bilo dovolj, da ga je urednik MeW Szasz Erno omalovažujoče zavrnil, češ da njegov članek s strani znanstvene obravnave ne doseza niti povprečne dijaške seminarske naloge, ampak go je naravnost napadel z ostrimi besedami: »Dovolj je podtalnega rovarjenja in naj se skriva v čemerkoli že . . . komur ne ugaja, ta naj gre od tod! Če pa kdo sprejme kruh madžarske domovine, ta potem naj izpolnjuje svoje državljanske dolžnosti in naj ne greši proti koristim (madžarskega) naroda.« (MeV 10. VII. 1942.)
In prof. Novaka so premestili iz Murske Sobote (v Zento?).
Take politike pa ni vodila le madžarska prosvetna oblast. Vse javno življenje v Prekmurju je bilo usmerjeno nazaj proti Budimpešti. Nova oblast je izkoristila tudi najmanjše priložnosti, da je poudarjala plemenitost svojega početja. Spomnim se skromne svečanosti ob zaključku nekega kmetijskega tečaja, ko je eden izmed slušateljev na moč poudarjal, da ». . . dočim se naši honvédi borijo na ruski fronti, mi tukaj držimo notranjo fronto, toda če bo treba, bomo tudi mi prijeli za orožje in, če nas domovina pokliče, bomo tudi mi žrtvovali svoja življenja«. Govor je imel napisan in mu ga je očividno kdo sestavil. Prepričan pa sem, da ta možakar ni mislil tako krvavo resno, kakor je to povedal.
Od 1942. sem se je vojna sreča obrnila. Nemci in z njimi tudi madžarski honvédi so se pred Rusi in zavezniki počasi vračali proti starim mejam. Seveda je upanje v dokončno zmago še vedno živo plamtelo. Najprej so le bežno poročali o Titovih partizanih, potem pa so se ti naenkrat pojavili tudi v Prekmurju. Mest in vasi sicer zaenkrat še niso osvobajali, a dali so znak, da se nekje bije boj za pravico in svobodo, ki bo tudi prekmurskemu ljudstvu prinesel tisto, kar si je samo želelo.
Jože Filo
POMURSKI VESTNIK, 13. oktobra
5
NA ZELENEM POLJU v Murski Soboti in Lendavi
»Sobota« : »Rudar« (Trbovlje) 2:2 (1:1)
Pred igro je bilo v domačem taboru dokaj optimistično razpoloženje. Toda kmalu se je pokazalo, da z gosti iz Trbovelj ne bo lahko opraviti. Žoga je hitro letela s polja na polje, vendar brez zaključnih strelov. Nekoliko več od igre je imelo le moštvo Sobote, toda nepričakovano se je zgodilo najhujše. Prekršek nad levim branilcem gostov v kazenskem prostoru je sodnik kaznoval z enajstmetrovko, ki jo je izvedel Opresnik in dosegel vodstvo za svoje. Ta uspeh je vlil gostom še več poleta, pa tudi domačini so hoteli na vsak način izenačiti rezultat. Kmalu pa sta bila eden za drugim poškodovana Maučec in Norčič; za nekaj časa sta morala zapustiti igrišče. Gostje so dali vse od sebe, da bi to prednost izkoristili, zato so bile to dokaj kritične minute za Soboto, vendar ni bilo najhujšega. Ko sta se poškodovanca vrnila, so se Sobočani zbrali in tik pred koncem prvega polčasa izenačili rezultat iz enajstmetrovke, ki jo je streljal Zelko.
Po odmoru so igrali domala ves čas na polovici gostov. Domači napad je zaradi poškodb dveh igralcev sicer izgubil precej svoje udarnosti, toda vse je pričakovalo, da se gostje ne bodo mogli dolgo upirati njihovi očitni premoči. Zgodilo pa se je zopet nekaj nepričakovanega. Opresnik je nenadoma ušel svojim čuvarjem in neovirano iz neposredne bližine dosegel drugi gol. Gostje so sedaj hoteli očuvati doseženi rezultat, zato so močno okrepili svojo obrambo. Vendar to ni oviralo Sirovine, ki je kmalu preigral tri nasprotne igralce in določil končni rezultat 2:2. Vsi nadaljnji napori domačinov, da bi dali vodilni gol, so bili brezuspešni, čeprav sta oslabljenim napadalcem pomagala tudi krilca Zelko in Kološa. Rutinirani obrambi Rudarja z vratarjem na čelu, ki je ubranil celo vrsto
ostrih strelov, se je posrečilo, da je obdržala neodločen rezultat.
Igri, ki je bila prava borba za točke, je prisostvovalo čez 800 gledalcev. Sodil je Glavič iz Maribora. Dopustil je preostro igro. Tako je bilo več igralcev obeh moštev več ali manj poškodovanih, zato pa je tudi razumljivo, da so pogosteje potegnili kratko domači igralci, ki so bili fizično slabši.
S.
NAFTA - BRATSTVO (Hrastnik)
5 : O (1 : O)
Po visokem porazu, ki ga je doživelo moštvo Nafte predzadnjo nedeljo v Zaboku, je bilo minulo nedeljo v Lendavi srečanje enajstoric. ki so na repu mariborsko-varaždinske nogometne lige. Po neuspelem jesenskem startu Nafte in štirih zaporednih porazih so mnogi pričakovali zopet neuspeh, zato se je na igrišču zbralo le nekaj nad dve sto ljudi. Nafta je tokrat nastopila s
pomlajenim moštvom in zasluženo zmagala kljub temu, da je tekma daleč zaostajala zn igrami, kakršne smo vajeni gledati v Lendavi. Žoga je zapustila sredino in kmalu nato jo je Gregor poleg nemočnega vratarja gostov potisnil v mrežo. Do konca prvega polčasa je moštvo Nafte, ki je igralo proti vetru, bilo popoln gospodar na igrišču in je zapravilo številne možnosti za povečanje rezultata.
V drugem delu igre je Nafta po Gregorju izboljšala rezultat. Žoga je bila stalno pred golom gostov, vendar je nespretni napadalci niso mogli spraviti v mrežo. Premoč Nafte se je odražala tudi v tem, da je od 60. do 65. minute kar trikrat zadela mrežo. Od tega časa so v glavnem igrali na strani gostov, vendar pa rezultata do konca niso spremenili. Edino priložnost, da znižajo rezultat in dosežejo častni gol, so gostje imeli v 75. minuti, ko so izvajali enajstmetrovko, vendar je vratar Štefanec žogo ujel. Nekoliko minut pred koncem tekme je sodnik zaradi grobe igre upravičeno izključil desnega branilca gostov in levega branilca domačinov.	-ce
Lendavski pionirji so gostovali
V preteklem mesecu so bili lendavski pionirji v Črensovcih. Odigrali so prijateljsko tekmo v odbojki. Zmagali so domači z rezultatom 2:0. Tudi pionirke iz Lendave so morale kloniti pred domačinkami. V kratkem bodo črensovski pionirji odigrali nekaj tekem v odbojki s pionirji iz okoliških vasi.
BM
Velika šahovska prireditev Pomurja
V nedeljo. 16. oktobra dopoldne bo v Črnelavcih v okviru soboške-
 ga občinskega praznika velik šaovski brzoturnir. Na to pomembno prireditev so povabili vse šahovske organizacije mariborskega šahovskega okrožja. Po sprejetih prijavah bodo sodelovali šahisti iz Mabora, Ptuja in drugod. Šahovsko društvo »Ledava« v Črnelavcih bo nagradilo dve najboljši skupini s šahovskim pokalom.	FF
OD TEDNA
DO TEDNA
(Nadaljevanje z 2. strani)
In še eno vprašanje je te dni razbitrilo duhove na Zahodu. Egipt je pričel pogajanja s Češkoslovaško o dobavi orožja. Načelno povsod priznavajo, da ima vsaka svobodna država pravico kupovati orožje za svojo obrambo, kjerkoli želi (kolikor seveda ni vezana z mednarodnimi sporazumi ali pogodbami na kako ozko, blokovsko vojaško formacijo!). Toda položaj Egipta je za mednarodnega stratega posebno privlačen. Znano je, da mu na Zahodu, pred vsem pa v Angliji, nočejo dobavljati orožja v oni meri, kakor si to želi, ker želijo baje ohraniti neke vrste ravnotežje na srednjem Vzhodu fv odnosu Izrael — arabske države). Sedaj je poiskal dobavitelja na drugi strani in s tem sprožil kopico očitkov v zahodnih prestolnicah. V Moskvi so morali spregovoriti in odločno zavrniti vsakršno natolcevanje o »sovjetskem manevru proti Zahodu« v tem delu sveta. Slišali so se tudi glasovi, da gre za podtalni, manever proti Izraelu, ki je doslej s svojo dobro oboroženo armado ob izdatni zahodni pomoči lahko brez posebnih težav kljuboval napadom združenega, slabo oboroženega arabskega sveta.
Kaže, da se odnosi Zahod-Vzhod zaradi češkoslovaško-egiptovskih razgovorov ne bodo poslabšali. Spora med Arabci in Izraelci namreč ne more rešiti orožje, kakor ne more za trajno rešiti nobenega pomembnega problema.
Naša južna soseda Grčija je izgubila vladnega predsednika, maršala Papagosa. Umrl je za neozdravljivo boleznijo, zaradi posledic nekdanje nemške internacije. Po poročilih grškega tiska sodeč, so v gibanju za združevanje grškega naroda, katerega ustanovitelj je prav umrli maršal, nastala trenja, ki bodo verjetno vplivala na politični položaj v deželi. Maršal Papagos je bil namreč močna osebnost, ki je družil razne struje. Novo vlado je sestavil eden izmed voditeljev gibanja Karamanlis iz vrst njegovega vodilnega kadra.
Iz naših krajev
Nekaj iz Gančan
Dve značilni cesti sta v Prekmurju. Ravni, obrasli z jagnjedi. Prva: Rakičan—Murska Sobota. Druga: Beltinci—Gančani.
Naj povem nekaj o tej drugi, ki je manj znana. Široka je in ravna, prava podoba naše pokrajine. Skrbna cestarjeva roka jo čisti in popravlja. Ob obeh straneh ceste ima njive Selekcijsko posestvo Beltinci. Malo pred Gančani je gozdiček, kjer so madžarski žandarji ustrelili Štefana Kovača. Ta zgodovinski kraj obišče vsako leto partizanska patrulja. Prebivalci Gančan in okolice so se oddolžili spominu prekmurskega bojevnika za socialne pravice s tem. da so mu postavili spomenik.
Gančani spadajo med največje vasi v Prekmurju. V vasi imajo šolo in dobro kmetijsko zadrugo. Važen dogodek za vaščane je bila elektrika, ki je pred kratkim zasvetila tudi pri njih. Obdelovalne zemlje imajo vaščani dovolj, primanjkuje jim pa travnikov. V večini pa so vaščani obrtniki - sodarji. Izdelujejo dobre sode, ki jih prodajajo po vsej Sloveniji. Sodarska obrt je v vasi udomačena že od nekdaj. Najbolj znani sodarji so: oče Cigan, Maučeci in Kuzmi.	Pijo
Zakone je treba spoštovati
Ludvik Silagyi, po poklicu mehanik, je zaposlen pri Nafti v Lendavi. Koncem avgusta letos se je imenovani vrnil iz zapora. Spomnil se je, da bi bilo gotovo prav, če bi se prijavil na matičnem uradu, čeprav mesec dni po prihodu v Lendavo. Za prijavo so potrebne nekatere listine:	odjavnica zadnjega
bivališča, potrdilo o volilnem imeniku. Vsega tega ni imel. Še več! Na matičnem uradu v Lendavi ga niso mogli najti, saj se ni nikoli prijavil niti odjavil. Pri vsem tem pa je še zbadal matičarja z neumestnimi opazkami. Takim ljudem je treba stopiti na prste, da bodo zakone bolj spoštovali.	-ce
Gasilci ob Ledavi so praznovali
Pred kratkim je priredila Občinska gasilska zveza v Cankovi občinski gasilski nastop, prvi te vrste v Pomurju. Slavnosti so se udeležili predstavniki množičnih organizacij in okrajni gasilski funkcionarji. Zbrane gasilce je pozdravil tudi zastopnik avstrijskih gasilcev iz vasi ob meji. Člani gasilskih društev iz Korovec in Sotine so prikazali vaje s sekiricami. Z nastopom z vedrovko so navdušili gledalce pionirji iz Cankove in Gerlinec. Tudi ropočki pionirji so se z ročno brizgalno dobro odrezali. Cankovski gasilci so prikazali zunanji napad, reševanje otroka iz nadstropja pa članice iz Korovec. Pri organiziranju tega gasilskega dneva v Cankovi so bili najbolj prizadevni gasilci iz Ropoče, Korovec in Sotina. Gasilci iz Cankove bi morali biti bolj delavni, saj nimajo niti gasilskega doma. Za vzgled naj vzamejo gasilce iz Nuskove in Ropoče, ki imajo po dva gasilska doma.
ROGAŠEVCI
Predzadnjo nedeljo je bil pri nas roditeljski sestanek, prvi v novem šolskem letu. Udeležba staršev je bila zadovoljiva. O novem šolskem koledarju in drugih problemih šole je zbranim govoril ravnatelj tovariš Gorjup. Med sklepi je omembe vreden tudi ta, da bodo pionirji zbrali razno sadje in ga poslali kot darilo v kraje, letos hudo prizadete po toči. Njihovi vrstniki v teh krajih bodo tega gotovo prisrčno veseli in hvaležni.
Na kraju so se seznanili tudi z zavarovanjem šolskih otrok pred raznimi nezgodami.
Viničarske odnose hoče obdržati
Po zakonu o odpravi viničarskih odnosov je bil odkupljen tudi vinograd večjega kmeta Antona Jančarja iz Lastomerc. Jančar se s tem nikakor ne strinja, čeprav je dobil sklep Vrhovnega sodišča. Že lani je samovoljno opravljal nekatera dela v vinogradu in celo pobral veš pridelek. Prav tako tudi letos. Zgodilo se je. da je Vinogradniško podjetje v Radgoni opravilo neko delo, ki ga je Jančar ponovno izvršil. Septembra letos so nekateri delavci in družina pobrali skoraj ves letošnji pridelek. Nadaljnje delo mu je preprečilo Vinogradniško gospodarstvo v Radgoni. Posredovati je morala tudi Ljudska milica.
Jančar se bo moral za svoje dejanje zagovarjati pred sodiščem, Vinogradniškemu gospodarstvu Radgona pa bo moral povrniti storjeno škodo.
DOLINA
Na zboru volivcev v Dolini pri Lendavi je bilo dokaj živahno. Razpravljali so o gospodarskih in političnih problemih. Govora je bilo tudi o elektrifikaciji vasi. Na sestanku sta bila tudi poslanec tov. Vanek Šiftar in predstavnik občinskega odbora SZDL.
LENDAVA
Zadnji občni zbor Olepševalnega društva v Lendavi je bil ploden, kljub slabi udeležbi. Med drugim je bilo sprejeto več sklepov, ki so jih nameravali uresničiti še v letošnjem letu. Stari del mesta naj bi z novim pločnikom povezali z naseljem Nafte. V predelu Lendavskih goric so imeli v načrtu turistično postojanko, zunanji videz pa naj bi spremenila tudi desna stran lendavskega gradu. Pred dnevi pa so začeli z delom. V letošnjem letu bodo uresničili naslednji sklep: lendavski grad dobi enotno lice, med drugim ga bodo v celoti pobelili.	-ce
Noršinčani smo prizadeti
Že nekoliko časa so se med našimi vaščani širile govorice, da bomo spadali pod pošto Martjance in ne več pod pošto M. Sobota. Te govorice so se tudi uresničile. Septembra nam je začel dostavljati pošto pismonoša iz Martjanec.
Do tukaj bi bilo vse v redu, toda začeli smo dobivati po dva dni staro pošto, kljub temu. da smo od M. Sobote oddaljeni samo 4 km. S takim dostavljanjem pošte smo očitno nezadovoljni in se vprašujemo, čemu ta ukrep okrajne pošte. Radi bi zvedeli, kaj meni o tem vodstvo pošte v M. Soboti in kako zagovarja ta ukrep.
ODGOVOR:
V zvezi z gornjim dopisom smo se obrnili do upravnika okrajne pošte v M. Soboti, ki nam je odgovoril:
Pošta Martjanci je imela do pred kratkim 1 uslužbenca za dostavljanje pošte, kar je bilo za martjanski poštni okoliš premalo. Dodelili smo pošti v Martjancih še enega poštarja, sedaj pa je bilo potrebno povečati martjanski poštni okoliš. Zato smo priključili tej pošti Noršince in še nekaj okoliških vasi. Pošta Martjanci posluje v redu, pošto pa dobavljajo že v dopoldanskih urah.
Lutverci
Pred sodiščem za prekrške se bo moral zagovarjati Štefan Horvat iz Lutverc, ker je vinjen pretepal vprežno živino tako surovo, da je krvavela iz nosa in ran na nogah.
Glas naših sezoncev iz Vojvodine
Težko že čakamo dan, ko se bomo vrnili v rodno Prekmurje, k domačim, na naše prelepo, zeleno Goričko. Od tedna do tedna čitamo domači list, ki nam je edina topla vez: prinaša novice iz naših krajev. Svojce v Prekmurju lepo pozdravljamo in jim kličemo: na svidenje!
Dežo Nemec, Vrbak
Okrajna gasilska zveza obvešča:
ODLIKOVANJA. Vatrogasni Savez FNRJ je na podlagi člena 4 in 1 Pravilnika o odlikovanjih sklenil odlikovati za posebne zasluge za napredek gasilstva in požrtvovalno delo naslednje tovariše naše OGZ:
Z Gasilsko zvezdo I. stopnje:
Flisar Karel, član UO OGZ M. Sobota.
Z Gasilsko zvezdo II. stopnje: Blagovič Janez, pov. OGZ M. Sobota, Centrih Karel, PGD Ljutomer, Ceh Franc, PGD M. Sobota, Frahm Vilko, preds. OGZ M. Sobota, Recek Karel, PGD Matjaševci, Sečko Ivan, PGD M. Sobota, Sočič Štefan, podpoveljnik OGZ M. Sobota, Schafauzer Andrej, PGD Lendava, Vrzel Anton, PGD Stara gora, Zavratnik Jože, podpredsednik OGZ M. Sobota.
Z Gasilsko zvezdo III. stopnje:
Čelak Štefan, PGD Lemerje, Čurman Justina, PGD Sotina, Fajhtinger Janez, PGD Radomerje, Flisar Štefan, PGD Ropoča, Frumen Jože, PGD Sv. Jurij, Gamser Mirko, PGD G. Radgona, Gašpar Janez, PGD Markovci, Gomboc Janez, PGD Krog, Gomboc Jože, PGD Korovci, Gorza Aladar, PGD Pečarovci, Horvat Štefan, PGD Nafta, Kerčmar Franc, PGD Hodoš, Korpič Nikolaj, PGD Markovci. Kreft Jože, PGD Krog, Kreslin Daniel ,PGD D. Bistrica, Levar Franc, PGD G. Radgona, Nemec Maks, PGD Šalinci, Novak Jurij, PGD Lendava, Perša Andrej, PGD Sv. Jurij, Sever Jože, PGD Pečarovci, Smodiš Ludvik, G. Petrovci, Šiftar Ludvik, PGD Gorica, Škalič Željko, PGD Sebeborci, Škerlak Jože, PGD Domanjševci, Škrilec Ivan, Lemerje, Štih Franc, PGD Noršinci, Štuhec Jukob, Staranova vas, Taš Drago, PGD Lendava, Zelko Štefan, PGD Črensovci, žižko Janez, PGD Šalovci, Zupanek Viljem, PGD Šalovci.
GASILSKA LOTERIJA. Občinskim gasilskim zvezam smo izročili srečke gasilske loterije. Žrebanje bo 4. decembra t. 1. Vabimo članstvo, da aktivno sodeluje pri razprodaji srečk.
Iz pisarne OGZ
Našim dopisnikom in sodelavcem!
V nedeljo, 16. oktobra 1.1. ob
10.	uri bo d dvorani hotela »Zvezda« v M. Soboti
11.	POSVETOVANJE NAŠIH
DOPISNIKOV.
Vabljeni vsi, ki sodelujete s članki in prispevki o našem tedniku. Udeležencem bomo povrnili potne stroške.
Uredništvo
GLAS O LENDAVSKIH LUTKARJIH
Z delom so pričeli že v lanskem letu. Treba je bilo precej dobre volje, da so uredili oder in pritegnili k delu čim več prosvetnih delavcev. S pravilnim delom so premostili vse zapreke. V Tednu otroka so pripravili lendavski lutkarji igrico »Čarobni klobuk«. Za pionirje madžarske manjšine so pripravili posebno lutkovno predstavo.
SPODNJA ŠČAVNICA
Pred sodnikom za prekrške se bosta morala zagovarjati kmeta Franc Kolar in Karl Kocbek iz Spodnje Ščavnice. Oba sta doma izdelovala olje. To delo sta opravljala tudi okoliškim ljudem. Pri tem sta zahtevala merico. Olje sta delala brez dovoljenja.
MOSTJE
Ugodno vreme v preteklih tednih je omogočilo, da potekajo v redu dela pri gradnji mostu čez Kobiljski potok. Upajo, da bodo most dogradili do Dneva republike. S tem bodo izginili poslednji sledovi minule vojne v lendavskem kotu.
KURŠINCI
Pred kratkim je na cestnem ovinku pri Kuršincih podrl kolesar Matjaž Bauman šolarja prvega razreda šole v Bučkovcih. Otrok je padel tako nerodno, da si je zlomil nogo. Ponesrečenca so takoj odpeljali v soboško bolnišnico.
ROGAŠEVCI
Že dalj časa, dvakrat tedensko, ordinira pri nas zobozdravnik iz G. Radg'one. Okrajni ljudski odbor hoče to preprečiti. Ljudje iz Rogaševec in okolice pa želijo, da bi nas zobozdravnik še naprej obiskoval, ker je našim bolnikom pot v Radgono ali v M. Soboto otežkočena zaradi precejšnje daljave. Tudi volivci v Serdici so bili mnenja, da je treba zobozdravniku omogočiti ordinacijo v Rogaševcih.
NAŠIM BRALCEM IN NAROČNIKOM!
Zaradi tehničnih ovir danes nismo mogli objaviti novega podlistka »Bil sem borec Tujske legije«.
Uredništvo
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 14. do 23. oktobra:
Vseskozi suho razdobje brez bistvenih padavin. V jasnili nočeh nevarnost slane.
Tedenski koledar
Nedelja, 16. oktobra — Jadviga
Ponedeljek, 17. oktobra — Mira
Torek, 18. oktobra — Luka
Sreda, 19. oktobra — Etbin
Četrtek, 20. oktobra — Felicijan
Petek, 21. oktobra — Urška
Sobota, 22. oktobra — Zorislava
KINO
BELTINCI — 15. in 16. oktobra slovenski film »Vesna«.
MURSKA SOBOTA — 15. in 14. oktobra ameriški film »Protiavionska zaščita« — 15. in 16. oktobra francoski film »Fanfan Tulipan« — 18. in 19. oktobra francoski film »Ljubimci iz Toleda«. — 20. in 21. oktobra mehiški film »Ukradena sreča«.
GRAD — 16. oktobra avstrijski film »Eroica«.
ČEPINCI — 16. okt. ameriški film »Glas v viharju«.
VEL. POLANA — 16. okt. angleški film »Rumeni metulj«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU: 15. in 16. okt. nemški film »Veruj v mene« 19. in 21. oktobra finski dokumentarni film »Olim-
piada«.
RADGONA — 16. in 17. oktobra ameriški film »On in 7 lopovov« — 19. in 20. okt. angleški film »Henrik V.«.
RADENCI — 15. in 16. oktobra angleški barvni film »Džesi« — 20. oktobra ameriški film »Tujec na begu«.
MALI OGLASI
VELIK NAMIZNI ŠTEDILNIK (železni) primeren za menzo ali podeželsko gostilno, prodam. Štancer, Maribor. Kamniška 22.
POSESTVO — nad 2 ha zemlje, zidano hišo in gospodarsko poslopje prodam. Poizvedbe: Sebeborci 102, p. Martjanci.
POSTELJO, NOČNO OMARICO IN OMARO ugodno prodam. Poizvedbe: Murska Sobota, Ivanocijeva 57.
ENODRUŽINSKO HIŠO, Z VINOGRADOM IN SADOVNJAKOM ter 2 ha orne zemlje prodam, 5 ha zemlje dam v najem. Kalman Vilma, Ivanovci 40, p. Križevci, v Prekmurju.
ŠTIRI MLINSKE CILINDRE, razne velikosti (dva s svilo) — prodam. Mlin Gajševci p. Križevci pri Ljutomeru.
Knjigarna in papirnica »Dobra knjiga« sporoča, da ima na zalogi
PRVO ČITANKO
IN
ARITMETIKO I.
za prvi razred gimnazije.
Kmetijsko gospodarstvo v Lendavi
proda
TRAKTOR
znamke »Zadrugar« 50 KS v dobrem stanju in sortnik za krompir znamke »OLT« z elektromotorjem. Interesenti naj se javijo pri Kmetijskem gospodarstvu v Lendavi vsak dan od 8. do 14. ure. Prednost pri nakupu ima socialistični sektor.
Avto-moto društvo Ljutomer
obvešča, da so preložene
MOTORNE DIRKE
zaradi slabega vremena na 16. oktober 1955. — Vabljeni!
Sprejmemo v uk
VAJENCA
trgovske stroke z usnjem. Pogoji sprejema po uredbi. Interesenti naj se javijo v naši poslovalnici v Ljutomeru v roku 15 dni. — Trgovina Tovarne usnja, Ljutomer.
POŽAR V ŽIBERCIH
4. oktobra letos je v popoldanskih urah zgorel kup slame pri posestniku Martinu Sobočanu. Ogenj sta zanetila domača otroka. Ponesrečencu je zgorela vsa slama.
UGODNA ZAPOSLITEV
Čeprav je že nastopilo jesensko vreme, išče gradbeno podjetje »Tehnika« v Ljubljani nekvalificirane delavce za gradbišče avtoceste Ljubljana—Zagreb v Višnji gori.. Hrana in stanovanje v bližini gradbišča. Terenski dodatek za nekvalificirane delavce znaša 40 din na uro. Potne stroške bo povrnilo podjetje. Delo bo trajalo do zime.	FF
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomnrski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trnbarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Morska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina:	četrtletna 100, polletna
200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomorske tiskarne v Murski Soboti
POMURSKI VESTNIK, 13. oktobra
7
Vsem svojim zavarovancem, delovnim ljudem soboške občine čestita k 17. oktobru
OBČINSKEMU PRAZNIKU
OKRAJNI ZAVOD
ZA
SOC. ZAVAROVANJE
MURSKA SOBOTA
KMETIJSKA
ZADRUGA
z o. j.
MAČKOVCI
Vsa naša prizadevanja bodo tudi v bodoče služila napredku kmetijstva!
V naših trgovskih poslovalnicah imamo veliko izbiro potrošnega blaga.
~ Odkupujemo kmetijske pridelke vseh vrst ~ odkupujemo živino in les ~ opravljamo kmetovalcem usluge s traktorjem in ostalimi stroji.
K občinskemu prazniku — naše čestitke članom in delovnim ljudem soboške občine!
UPRAVA ZA
gozdarstvo
0L0 Murska Sobota
iskreno čestita prebivalstvu soboške občine k 17. oktobru — prazniku občine!    
Kdor želi imeti lepo in kvalitetno blago za obleko, zimski plašč ali moderno in okusno galanterijsko blago, ta ga bo izbral
v tekstilni trgovini»IZBIRA«
V MURSKI SOBOTI
Ob 17. oktobru — naše čestitke cenjenim odjemalcem!
Ob 17. oktobru — krajevnem prazniku M. Sobote — se pridružuje čestitkam
Trgovsko podjetje
»TOBAK«
v Murski Soboti
Na zalogi imamo stalno veliko izbiro tobačnih izdelkov vseh vrst in iz vseh tobačnih tovarn, kakor tudi vžigalice. ~ Za naklonjenost se priporoča
KOLEKTIV
Zadružno trgovsko podjetje
»PLAVICA«
MURSKA SOBOTA
ima v svojih poslovalnicah manufakture, železnine in špecerije veliko izbiro prehrambenih predmetov, tekstilnega, galanterijskega in železninskega blaga
Obiščite naše poslovalnice in prepričali se boste sami!
»TOVARNA OLJA« SLOV. BISTRICA
ODKUPNA POSTAJA - MURSKA SOBOTA
zamenjuje semena vseh vrst oljaric preko kmetijskih zadrug. V zamenjavo daje vedno sveže in pristno bučno in sončnično olje.
Na zalogi ima vedno oljne pogače in bučne otrobe po dnevnih cenah. Kmetovalci! Zamenjujte seme oljaric preko svojih zadrug s Tovarno olja v Slov. Bistrici. — Odkupna postaja v Murski Soboti.
Ob letošnjem občinskem prazniku iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem soboške občine!
Naši pletarski izdelki in izdelki lesne galanterije so povsod iskani in cenjeni. ~ Prepričajte se o tem tudi vi in izberite za svojo domačijo okusno izdelane,
praktične predmete!
»VRBA«
PLETARSTVO IN LESNA GALANTERIJA
MURSKA SOBOTA
kmetijsko gospodarstvo
telefon si 30 Murska Sobota
Ima na zalogi večje količine kmetijskih pridelkov nor n pi žitarice nadalje povrtnine, prvovrstno sadno drevje, plemensko živino in razne proizvode (mleko, jajca med itd.) Cene ugodne o kvaliteti se prepričajte 
K občinskemu prazniku čestita kolektiv
Obiščite našo poslovalnico v M. Soboti, v kateri vam nudimo razno zlatnino in srebrnino, vse vrste ročnih in stenskih ur ter budilk!
Poslužujte se naših uslug! Opravimo jih redno ob pravem času in solidno v vaše zadovoljstvo!
»URARSTVO«
MURSKA SOBOTA
IZVOZNO PODJETJE
,PERUTNINA‘ PTUJ
FILIALA MURSKA SOBOTA
Odkupujemo in prodajamo najugodneje!
K občinskemu prazniku iskreno čestita vsem delovnim ljudem
KOLEKTIV
Ob letošnjem OBČINSKEM PRAZNIKU - 17. oktobru
želimo vsem svojim odjemalcem obilo uspeha pri nadaljnjem delu!
Obveščamo m a 1 o p r o d a j n o trgovsko mrežo in kmetijske zadruge, da lahko dobijo pri nas vsakovrstno
usnje in čevljarske potrebščine
DELOVNI KOLEKTIV
TRGOVSKEGA PODJETJA
NA VELIKO
»USNJE«
NA MALO
MURSKA SOBOTA
UPRAVNI ODBOR IN KOLEKTIV
KOMUNALNE BANKE
V            MURSKI SOBOTI
čestita
svojim poslovnim prijateljem k 17. oktobru -občinskemu prazniku, z željo, da bi tudi v bodoče dosegali kar največ uspehov pri svojem delu.
Banka izplačuje hranilne vloge neomejeno in brez odpovedi, na kar še posebej opozarjamo vse naše cenjene
stranke
Ob 17. oktobru — krajevnem prazniku, iskrene čestitke našim obiskovalcem
KINO »PARK«
MURSKA SOBOTA
Obveščamo cenjeno občinstvo, da smo uvedli tedensko tri filmske sporede in sicer:
1.	spored: v torek ob 17.30 in 20. uri,
v sredo ob 20. uri;
2.	spored: v četrtek ob 17.30 in 20. uri,
v petek ob 20. uri;
3.	spored: v soboto ob 17.30 in 20. uri,
v nedeljo ob 15., 17.30 in 20. uri.
Za obisk se priporoča kolektiv!
Tehnični material, radio aparate električni material in lepo pohištvo — prodajamo po ugodnih cenah in ob solidni postrežbi v naši poslovalnici
»TEHNOPROMET«
TRGOVINA S TEHNIČNIMI POTREBŠČINAMI
MURSKA SOBOTA Trg zmage št. 1
telefon 81
Lep vzorec, kvalitetno blago, konkurenčne cene, vse to so odlike
TEKSTILNE TRGOVINE
»TKANINA«
V MERSKI SOBOTI
MURSKA SOBOTA
POPRAVLJAMO kmetijske stroje vseh vrst VRŠIMO SERVISNE PREGLEDE ZA STEYER, DEUTZ.
UNImOG in mercedes
Vsa elektroinstalacijska dela dobro opravi
»BLISK« - M. Sobota
Staneta Rozmana 2	Telefon 117
Svoje usluge in storitve priporoča
KOLEKTIV.
K 17. oktobru — prazniku Murske Sobote, iskreno čestita prebivalstvu občine in priporoča svoje storitve in usluge delovni kolektiv
ZAVODA
ZA KOMUNALNE STORITVE
MURSKA SOBOTA
s svojimi obrati: Cvetličarna — Tehtnica — Zimsko in letno kopališče — Pogrebni zavod — Klavnica — Industrijski tir in Prevozništvo.
Naše kakovostno pohištvo je v okras slehernemu hramu. Pohištvene in stavbeno-mizarske predmete izdelujemo pravočasno in po željah cenjenih strank.
SPLOŠNO MIZARSTVO
»LEDAVA« M. Sobota
Na zalogi imamo kremenčev pesek za potrebe industrije in gradbeništva
Proizvodnja
kremenčevega peska
PUCONCI
Žitarice, krompir, koruzo in tobak prideluje
KMETIJSKO GOSPODARSTVO
V MURSKI SOBOTI
K občinskemu prazniku čestitke kolektiva!
KAMNOSEŠTVO IN CEMENTNINE
TELEFON 119 MURSKA SOBOTA TELEFON 119
POMURSKI VESTNIK, 13. oktobra