Pt poŠti prejemu: za tiolo leto naprej 28 K — h jol leta , 13 , — „ -'etri , , S „ 50 , venec , 2 ,20, Y«pravnlitvu prejeman: za •elo leto naprej 20 K — h jol leta , 10 j, — a Jtlrt , , 6 , - „ Mtsec , 1„70, &a pošiljanje na dom ?0 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in Inserat« sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne VT&tejo, tefrankovana pisma ae »sprejemajo. Uredništvo ie » Seme- uifkih ulicah It. 2,1., 17. Izbajavsak dan.izvzemli nedelje in praziiike, ob pol 6. uri popoldne. Stev. 201. V Ljubljani, v torek, 2. septembra 1902. XXX. Liberalna deželnozborska večina proti ljudstvu. »Slovenski Narod" včeraj pravi, da je sklicanje deželnega zbora nemogoče. On si morda misli, da je sklicanje deželnega zbora odvisno od uredništva „Slov. Naroda" in da je deželna vlada odvisna od uredništva »Slovenskega Naroda". Znano je, da so se naši poslanci izjavili, da so pripravljeni z vso močjo pospeševati zadevo o uravnavi Mirne. S tem je katoliško-narodna stranka pokazala, da jo vedno pripravljena delati za lj udske koristi. Liberalcem za ljudske koristi ni mar, to so pokazali tudi to pot z zgoraj omenjeno „Narodovo" izjavo. „Narodova" izjava nekako hoče nami-gavati, da bi liberalci, ako vlada radi Mirne skliče deželni zbor, delali obstrukcijo. Kljub temu „Narodovemu" protestu pa vlada deželni zbor prav lahko skliče. Mi smo storili svojo dolžnost s tem, da smo se izjavili za odločno sodelovanje pri tej zadevi, — vse posledice, ako se ne izvrši zadeva, padejo torej na liberalno stranko. Vladi se ni treba za »Narodovo" izjavo čisto nič zmeniti, ampak skliče naj deželni zbor v ta namen, da se odobri kredit za uravnavo Mirne, in potem hočemo videti, ali bodo imeli slovenski liberalci v deželnem zboru žalostni pogum, da bi to velevažno gespedareko zadevo ob-struirali. Sedaj et&, kakor rečeno, v tej zadevi odgovorni lifcera na večina in — vlada. „Narod" zdihuje, da so »klerikalci navihani" in da hočejo, da bi se v deželnem zboru reševale samo one Btvari, katere oni hočejo. S tem »Narod" priznava, da hočemo, da se rešijo zadeve, ki imajo za ljudstvo pomen, a liberalci ravno teh zadev nočejo. Pozno so prišli na to, da se nobena stvar ne bo obravnavala, kateri katoliško - narodna manjšina v naprej ne pritrdi. Dolgo časa so rabili, da so uvideli, kako jih ima naša stranka popolnoma v roki. „Slov. Narod" včeraj v uvodnem članku sploh samo zdihuje. In posebno ga boli njegovo občutno nežno srce zaradi — »zlob-nosti klerikalcev", ko pravi: „Rednega delovanja deželnega zbora nečejo. Tega ne puste, da bi deželni zbor se bavil z vsemi potrebami dežele in prebivalstva, da bi rešil vse te obilne zadeve, ki čakajo rešitve, in dovolil tiste podpore, ki jih deželni odbor ne sme dovoljevati." Na to odgovarjamo: Dolžnost večine je, skrbeti za potrebe dežele in prebivalstva. Ona je za to odgovorna. Če smatra večina za potrebne a pr. podpore za po toči oškodovane, za vodovode in slične stvari, naj se obrne do katoliško-narodne stranke in vpraša, ali je zadovoljna, da se o tem obravnava. In pri vsaki resnični potrebi ljudstva bo katoliško-narodna stranka vedno pripravljena pritrditi. Ce se večina ne obrne do katol. narodne stranke, zanemarja svojo dolžnost. Odgovorna je za vse, karkoli se ne reši, kakor je tudi odgovorna sedaj za vse zle posledice pri uravnavi Mirne. Liberalci naj bodo prepričani, da kato-liško-narodni poslanci ne bodo zamudili svoje dolžnosti in da bodo ljudstvo dobro poučili o pravih dejanjskih razmerah, da bo ljudstvo s prstom kazalo na odgovorno tri-peresno deteljico: dr. Tavčarja, Grassellija in dr. SchafTerja. Sedaj imajo liberalci najlepšo priliko pokazati, v koliko so resnični prijatelji ljudstva, pri uravnavi Mirne pa bo pokazala tudi vlada, ali je dovolj energična, da se postavi tudi takrat, kadar se gre za korist ljudstva. Dolžnost deželne vlado je, skrbeti za ljudstvo, ne za liberalce. Shod v Vipavi. i. »Slovenski Narod« je strašno žalosten glas dal od sebe, ko je zvedel, da bo katoliško narodni stranka v sredi volivnega okraja liberalnega poslanca Božiča priredila javen shod. Vedel je, da se bo na tem shodu pokazalo pravo mnenje Vipavcev, katerim so pri zadnji deželnozborski volitvi razni liberalci z njihovimi »prijatelji« z raznimi sleparijami usilili Božiča, Vipavci so dobro razumeli pomen tega shoda in prihiteli so nanj v velikih množicah. Liberalce jo moralo kar stresati, ko so kmetje v posameznih oddelkih uprav po vojaško organizirani korakali ponosno skozi Vipavo na zborovalni prostor »Pri Hribu«. Vsi prostori »Pri Hribu« so bili kmalu napolnjeni, polno jo bilo dvorišče, polni gostilniški prostori. Gotovo je bilo navzočih do 1600 mož. Sredi med množico so stali reditelji s trobojnimi slovenskimi trakovi na prsih. Množica jo vedno bolj naraščala in navzočim liberalcem je vedno bolj zmanjkovalo sape. Naposled jim je sapa tako pošla, da niso dali nobenega glasu več od sebe. Tem gromovitejšo pa je zadonelo, ko sta došla državna poslanca dr. Šusteršič in Žitnik: »Živio Šustsršič!« »Živio Žitnik!« Shod je otvoril dekan vipavski č. g. M. Erjavec. Prvi je govoril g. dr. šusteršič. Dejal je, da je položaj v deželnem zboru kranjskem sedaj glavna stvar. V deželnem zboru kranjskem so bo izvo-jeval boj mej politično poštenostjo in med protiljudskim rovarjenjem. S pestjo smo po kazali v deželnem zboru, da ljudskih pravic no pustimo prikrajšavati. (Ob teh besedah nastane nepopisno odobravanje. Iz sto in sto grl doni: Prav ste storili! Tako naprej !) Dr. Šusteršič: S pestjo smo pokazali, da so ljudstvo ne da več slepariti in s pestjo bomo branili ljudske pravice, če drugače ne bo. (Gromovito odobravanje. Govorniku prirejajo zborovalci velike ovacije.) Dr. Šusteršič: Ne bo miru, dokler se ljudstvu ne da pravica! (Zopetno dolgotrajno odobravanje. Klici: »Ne smete odnehati!«) Govornik se ozre na razmerje glasov v dež. zboru in opiše krivico, ki se dela ljudstvu s tem, da ima 6C00 mestnih in veleposestniških volivcev več poslancev, nego 37.000 kmetov. Vsak izmed Vas, pravi govornik, ima več pomena za državo kot vsak tistih nemških baronov v veleposestvu. Zato je vsak kmet, ki še z liberalci drži, ali zloben, ali je pa izdajalec svojega stanu. Razmer, kakeršne so bile v dež. zboru doslej, ne trpimo več. Ljudstvo si pribori večino 1 (Klici: Hočemo jo ) Liberalci pravijo, da so napredni, in vendar pravijo, da je sedanje razmerje v deželnem zboru pravo. (Klici: Aa sužnjost delajo! Mi ne maramo biti Bužnji liberalcev!) In ni čuda! Kdo pa je liberalec ? Na kmetih jo liberalec navadno eden največjih oderuhov, ali pa kak pijanec. Ali se bo ljudstvo dalo od tako bande komandirati ? (Tu nastane pruvcati vihar mej zborovalci. Kmetje vzdigujejo pesti in soglasno zadoni: Nikdar ! Nikdar. !g Baron Recbbach : »Tega ne morem dopustiti!« Klici : »Živio dr. Su steršič! Mi se od liberalcev več ne pustimo komandirati 1 Proč z liberalci !•) Dr. Šusteršič : Ves pošten živelj je na naši strani. Na naši strani je prava narodna inteligenca, ki je udana svojemu cesarju. Nam prav nič ne imponira liberalna »inteligenca«, kateri jo evangelij »Slovenski Narod". Ali niso to tisti ljudje, o katerih sem rekel, da so „banda" ? Kdor s takimi ljudmi drži, ki se lažsjo v „Narodu", ta je pri tej bandi! (Okrajni glavar Rechbach: Tega ne dopustim! To jo sovraštvo stranke proti stranki!) Baron Rechbach grozi, da bo shod razpustil. Dr. Šusteršič: Kar sem rekel, ni nič nepostavnega. Liberalna stranka ni vredna, da bi jo sovražili. Zaničujemo jo! (zborovalci glasno pritrjujejo. Vse kliče: „Mi smo za Vami!" Baron Rechbach uvidi, da je najmodrejše umolkniti, kar tudi stori in potem ves čas molči.) Dr. Šusteršič nadaljuje svoj govor in pravi, da se liberalcev nič ne bojimo, ker so večinoma ignorantje. L uma svitlim mečem se ne moremo bojevati s takimi ljudmi, zato smo govorili ž njimi v njihovem jeziku. Govornik preide na naBtop poslanca Božiča v deželnem zboru in pravi, da je s tem nastopom, da so je kot edini kmečki poslanec pridružil liberalcem, storil nekaj, radi česar ga vipavska dolina ne bo več volila. (»oglasni klici: Nikdar več 1) Poslali ga bodete v vipavski špital, s katerim je postavil spomenik liberalni inteligenci. Govornik pravi, da bi poslanci od boja za svoje osebo pač lahko odnehali, a kot poslanci ljudstva ne smejo, ker jim tega ljudstvo ne pusti in ker bi je z odnehanjem izdali. (Klici: Tako je!) Liberalcem je sedaj ušel pogum pod ničlo in pričeli so zopet govoriti, da se jim kmetje radi našega postopanja smilijo. (Smeh ) Prav imate, da se smejete. Povsodi, kjer to pravim, se kmetje smejejo, ker liberalce dobro poznajo in ker vedo, da bi, ako bi se jim kmet res smilil, žo tekom 40 let, odkar imajo oblast v rokah, lahko kaj za kmeta storili. Večina deželnega zbora je odgovorna, da skrbi za potrebe dežele, ki pa niso n. pr. gledališče itd. Deželni denar se mora rabiti za namene ljudstva, za druge potrebe pa so ne sme porabiti niti en vinar. Ljudstvo ima preveč nujnih potreb, da bi se denar porabil za gledališče. V svoji zadregi so pričeli liberalci pisariti tudi v židovske liste, kjer se vsak teden o razmerah na Kranjskem kaj zlažejo. Taka laž je v židovskem časopisju izšla zopet te dni. Pisali so, da naša stranka ni edina glede dež. zbora, da ao nekateri poslanci bolj zmerni in da ti hočejo prekrižati načrte dr. Šusteršiča, (Smeh) da bodo ti dosegli, da se bomo udali liberalcem. (Klici: Nikdar!) Mi smo in ostanemo edini. (Tako jc. Živio !) Vsakdo pač dobro ve, da če kdo med vojsko, ko se gre za popolno strmo-glavljenje liberalcev, če kdo sredi vojske zapusti zastavo, da mu bo ljudstvo pokazalo pot ven iz javnega življenja. (Hrupno pritrjevanje). Kdor v vojski postane Ldajica, tega v vojski uatrele. In če bi bil Peter ali Pavel, ki bi to storil, tedaj bi mu ljudstvo pokazalo, da nima v njegovem imenu več pravice nastopati. (Tako je!) Tako bi ljudstvo reklo. Ali tega ni potreba. Vi, kakor tudi katoliško narodni poslanci razvidijo, kaj jo njihova dolžnost. Ako bi moral biti tak dež. zbor, kakoršen jo sedaj, bolje da ga ni. (Dolgotrajno odobravanje). Skoda za troške. Ali bo ljudstvo dobilo moč in pravico, ali pa dež. zbora ne bo. To velja enkrat za vselej, potem naj pa liberalci pišejo v židovske časnike, kar hočejo in naj se tudi dež. predsednik na glavo postavi! Naše ljudstvo je pretrpelo že vse drugačne vlade, kot je vlada barona Heina. On je osebno prav prijeten človek in osebno nimamo nič proti njemu. A vedno bomo povdarjali, da mora dež. vlada iti z ljudstvom in ne sme podpirati tistih, ki so proti ljudstvu. Mi se vlade barona Heina nič ne bojimo. Na Dunaju eem čul, da ostane baron Hein še tri leta na Kranjskem. To je najhuša kazen zanj, če tri leta ne bo avanziral, in mi tudi vemo, da zadaj redko kedaj kaj boljšega pride. (Smeh). Dr. Tavčarju, katerega Vipavci posebno radi tega poznajo, da je nastopal proti razdelitvi vipavskih gozdov, sedaj tudi ni všeč ljudsko gibanje in pričel je prositi škola posredovanja. Nam jc škof veliko prevzvišen, da bi ga vlačili v dnevne pol tične boje. Brez škcfa komo izvojevali ta boj, kakor smo ga brez škofa pričeli. V postopanju stranke odločuje popolnoma neodvisno katoliško narodna stranka sama. In ta stori vedno to, kar ljudstvo hoče, ker v političnem boju naj odločujejo ljudske koristi. Govornik so ozre na razne liberalne laži in hujskanje liberalnih listov v zadevi ubitega duhovnika Mikliča in pravi, naj se vlada ne čudi, ako ljudstvo proti takim razmeram vstaja in ako pride proti takim razmeram do viharja. Vlada miži. Nedavno je bil pred okr. in dež. sodiščem g. Mirko Perhavec oproščen, ker jo očital bivšemu županu Hrovatinu, da je uradno lagal. Tisti državni pravdnik, ki je v goški aferi imel vso polno opravila, sedaj molči! G. državni pravdnik, ali ni Hrovatin zakrivil zlorabo uradne oblasti? S to stvarjo se bomo se bavili. Po nekaterih občinah na Vipavskem, kjer imajo še liberalci večino v obč. odboru, so bližajo občinske volitvo. Liberalci groze, da bodo tistim, ki bi volili z našo stranko, odpovedali posojila iz liberalnih posojilnic. Komur bi se radi volitev kaj tacega zgodilo, dobi posojilo pri nas brez vsakih stroškov. Sedaj naj sc pa drznejo liberalci odpovedati posojila! Govornik poziva zborovalce, naj prihite dne 12. okt. v Ljubljano v sedež liberalizma in dež. vlade. Ta dan naj pokaže ljudstvo, da hoče in zahteva pravico — b p I o š n o in enako volivno pravico. Dr. Tavčar je dejal, da se bomo morali ponižno obnašati, jaz pa pravim, da se bodo morali liberalci ponižno obnaša t i. Izzivati se ne bomo dali od nikogar ! (Gromoviti klici: »Tako je! Mi pridemo !«) Po zborovanju priredimo romanje na sv. Goro, kjer na grobu kardinala Missie prisežemo, da ostanemo njegovim načelom zvesti vsikdar! (Ponavljajočo se pritrjevanje.) Na grobu kardinala Missije priredimo dne 13. oktobra tudi ljudski tabor in upamo, da so nam tedaj v obilem številu pridružijo tudi katoliško-narodni goriški Slovenci. Mi hočemo pokazati, da smo pripravljeni če treba, tudi z žrtvami izvojevati si pravice.' Dolgo časa so po govoru doneli »Živio« klici dr. Šusteršiču. Vladalo jo nepopisno navdušenje, ki se je ponavljalo tudi mod govorom dr. Žitnika, katerega priobčimo jutri. Zaupnico našim poslancem in nezaupnico poslancu Božiču smo priobčili že včeraj. Poslanec Božič naj bo prepričan, da nikdar več ne bo poslanec vipavsko-idrijskega okraja, ako bo vlada gledala na to, da se sleparije, ki so se v tem okraju pri zadnjih volitvah godile od liberalne strani, ne bodo več ponavljale. Po zborovanju so goški pevci prepevali navdušene pesmi. Po celi Vipavi pa so ponesli možje zborovalci iskro novega navdušenja za pravično stvar, ki bo tudi v tem okraju gotovo zmagala. Ministerske konference. Trgovinski minister baron Call se je v nedeljo povrnil s potovanja po Češkem ter se sestane takoj danes z ministerskim predsednikom, da se razgovarjata o carinskem tarifu. Jutri se vrši ministerski svet, ki se bo glasom poročil v dunajskih listih pečal z izgotovitvijo proračuna in nagodbenim vprašanjem, b sklepi tega ministerskega sveta se poda Koerber v Budimpešto k sklep nim razpravam o nagodbi. Razprave se vrše, kakor sta včeraj na Dunaju določila Koerber in szell, v četrtek, 5. septembra. V to svrho se poda avstrijski ministerski predsednik s svojimi ministerskimi tovariši v Budimpešto že v sredo zvečer. Konference mej Koerberjem in češko nemškimi zastop niki se torej 5. septembra še ne prično. liazpor mej staj ar. socialisti. Na zadnji deželni konferenci štajerske soc. demokracije se je pojavil velik razdor mej sodrugi. Stranka se je ločila v pristaše strankinega glasila »Arbeitenville« in somišljenike sodruga Marschetza, ki z vodstvom lista ni zadovoljen in ki hoče v najkrajšem času odkriti razne lepe stvari, posebno še proti načelniku strankarske blagajne. Sedaj si ustanovi Marschetzeva stranka nov list z imenom »D e r V o 1 k s a n w a 1 t«. Osnovali so si dotični odbor ter jeli nabirati delnice po 10 K. Z ustanovitvijo lista se bo kajpada razpor le še bolj poostril, če bo le denar porabljen v namen, v kateri bo ga vplačali. ,,Morsko oko". Prvi del glavne razprave mejnarodnega razsodišča v Gradcu je bil včeraj končan. V zadnjih sejah je vseučiliški profesor dr. Bal-zer na podlagi neizpodbitnih fakt dokazal, da pripada preporno ozemlje Avstriji in torej Galiciji. V posebni izjavi je koncem svojega govora povedal, da zastopniki Galicije neomajno vztrajajo pri svojih prvotnih zahtevah. Po tem govoru je bila razprava prekinjena ter se je včeraj podala vsa komisija na lice mesta. Pri lokalnem ogledu bo na povabilo razsodišča prisoten tudi inžener in profesor v ^urihu Ferd. Reiter kot strokovnjak. Po vrnitvi iz Galicije se sodišče bržkone snide zopet v Gradcu. Tu bodo najprej ohestranski zastopniki oddali svoje konečno mnenje v javni seji; sklepanje ter konečna razsodba bo pa tajna. Dan sklepnih obravnav se naznani po listih ; bržkone se to zgodi 9. ali 10. septembra. Socialistiško gospodarstvo. Vzor soc. dem. gospodarstva z občinskim denarjem je podala bivša soc. dem. večina v marzeljskem občinskem zastopu. Pred nedavnim, kot smo javili, ao bili bivši soc. dem. gospodarji v Marzelju popolno poraženi in prišli so na krmilo krščanski možje, ki so takoj jeli pometati po mestnih blagajnah. Zasledili so lepe reči. V mestni blagajni je manjkalo >a tekoče leto 2,600.000 frankov, v celi enajstletni dobi pa, odkar so bili na krmilu ti vzor gospodarji, je zmanj kalo okroglo 14 milijonov. Kam je izginil ta denar, se dosedaj .de ni moglo konstatirati, dognalo bo pa prej ali slej sodišče, ki se bo brezdvomno pečalo s to afero. Vatikan in kulturni boj v Franciji. Prvotno poročilo pariških listov, da je Vatikan po svojem zastopniku v Parizu ie odločno protestiral proti znani gonji ministerskega predsednika Combesa, se vsaj ofi cielno ne potrjuje, in se torej Se vedno sme trditi, da Vatikan molči. Ta molk se pa v raznih listih tolmači zelo različno. Pariški »Figaro« meni, da Vatikan radi tega doslej še ni doposlal nikakega protesta, ker se boji, da bi francoska vlada ne odposlala iz Rima svojega poslanika, ki pomeni zanj zadnji preostanek svetne suverenitete in je močna obramba proti aroganci italijanske vlade. Ta razlog je pa kajpada zelo jalov, kajti suve-reniteta papeževa vendar ne sloni na kakem francoskem poslaniku. Pomisliti treba, da Francija v celi dobi 52 let, odkar je ofici-elna Italija zasedla Rim, ni ugovarjala proti temu ropu ter sploh ni ničesar storila v zboljšanje žalostnega položaja jetnika v Vatikanu. Pravega vzroka temu, da st. oče le molče prenaša bridki udarec, je iskati mar-yeč le v tem, ker bi Francija brezdvomno takoj odpovedala konkordat, kar bi imelo neizmerno slabe posledice za katolike in še posebno za francosko duhovščino. Vzroki so torej resno cerkvene narave, ne pa strah pred odpoklicanjem francoskega poslanika. Iz brzojavk. Demonstracije v Zagrebu. V nedeljo so se pojavile pred uredništvom »Srbobrana« burne demonstracije radi nekega, Hrvate žalečega članka v tem listu. Policija je prijela več oseb, mej temi tudi nekega obč. odbornika. V Nikoličevi ulici se je množica ustavila policiji ter je jo nagnala S' kamenjem. Policija je rabila orožje ter je bilo ranjenih več oseb. Nekega stražnika so vrgli raz konja. — Deželno-zbors-ke voltve na Moravskem se vrše, kakor javlja »Tagesbote«, v drugi polovici' oktobra. — Rektorjem b u -dimpeštanskega vseučilišča je za prihodnje šolsko leto izvoljen profesor medicine dr. Rethy. — Samostojno parlamentarno policijo dobe v Bud i'm p e š t i. V t »svrho se pomnoži kraljeva kronska straža 3a 60- mož. — Avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand« se ne udeleži vojaških: vaj v Nemčiji radi bližnjega veselega dogodka v rodbini. — Vojni minister A n d r e e o vzgoji. Francoski vojni mi nister je te dni na nekem banketu dejal, da treba delavcu odvzeti vzgoja, »ki škoduje duševni in materielni svobodi«, ia mu nakloniti čisto svetno vzgoja. — C esar Fran a-, J o.ž e f potuje v Rim. Glasom vlad* nega lista „Montag&, Revne" se delajo psi-, prave za potovanje našega cesarja v Rim. na način, ki bi ne žalil ne Vatikana in ne Kvirinala. Nevedni ošabnosti odgovor. Ii Smlednika, 1. sapt. Dopisniku „SL Naroda" in »Gosenjca" „iz Smleške župnije" bodi enkrat za vselej )0vedan0, da mu na njegove satanske laži ne odgovarjam, dokler se ne podpiše. Da pa mu ne bo treba vedno le pisati o naši Marijini družbi, povem mu, da imamo pri nas tudi »Čehelico« (če ve, kai je to ?!), v katero je naša mladina v 3 mesecih vložila K 875.-SO! V kratkem bo ustanovljena farna injižnica, in če nam Bog zdravje du, bo ob svojem času v bmledniku tudi posojilnica. Da nima kapelan z veselicami Marijine družbe nobene sreče, to je najbrž le Vaša srčna želja; resnica pa je, da sta se obe predstavi jako dobro obnesli. Če ne verjamete, pojdite povprašat v .Ljudsko posojilnico", kjer je vloženih 270 K kot čisti dohodek obeh predstav. »Hujskanja« pa iščite pri oni olikani družbi, ki je pred par dnevi v gostilni napojila nekega delavca, da bi šel potem v župnišče zmerjat kapelana. Delavec pa je imel več pameti v petah, kakor vsa družba v glavi; zato je pil in nazadnje rekel: Zmerjat' pa pojdite sami, jaz nimam vzroka ! — Tako je, smleška ^inteligenca" ! Vojteh II y b a š e k kapelan. Književnost in umetnost. Spomen knjiga is Bosne. Pod tem naslovom je izdal ravnokar vrhbosanski kaptol prekrasno knjigo v vzorni dragoceni opravi. V njej je prvi del posvečen biskupskemu jubilejuStroBsmayer-j e v e m u. Poleg več veličastnih slavospevov sledi popis »Zlatne mise«, Strossmayerjev spis o slovanski liturgiji in daljša pesem Martičeva »Slavica«. Drugi del popisuje razvoj bosenske bi skupije do turškega gospodstva. Obširno popisuje knjiga bosenske cerkvene in politiške razmere v 12. stoletju ia v prvih desetletjih 13 stoletja. Potem pa »ledi zgodovina in popis djakovske škofije, katera je prevzela mesto nekdanje bosenske stolice, ko so Turki vzeli Bosno. Tretji del popisuje stare verske borbe s Katareni, do jrada Bosne. Nato sledi zgodovina katoliška cerkve v Bosni v dolgi in mučni dobi od i. 1483 do 1878. Na eni strani se naštevajo grozne krivice, katere je pretrpela cerkev pod turškim jarmom, na drugi pa krasni vspehi, katere je dosegeP tudi tu Kristusov nauk. Od 1. 1878 do najnovejše dobe sega zadnji del bosenske zgodovine. Pred vsem se popisuje vrlo mision-sko delovanje frančiškanskega reda. bveta Btolioa je uredila 1. 188i' hierarhijo, in pod nadškofom Stadlerjem se je začelo cerkveno življenje krepko in lepo razvijati. Knjigo sklepa obširen popis djakovske stolne cerkve. Pred vsem moramo pohvaliti krasne slike, katerih je 1W v vzorno finem tisku. Med njimi so krajepisne podobe in portreti. To delo je častna knjiga za Bosno. G. uredniku kanoniku Š a r i i u moramo čestitati na prekrasnem uspehu. Dnevne novice. V Ljubljani 2. septembra. Slovesen sprejem cesarja v Bu-setu Iz Buzeta smo včeraj zvečer dobili naslednje poročilo : Ob 1040 peljalo se mimo postaje Buzet Njega Veličanstvo. Duhov-ništvo celega dekanata, uradništvo in polno ljudstva — računa se ga do 2060 — poklonilo se je mimovozečemu se vladarju. Bolska mladina z rumeno črnimi in beloru-dečimi zastavicami v rokah pričakovala je nestrpno dohoda vlaka, a ko je vladar pozdravu prvih odzdravljal, mešal se je njihov drobni »Živijo" med glasove odraslih, a čičke stene imele so kaj opraviti, ko so vsakemu glasu odmevale. Trobojne zastave, katere so Čiči donesli k pozdravu; priliko -vale so onim na ukusno prirejenem slavoloku ob gOBtilni g. Franc Flega. Občina je postavila rumeno črne in rudeČe bele zaBtave na jedno in drugo stran postaje. Red uzo-ren. Nebo na pol oblačno, a jako vroče. Udeležnikom sestanka nepolitičnih društev naznanjamo, da se bodo naslovi stanovanj in druge informacije delile v »Katoliškem Domu« na Turjaškem trgu št. 1. Ondi bode posloval permanentni odsek »Slovenske kršč. aoc. zveze«. Delegatje se zberov nedeljo ob 7. uri zjutraj v dvorani »Katoliškega Doma«, odkoder odkorakajo v križevniško cerkev k sv. maši, ki bo ob 8 uri zjutraj. Prosimo, naj odbori naših društev blagohotno to naznanijo vsem delegatom. Cesar sa pogorelce v Martinjaku. Prvi cesarjev generalni pribočnik je včeraj brzojavno naznanil deželnemu predsedniku, da je cesar iz svoje zasebne blagajne daroval pogorelcem v Martinjaku. svoto 6000 K. Manifestacijski shod radi trža škega šolskega vprašanja bo 14. septembra ob 4. uri popoldne na vrtu šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu. Osebne vesti. Profesor na realki v. Mariboru gosp. dr. N. K f a s s n i g je prestavljen na Dunaj. — Iz Černovic pride na celovško realko gosp. A u g u s t L u t z. — Profesor na tržaški realki g. dr. Valentin Pollak je prestavljen na Dunaj. — Pravim učiteljem je imenovan provizorični učitelj na gimnaziji v Gorici gosp. dr. Gustav Hemetsberger, dalje g. dr. Nor-bert Krebsna Dunaju, ki pride na tržaško realko >n v Calovcu g. dr. K a r o 1 P r o d i n g e r, ki pa je prestavljen v Ka-aden. Provizoričnim učiteljem na gimnaziji V Pulju je imenovan gospod Alojzij Pfreimbtner. Premembe v finančni službi Vež-benik pri evid. uradu g. Stan. A d 1 e r je imenovan geometrom II. razr. za Črnomelj, tehnika gg. Boh. K r a 1 i k in Vinc. B o b e k sta postala vežbenika. — Geometer II. razr. g. Julij B a 11 e k je premeščen iz Primorja v Ljubljano in geometer II. razr. gosp. vit. Alf. G s p a n iz Črnomlja v Krško. — Davčni nadzornik g. Val, 2 u n gre iz Črnomlja v Radoljico, fin. koncipist g. Emil Kandare iz Ljubljane v Črnomelj. Davčna praktikanta g. Ludv. J u t r a š v Ljubljani in g. Ludv. J e 1 š n i k v Metliki sta premeščena v Metliko ozir. Ljubljano. — Fin. konceptni praktikant pri fin. ravnateljstvu g Maks vit. Laschan je prideljen davčni administraciji. Učiteljske premembe na Tolmin ■kem. G. Jos. Rakovšček je imenovan def. voditeljem na trorazrednici v Cerknem, Eliza Jakli ravnotam za def. učite!., Fr. Uršič voditeljem na Žagi, Vikt. Vuga je premeščen kot def. voditelj iz Dreinice na Idrijo, začasno : Fr. Kokole iz Podbrda v Lig, Iv. Gerželj z Idrijo v Drežnico, Jos semolič iz Reka - Poljice na Št. Viško Goro, Karol Gruntar iz Kamna v Idrsko, Milan Gruntar iz Tolmina v Nemški Rut in Gizela Sirca kot podučiteljica v Tolminu. „ Nov lovski zakon sa Kranjsko. Deželni zbor kranjski je leta 1895 sklenil, naj? zakon, ki varuje zajca, ne velja za večjo vinorodne pokrajine. Temu sklepu pa vlada, kaksr javija »Grazer VolksbJatt«, ni pritrdila, pač pa izrazila željo, da se lovski zakon za Kranjsko sploh premeni. V to svrho da vlada cfoielnemu odboru sa razpolago načrt novega lovskega zakona. sffimrl je včeraj v Trstu vetetržee gosp.. Jos, Mateasche, dnč 3. 1' m. vpok. stavb, nadsvetnik g. Rih. Hiinisoh, strijo inženerja pri tukajšnji državni ieleznici g-Gust. Eliinischa.. Vojaške vaje v Polja. Btijni načrt za veliki cesarski manever je sledeči: Avstrijska mornarica je razdejana. Vojaštvo je v raznih drugih deželah raztreseno in nii mogoče poslati armade v Istrijo. Sovražnik: je izkušal' Puli vitti z morske strani, a se mu ni posrečilo. Zato poizkuša zdaj naskok s suhega. Po noči pripeljejo sovražne ladije vojaštvo ier ga izkrcajo med obema trdnjavama, in odtod prodero v mesto. Sovražnika bosta predstavljala pešpolka št. 877 in 97., ena baterija in eskadron dragoncev. Branila, bo Pulj domača garnizija s tremi bataljoni domačega polka št. 5. Konec manevra bo jutri, 3. Bept. zjutraj. Prasnovanje sv. Feliksa v Novem. Mestu, katerega telesni ostanki počivajo pod' velikim altarjem novomeške kapiteljske cerkve, vršilo se bo kakor običajno v nedeljo Marijinega Imena 14. t. m. Na. Ižanski cesti so hudomušni pastirčki ia Iške Loke zadnjo nedeljo zvečer navlekli kakih deset rant čez cesto. Gorje kolesarju, ako drvi in trči ob tej pregraji, da, še celo voz ima veliko oviro. Zidnji čas-je, da orožniki poiščejo te paglavce; človek. Bi ni niti življenja svest. Obenem je tudi posestnikom velika škoda, ker jim tako po-bero vso ograjo. V Hrpeljah je včeraj cesarja sprejelo 4000 ljudi in obe veteranski društvi iz Trsta. »Živio«-klici so preglasili laške klice. Nove poštne nablr&lnlce so dobili kraji: Strmec pri Vel. Laščah, Trava, Rakit-nica, stara vas pri Št. Jerneju, Suhorje, Buje, Kovor in Bistrica pri Tržiču. Ponudbeni razpis. Na postaji državne železnice St. Mihael se zgradi poslopje za sprejemanje blaga in poveča restavracijska veranda. Ponudbe za dotična dela je vpo-slati do 20. septembra ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku, kjer se izvedo tudi podrobneji pogoji. Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu (IfI/4) v Osil< niči pol. okraj Kočevje proti pogodbi in kavciji 400 K. Letna plača 550; K, uradni pavšal 140 K in letni pavšal 252 K za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku treh tednov n.i poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Otvoritev mestnega vodovoda v Škofji Loki bo 14 sept. V Gradlški hoče občina nastaviti vodjo meščanske godbe, prirediti učne tečaje za obrtnike in zavarovati vse uslužbence za slučaj nezgode. Gradiščanski dopisnik v »Piccolu« se strašno jezi, kajti zgodila se je Italijanom strašna nesreča: Na pošti prodajajo dopisnice, ki imajo poleg italijanskega tudi slovenski in nemški napis, češ da ta dva jezika sta „v deželi neznana"! Predrznost iredentovska! Razsvetljavo s nafto poizkušajo zdaj v Poreču. Pravijo, da sveti kakor Auerjeva luč, stroški pa da niso večji od petrolejske luči. V Mariboru delajo ta teden župnijski izpit sledeči gg.: Horvat Fric, Jane-ž i č Rudolf, J u r k o Jan, K o 1 a r i č Anton, Kokelj Alojzij, Košar Jakob, K r u 1 j c Franc in Štefan Peter. Dobava šita. Vojaško preBkrbovališče v Ljubljani nabavi v septembru 150 met. stotov rži in 200 met. stotov ovsa od kmet. zadrug ali producentov tudi v manjših koli- činab. Podrobneji pogoji ae izvedo pri političnih in občinskih uradih. Nesreča v trboveljskem premogo-kopu Anton Rasberger, 31 let Btari delavec v premogokopu v Trbovljah, se je v jami ponesrečil, ko ao raistreljavali premog v jami. Ko so po strelu čez nekoliko časa šli nazaj k delu, se je še enkrat vnelo. Rasberger se je po glavi in po rokah zelo opekel. Izgubil je oba očesa. Ponesrečen vinotržec S kolesom se je danes dopoldne ponesrečil v Šiški Jernej oeliškar, posestnik in vinotržec v Lukovci pri Brezovci. Peljal se je v Šiško. Na cesti so ga napadli psi. Ker se jih je branil, ni videl nasproti prihajajočega voza. Padel je pred voz. Voz je šel čez njega ter ga po glavi poškodoval. Desna noga g. Seliškarja je zlomljena. Zgubil se je, kakor se nam poroča iz St. Lamberta, neki Tomaž Koci, bivši pre-mogar. Dne 29. avg. je šel na Savo po opravkih, a od takrat ni o njem ne duha ne sluha. Njegove domače skrbi, da bi se morda ne bil ponesrečil v Savi. Po*en cvet. zadnji dan avgusta so zapazili v St. Lambertu na neki jablani cvet. Po grozoviti toči, ki je d/evje oklestila, je začelo isto zopet odganjati in sedaj se vidi cvet. AmeriSki Slovenoi. V Pueblu je umrl Fr. Novak, doma iz Biča blizo Knežaka na Notranjskem. Ponesrečil se je v Coal-bannu Collor. Pripeljal se je sam po železnici k svojim rojakom. Usmiljene sestre so ga vzele v bolnišnico. Bil je 50 let star in zapušča ženo in hčer. Bližnji rojaki so zlo žili 70 dolarjev za njegov pogreb. — »Mir« piše: Čast. gosp. Ign. Burgar, ki je imel novo mašo v našej cerkvi pred dvema letoma, je že tri tedne v Denverju v bolnišnici sv. Antona. Naš priljubljeni rojak je skušal podnebje v Arizoni, pa ni se desti okrepčal, zato je sedaj njegova prva pot čez morje v milo domovino. Naša srčna želja je, da bi se čast. gospod kmalu pozdravil ter še zanaprej deloval za zboljšanje našega naroda in za njih večni prid. Naš list »Mir« je dobival vedno veliko pomoč od imenovanega gospoda, in več naročnikov držali so list posebno zaradi podučnih in zanimivih spisov od našega častitega rojaka. — Dne 7. avgusta sta 83 dva Kranjca stepla na Santa Fe Ave. blizo gostilne g. Jerneja bimoniča Eden, iz bmarja doma, pravijo mu Kočevar. je bil prišel ravno iz Denverja, in je okla prav nevarno Gregorja Podržaja. — Pone srečil se je M. Spehar v South Ilecla rovu Zdaj je v bolnici Calcement et Hicla. — Strela je udarila v zvonik cerkve sv. Mar tina v Toweru Minn., kjer župnikuje č. g, Smrekar. Zvonik se je vnel, Škode je nac 25.000 dolarjev. — V J o 1 i e t u blizu Rubby mosta so si Slovenci in Hrvatje sezidali to liko hiš, da je zdaj tam cela slovanska ko lonija. Zdaj se tam regulira lndiana cesta, v kateri bo sami olovenci. — V Bradley 111 je umrl Pavel Jonke, doma iz Poljan pri Starem trgu na Dol. 30 000 kron znaša glavni dobitek olomuske razstavne loterije Opozarjamo, da bo žrebanje nepreklicno dno 25. septembra 1902 in da bodo dobitke za lagatelji po odtegnjenih 10% izplačali i gotovini. Ljubljanske norice. Spoštovanim someščanom. Dne 7. in 8. septembra bode v Ljubljani sestanek delegatov nepolitičnih Blovenskih izobraževalnih društev. Oglašenih je k sestanku veliko število gostov iz vseh slovenskih dežela in tudi mnogo bratov Hrvatov. Prosimo o tej priliki cenjene somešiane, da tudi to pot, kakor vselej, pokažejo svojo občeznano gostoljubnost in gredo pripravljavnemu odboru pri hvalevrednem delu na roke s tem, da mu dajo na razpolago kolikor mogoče mnogo brezplačnih stanovanj, ali vsaj proti nizki odškodnini. Prepričani smo, da se bo ljubljansko prebivalstvo temu oklicu rade volje odzvalo. Oglasila za stanovanja se sprejemajo v prodajalnici g. Maksa B r u b a pred škofijo do prihodnjega petka zvečer. 15 letnica tukajšnje brivske zadruge. Danes se slovesno proslavi 15-letnica tukajšnje brivske zadruge. Ob 3. uri popoludne je bilo v „Mestnem Domu" slavnostno zborovanje, katerega se je udeležilo 90 oseb. Obširnejše poročilo jutri. Danes ob osmi uri zvečer je v »Mestnem Domu" javno izvajanje modernih in histo- ričnih vplet. Sodelujejo člani kluba frizerjev m lasničarjev na Dunaju. Bicikelj ukraden. Ivan Robežnik, gostilničar na Viču, je pustil danes dopoludne ired Schneiderjevo prodajalnico na Du najski cesti svoje kolo in je šel v prodajalnico. Ko se je vrnil, ni bilo več kolesa zvunaj. Tat mu je je odpeljal. Kolo je bilo novo in vredno 200 kron. Na Pšati pri posestniku Troštu je danos po noči gorelo. Ogenj je uničil hišo in hlev. V bolnico je prišel včeraj kovač Jožt-f Kočar, Križe št. 1. Pri delu v kovačnici mu e padla iskra v levo oko, katero mu je obolelo. Bati se je, da zgubi pogled. Splašeni konji. Martin Snoj, hlapec pri Javorniku na Viču, je peljal danes dopolu dne po Dunajski cesti na vozu prazne za-joje. Ko ie zaboj padel z voza, se ie konj splašil in zdivjal. Nasproti kavar.ie »Evropa« je konj zadel z vozom ob drog na cesti in se ustavil. Nesreča se ni nobena pripetila. Nagla smrt- V deželni bolnici je danes po noči nagloma umrla Marija Kristan iz St. Jurija na Štajerskem. Našli so jo mrtvo na stranišču. Umrla ie bila dekla v bolnici, Na južnem kolodvoru je aretirala poli cija dva mladeniča, ki sta bila namenjena odpotovati t Ameriko, pa še nista prosta vojaške dolžnosti. Dobili so ga na —Triglavu. Včeraj smo poročali, da se pogreša ključarski pomočnik Štefan B*lja. Danes so dobili njegovi znanci cd njega razglednico iz Aljaževega stolpa na Triglavu. Ukradeni cement. Posestniku Jožefu Tomcu v Streliških ulicah je bilo ukradenega deset vreč cementa. Pokopali so včeraj strojevodjo državne železnice g. P r e g 1 a. Pokopali so zasebnico Meto D a c h s, 90 let staro, ki je umrla v Florijanskih ulicah št. 83. Okradeni l ubljanski agent. Ljubljanskemu trg. agentu g. K. je bilo na Ogrskem ukradenih 6000 K. Našel je hranilnični sluga M Mt-zek na cesarja Jožefa trgu 20 K. V Ameriko jo je hotel popihati pred svojimi upniki mesar Miklič. Upniki so to zvedeli in ga zasledovali, češ, tokrat bode gotovo imel denar p«boj. In res ga je včeraj na kolodvoru v S ški neki upnik ustavil. A dobil je malo. Vsega skupaj je imel premeten mesar pri sebi le 99 krajcarjev. V mestnem logu so včeraj zvečer kosci napadli Franceta, Ivana in Antona Dolni-čarja iz Podutika. Slednji jo je dobil z gnojnimi vilami po glavi in je precej poškodovan. Kosci so bili iz Hrastja. Obleko pokradel. Policija je zaprla de lavca Jurija Guzelja iz Škofje Loke, ker je svojim sodelavcem, Toenniesovim zidarjem, Francu Živicu, Francu Gutniku, Jakobu Mozetiču in Alojziju Difonu iz prostora, kjer so skupaj spali, pokral vso obleko in čevlje. Okradene reči je skril v svojo postelj in v podstrešje, kjer jih je policija pri hišni raziskavi našla. Ulom V kovček. Natakarica Kočar je meseca julija čevljarjevi ženi Mariji Baškovič dala spraviti kovček, katerega je dobila končno za seboj v Pulj. Tu je Kočar opazila, da je bil kovček s silo odprt in da manjka raznih stvari v vrednosti 48 kron. Ljubljanska policija je dobila te stvari pri Boskovičevi in njeni hčeri. Dekla Marija Ogrin je povedala, da ji je Boskovičeva za povedala, ulomiti v kovček. Pivovarna Puntigam je kupila na Marije Terezije cesti hišo, v kateri se nahaja gostilna g. Košenine. Bližnje porotne obravnave se vrše še v dosedanjem poslopju v Hrenovih ulicah, ker še niso dovršena vsa dela v novi porotni dvorani. Poslopje v Hrenovih ulicah se potem preuredi in preseli vanj okrajno glavarstvo. Ljubitelj sliv na vijaku. Na T. ovem vrtu dozorele so bile slive, po katerih se je hudo skominalo 10-letnemu P. Z. V nedeljo popoludne je mislil, da ni nikogar T. ovih doma, splazil Be je na vrt in začne obirati slive. Toda, o joj! Naenkrat se prikaže vrtni gospodar s palico v roki. Palica je žvižgala po dečkovem hrbtu in nič niso pomagale vse obljube dečkove, da nikdar več ne bode kradel sliv. Strogi gospodar je vzel dečka seboj v delavnico in* ga r«.a hlače in suknjič „prišraufal na hobelbank", kjer se je moral nekaj ur pokoriti. Meteor, mesečno poročilo. Minoli mesec veliki srpan je bil suh in topel. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsi jevih stopnjah: ob 7. zjutraj 14 8°, ob 2. po poldne 23 7°, ob devetih zvečer 17 7°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 18 7°, v soglasji z normalom. Opazovanja na tlakomeru dado 736 0 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, v soglasji z normalom. — Mokrih dnij bilo je 9, padlo je pa 74 5 mm dežja. — Prevladovali so južni vetrovi. Kotiček za liberalce. Blamirati se hočejo še dalje. Ko je dr. Tavčar na Dunaju rohnel zoper »škofovo« gospodarstvo v Gornjem gradu, so se pri poljedelskem ministerstvu prepri- čali po preiskavi, da ni bilo res, kar je govoril. A to jim ni dovolj. V uvodnem članku (to je sploh vsa politika, kar je liberalci umevajo) »Narod« podaje^ svojim »na-prednikom« sledeče ocvirke: Škof se kapri-cira, da bi se slovenska mladež vzgojila v fanatične klerikalne »bojevnike«, in zato »iz rablja do rafmiranoBti Štajersko, iz katere bo naredil kraške goličave«. — Sploh so Škofie kot »črni kragulji« »kmeta izsesavali do krvi«, »neusmiljeno odirali, kakor črno živino*, »kakor b pravcato živino«, »kmet je bil izmučen, izrabljen in izsesan do mozga« in »po hrbtu mu je neusmiljeno padal bič škofovih valptov«. — .Škof vsa kmečka posestva kakor s kleščami tišči ob tla." Ali veste, zakaj „kleri-kalci" sovražijo liberalizem in zikaj duhovniki delajo proti nesramnemu časopisju? Vzrok je odkrit! Samo zaradi gornjegraj-skega posestva! To je zanimiva poveBt! L. 1848 je — t»ko pripoveduje .Narod" začudenim svojim bebcem — »vzkliknila kakor cvetka iz tal ideja »liberalizma". Ta cvetka je bila »prosvetijena* in je postavila kmeta na lastne noge. Ker torej škofovi valpti ne morejo kmeta odirati, zato duhovniki liberalizem sovražijo! To je jasno! Zdaj ravno tega ne razumemo, zakaj »Narodov« člankar tako strašno žaluje zaradi »izgubea, ki jo ima baje škof. Itazne stvari. Najnovejše od rasnih strani V F 1 o r e n c i je radi splošne stavke zbranih 6000 vojakov. Kavarne so zaprte, bodi se, da bo štrajk trajal k večjemu Š9 dva dni. Stavkajo delavci 42 strok. — Na padalec z bombo Solc v Selzthalu je bil anarhist. V njegovem kovčku so našli še eno bombo in anarhistiške spise. Nad-gozdar oobotka, ki je bil pri napadu nevarno ranjen, je umrl. — Vulkan Mas s y a bo pričel, kakor sa poroča iz Mana-gua, bruhati. Iz gore se čujejo močne deto nacije. — Masaža. Ogrski ministerski predsednik Szell je izdal odredbo, da se sme odslej masaža izvrševati le po zdravniških odredbah in pod zdravniškim nadzorstvom. — Stavke. Stavka v plinarni je v Va lenciji. Istotam je tudi stavka delavcev Bte-kla. Premogokopi okraja Loise na Franco skem stopijo dne 12. septembra v stavko. — Milijonar tat. V Budimpešti so prijeli milijonarja in večkratnega hišnega posestnika Emerika Wollstreicha v trenotku, ko je s ponarejenim ključem odprl blagaj-nico svojega prijatelja veletržca Sch\varzerja in hotel vzeti iz nje denarja. — Iz ječe pobegniti je hotel v OgrBkem llradišču tat L Groh. Udaril je paznika z vrčem po glavi in ga pobil na tla. Uropal je pazniku ključe in hotel pobegniti. Ob pravem času bo drugi pazniki to zapazili in ga prijeli. — Obsojen izdajalec. Risar Diminich, ki je kot uslužbenec »Stabilimento tecnico« v Trstu izdajal načrte novih avstrijskih vojnih ladij neki tuji državi, je obsojen na 16 mesecev ječe. — Nadstohiš pogorel o je v Hagyglia Mad na Ogrskem. Poljedelski štrajk v Galiciji traja dalje. Doslej je bilo dovršenih pred sodiščem že okolo 20 strajkarskih obravnav. Ša okolo 200 s 500 obtožbami se jih ima izvršiti, in državni pravdnik neumorno kuje nove tožbe. Obstrukcija pri učiteljski konferenci. Letošnja učiteljska konferenca v okraju Roveredo na južnem Tirolskem je bila zelo viharna. Navzoči učitelji so za htevali, da se najpreje razpravlja o gmot nem stanju tirolskega učiteljstva. — Šolski nadzornik tej zahtevi ni hotel ugoditi. Vsled tega je nastal silen vrišč in zborovanje se je moralo zaključit'. Na drugem shodu se je iznova ponovil isti predlog in nadzornik je zopet prepovedal obravnavo. Ob velikem vrišču je bil shod razpuščen. Učitelji so sklenili, da zabranijo vsako zborovanje, do kler so jim ne zboljša gmotni položaj. Z vatikanske zvezdarne. Veleučeni pater Rodriguez, katerega je nastavil sv. Oče za ravnatelja vatikanske zvezdarne, je izdal ravnokar prvi zvezek VI. knjige svojih opazovanj na tej zvezdami. Priznava se, da so zlasti meteorološka opazovanja patra Rodri-gueza vzorno natančna in stoje med drugimi podobnimi deli te vrste na prvem mestu. P. Rodriguez naznanja tudi da je iznašel nov način, s katerim se da ugibati vreme, ter ga bo kmalu predložil strokovnjakom. Izpred sodišča. I» šale resnica. Na Virloku so na Krsnikov večer fantje kres žgali. Kakor je običajno pri takih prilikah, da se radi fantje norčujejo eden iz druzega, tako so tudi ta večer Francetu Hafnerju radi njegovih slabih čevljev nagajali, posebno siten je bil pa posest. sin Jaka Jamnik iz Brukeljna, kateri je Hafnerja domu spat gonil. Ker je pa le ta nadalje pri fantih ostal, ne da bi bil Jam-nika ubogal, čakal je poslednji na njegov odhod. — Kajti komaj se je Hafner od fantov ločil in jo krenil proti domu, ie je priletel proti njemu Jamnik in sra udaril brez povoda črez glavo in roko. Ker je bil obtoženec že večkrat zaradi enacega hudodelstva kaznovan, prisodilo mu je sodišče 8 mescev ječe. Posestva ne pusti v zakup dati Martin Lavrič, posestnice mož iz Dobovca. Jezil se je na okrajnega slugo o priliki, ko mu je ta prinesel v hišo rešitev neke prošnje. Dostavljena uloga je bila radi tega, ker je on prisilni opravitelj posestva obdolženčeve žene in je po naročilu litijske sodnije klical, da bo to posestvo dne 22. aprila t. 1. v zakup dano. Začel se je hudovati nad ulugo, ter ga trgal za obleko in ga hotel udariti. Grozil mu je z besedami: »Ako mi prideš v torek v štant dajat, ne boš odnesel iz Dobovca zdravih kostij.« Sodišče je Lavriča obsodilo na 6 mesecev težke ječe poojstrene z 1 postom na teden. Jtedarja udaril. 4. maja t. 1. so se v Kamniku v Prešernovih ulicah fantje stepli Eden izmed njih tekel je po mestna redarja in res sta bila obadva takoj na lici mesta-Eden redar zagrabi Lorenca B e r -g a n t a posest, sina iz Podgorja, drugi pa teče za nekim drugim razgrajačem. Bargant udari redarja z zaprtim nožem po levi roki in ga na to še sune s pestjo v prsa; še le potem, ko je drugi redar tovarišu priskočil na pomoč, posrečilo se jima je fanta pripeljati v občinski zapor. Sodišče mu je pripo-znalo dva meseca težke ječe poojstrene z 1 postom na mesec. Z nožem sunil je Franc Rotar, posestnik v Ušeničici, dne 25. maja t. 1. na Klancu Matijo Obrezo v leve nadlekti in ga težko poškodoval. Rotar dejanja ne taji. Sodišče mu je priznalo za to 1 mesec ječe, poostrene z enim postom VBacih 14 dni. Gospodarju grozil. Voznik Janez Bak, rojen v Tukli v Galiciji, je silno razdražljiv, pijan pa celo nevaren človek. Ker sta mu njegova gospodarja službo odpovedala, grozil iima je, kakor tudi nadzorniku, dne 14 julija t. I, v Polji, da morajo vsi trije poginiti, in da bode potem konje zastrupil, vsa-cega pa, kdor bode po konje prišel, da ga bode ubil. Sodišče ga je za to obsodilo na 8 mesece težke z enim postom vsacih 14 dni poostrene ječe. Društva, (Proslava z veselico) V proslavo papeževe251etnice je priredilo bralno društvo v Spodnji Idriji dne 24. avgusta veselico na prostem pred hišo gospoda Ivana Kenda s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav došlim gostom. 1. P. II. Sittner: »Na planine«, mešani zbor. 3. Nagovor. 4. Fr. Finžgar: »Indijski siroti«, igra v treh dejanjih. 5. H. Nedved: »Naša zvezda«, mešani zbor. 6 Srečkanje. 7. Živa slika in deklamacija. 8. Živa slika in Fr. Ferjančičev : »Pozdrav«, moški zbor. Mej posameznimi točkami svira godba. — Slavnost se je prav ugodno izvršila. Vreme je bilo krasno in prostor zelo ugoden. Oder in vse, kar je bilo treba, so pripravili nekateri društveniki sami zelo ukusno. Lepa hvala jim za to, ker so bs tako potrudili. Pevske točke so se dobro izvajale. Igravci so vsi dobro igrali. Posebno so se odlikovali prednica, ciganki Kizna in Žita, lovca Mclehar in Brito. Zlasti pa nas je očarala živa slika, pri kateri seje zažigal umetni ogenj. Hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli, in le želeti je, da bi se take veselice še večkrat vršile. (XIX. veliki zbor) „S 1 o v e n -skega pevskega društva v Ptuju* se vrši ob pol 11. uri dopoludne v veliki dvorani »Ptujske Čitalnice« s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Volitev : a) predsednika, b) odpora, c) računskih preglednikov. 6. Razni nasveti in predlogi. Ob 11. uri dopoldne: Generalna vaja v čitalničnih prostorih. Vspored pevske slavnosti na vrtu čč. oo. minoritov v Ptuju, ki se začne ob pol 4. uri popoldne, je sledeči: 1. Smetana: Koračnica iz »Prodane neveste«. 2. Titi: „Slovanska overtura". 3. Volarič: »Slovenski svet, ti si krasan«, moški zbor. 4 Granada: »Meščanska", ma-zurka. 5. Volarič: »Grajska hči«, mešan zbor s tenor, sopran in alt solo. 6. Majcen: »Slovenec sem«. Venec slovenskih pesmij. 7. Emeršič: „Pozdrav iz daljave", polka franc. 8. Tekmovanje a) mešanih, b) moških zborov. 9. Eulenberg: »Mlin v gozdu«, idila. 10. pl. Zaje: »Hrvatski dom«, veliki potpouri. 11. Volarič: .Slovenskim mladenkam", dvoglasen ženski zbor s spremljevanjem orkestra. 12. Eulenberg: »Petrograjska vožnja na saneh«, hitra polka. 13. Paar: »Srčni tat«, gavota. 14. Hajdrih: »Jadransko morje", moški 2bor. 15. Korun : »Moj ideal", koncertna mszurka. Sodeluje: »Celjska narodna godba« pod vodstvom F r. K o r u n a. Vstopnina: a) za obitelj 2 K, b) za osebo 1 K, c) za kmete in dijake 50 v., d) pevke in pevci so prosti. Vstop je dovoljen p. n. čast. članom, povabljenim in vpeljanim gostom. Po koncertu prosta zabava s petjem, godbo in plesom v »Narodnem domu«. Telefonska In brzojavna poročila. Nemiri v Zagrebu. Zagreb, 2. 8ept. Včeraj ob S. uri zvečer so se ponovili izgredi ter so postajali vedno hujši. Ljudstvo je v velikih množicah prišlo pred poslopja srbskih tvrdk in tam vpilo ter razbijalo. Uničili so mnogo izložb. Tvrdko Popo-vic so napadli ter iz nje mnogo odnesli. Policija je bila brez moči proti izgred-nikoin, pol moštva je ranjenega, mnogo v bolnišnicah. Ob pol 10. uri zvečer so rekvirirali vojaštvo. Med tem se je nemir povečal skoro do upora. Več prodajalni« je opustošenji). Iz Sukove prodajalnice so padli revolverski streli. Na pomoč je prišel bataljon pešcev. Na Je-lačičevnm trgu se je nabrala silna množica, ki se ni hotela umakniti policiji. Nekemu častniku so odbili dva prsta. Se le o polnoči se je množica pomirila. Zagreb, 2. septembra. Nemiri so se sinoči ponovili s podvojeno silo. Iz-gredniki so vlomili, ropali ter razdirali v srbske prodajalne in kavarne. Policija ter dva vlaka vojaštva (posadka se nahaja pri vajah) sta se izkazala preslaba. Izgredi so trajali danes do druge ure zjutraj. Več oseb je s sabljami ranjenih. Aretirali so do 50 oseb. Danes je mir. Meteorologlčno porodilo. Višina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736*0 mn c Cm opa-c5 zovaiija Stanje barometra v m m. Temperatura po Celsiju Vetrovi ! it. Not.« !j;B lj 9 avee. 737-2 196 brezvetr. dež i J 7. zjutr 1 736 5 1 15-2 1 sl. jug 1 popol. j 136-0 1 27*6 | S ednja včerajšnja temperatura 20 1° jasno i 2 1 del. obl. | normale: IG }1 Kozje, 1. sept. 50-letnica nadučitelja g. Čižeka se je proslavljala v Pilštanju zelo slovesno. Ogromno ljudstva. Govor g. dr. Medveda v cerkvi naredil globok vtis. J»og ohrani krščansko mislečega vzgojitelja! Gradec, 2. sept. Nemška ljudska stranka ponuja za prihodnje deželno-zborske volitve v okrajih, v katerih ne more priti do večine, spravo socijalnim demokratom in liberalcem. Dunaj, 2. sept. Za deželnozborske volitve na Nižje Avstrijskem so izdali Cehi svoj volivni oklic, ki se obrača proti vsem nemškim strankam. Moravska Ostrova, 2. sept, Re-kurz Nemcev in Oehov proti odloku, da bi prihodnjo nedeljo ne smeli tu prirediti slavnosti, je odbit. Relcurz gre sedaj na notranje ministerstvo. Cehi upajo zmagati. Belgrad, 2. sept, V srbskih krogih se govori, da stopi Matašič-Keglevič v srbsko armado in da je srbskemu vojnemu ministru že izročil prošnjo, v kateri podrobno dokazuje svojo nedolžnost. i® Žitne cene II111II1111M1111 n 11 Itll ] IIM11111II111111111II11MIH111HI HI rt v najlepši legi ob Tržaški cesti v Ljubljani, obseza-joče 33150 m2 se proda v celoti ali pa v malih parcelah. llllllilllllllllUlIlIMIIIUIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII Več povč Konrad Stocklinger, Rimska cesta št. 17. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii TiMUinJpivi izvrstno sredstvo za ohran.tcv JJ! lllllsvK^vii', lesovja , preprečuje gnilobo, oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 624 15 11—4 Vnanja naročila proti povzetju. 1 oljnate barve zmlete z naglo sušečim firnožem na najnovejših s t r o i i h, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani, 770 21 SE L&1 tovarna oljnatih barv, firneža, laka ^ M in steklarskega kleja tad llustrovani cenik! so brezplačno na razpolago, b St Spretni zastopniki se povsod sprejmo! Nad 300 000 v rabi Svetovnoznani Nad f.00 prvih odlik. Alfa-Laval-Separator-ji i so najboljši posnemavci smetane. Je dvbiti v 14 različnih velikostih, ki posnemajo od 40—2000 litrov v eni uri. Popolne oprave za dobivanje sirotke ™ ™kr" tudi vsi drugI stroji in priprave z:\ mlekarstvo.'' Popolna naprava za led in hladenie » ■»nkame, , , , . , , J pivovarne, klavnice lu mesnice, pa m čokoliidnice, od 450 do 300.0C0 kulorlj. Najceiiejtt ln najpopolnejša hladilnim. t. Akcijska družba Alfa-Separator, KA6'"111' Podružnico: lludimpcitii, V., Bathorjr ntza 1; l'r»K», Petrova ulica 83-11. Zalogu zn južne dožole: v Urade«, Annemtranso 2«. poduenc lu-ožurc, proračuni iu načrti za mlekarno na razpolago. Svut so iloje BŠ^SJ8- ' T T"ch za''uvah mlekarstva. Zahteva naj se naS strokovni list „Alfa-Mitthcilungen" brezplačne. Spretni zastopniki se povsod sprejmo! cd « n* r»i« C3- S O. a? 3 co —- tO oj' Trorazredna cesarja Franca Jožefa L višja dekliška sela v Ljubljani- (S pravico Javnosti, podeljeno z odlokom vis. c. kr. mlnlsterstva za bogočastje ln uank z, dn<5 13. Julija 1300, St. 18.588.) Gosposke ulice št. 8. Za šolsko leto 1902/1903 bode vpisovanje dne 15., 16. in 17. septembra od 9. do 12. ure dopoldne v ravnateljev! pisarni. Dne 18. septembra t.d 8. u.-e nadalje bode sprejemni izpit za tiste na novo vstopivšo gojenke, ki še niso dovršile 8. razreda ljudsko ali 3. razreda meščanske šole. Dne 19. septembra se prične sedmo šolsko leto s slovesno skupno s!užbo božjo. Deklice, katere žele vstopiti v mestno višjo dekliško šolo, naj se v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov ošabno oglaso ter izkažejo z izpričevali o svojem dosedanjem šolanju, za sprejem v I. letnik pa posebej šo z rojstvenim listi m, da bodo dopolnile 14. leto vsaj do konoa prvega polletja šolskega leti. Vsaka deklica plača pri vpisovanju 4 K prispevka za učila, gojenke I. letnika pa poleg tega še 4 K sprejemnine. Obvezni učni predmeti so : veronauk. slovenščina, nemščina, francoščina, zgodivina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis, risanje, ročna dfla, odgojeslovjc, gospodinjstvo, zdravoslovje, — prostovoljni pa: lepopibie, laščina, telovadbi, petje stcnogralijs. Zavod ima značaj srednje Sole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem poučujejo večinoma pre fesorji c. kr. srednjih So). Z mestno višjo dekliško šolo je združen poseben trgovski tečaj, namenjen v prvi vrsti F-bsolventinjam tega zavoda, potem pa tudi drugim dekl cam, če so dopolnile vsaj 16. lito in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovoij sposobnosti z\ trgovske nauke. Vpisovanje za trgovski tečaj bode dnč 22. in 23. septembra od 11 do 12. uro. V«a natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. V Ljubljani, dnč 1 septembra 1902. c«5arja praoco Bc^cfa I. mestne uijrje 1032 3-i de^lilKe šele. FJE H S - CACAO ie žeieznato redilno in krepilno sredstvo ter kri tvorilno in živce krep5alno, prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprašati zdravnika. 618 50—14 Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. fl\ayr, lekarna ,,pri zlatem jelenu" v Ljubljani. Nastenske slike za 1051 3-1 <6 Crnlvcevo „Prvo r Zbirka obsega 25 slik. Velikost: 53 X 35 cm. Cena nalepljenim na lepenke Kron 9.—. Dalje priporočam : Dimnik: »Avstrijska zgodovina za ljudske šole« Cena broš. K 2.—, vez. v platnu K 2.60, po pošti 20 v. več. Z odličnim spoštovanjem Jernej BatiO¥@c (prej Jos. Petrič) trgovina paj)irja itd. itd. Ljubljana Sr. Petra cesta h. štev. 2. Krebailje nepreklicno septembra ftOOS. Glavni dobitek Kron 30.000 Kron Olomuške razstavne srečke alK priporoča J. C. M AYE R, v Ljubljani. 139 6 | Yse dobitke izplačajo zalagatelji po odtegnjei lih 10°|0 v gotovini. I