GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 27. JANUARJA 1959
LETO VI., ŠTEV. 7
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA LJUBLJANA-SENTVID
59.
Na podlagi 2. odstavka 15 člena *n 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list *lt-RJ št 19-88/52) v zvezi z 2. členom uredbe o cenah za komunalne pro-!*vode in storitve, ki jih uporabljale gospodarsko organizacije, držnv-?* organi in zavodi (Ur. list FLRJ "t.19-301/58) in 26. člena slututa ob-|)ne je občinski ljudski odbor Ljub-•jona-Sentvid na seji občinskega Joora in zbora proizvajalcev dne decembra 1958 sprejel
ODLOK
0	obveznem odlaganju smeti in odpadkov iz gospodinjstev in iz drugih Vlr°v na območju občine Ljubljana-
Sentvid
1.	člen
- Na območju občine Ljubljana-Sontvid se uvede obvezno odlaganje Juietl in odpadkov iz gospodinjstev 'u iz drugih virov.
2.	člen
Kot smeti in odpadki se štejejo:
1. Iz gospodinjstev:
,, a) odpadki, ki izvirajo iz gospo-dinjstva;
b)	pepel iz štedilnikov in navadah peči;
c)	odpadki kovin;
d)	odpadni papir vseh vrst; o) odpadki tekstilnega blago;
f)	steklo, steklenice in keramika;
g)	odpadki od čiščenja dimnikov;
“) odpadki, ki izvirajo iz čišče-
nJa notranjih prostorov.
2' Iz drugih virov: a) odpadni gradbeni material;
1	b) kamenje, pesek, blato, odpnd-'• listje in podobno;
c) odpadni premog, dvoriščne jJUeti in ogorki iz centralne kur-
3.	člen
Najemniki stanovanj in lokalov
0	dolžni smetnjake, ki jih dobavi in ^zmesti na določen stalni prostor
Zgradbi komunalni zavod »Snaga«,
.Porabljati za odlaganje smeti in v fugi h odpadkov navedenih v 1. toč-
1	’ člena tega odloka.
4.	člen
■n odlaganju smeti in odpadkov . “išnl sveti, lastniki hiš, stanovalci ^uma njih pooblaščene osebe dolž-
0 al da se pri odlaganju smeti ne usnaži prostor okrog smetnjakov;
0(i J*) da se po odlaganju smeti in ZQPftdk°v pokrov smetnjaka vedno
z A da se smetnjaki ne prenašajo oločenega kraja drugam.
5.	člen	12. člen
p: ^udzor nad smetnjaki in odlaga- V predelih, kjer še ne bodo raz-Uom1 smc** *er odpadkov Tipravlja meščene posode za odlaganje smeti, oll,Analni zavod »Snaga« in organ so odlagajo smeti na. dosedanji na-uc»nskc sanitarno inšpekcije.	čin.
6.	člen
Industrijsko smeti in odpadki navedeni v 2. točki 2. člena tega odloka se morajo odlagati na mestih, ki ne kvarijo zunanjega izgloda mesta. Odloženi odpadki na pločnikih oziroma ob pločnikih se morajo odstraniti najkasneje v 6 urah po odložitvi.
7.	člen
Za odvažanje smeti in odpadkov iz gospodinjstev in industrije skrbi komunalni zavod »Snaga« v Ljubljani.
Odvažanje smeti in odpadkov iz gospodinjstev opravlja zavod po potrebi, vendar najmanj dvakrat tedensko. Odvažanje smeti, navedenih pod 2. točko 2. členu tega odloka, izvrši komunalni zavod »Snaga« v 48 urah po prejemu naročila.
Odvažanje smeti in odpadkov se praviloma opravlja v dnevnem času, le izjemoma tudi v nočnem času.
8.	člen
Odpadke vseh vrst je treba odvažati le na določena mesta za odlaganje smeti in odpadkov, ki jih določi na predlog zavoda »Snaga«, pristojna sanitarna inšpekcija. Tu mesta morajo biti odrejena tako, da so oddaljena od naselij in pitne vodo, da ne okužijo okolice.
9.	člen
Tarifo za nakladanje in odvoz smeti ter vzdrževanje smetnjakov določi občinski ljudski odbor Ljub-ljana-Center in jo plačujejo hišne uprave, oziroma lastniki privatnih hiš komunalnemu zavodu »Snaga«.
10.	člen
Tarifo so dolžni plačevati neposredni uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov, ne glede, ali so v zgradbah, ki so splošno ljudsko premoženje, ali pa so v zgradbah, ki so v lasti zasebnikov.
Neposredni uporabniki so lahko državni organi, zavodi, gospodarske, družbene in druge organizacije ter zasebniki.
11.	člen
S kaznijo do 3000 din se kaznuje:
L kdor odlaga v smetnjake tekoče odpadke, ogorke in druge odpadke, navedene v 2. točki 2. člena tega odloka;
2.	kdor postavlja smetnjake na druga mesta brez odobritve zavoda »Snaga« v Ljubljani;
3.	kdor stresa smeti in odpadke okoli, oziroma izven smetnjakov;
4.	kdor pušča odpadke no ali ob pločnikih dalj časa. kot je določeno v 7. členu tega odloka.
Za upravni kazenski postopek in za izrekanje kazni je po tem odloku pristojen sodnik za prekrške.
13. člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev. 01/1-3040/1-58.
Datum: 18. decembra 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Franc Pipan 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-VIČ
60.
Na podlagi 2. člena uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. list IfLRJ št. 12-69/53 in 4-42/54), 104. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-650/57), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. FLRJ št. 46-428/51 in 49-828/58),
26.	člena statuta občine ter na predlog sveta zn blagovni promet je sprejel občinski ljudski odbor Ljub-ljana-Vič na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. decembra 1958
ODLOK
o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju občine Ljubljana-Vič
NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV
1.	člen
Po tem odloku se štejejo za poslovne prostore vsi prostori, v katerih se opravlja javna, družbena ali gospodarska dejavnost, kakor tudi skladišča, garaže, pisarne, ordinacije in podobno s pripadajočimi pritiklinami, ter prostori, ki so za to namenjeni, čeprav ne služijo tem namenom, ne glede na material, iz katerega so zgrajeni, kolikor niso spremenjeni v stanovanja.
2.	člen
Po tem odloku se ne štejejo za poslovne prostore prostori, ki služijo kmetijski dejavnosti individualnih gospodarstev.
3.	člen
Stranke oddajajo poslovne prostore v najem in odpovedujejo nitjem poslovnih prostorov v okviril predpisov uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ št. 12-69/53 in 4-42/54), tega odloka in drugih predpisov.
4.	člen
Določbe tega odloka se ne nanašajo na poslovne prostore v sestavu stanovanj, ki se uporabljajo v poslovne namene, kadar jo stanovanje po oceni upravnega organa za stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora glede na število v njem stanujočih oseb popolnoma uporabljeno v stanovanjske namene.
DAJANJE
POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
5.	člen
Po uveljavitvi tega odloka se ustanovi glede poslovnih prostorov najemno razmerje samo s sklenitvijo pismene najemne pogodbe, ki mora vsebovati:
1.	določbo o višini najemnine;
2.	vrsto dejavnosti, za katere se poslovni prostori oddajajo v najem v skladu z namembnim dovoljenjem;
3.	pogoje, zlasti o investicijah, ki so potrebni, da poslovni prostori lahko služijo določenemu namenu.
Najemno pogodbo sklene z najemojemalcem organ, ki je pristojen za upravljanje zgradb oziroma zasebni lastnik stavbe.
6.	člen
Občinski ljudski odbor lahko določi višino odstotka najemnine, ki se odvede v sklad za zidanje stanovanjskih hiš, posebej za vsako v
12.	členu navedeno dejavnost.
7.	člen
Najemnik, s katerim je sklenjena pismena pogodba o najemu poslovnih prostorov, je pooblaščen v imenu organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika zgradbe ukreniti proti tretjim osebam vse potrebno, da se mu poslovni prostori stavijo na razpolago, kolikor tega ne ukrene najemodajalec sam.
8.	člen
Najemodajalec je dolžan pogodbo o najemu v roku 8 dni po podpisu predložiti v Štirih Izvodih v registracijo organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za gospodarske zadeve.
9.	člen
Poslovni prostori se lahko oddajajo v najem vsaki fizični ali pravni osebi za opravljanje dejavnosti, za katero, je dovoljeno poslovne prostore dajati v najem, če je taka oseba po predmetu poslovanja ali obrtnem dovoljenju upravičena opravljati zadevno gospodarsko dejavnost.
NAMEMBNO DOVOLJENJE
10.	člen
Z namembnim dovoljenjem se ugotavlja, za katere dejavnosti Iz 12. člena tega odloka se dovoljuje dajati poslovne prostore v najem.
11.	člen
Namembno dovoljenje izda svet zn blagovni promet ObLO po prostem preudarku; pri tem mora upoštevati potrebe prebivalstva in drugo javne koristi.
Za poslovni' prostore, ki se uporabljajo v poslovne namene ob izdaji tega odloka, ne bodo izdane odločbe o namembnem dovoljenju. Za te velja, da obstoja namembno dovoljenje za tisto, po vsebini nnj-ožjo dejavnost, ki se izvršuje v njih ob času uveljavitve tega odloka.
Namembno dovoljenje izda svet po zaslišanju organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika zgradbe
in po mnenju trgovinske, gostinske ali obrtne zbornice oziroma ustrezne ustanove ter pristojnega sveta za zadevno vrsto dejavnosti. Ce katera od teh zbornic oziroma ustanov ne sporoči svojega mnenja v roku štirinajstih dni po dostavi poziva, se lahko izda namembno dovoljenje tudi brez njenega mnenja.
Organ iz 1. odstavka tega člena daje k investicijskim programom za nove poslovne in stanovanjske zgradbe, v katerih so predvideni poslovni prostori, predhodno mnenje o vrsti dejavnosti, kateri naj služijo predvideni poslovni prostori po
12.	členu tega odloka. To mnenje služi investitorju za izdelavo glavnega načrta.
Organ iz prvega odstavka tega člena je dolžan izdati dovoljenje za tisto vrsto dejavnosti iz 12. člena tega odloka, za katero je dal predhodno mnenje po prejšnjem odstavku tega člena.
12. člen
Z namembnim dovoljenjem se dovoljuje dajanje poslovnih prostorov v najem za posamezne stroke naslednjih dejavnosti:
1.	za trgovinsko dejavnost:
2.	za obrtno dejavnost;
3.	za gostinsko dejavnost;
4.	za dejavnost zdravstvenih služb;
5.	za dejavnost socialnih služb;
6.	za druge gospodarske in javne dejavnosti.
13.	člen
Svet za blagovni promet lahko izda namembno dovoljenje za eno ali več dejavnosti, ki so navedene v prejšnjem členu.
PREKLIC
NAMEMBNEGA DOVOLJENJA
18.	člen
Svet za blagovni promet ObLO lahko na lastno pobudo kakor tudi na predlog ustrezne zbornice po zaslišanju organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika zgradbe prekliče namembno dovoljenje, če bi po utemeljeni oceni tega sveta v poslovnem prostoru opravljanje druge dejavnosti bolj ustrezalo potrebam prebivalstva ali javnih koristi, kakor ustreza izvrševanje dejavnosti, za katero velja namembno dovoljenje.
19.	člen
Odločba o preklicu namembnega dovoljenja' mora vsebovati namembno dovoljenje zn dejavnost, za katero se bo v bodoče zadevni poslovni prostor moral dajati v najem. Brez novfega namembnega dovoljenja preklic nima pravne veljave.
20.	člen
Zoper odločbo o preklicu dosedanjega in zoper izdajo novega namembnega dovoljenja se lahko v roku 15 dni od vročitve odločbe pritoži organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe, pristojna zbornica oziroma ustanova ter najemnik.
O pritožbi odloča občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič.
Če v odločbi o preklicu namembnega dovoljenja ni določen daljši rok, preneha najemno razmerje prvega v mesecu po preteku treh mesecev od dneva, ko je odločba o preklicu postala pravnomočna.
Če je odpovedni rok po pogodbi daljši kakor tri mesece, velja za prenehanje namembnega razmerja pogodbeni odpovedni rok, ki pa ne sme biti daljši kot šest mesecev.
14.	člen
Zoper odločbo o namembnem dovoljenju je dopustna pritožba na občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič.
IZDAJANJE
NAMEMBNEGA DOVOLJENJA
ZA POSLOVNE PROSTORE V NOVIH ZGRADBAH
15.	člen
Namembno dovoljenje za poslovne prostore v novih zgradbah izda organ, ki je naveden v 11. členu, in sicer na lastno iniciativo ali na predlog organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe, trgovinske, obrtne zbornice oziroma ustrezne ustanove.
16.	člen
Zoper odločbo o namembnem dovoljenju. izdano po prejšnjem členu, se lahko pritoži tudi ustrezna zbornica oziroma organ, ki izvaja nadzorstvene pravice nad ustanovo.
17.	člen
Organ upravljanja oziroma zasebni lastnik nove stavbe je dolžan v roku 13 dni, od dneva, ko se. po gradbenih predpisih dovoli uporaba poslovnih prostorov, izroči upravnemu organa za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora predlog za izdajo namembnega dovoljenja.
Šteje sc, da je bilo namembno dovoljenje izdano za tisto dejavnost, za katero je bilo zaprošeno:
1.	če namembno dovoljenje ni izdano po preteku 30 dni od dneva, ko je organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe vložil predlog za izdajo namembnega dovoljenja;
2.	če se pritožba, ki je bila vložena zoper namembno dovoljenje, ne reši po preteku 60 dni od dneva .vročitve prvostopne odločbe.
DOLŽNOST DAJANJA POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
21.	člen
Organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe je dolžan dati v najem poslovne prostore, razen če jih sami uporabljajo v smislu 12. člena. Ce organ upravljanja oziroma zasebni lastnik zgradbe ne da poslovnega prostora v najem v roku 30 dni od dneva prestanita do-sednnjega najemnega razmerja oziroma od dneva, ko je izdano namembno dovoljenje, ga odda v njegovem imenu v najem upravni organ za gospodarstvo ObLO Ljub-ljana-Vič.
22.	člen
Pogodba o najemu, ki jo sklene organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe po roku iz 21. Člena, nima pravne veljave.
23.	člen
Kadar da upravni organ za gospodarske zadeve poslovne prostore v najem, mora organu upravljanja oziroma zasebnemu lastniku stavbe omogočiti, da prisostvuje razpravljanju glede določb pogodbe o najemu ter mu dovoliti, če soglaša z pogodbo, do jo sam tudi podpiše.
24.	člen
Zoper najemno pogodbo, ki jo sklene upravni organ zn gospodarske zadeve, sc lahko pritoži organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe v roku 15 dni od dneva Vročitve pogodbe.
DAIANJE
POSLOVNIH PROSTOROV V PODNAJEM
25.	Člen
Dajanje v podnajem celotnih poslovnih prostorov ali njihovih delov
nima pravne veljave, niti če se to zgodi s pristankom organu upravlju-nju oziroma zasebnega lastnika stavbe.
PRENEHANJE NAJEMNE POGODBE
26.	člen
Najemna pogodba preneha, če najemnik namesto dejavnosti, za katero mu je bil poslovni prostor oddan v najem, opravlja v poslovnem prostoru kako drugo dejavnost.
Organ, ki je naveden v 11. členu, lahko odloči, da najemno razmerje renelia, če se v poslovnih prostorih rez opravičenih razlogov ne začne opravljati dejavnosti, zn katero so bili poslovni prostori dani v najem, v dveh mesecih po sklenitvi najemne pogodbe.
Zoper odločbo o prenehanju najemnega razmerja se lahko pritožita najemodajalec in najemnik v roku 15 dni; o pritožbi odloča občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič.
ODPOVED
NAJEMNE POGODBE
34. člen
Ta odlok velja od dneva objav« v »Glasniku«, uradnem vestniku okraju Ljubljana.
Štev. 03/6-2991/7-58.
Ljubljana, 29. decembra 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbore' Ignac Voljč 1 r.
OBČINA VRHNIKA
61.
Na podlagi 15. in 50. člena zakd' na o občinskih ljudskih odborih (Ut' list LRS št. 19/52), 2. člena uredbe 0 izdajanju poslovnih prostorov v na-jem (Ur. list FLRJ št. 12/53 in 4/54)i
1.	točke 104. člena uredbe o pristoj-nosti občnskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. I' FLRJ št. 32/57), 8., 10. in 26. člen« statuta občine Vrhnika, je občinski ljudski odbor Vrhnika pn seji ob' činskega zbora in na seji zboru prO' izvajalcev dne 14. januarja 195’ sprejel
ODLOK
27.	člen
Najemne pogodbe o poslovnih prostorih se odpovedujejo po veljavnih predpisih.
UPORABA STANOVANJA V POSLOVNE NAMENE
28.	člen
Za poslovne prostore v sestavu stanovanja, ki sc izključno ali pretežno uporabljajo v poslovne namene. morata najemodajalec in najemnik skleniti posebno pismeno pogodbo o najemnini, ki je odgovorna oziroma predpisana poleg najemnine za stanovanje.
29.	člen
Pogodbo o najemnini iz 28. člena mora najemodajalec predložiti v registracijo na način, kakor je določeno zn najemno pogodbo o poslovnih prostorih.
30.	Člen
Ce najemnik noče skleniti pogodbe o najemnini iz 28. člena, razen v primerih 4. člena, je dolžan, dokler je ne sklene, plačati iz naslova najemnine zn vsak kvadratni meter površine tistega dela stanovanja, ki ga uporablja v poslovne namene, desetkratno tarifo, predpisano zn kvadratni meter tistega stanovanja.
Znesek iz prednjega odstavka se plača od dneva, ko je najemodajalec pozval najemnika pogodbe, oziroma od dneva, ko je pravnomočno rešen spor o tem. ali se stanovanjski prostori lahko uporabl ja jo za'poslovne namene.
o dajanju poslovnih prostorov v ni' jem na območju občine Vrhnika
NAJEM
POSLOVNIH PROSTOROV
1.	člen
Po tem odloku se štejejo kot p8" slovni prostori vsi prostori, v kat®' rili se opravlja javna, družbena s j gospodarska dejavnost, kakor tud* skladišča, garaže, pisarne, ordinacij6 in podobno s pripadajočimi pritikh' nami, ter prostori, ki so za te svrb6 namenjeni, čeprav ne služijo ten1 svrham, ne glede na material, ** katerega so zgrajeni, kolikor ni*6 spremenjeni v stanovanja.
2.	člen
Ne štejejo se med poslovne prf store taki prostori, ki služijo km6" tijski dejavnosti individualnih g8' spodarstev.
3.	člen
Stranke dajejo poslovne prosto«6 v najem in odpovedujejo najem P®' slovnih prostorov po predpisih ure®' bc o dajanju poslovnih prostorov * najem, po predpisih tega odloka i® po drugih predpisih.	i
4.	člen
Določila tegn odloka se ne n8' nnšajo na poslovne prostore, ki so U sestavu stanovanj in ki se uporab' Ijajo v poslovne svrhe, če je stan®^ vanje po oceni zn stanovanjske z8' deve pristojnega upravnega organ11! občinskega ljudskega odbora z oz*'! rom na število v njem stanujoči® osel) popolnoma izkoriščeno v st8' novnnjske svrhe.
Spore o tem, ali se prostori v sestavu stanovanja lahko uporabljajo v poslovne namene, rešuje upravni organ ObLO ki je pristojen za stanovanjske zadeve.
O pritožbi zoper odločbo, izdano po prejšnjem odstavku, _ odloča upravni organ zn stanovanjske zadeve OLO Ljubljana.
KAZENSKE DOLOČBE 32. člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje najemodajalec, ki pravočasno ne predloži v registracijo najemne pogodbe
KONČNE DOLOČBE
DAJANJE
POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
5.	člen
Po uveljavitvi tegn odloka je m0" goče skleniti najem poslovnili p«^* štorov samo s pismeno pogodbo, ’ kateri je določena višina najemni8* in vrsta dejavnosti, za katero je p?' slovni prostor dan v najem v sKlad' z uporabnim dovoljenjem. V najej8" ni pogodbi so lahko tudi druga d^ ločila, zlasti o investicijah za vzdr" ž.evanje poslovnega prostora. N8" jemno pogodbo sklene z najem8", jemalcem organ, pristojen za upr8v": ljanje zgradbe.
33. člen
Svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič se pooblašča, dn po potrebi izda navodilu zu izvajanje tega odloka.
6. Člen
Občinski ljudski odbor lahko d8j loči višino odstotka najemnine, * sc odvede v sklad zn zidanje stan8" vnnjskih hiš, posebej za vsako vr*‘
dejavnosti. Višina odstotka najemnine, ki se odvede v sklad za zidanje stanovanjskih hiš, je lahko za vsako gospodarsko dejavnost različna za posamezna področja in tudi za posamezne ulice, tako da je s tem dosežen namen, da se izenačijo interesi najemodajalcev proti najemnikom.
7.	člen
Najemnik, ki je sklenil pismeno najemno pogodbo zn poslovni prostor, je pooblaščen v imenu organa upravljanja zgradbe, da napratn trejim osebam ukrepa vse potrebno, da mu bodo poslovni prostori stavljeni na razpolago, koliko tega ne ukrene sam najemodajalec.
8.	člen
Najemodajalec je dolžan najemno pogodbo v 4 izvodih in v 8 dneh po podpisu predložiti v registracijo 'Upravnemu organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za stanovanjske zadeve.
9.	člen
Poslovni prostori se lahko dajejo * najem vsaki fizični ali pravni osebi za opravljanje dejavnosti, za katero je dovoljeno poslovne prostore dajati v najem.
UPORABNO DOVOLJENJE
10.	člen
Z uporabnim dovoljenjem se ugotavlja, za katero dejavnost po tem odloku Je dovoljeno poslovni prostor dati v najem. Z uporabnim dovoljenjem se omogoča dajanje poslovnih prostorov v najem za opravljanje določenih dejavnosti. Z uporabnim dovoljenjem se ne ugotavlja, da poslovni prostori — taki, kakršni so — ustrezajo vsem tolmič-njm, higiensko-tehničnim in sanitar-uim predpisom za opravljanje dejavnosti, zn katero so dani v najem.
11.	člen
Za poslovne prostore, ki se že sedaj uporabljajo v poslovne svrlie, ne bodo izdane posebne odločbe o uporabnem dovpljenju. Glede takih Prostorov velja da je uporabno dovoljenje ž.e izdano za tisto dejavnost, ki se v njih opravlja in ki jo je mogoče uvrstiti med dejavnosti. Uavedene po tem odloku.
.	12. člen
Z uporabnim dovoljenjem-ee lahko dovoli dajanje poslovnih prostorov v najem za sledeče dejavnosti:
1.	za trgovino z mlekom in mlečnimi proizvodi ter kruhom in pecivom na drobno;
2.	za trgovino s sadjem in zelenjavo na drobno;
3.	za trgovino z mesom in mesnimi izdelki na drobno;
4.	za trgovino z živili in gospodinjskimi potrebščinami na drobno;
,	3. za trgovino s kurjavo nn
drobno;
6.	za trgovino s knjigami in mn-rikalijami nn drobno;
7.	za ostalo trgovinsko dejavnost na drobno;
8.	za obrtno dejavnost;
9.	za gostinsko dejavnost;
10.	za dejavnost zdravstvenih nstanov;
H. za dejavnost socialnih ustanov.
. Svet občinskega ljudskega od-“°ra, ki je pristojen za blagovni hromet, je pooblaščen, da lahko izda ^Purabno dovoljenje v smislu 10. čl. ndlokn po izkazani potrebi tudi za nejavnosti, ki niso naštete v prejšnjem odstavku tega člena.
13.	člen
Uporabno dovoljenje lahko izda vet občinskega ljudskega odbora,
ki jc pristojen zn blagovni promet za eno ali več dejavnosti, ki so navedene v prejšnjem členu.
14.	člen
Uporabno dovoljenje izda svet občinskega ljudskega odbora, ki jc pristojen za blagovni promet, po prostem preudarku. Pri tem mora upoštevati potrebe prebivalstvu in javne koristi.
Proti odločbi o uporabnem dovoljenju jc dopustna pritožba na občinski ljudski odbor.
POSEBNE DOLOČBE ZA IZDAJO
UPORABNEGA DOVOLJENJA ZA POSLOVNE PROSTORE V NOVIH STAVBAH
13. člen
Uporabna dovoljenja za poslovne prostore v novih stavbah izdaja svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni propiet, in sicer po lastni iniciativi ali na predlog organu upravljanja, ustrezne zbornice ali ustanove.
Uporabno dovoljenje lahko izda svet šele po zaslišanju organa upravljanja in po priba vi jenem mnenju ustrezne zbornice oziroma ustanove ter pristojnega občinskega ljudskega odboru. Ako katera od zbornic oziroma ustanov ne sporoči svojega mnenja v 8 dneh po pozivu, lahko izda svet uporabno dovoljenje tudi brez njenega mnenja.
Proti odločbi o uporabnem dovoljenju, ki je izdano po prejšnjem odstavku, sc lahko pritoži tudi ustrezna zbornica (trgovinska, gostinska. obrtna) oziroma organ, ki vrši nadzorstvene pravice nad ustanovo..
16.	člen
Organ upravljanja stavbe je dolžan v 15 dneh ko je bila po gradbenih predpisih dovoljena uporaba poslovnih prostorov, predložiti svetu občinskega ljudskega odboru, ki ie pristojen zn blagovni promet, predlog zn izdajo uporabnega dovoljenja.
Šteje se, da je uporabno dovol jenje izdano zn tisto dejavnost, za katero je bilo zaprošeno:
n) če uporabno dovoljenje ni bilo izdano v 30 dneh od dneva, ko je bil vložen predlog zn izdajo uporabnega dovoljenja;
b) če pritožba, ki je bila vložena proti odločbi o uporabnem dovoljenju, ni rešena v 45 dneh od dneva vročitve odločbe.
PREKLIC
UPORABNEGA DOVOLJENJA
17.	člen
Svet občinskega ljudskega odbora. ki je pristojen za blagovni promet, lahko nn lastno pobudo kakor tudi nn predlog ustrezne zbornice po zaslišanju organa upravljanja zgradbe prekliče uporabno dovoljenje, če bi po temeljiti oceni tega sveta opravljanje neke druge dejavnosti v poslovnem prostoru bolj ustrezalo potrebam prebivalstvu in drugim javnim potrebam, kakor dejavnost, za katero je bilo izdano uporabno dovoljenje.
18.	člen
Odločba o preklicu uporabnega dovoljenja mora obenem vsebovati novo uporabno dovoljenje za deiav-nost, za katero bo v bodoče poslovni prostor mogel biti dan v najem. Brez novega uporabnega dovoljenja preklic starega uporabnega dovoljenja nima pravne veljavnosti.
19.	člen
Zoper odločbo o preklicu dosedanjega uporabnega dovoljenja in o
Izdaji novega uporabnega dovoljenja se lahko v 15 dneh po vročitvi odločbe pritoži organ upravljanja zgradbe, pristojna zbornica oziroma ustanova, kakor tudi najemnik.
O pritožbi odloča občinski ljudski odbor.
Če v odločbi o preklicu uporabnega dovoljenju ni odrejen daljši rok, prestane najemno razmerje .prvega dne v mesecu po preteku treh mesecev od dneva, ko' je odločba o preklicu postala pravnomočna.
DOLŽNOST DAJANJA POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
20.	Člen
Organi upravljanja so dolžni dati v. najem poslovne prostore, kolikor jih sami ne uporabljajo v poslovne svrhe. Ce organ upravljanja ne da poslovnega prostora v najem v 30 dneh od dneva, ko je prestalo dosedanje najemno razmerje, oziroma od dneva, ko je izdano uporabno dovoljenje, ga da v najem za organa upravljanja za stanovanjske zadeve pristojni organ občinskega ljudskega odbora.
21.	člen
Najemna pogodba, sklenjena med organom upravljanja zgradbe in najemnikom po preteku roka, določenega v 20. členu tega odloka, nima pravne veljavnosti brez soglasja za stanovanjske zadeve pristojnega organa občinskega ljudskega odbčra, če je ta organ, ker ni bil obveščen o sklenjeni pogodbi, začel postopek zaradi izdajanja poslovnega prostora v najem in sklenil pogodbo v roku 30 dni od dneva, ko je postopek začel.
22.	člen
Kadar za stanovanjske zadeve pristojni organ občinskega ljudskega odbora izda poslovni prostor v najem, omogoči organu upravljanja zgradbe, da prisostvuje pri razpravljanju glede določil najemne pogodbe1 in mu dovoli, da pogodbo tudi podpiše, ako soglaša z njo.
Za stanovanjske zadeve pristojni organ občinskega ljudskega odbora se lahko pogodi, da najemodajalec brez opravičenih razlogov ne sme odpovedati najemne pogodbe najmanj dve leti. V najemni pogodbi, ki jo sklepa ta organ sam, je odpovedni rok 3 mesece.
23.	člen
Proti sklepanju najemne pogodbe po organu, ki je pristojen za stanovanjske zadeve, se lahko pritožijo organi upravljanja, kakor tudi najemnik. s katerim je organ upravljanja že sklenil najemno pogodbo. O pritožbi odloča Tajništvo za stanovanjske zadeve OLO Ljubljana.
DAJANJE
POSLOVNIH PROSTOROV V PODNAJEM
24.	člen
Dajanje poslovnih prostorov v podnajem, bodisi v celoti ali delno, ni dovoljeno, niti če se to napravi s pt-istankom organa upravljanja zgradbe. Ce najemnik da poslovne prostore v podnajem ali v uporabo neki drugi osebi, se šteje, da je najemno razmerje prenehalo. Najemna pogodba, ki bi bila ponovno sklenjena z dotedanjim najemnikom ali pa z osebo, ki so ji bili poslovni prostori dani v podnajem oziroma v uporabo ni veljavno.
Svet zn gospodarstvo'občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da dopušča izjeme.
PRENEHANJE NAJEMNE POGODBE
25.	člen
Najemna pogodba preneha, če najemnik mesto dejavnosti, za katero mu je bil poslovni prostor dan v najem, opravlja v poslovnih prostorih neko drugo dejavnost.
Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet, lahko odloči, da najemno razmerje preneha, če se v poslovnih prostorih brez upravičenih razlogov ne začne opravljati dejavnost, za katero so bili poslovni prostori dani v najem, v dveh mesecih po sklenitvi najemne pogodbe.
Proti odločbi o prenehanju najemnega razmerja se lahko pritožita najemodajalec in najemnik.
O pritožbi odloča občinski ljudski odbor.
Pogodba, sklenjena v svrho, da se najemno razmerje, ki je prenehalo iz razlogov, navedenih v tem členu, obnovi pred pretekom 3 let, potem ko je prenehala, nima pravne veljave.
ODPOVED
NAJEMNE POGODBE
26.	člen
Najemne pogodbe glede poslovnih prostorov se odpovedujejo po obstoječih predpisih.
UPORABA STANOVANJ V POSLOVNE SVRIIE
27.	člen
Glede poslovnih prostorov v sestavu stanovanj, ki se izključno ali pretežno uporabljajo v poslovne namene, morata najemodajalec in najemnik skleniti posebno pismeno pogodbo o delu najemnine, ki jc dogovorjena oziroma, ki je predpisana zn te prostore poleg najemnine, pogojene za stanovanje.
28.	člen
Pogodbo o odgovarjajočem delu najemnine mora najemodajalec redlož.iti v registracijo na način, akor je določeno za najemne pogodbe glede poslovnih prostorov.
29.	člen
Ce najemnik noče skleniti pogodbe o odgovarjajočem delu najemnine po 27. členu tega odloka, razen primerov po 4. členu, je dolžan vse dotlej, dokler pogodbe ne sklene, plačevati iz naslova najemnine za vsak m1 površine tistega dela stanovanja. ki ga uporablja v poslovne svrhe, desetkratno tomfo. predpisano za m* površine stanovanja.
Tako najemnino je najemnik dolžan plačevati od dneva, ko ga je najemodajalec pozval k sklenitvi pogodbe, oziroma od dneva, ko je pravnomočno rešen spor glede teera, ali se stanovanjski prostori lahko uporabljajo za poslovne namene.
30.	člen
Spore o tem. ali se prostori v sestavu stanovanj lahko uporabljajo v poslovne namene, rešuje upravni organ občinskega l judskega odbora, ki je pristojen zn stanovanjske zadeve v soglasju z upravnim organom, ki je pristojen za blagovni promet.
O pritožbi proti odločbi, izdani po prejšnjem odstavku, odloča tajništvo zn stanovanjske zadeve OLO Ljubljana.
KAZENSKE DOLOČBE
31.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznuje najemodajalec, ki ne predloži najemne pogodbe pravočasno v registracijo.
KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet, je pooblaščen, da po potrebi izda podrobna navodila za izvrševanje tega odloka.
33.	člen
Ta odlok začne veljati z .dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev. 01/1-221/1.
Vrhnika, dne 14. jun. 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Janez Brenčič 1. r.
OBČINA ZAGORJE OB SAVI
Na podlagi 1. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) in 26. člena statuta občine Zagorje ob Savi, e občinski ljudski odbor Zagorje ob lavi na seji občinskega zbora dne ^4. decembra 1958 sprejel
ODLOK
o podeljevanju socialnih podpor
1.	člen
V skrbi za socialno varstvo daje občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi socialno ogroženim osebam podpore v okviru za to določenih proračunskih sredstev.
2.	člen
Socialne podpore sc dajejo le osebam, ki imajo stalno bivališče na območju občine Zagorje ob Savi. V izjemnih nujnih primerih se lahko
gim socialno šibkim osebam, z namenom, da se jim omogoči nabava ozimnice, goriva, obleke in podobno.
Kot redne socialne podpore se smatrajo tudi dijaške podpore, ki se dajejo otrokom iz socialno šibkih družin, ter podpore za rehabilitacijo invalidnih oseb. Dijaške podpore" prejemajo lahko učenci osemletk, vajenci, dijaki gimnazij, strokovnih šol in slušatelji visokih šol, če ne prejemajo štipendije.
5. člen
Redne in začasne socialne podpore se praviloma priznavajo največ do višine 5000 dinarjev. V posebnih težkih primerih in zlasti tedaj, ko je podpirancu, ki se preživlja le s socialno podporo, potrebna tudi tuja pomoč za lastno postrežbo in nego, sme biti podpora primerno večja.
Za delo nezmožnim in nepreskrbljenim osebam, ki žive v skupnem gospodinjstvu s svojci, ki so po zakonu dolžni za nje skrbeti, se daje redna podpora le v primeru, če povprečni mesečni dohodek na posameznega člana družine teh svojcev no presega zneska višine 5000 dinarjev, oziroma, če davčni predpis od kmetijstva, ali drugih davku zavezanih dohodkov, na enega člana družine ne presega 1500 dinarjev letno.
Višina enkratne socialne podpore se določa po prosti presoji, vendar največ do 10.000 dinarjev.
Socialne podpore se dajejo v denarju, izjemoma tudi v naravi.
6. člen
Osebam, ki-so v oskrbi socialnih
dodeli socialna podpora, vendar le. “vodov, sc določi socialna podpora enkratna, tudi osebam, ki imajo k?‘ Pfczivnma v višini oskrboval-
- nine, ki jo plačuje občina za posamezne oskrbovance zavoda. O potrebi sprejema določene osebe v ustrezni socialni zavod, za katero naj bi občina prevzela plačevanje celotnih ali delnih oskrbnih stroškov, sklepa organ občine, ki je pristojen za odločanje o socialnih podporah.
Upokojenci, katerih pokojnine in drugi dohodki ne zadoščajo za pokritje celotne oskrbovalnine v zavodu, si smejo kljub temu pridržati zn svoje potrebe tisti del pokojnine, kot ga določajo pravila posameznih zavodov za stare in onemogle.
svojo stalno bivališče izven območja občine Zagorje ob Savi.
3.	člen
Socialno podporo se praviloma priznavajo osebam, ki so nezmožne za delo in nepreskrbljene.
Za delo nezmožne se smatrajo osebe, ki sc ne morejo same preživljati s pridobitnim delom, zaradi mladosti, študija, težjih bolezni, telesnih in duševnih hib, zaradi oskrbe mladoletnih otrok, ali zaradi starosti in onemoglosti.
Za nepreskrbljene se smatrajo osebe, ki nimajo zadostnega premoženja in tudi ne dohodkov, s katerimi bi se mogle preživljati, niti nimajo svojcev, ki bi jih bili dolžni preživljati po zakonu, pogodbi ali sodni odločbi in ki bi bili tudi sposobni, da take obveznosti v redu izpolnjujejo.
4.	člen
Socialne podpore so: redne, začasne in enkratne.
Redne podpore se priznavajo tistim osebam, ki so trajno za delo nesposobne in nepreskrbljene in pri katerih ni pričakovati, da bodo v doglednem času nastopile bistvene spremembe.
Začasne podpore sc dajejo osebam pri katerih gre le za krajše obdobje nepreskrbljenosti, kot na primer, začasna nezaposlenost, bolezensko stanje z izgledom okrevanja in obdobje, ko uveljavlja taka oseba pravico do pokojnino, invalidnine in podobno.
Enkratne podpore sc dajejo osebam, ki so prizadete zaradi težkih primerov prehodnega značaja, kot na primer, ob elementarnih nesrečah, ob smrti v družini in podobno.
Posebna vrsta enkratne pomoči je zimska pomoč, ki se daje uživalcem rednih socialnih podpor in dru-
7. člen
Od osebe, ki poseduje nepremičnine, "se lahko zahteva, da pristane na zemljiškoknjižno zavarovanje izplačanih socialnih podpor. O tem sc sklene pogodba, ki jo za občino podpiše predsednik občinskega ljudskega odbora.
Osebam, katerim se prizna socialna podpora za čas, ko čakajo na uveljavitev svojih pravic do preživnine. oziroma do prejemkov, ki jim gredo po zakonu, ali po pogodbi, sc daje podpora le proti pismeni obveznosti, da bodo povrnile izplačane zneske podpore v celoti, ali v določenem odstotku.
8. člen
Socialna podpora sc
e praviloma dodeljuje največ za dobo enega leta, v izjemnih primerih pa tudi preko enega leta. V zadnjem mesecu pred potekom dobe, zn katero je bila priznana socialna podpora, lahko uživalec redne podpore obnovi prošnjo za podaljšanje izplačevanju podpore, sicer sc mii izplačevanje podpore ustavi. V ponovni prošnji za socialno podporo mora prosilec predložiti dokaze o svojih življenjskih razmerah.
9.	člen
Pravica do izplačevanja socialne podpore gre od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je odločba o podpori postala dokončna.
S prvim dnem naslednjega mesečo, ko so odpadli pogoji za prejemanje socialne pomoči, tudi preneha pravica do socialne podpore.
Organ, ki je pristojen za odločanje o socialni podpori, lahko prizna v izjemnih primerih pravico do podpore že od prvega dne v mesecu, ko je bila vložena prošnja za priznanje podpore.
10.	člen
Odločba o socialni podpori se mora glasiti na ime podpiranca. Podpora se lahko izplačuje neposredno podpirancu ali njegovemu zakonitemu zastopniku, ali neposredno zavodu, če- je podpiranec v oskrbi takega zavoda ali na roke osebi, ki je za to posebej odrejena, vendar mora biti to iz odločbe razvidno.
Koristnik socialne podpore mora takoj sporočiti vsako spremembo okoliščin, ki so odločilne za priznanje socialne podpore, in mora v tem primeru neupravičeno prejete zneske vrniti.
11.	člen
Postopek za priznanje socialne podpore se začne na predlog stranke ali po uradni dolžnosti.
12.	člen
Socialne podpore se priznavajo po prostem praudorku. O dodelitvi socialne podpore odloči svet za socialno varstvo občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi.
Zoper odločbo o socialni podpori ie dovoljena pritožba na občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi.
13.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev. 08/3-5005/1.
Zagorje, 24. decembra 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Rado Taufer 1. r.
Važno opozorilo
Mestni zavod »Snaga« v Ljubljani je od leta 1957 dalje preko javne objave ponovno opozoril uporabni-
ke stanovanjskih in poslovnih prostorov, da je z odloki posameznih občin na območju mesta Ljubljane določeno splošno obvezno odlaganje in odvoz smeti ter odpadkov samo preko tega zavoda ter da je treba plačati predpisano tarifo tudi v slu. čaju, če bi neupravičeno ne koristili zuvodnih storitev.
Podjetja, ustanove, družbene organizacije in ostali uporabniki poslovnih in stanovanjskih prostorov so bili glede na to povabljeni, da naj sporočijo zavodu svoje potrebe in predloge za odvažanje odpadkov, obenem pa so bili opozorjeni, da je treba v proračunih pravočasno predvideti tudi stroške za te pristojbine.
Ker nekateri še vedno ne odlagajo in odvažajo smeti ter odpadkov tako, kot je z navedenimi odloki urejeno in tudi nimajo dovoljenja o spregledu obveznosti, opozorimo ponovno, da je zavodu »Snaga« že od maja 1957 predpisana obvezna tarifa za njegovo dejavnost in da bo zaradi tega treba plačati zapadle račune od tedaj dalje v vsakem primeru.
S tem v zvezi zopet spomnimo organizacije, da naj si v proračunih za leto 1959 zagotovijo potrebna denarna sredstvu tudi za te izdatke v zadostni višini.
Mestni zavod »Snaga«
Razpis
Upravni odbor Lekarne »Bežigrad«, Ljubljana, Titova cesta 55 razpisuje s takojšnjim nastopom ali po dogovoru
1 mesto knjigovodje I mesto farmacevta Plača po predpisih zakona o javnih uslužbencih in plačnega pravilnika lekarne.
Ponudbe je poslati na upravo lekarne.
Upravni odbor
Vsebina
59	Odlok o obveznem odlaganju smeli in od' padkov iz gospodinjcev in iz drugih virov občiae l.jubljunfl-Sentvid
60	Odlok o dajanju poslovnih prostorov f najem občine Ljubljana-Vič
61	Odlok o dajanju poslovnih prostorov f nojem občine Vrhnika
62	Odlok o podeljevanju socialnih podpor občine Zagorje ob Savi
Opozorilo Mestnega zavoda »Snaga« Razpis delovnih mest Lekarno Bežigrad Zaključni račun gospodarske organizacijo r.e leto 1957.
Zaključni račun ČEVLJARSKE PRODUKTIVNE ZADRUGE, Ljubljana, Celovška 79
Zadruga zaposluje povprečno 29. delavcev. V letu 1957 Je znašala realizacija 17,500.090 dinarjev. Plan realizacije ;e bil dosežen s 100,0%.
AKTIVA
BILANCA na dan SL decembra 1917
PASIVA
Naziv postavke	Znesek v 000 din	Naziv postavke	Znesek v 000 din
,\. Osnovna		A. v’ri osnovnih	
in Izločena sredstva		tn Izločenih sredstev	
l. Osnovna sredstva 1 Investicije v teku S. Izločena sredstva tn dru-	447	l. Sklad osnovnih sredstev l Investicijsko posolilo za osnovna sredstva	«47
ga Investicijska sredstva	e«	L Dolgoročno posojilo ta	S38
		financiranje Investicij 6. Drugi viri financiranje	-
		tnveitlcli	-d
B. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev 1. Banka - kredit za obrat-	
L Skunna obratna sredstva	919	na sredstva	—
		f. Sklad obratnih sredstev 8. Invcsttcllslco posojilo za	1.078
		obratna sredstva 1. Pasivne časovne razme-	
C. Sredstva v obračunu		Jltve	a
In druga aktiva		C. Viri sredstev v obračunu	
1. Kupci in druge terjatve	779	In druga pasiva 10. Dobavitelji In druge	
1. Druga aktive	10	obveznosti	681
Skupaj:		11 Druga unslva	
	2.099	Skupaj"	2.999
Računovodja! Stanko Povž
Predsednik UOi
Franc Poljanšek
Direktor:
Leopold Pirnat