Tržaško nabrežje pričakuje Ba Predstavili Galebov šolski dnevnik, ki bo šolarje učil tudi lepih manir /8 Spinning®, PILATES, TRX, Kangoo Jumps, Zumba, Insanity, DNK analize. Ples v parih z Julijo Kramar, nordijska hoja, GymstiCk Obrtna cona Solkan (50m levo čez mejo po Via degli Scogli). Tel.: 00386 41 250 436 www.zdravogibanje.si Primorski dnevnik ČETRTEK, 11. OKTOBRA 2012 št. 240 (20.563) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Obletnica plebiscita v znamenju sprenevedanj Ivan Lukan Pričakovanja, da se bo uradna politika na Koroškem vsaj ob letošnji 92. obletnici koroškega plebiscita (1920) končno zavedala svojih obljub in obveznosti do slovenske manjšine in zagotovila rešitev številnih, še vedno odprtih vprašanj, se vnovič niso uresničila. Razen nekaj zmernejših, lepših besed na osrednji proslavi včeraj v Celovcu ni bilo slišati ničesar, kar bi upravičilo upanje, da se je v odnosu vladajočih svobodnjaških politikov do slovenske manjšine, do slovenščine in do Slovenije kaj bistveno spremenilo. Tako kot pred njim rajni populist Jörg Haider je tudi sedanji deželni glavar Gerhard Dörfler ljudem v deželi in državi zatrdil, da uživa slovenska manjšina na Koroškem vse pravice, lansko leto rešeno vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel in kažipotov pa da je bilo le še zadnje potrebno dejanje. Pri tem je seveda popolnoma zamolčal istočasno podpisani memorandum, ki ga dežela Koroška in republika Avstrija doslej nista uresničila niti v eni sami točki. Da samo omenimo odprto financiranje Glasbene šole, manjšinskih medijev, otroških vrtcev, čakanje na sodoben zakon o narodnih skupnostih, itd. Je pa Dörfler s prstom pokazal na Slovenijo in ji očital, da - v nasprotju s Koroško oz. Avstrijo, ki sta že sredi mostu -zamuja pri uresničitvi manjšinskih pravic nemške manjšine oziroma njenem priznavanju. Nadaljevanje na 2. strani italija - Predstavniki manjšine v senatu Kakšen volilni zakon hočemo? slovenija Odlikovanje novinarju Juriju Gustinčiču RIM - Z namenom, da opozori senat na vprašanje zastopanosti Slovencev ob snujočem se novem volilnem zakonu, se je v Rimu včeraj mudilo predstavništvo slovenske manjšine. Spremljalja ga je senatorka stranke Tamara Blažina, ki je članom ustavne komisije uvodoma orisala glavna izhodišča problematike manjšinske zastopanosti in poudarila, da sam zaščitni zakon členu narekuje državi dolžnost, da z zakonskimi normami omogoči zastopanost slovenske manjšine v parlamentu. Poudarjeno je bilo tudi, da ima italijanska manjšina v Sloveniji svojega zajamčenega poslanca v sicer veliko manjšem parlamentu. Na 3. strani LJUBLJANA - Slovenski predsednik Danilo Türk je z redom za zasluge včeraj odlikoval Jurija Gustinčiča za novinarski prispevek k odprtemu, strpnemu in kulturnemu javnemu dialogu. Gu-stinčič (rojen je bil v Trstu), ki se je novinarskemu poklicu zapisal leta 1951, je dejal, da ga je odlikovanje presenetilo in tudi pretreslo. Na 2. strani lombardija Formigonijeva usoda že zapečatena? MILAN - Severna liga je včeraj postavila predsedniku deželnega odbora Lombardije Robertu Formigoniju ultimat: odstavi naj celoten odbor in imenuje novega, po možnosti za polovico manjšega, ali pa naj odstopi. Maronijeva stranka se je za to ostro potezo odločila, potem ko je Formigonijev odbor včeraj prizadel nov škandal. Karabinjerji so namreč aretirali odbornika za gradnje Domenica Zambettija pod obtožbo, da je kupoval glasove volivcev. Pri tem naj bi mu pomagala tudi ndrangheta, ki mu je na volitvah leta 2010 zagotovila najmanj 4000 glasov. Na 11. strani trst - Delavci zasedli sejno dvorano podjetja Govomik v Bazovici žrtev cenzure Sertubi: protest Poseg tržaškega župana Cosolinija - Danes srečanje na občini Na 3. strani Pokrajinski odbor v Devinu-Nabrežini Na 5.strani Banovci odklanjajo »vojaške ceste« Na 5. strani V Trstu slovenska izobraževalna ponudba za vse Na 8. strani Videonadzor na goriških pokopališčih Na 12. strani Projekt Julius predstavili v Bruslju Na 13. strani MARINI GH I Cy&n^eßloni/ J GANT CAÑAD] EN^*^ WOOLRIGH J'fjH h PlEfhHfl. llñQh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču H iiwji KlIMijLiic ■ Smrrt) PQMtMLÄH IN TÇÉbiH I1JII) P^^HM« «H UHO Pp 0HÏJOMHWH HUtiCUl 2 Četrtek, 11. oktobra 2012 ALPE-JADRAN / ljubljana - Predsednik republike Danilo Türk mu je podelil državni red za zasluge Odlikovanje Gustinčiču LJUBLJANA - Slovenski predsednik Danilo Türk je z redom za zasluge odlikoval Jurija Gu-stinčiča za novinarski prispevek k odprtemu, strpnemu in kulturnemu javnemu dialogu. Gustinčič (rojen je bil v Trstu), ki se je novinarskemu poklicu zapisal leta 1951, je dejal, da ga je odlikovanje presenetilo in tudi pretreslo. Kot je zapisano v obrazložitvi, je Gustinčič ena najprepoznavnejših osebnosti slovenskega novinarstva in je neizbrisno zaznamoval slovensko medijsko krajino, v katero je prinesel dragocene mednarodne primerjave, duha širših vrednot in razsežnosti ter s tem vplival na javno življenje v celoti. Novinarsko kariero je začel v beograjski Politiki, za katero je poročal iz tujine kar 25 let. Bil je dopisnik v Londonu, poročal je iz Grčije, Turčije, Cipra in Izraela. Bil je med desetimi jugoslovanskimi novinarji, ki so poročali o invaziji sovjetskih sil na Češkoslovaško. Iz Prage je poročal tudi za RTV Lju- Slovenski predsednik odlikuje Jurija Guštinčiča sta ga profesionalna in življenjska pot dolga leta vodili po svetu, je s svojim delom, odnosom do maternega jezika in stalnim stikom s slovenskim intelektualnim življenjem skrbno negoval svojo pripadnost slovenstvu, je zapisano v obrazložitvi. »Začetki bljana, prav tako iz palače OZN iz New Yorka, kjer je preživel 13 let. V drugi polovici osemdesetih se je preselil v Ljubljano in po upokojitvi nadaljeval s komentiranjem svetovnih dogodkov. Pisal je za srbski Vreme, hrvaško Slobodno Dalmacijo, komentiral za Televizijo Slovenija in tednik Mladina. Čeprav njegove profesionalne poti segajo v čas hladne vojne in ideologizacije, vendar je ideologizacijo novinarstva zavrnil. Poiskal je poti in besede, da je sporočal resnico, tudi ko ta ni bila zaželena, in s svojim delom postal vzor profesionalnosti. Bralcem in gledalcem je podajal širšo sliko dogajanja in vnašal argumente in prvi- ne, ki bi sicer ostale spregledane ali zapostavljene,« je še navedeno v obrazložitvi. K temu pa je še dodano, da so Gustinčičeve pronicljive analize nepogrešljivi pričevalec 20. stoletja, v katerem je izkusil tako totalitarizme kot demokracije in demokratične preobrazbe, njihove vzpone in padce. Razumevanje burnih dogajanj v minulih desetletjih bi bilo brez njegovih prispevkov nedvomno osiromašeno. Gustinčič je po prejemu odlikovanja dejal, da je presenečen in malce pretresen. »Mi novinarji tako in tako v življenju po navadi nič dobrega ne pričakujemo,» je dodal. O svoji bogati karieri Gustinčič pravi, da je v njegovi duši najbrž nekaj emigrantskega, saj je bil veliko po svetu ter se v nekaterih mestih tudi prav dobro počutil. «Bili so časi, ko tudi mesece in celo leta nisem slišal svojega maternega jezika, a sem se k njemu vrnil,« je dejal. Sedaj je, kot je poudaril, prišel tja, kjer je njegovo srce. (STA) celovec - Na uradnem praznovanju 92-letnice plebiscita Dörfler v populističnem slogu Slovesnost v deželnem dvorcu potekala v znamenju zmernejših govorov - Dörfler kritiziral Slovenijo zaradi nemške manjšine CELOVEC - Dežela Koroška je včeraj uradno praznovala že 92. obletnico plebiscita z 10. oktobra leta 1920, ko je večina Korošcev glasovala za Avstrijo in proti priključitvi k državi SHS. Osrednja slovesnost v deželnem dvorcu v Celovcu je sicer potekala v znamenju zmernejših govorov, predvsem deželnega glavarja Gerharda Dörfler-ja in celovškega župana Christiana Schei-derja, kot vsa leta prej pa tudi ni manjkalo ostrih besed na račun Slovenije in tokrat civilnih pobud za sožitje v deželi. Dörfler je po pričakovanju izpostavil lanskoletno ureditev dvojezičnih tabel kot velik uspeh, pri tem pa niti z besedo omenil točke iz istočasno podpisanega memoranduma, ki do danes niso uresničene (slovenska Glasbena šola, vrtci, šolstvo, mediji, itd.). Ko je govoril o odnosih s sosedi, se je deželni glavar izrecno zavzel za dobre odnose in krepitev sodelovanja, obenem pa v populističnem slogu kritiziral Slovenijo zaradi nemške manjšine. Dejal je, da „smo na koroški strani Karavank prispeli sredi mostu», medtem ko na južni strani še vedno niso storjeni „že zdavnaj potrebni koraki v zvezi s priznanjem in pravicami nemške manj -šine v Sloveniji«. Dörfler je v svojem govoru v deželnem dvorcu še posebej pohvalil tudi navzočnost predsednika Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev (SKS) Bernarda Sadovnika, ki se je - kot i»" Nadaljevanje uvodnika Kot da tega ne bi bilo dovolj, je Dorflerjev strankarski kolega Josef Lobnig ostro napadel še pobudo nemško in slovensko govorečih Korošcev »Unser Land - Naša dežela«, ker je leta predstavila novo, dvojezično pesem, ki jo je tisočglava publika takoj osvojila za novo deželno himno. In tudi »konsenzna skupina« vladajočim svobodnjakom očitno še vedno ni po volji, saj njihovi člani niso smeli nastopiti na proslavi: hoteli so - tudi v slovenščini - prebrati svojo »izjavo o 10. oktobru - dnevu skupne domovine«. Vsa ta dejstva so - kljub zmernejšim, lepšim in drugačnim besedam - zgovoren dokaz, da slovenska manjšina, slovenska beseda in do določene mere tudi Slovenija pri (še) vladajočih svobodnjaških politikih niso zaželeni. In ko smo že pri slovenščini še to: edini slovenski stavek na uradni deželni proslavi je spregovorila neka mlada dijakinja iz Šentvida, ko je v treh jezikih - v italijanščini, v slovenščini in v nemščini - poudarila, da pomeni mir za Koroško tudi mir za Evropo! Ivan Lukan Na včerajšnji proslavi v ospredju (z leve) svobodnjaška trojka: sporni Harald Dobernig, deželni glavar Gerhard Dörfler in namestnik deželnega glavarja Kurt Scheuch že lansko - kot edini predstavnik političnih organizacij koroških Slovencev in brez dogovora z NSKS in ZSO uradno udeležil slej ko prej sporne proslave. In to, čeprav je Sadovnik tudi član t.i. konsenzne skupine, kateri so organizatorji prepovedali, da bi v okviru letošnje uradne proslave v deželnem dvorcu prebrali posebno izjavo konsenzne skupine o 10. oktobru v obeh jezikih. Skupina je v svoji »izjavi ob 10. oktobru, dnevu skupne domovine Koroške«, med drugim poudarila potrebo po postavitvi novih v prihodnost usmerjenih poudarkov. Tako bi morali pri prihodnjih skupnih spominskih proslavah „namesto poudarjanja obračuna z bivšimi južnoslovanskimi nasprotniki pozvati k čezmejnemu dialogu s ciljem sprave in nadaljnje poglobitve vsa področja obsegajočega sosedskega sodelovanja«. »Prav nasprotno je v smislu obljub provizoričnega deželnega zbora z dne 28. septembra 1920 treba slovenski jezik in kulturo kot avtohtoni del koroške kulturne podobe še posebej podpirati«, je še poudarjeno v izjavi t.i. konsenzne skupine. Prvič v zgodovini uradnih deželnih proslav v deželnem dvorcu letos ni dobil besedo zastopnik t.i. domovinskih organizacij - ne Heimatdiensta in ne brambovcev. Očitno v njihovem imenu je zato nastopil predsednik koroškega deželnega zbora Josef Lobnig (FPK), ki je ostro napadel nedavni uspeli koncert civilne pobude nemško in slovensko govorečih Korošcev »Unser Land - Naša dežela«. Lobnig je ostro zavrnil predvsem novo dvojezično himno, ki so jo na koncertu sodelujoči zbori predstavili javnosti in katero je tisočglava publika takoj sprejela kot novo deželno himno. Lobnig pa je zbore in navdušeno publiko hudo žalil s tem, da jih je označil za ljudi »brez obraza in zgodovinskega spomina«. Ivan Lukan ^ - m- } * f?" T 4 y i. r\ m f V Vidmu posvet V« • V I o večjezičnem pouku VIDEM - V Vidmu bo jutri in v soboto potekal posvet z naslovom Večjezično učenje za učne poti brez meja med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Posvet prireja deželna služba za izobraževanje v okviru čezmejnega projekta Interreg IV Izobraževanje brez meja (Esco) med Italijo in Avstrijo, katerega cilj je do leta 2013 oblikovati trijezični učni načrt za bodoče t.i. razrede Alpe-Adria, katerih značilnost bo mobilnost, saj bodo delovali na podlagi izmenjave med dijaki, pripravniki in profesorji, pouk pa bo potekal v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. V ta namen so učitelji oz. profesorji sodelujočih šol že oblikovali didaktične module, ki jih preizkušajo v razredu. Posvet se bo jutri začel v prostorih Fakultete za izobraževalne vede Univerze v Vidmu (Ul. Margreth 3) ob 16.30, kjer bodo uvodoma docenti z videmske in celovške univerze ter z Univerze na Primorskem govorili o večjezičnosti v šoli, kompetencah učiteljev, intere-tnični zavesti in priložnostih, ki jih šolstvo nudi na čezmejnem območju. Delo se bo nadaljevalo v soboto v avditoriju Dežele FJK (Ul. Sabbadini 31), kjer bodo dopoldne govorili deželni odbornik za šolstvo in kulturo Roberto Molinaro, funkcionar od-borništva Bruno Forte ter predstavniki univerz v Celovcu, Yorku, Vidmu, Macerati in Ljubljani, ki bodo predstavili svoje raziskave in izkušnje, popoldne pa bodo potekale delavnice, kjer bodo učitelji oz. profesorji šol, ki sodelujejo pri projektu, predstavili delo, ki so ga opravili v zadnjih dveh letih. Streljala z zračno puško in ranila dva moška POSTOJNA - Policisti so ugotovili, da sta 18. septembra zvečer z avtocestnega nadvoza v bližini počivališča Studenec na primorski avtocesti z zračno puško streljala fanta, stara 17 in 19 let. Kot so včeraj sporočili s koprske policijske uprave, so izstrelki lahko poškodovali dva moška, ki sta bila takrat na počivališču. Policisti so takoj opravili ogled kraja dejanja in zavarovali dokaze. Na podlagi informacij so kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe in povzročitve splošne nevarnosti osumili mlajša domačina iz okolice Postojne. Oba sta dejanje priznala, oče 19-letnika pa je policistom tudi izročil puško, s katero sta streljala. www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Kdo med aktualnimi kandidati na primarnih volitvah italijanske leve sredine lahko na spomladanskih volitvah premaga desno sredino? O Pier Luigi Bersani O Matteo Renzi O Nichi Vendola O Nihče od navedenih trst Matej Šurc in Blaž Zgaga Nagrada avtorjema »orožarske« trilogije Zgaga in Šurc sta svojo knjigo predstavila v Narodnem domu v Trstu kroma TRST - Slovenska novinarja Matej Šurc in Blaž Zgaga, avtorja uspešne knjižne trilogije V imenu države, ki je izšla pri slovenski založbi Sanje, sta prejela prestižno mednarodno nagrado za posebne dosežke v preiskovalnem novinarstvu, ki jo podeljujeta Srednjeevropska pobuda (domuje v Trstu) in Medijska organizacija za jugovzhodno Evropo. Eno najprestižnejših medijskih priznanj v Srednji in Jugovzhodni Evropi je veliko priznanje tako avtorjema kot založbi Sanje ter skupnim prizadevanjem za vrhunsko novinarstvo in zgodovinsko resnico. Gre za priznanje projektu preiskovalnega novinarstva (trgovina z orožjem v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji), ki bo slovesno podeljeno 22. oktobra 2012 v črnogorskem letovišču Budva. il / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 11. oktobra 2012 3 rim - Obisk predstavništva slovenske manjšine Kako Slovencem olajšati izvolitev parlamentarca? Načelna naklonjenost strank, z izjemo Ljudstva svobode RIM - Z namenom, da opozori senat na vprašanje zastopanosti Slovencev ob snujočem se novem volilnem zakonu, se je v Rimu včeraj mudilo predstavništvo slovenske manjšine, ki so ga sestavljali predsednika obeh krovnih organizacij Drago Štoka (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) ter Damijan Terpin (SSk) in Stojan Spetič (Zveza levice). Spremljalja jih je senatorka stranke Tamara Blažina, ki je članom ustavne komisije uvodoma orisala glavna izhodišča problematike manjšinske zastopanosti in poudarila, da sam zaščitni zakon členu narekuje državi dolžnost, da z zakonskimi normami omogoči zastopanost slovenske manjšine v parlamentu. Poudarjeno je bilo tudi, da ima italijanska manjšina v Sloveniji svojega zajamčenega poslanca v sicer veliko manjšem parlamentu.Manjšinskemu zastopstvu so prisluhnili eden izmed poročevalcev Enzo Bianco (DS), senatorji Severne lige Roberto Calderoli, Federico Briccolo in Mario Pit- toni, Ferruccio Saro (Ljudstvo svobode), Oskar Peterlini (SVP) in načelnica DS Anna Finocchiaro. Problem manjšinskega zastopstva ni lahko rešiti glede na to, da vsebina novega volilnega sistema še ni bila dorečena. Kljub temu pa so manjšinski predstanviki poudarili, da se naš položaj razlikuje od razmer na Južnem Tirolskem in v Dolini Ao-sta, kjer sta tamkajšnji narodnosti večina na naselitvenem ozemlju, Slovenci pa le v nekaj manjših občinah. Zato je potrebno, ob ustrezni politični volji, najti način, kako slovenski manjšini omogočiti zastopanost v parlamentu, skladno z ustavnim določilom, ki organom republike nalaga dolžnost, da odpravi zapreke na poti dejanske enakopravnosti. V preteklosti je sistem enomandatnih okrožij (Mattarellum) predvideval možnost oblikovanja medpokrajinskega okrožja, v katerem je gosteje naseljena manjšina, kar bi najbrž bilo mogoče tudi sedaj, če bi se parlament odločil za oblikovanje volilnih okrožji. Sicer bi bile možne tudi druge rešitve, kot je t.i. »evropski model«, ki s povezavo med strankami omogoča lažjo zastopanost Slovencev, oziroma »ladinski model«, ki daje prednost najbolje uvrščenemu manjšinskemu kandidatu. Končno so možne tudi druge tehnične rešitve. Skratka, gre za problem politične volje in pripravljenosti strank, da spoštujejo zaščitni zakon in razsodbe ustavnega sodišča, po katerih je sporen volilni sistem, ki ne ščiti manjšin. Predstavniki političnih strank senata so pokazali določeno naklonjenosti pričakovanjem naše skupnosti, precej pomislekov je imel le zastopnik Ljudstva svobode, za katerega nima manjšina v parlamentu dovolj podpore, da bi ji ugodili sedaj. Vsekakor se bo skupno zastopstvo še oglasilo s konkretnimi predlogi in morebitnimi popravki, če bodo v senatu našli skupen jezik in sklenile vendar pospešiti sprejemanje nove volilne zakonodaje. čedad - Slovenska revija Dolcevita v svoji oktobrski številki Kulinarika in kultura gresta vštric Enogastronomsko potovanje in hkrati priložnost za odkrivanje jezikovnih in zgodovinskih značilnosti Slovencev videmske pokrajine ČEDAD - Slovenska revija Dolcevita, ki piše o slovenskih in tujih enoga-stronomskih temah, se v svoji oktobrski številki ukvarja s teritorijem Rezije, Kanalske, Karnajske in Nadiških dolin. Reportaža Tomaža Sršena z naslovom »Skrita Slovenija in njene dobrote« daje namreč dober vpogled v kulinarično tradicijo teh dolin, predstavlja pa tudi kulturno in jezikovno sliko tega prostora. Avtor na primer prikazuje posebnost rezijanskega jezika o katerem piše, da je »slovensko narečje, ki ga uvrščajo med slovanske mikrojezike«. Novinar že na začetku članka izraža svoje navdušenje pri »odkrivanju« teh dolin: »Ko človek obišče te čarobne kraje, se sreča s srčnimi ljudmi, okusi njihovo bogato kulinariko in osupne nad neprecenljivimi naravnimi lepotami -je začaran. Za vedno.« Enogastronomsko potovanje se začne na Višarjah v gostilni Al convento (Pri samostanu), sledi obisk Pušje vasi (Locanda al Municipio), Rezije (gostilna Alla Speranza) se nadaljuje v Karnajski dolini (gostilna Brez mej in kmetija Zore) in v Nadiških. Tu se novinar najprej ustavi v Gorenjem Tarbiju, v bivši šoli, kjer danes »v glavnem prebivajo skavti in otroci, ki so poleti v raznih kolonijah, velikokrat pa prenočijo skupine turistov«, nato pa konča svoje potovanje pri podboneški gostilni Al vescovo (Pri škofu) in sredenjski gostilni Sale e pepe (Sol in poper). Opisu tega zadnjega obiska pa posveti eno celo stran rubrike Radosti za dobrojedce. rim - Unija Istranov se zavzema za preventivno cenzuro »Profesor Cecotti ne sme predavati, ker je govoril na prireditvi v Bazovici« RIM - »Profesor Franco Cecotti ne sme predavati na seminarju za šolnike, ki ga prireja šolsko ministrstvo v sklopu omizja Istra-Reka-Dalmacija, ker je govoril na nedavni spominski slavnosti v Bazovici.« Izločitev Cecottija s seznama predavateljev je na včerajšnji seji omizja zahteval predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota z utemeljitvijo »da je profesor kot uradni govornik pred kratkim sodeloval na politično in ideološko opredeljenih manifestacijah, ki so nekompatibilne z načeli nepristranskosti tega institucionalnega omizja.« Vodja ezulske zveze je imel v mislih septembrsko prireditev Franco Cecotti v Bazovici v spomin na ustreljene slovenske antifašiste, proti kateri je udrihal že na nedavni skupščini svojega združenja. Priča smo zahtevi po preventi- Massimiliano Lacota vni cenzuri in po dejanski čistki, nad katero je tržaški zgodovinar Roberto Spazzali, sodelavec omenjenega omizja, upravičeno zgrožen. »Lacota ne ve o čem govori. Profesor Cecotti, geograf in zgodovinar, je odličen poznavalec tukajšnje polpretekle zgodovine,« pravi Spazzali, ki izpostavlja Cecottijev Atlas o premični meji ter njegove številne študije in raziskave. Cecotti je bil svojčas tudi predsednik Deželnega inštituta za odporniško gibanje Furlanije-Julijske krajine. Cecottiju, ki smo ga zaprosili za komentar Lacotove zahteve, nikakor ni žal, da je govoril na bazoviški gmajni, lani pa na openskem strelišču. »Žal mi je, da prihaja do takšnih zahtev, ki se same komentirajo,« pojasnjuje profesor, ki je padel v »nemilost« skrajnega ezulskega združenja. S.T. prispevki - SSk Previdno zadovoljstvo, a tudi težave TRST - Stranka Slovenska skupnost je sprejela s previdnim zadovoljstvom novico, da je zakladno ministrstvo podpisalo odlok za prenos finančnih sredstev za slovensko narodno manjšino na deželno upravo. Ta prvi korak daje upanje na vsaj delno pozitivno rešitev hude finančne krize, v katero so zašle slovenske organizacije in društva, zaradi zamude pri prenosu iz države na deželo letošnjih sredstev, ki so določena na podlagi zaščitnega zakona . V tem smislu stranka SSk poziva pristojne deželne organe, da sedaj pospešeno uredijo dodelitev finančnih sredstev,še posebno za vse tiste slovenske organizacije, kjer morajo poskrbeti za izplačilo plač uslužbencem. SSk, zbirna stranka Slovencev v Italiji, se zaveda resnosti, ki jo predstavlja občutno zmanjšanje tako skupne vsote sredstev, kot vsote, ki zadeva slovenske organizacije in društva. Čeprav je sedanja finančna kriza huda in mora država močno varčevati na vseh področjih, ni mogoče prezreti dejstva, da smo kot Slovenci imeli vedno precejšnje težave z dodeljevanjem sredstev iz zaščitnega zakona, kot tudi, da je ravno njihova vrednost ostala nespremenjena vse od leta 2001. V tem smislu si bo SSk preko svojih predstavnikov prizadevala, da bo s strani Italije čimprej prišlo še do dodelitve manjkajočega dela sredstev. SSk, da je ta prvi korak pomemben uspeh sodelovanja vseh sil v skupnem predstavništvu ter odločilnega posredovanja Republike Slovenije, preko njenih konzularnih predstavnikov. Ravno posredovanje Republike Slovenije pa bo tudi nadalje odločilnega pomena, da lahko pridobimo manjkajoči delež. Slovensko narodno manjšino čaka torej še pomembno in vztrajno delo, ki se bo moralo koordinirano razvijati od deželne, državne do mednarodne ravni. Predvsem pomemben bo odnos do ministrstev in državnih inštitucij, ki so pristojna za določitev in dodeljevanje sredstev. Bolj kot v prejšnjih mesecih bo potrebno dosledno slediti postopkom in primerno posegati, da ne pride do ponovnih zapletov in zamud. Pri tem pa morajo slovenske organizacije in društva še toliko bolj pozorno določati kako dodeljena sredstva uprabljajo, ob upoštevanju kriznega časa, v katerem se nahajamo, poudarjajo pri SSk. 4 Četrtek, 11. oktobra 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu gospodarstvo - Zaostritev delavskega protesta, ker podjetje še ni imenovalo novega menedžerja Sertubi: zasedba sejne dvorane, blokada vhoda preprečila odhod cevi Župan Cosolini se je v podjetju srečal z delavci - Danes srečanje v občinski palači - Tovornjaki čakajo V tržaško pristanišče je že priplula ladja, ki bi morala danes in jutri na-tovoriti pošiljko cevi tovarne Sertubi za Irak. Na tovor pa bo morala počakati, ker so delavci včeraj blokirali vhod v tovarno in ne dovolijo tovornjakom, da bi pripeljali v tovarno in iz nje odpeljali tovor. To je ena od včerajšnjih posledic jeze uslužbencev podjetja Sertubi-Jin-dal, ki pa je imela tudi drug viden učinek: delavci so za štiri ure zasedli sejno dvorano v poslopju, kjer ima sedež vodstvo podjetja. Protest je bil pričakovan. Uslužbenci so za včeraj sklicali sindikalno skupščino, da bi preverili, ali je podjetje spoštovalo obvezo o imenovanju me-nedžerja, ki naj bi - po odstopu pooblaščenega upravitelja Leonarda Mon-tesija - pripravil načrt za preustroj tržaške tovarne. Vodstvo podjetja je sprejelo svojo obvezo na institucionalnem omizju na tržaški prefekturi. Takrat je zagotovilo, da bo v ponedeljek, 8. oktobra, sporočilo ime menedžerja. Ponedeljek je minil, torek tudi, o novem menedžerju ni bilo ne duha ne sluha. Zato so se uslužbenci odločili, da kar sami poizvedo, kako in kaj. V tovarni so priredili skupščino in sklenili, da se podajo iskati želene informacije k direktorju podjetja Massimilianu Juva- ri. Malo pred 11. uro je delavsko zastopstvo stopilo v njegov urad, od direktorja pa ni izvedelo ničesar. Juvara se je - po izjavah sindikalnega predstavnika kovinarjev UILM Franca Palmana -izgovarjal, obotavljal, momljal, da ni prejel nobenega sporočila, da nima nobenega pooblastila. Uslužbencem je zavrelo. Siti neizpolnjenih obljub so zasedli sejno dvorano direkcije tovarne Sertubi. Skozi okna so razobesili sindikalni transparent in obvestili tržaškega župana Roberta Cosolinija o dogodku. Levo delavci so skozi okno zasedene sejne dvorane razobesili sindikalni transparent; desno čakajoči tovornjaki pred vhodom v tovarno; spodaj:kdo naj pokliče novega pooblaščenega upravitelja: občina, dežela ali prefekt? kroma Podjetje Sertubi-Jindal se ne norčuje le iz svojih uslužbencev, temveč tudi iz institucionalnih predstavnikov - tržaške prefekture, dežele, občine in same Zveze industrijcev - ker so bili tudi slednji izigrani. Zadeva je prerasla strog podjetniški, gospodarski okvir in dobila širši, krajevni odmev, je pokomentiral sindikalni predstavnik kovinarjev CGIL Stefano Borini. Župan je bil dejansko enakega mnenja. Malo po 14. uri je prispel na sedež tovarne Sertubi, se srečal z de- HfS? : tjTi ' lavci, se razgovoril s sindikalnimi predstavniki in se strinjal, da je vodstvo podjetja doslej ravnalo neodgovorno. Ocenil je, da je postalo vprašanje tovarne Sertubi »vprašanje celotnega mesta«. Ne zadeva izključno prizadetih delavcev, temveč vse krajevne institucije. Zato se je odločil, da skliče za danes popoldne srečanje z uslužbenci Sertubi v občinski palači. Srečanje bo ob 15.30. Pred tem se bodo občinski upravitelji sestali s pokrajinskimi upravitelji, da bi preverili, kaj je mogoče storiti, da bi zadevo Sertubi premaknili iz sedanje mrtve točke. Uslužbenci so po srečanju z županom iz čuta odgovornosti prekinili zasedbo sejne dvorane direkcije tovarne, nadaljevali pa so z blokado vhoda v gospodarski objekt. S tem so preprečili, da bi tovornjaki privozili v tovarno za prevzem pošiljke 1000-milimetrskih cevi za Irak. Tako se je pred vhodom ustvarila kolona čakajočih kamionov. V prejšnjih dneh so v oddelku za barvanje delavci (ki tačas niso vpisani v dopolnilno blagajno) nadaljevali z barvanjem cevi, ki so jih prepeljali v Trst iz Indije. Doslej so prebarvali kakih 60 odstotkov predvidene pošiljke. Del pošiljke bi morali danes in jutri natovoriti na ladjo, ki že čaka v tržaškem pristanišču. Vse kaže pa, da bo blokada vhoda zakasnila odhod ladje proti Iraku. Koliko časa? Tega sindikalni predstavniki tovarne Sertubi niso vedeli povedati. Danes bodo uslužbenci podjetja Sertubi angažirani na treh frontah. Nadaljevali bodo blokado vhoda v tovarno, nadaljevali bodo z dežuranjem v šotoru-informativni točki na Borznem trgu, popoldne pa se bo njihovo predstavništvo srečalo z občinskimi upravitelji, da bi preverilo, kaj se še da storiti za boljšo prihodnost gospodarskega objekta. Po tem, kar je napovedal včeraj župan Cosolini delavcem, bo občina institucionalno pritisnila na vodstvo podjetja, da bi slednje čim prej imenovalo novega pooblaščenega upravitelja in pripravilo načrt o nadaljnjem delovanju ali preoblikovanju podjetja. Pokrajinski tajnik sindikata CGIL Adriano Sincovich je včeraj omenil še enega od možnih scenarijev v iskanju rešitve za Sertubi. Tistega, ki ga je pred dobrim tednom nakazala deželna uprava. Odbornica za gospodarski razvoj Sandra Savino je napovedala, da bo dežela zahtevala, naj vlada vključi zadevo Sertubi v okvir tako imenovanih »kompleksnih kriznih območij.« Doslej ni znano, ali je bilo to storjeno, je ugotovil Sincovich. M.K. železarna - Stališče krožka Miani V Škednju je treba narediti kot v Neaplju za bivšo Ilvo Če želimo zagotoviti prihodnost območju škedenjske železarne in njenim delavcem, je treba posnemati Neapeljčane, kjer so na območju nekdanje železarne Il-va v kraju Bagnoli razvili druge dejavnosti s pomočjo evropskih sredstev. To je mnenje predsednika krožka in študijskega centra Ercole Miani Maurizia Fogarja, ki je projekt, tudi s pomočjo videoposnetkov, predstavil novinarjem na včerajšnji popoldanski tiskovni konferenci v prostorih krožka. To ni bila prva javna predstavitev projekta, saj ga je krožek Miani prvič predstavil že leta 2004 na Pomorski postaji, dalje na zasedanju deželnega omizja za rešitev vprašanja železarne, pred štirimi meseci ga je orisal tržaškemu prefektu Ales-sandru Giacchettiju, pred mesecem dni pa tržaškem županu Robertu Cosoliniju. Gre za to, da so svojčas za železarno Ilva v Ba-gnoliju s šeststo zaposlenimi, ki je bila tik pred zaprtjem, našli rešitev v določilih, na podlagi katerih Evropska unija nudi financiranje iz posebnega sklada, ki je namenjen opuščanju jeklarstva in zagonu novih gospodarskih dejavnosti. Tako so tamkajšnja deželna, pokrajinska in občinska uprava ustanovile javno podjetje Bagnoli Futura, na območju bivše železarne pa so zrasle industrijska cona z malimi, a visoko tehnološkimi podjetji, športni objekti, evropsko mesto znanosti, avditorij za znanost in tehnologijo, kopališča in marine ter celo stanovanjsko naselje in park, pri vsem tem pa se je število zaposlenih od šeststo zvišalo na šest tisoč, med katerimi so bili seveda tudi bivši delavci tovarne Ilva. Podobno bi lahko naredili v primeru škedenjske železarne, meni Fogar, ki opozarja, da so tržaške razmere tudi ugodnejše od neapeljskih, banke pa dejansko obvladujejo grupo Lucchini Severstal, ki je lastnica železarne. Čeprav je o projektu Fo-gar večkrat govoril, se do zdaj ni zgodilo nič, kar je po njegovem mnenju dokaz nesposobnosti krajevnega vodilnega razreda. Zdaj je treba pohiteti, saj časa ni veliko in bodo evropska sredstva prišla le v slučaju, da je obrat še vedno odprt, kar pa po mnenju predsednika krožka Miani ne bo dolgo trajalo: do božiča bodo namreč železarno zaprli, je prepričan Fogar. sdgz - Srečanje podjetnic v Ljubljani Sporazum o sodelovanju Podpisale so ga članice deželnega združenja Confartigianato, SDGZ in GZS Udeleženke ljubljanskega srečanja Slovensko deželno gospodarsko združenje je v ponedeljek, 1. oktobra, v Ljubljani priredilo srečanje med podjetnicami deželnega Confartigianato, slovenske Gospodarske zbornice in podjetnice SDGZ. Ob tej priložnosti so članice podpisale sporazum o sodelovanju za nov model dinamičnega razvoja, v katerem bi ženske imele vse večjo vlogo, večji pomen in večjo zaščito socialnih in gospodarskih interesov. Dogovor predvideva izmenjavo izkušenj, sodelovanje pri projektih in promociji ženskega podjetništva. / TRST Četrtek, 11. oktobra 2012 5 devin-nabrežina - Na obisku pokrajinski odbor predsednice Basse Poropat Na županstvu v Nabrežini prvo srečanje levosredinskih uprav Občinski in pokrajinski upravitelji o promociji ozemlja in njegovih proizvodov Res lep vtis - tako je devinsko-na-brežinski župan Vladimir Kukanja ocenil včerajšnje srečanje njegove občinske uprave z pokrajinsko upravo predsednice Marie Terese Bassa Poropat. Pokrajinski odbor se je po srečanjih v drugih okoliških občinah včeraj podal v Devin-Nabrežino. Obisk je bil tokrat poseben. Ob prejšnjih obiskih so se Bassa Poropat in njeni upravitelji srečali z občinskimi upravitelji drugačnega političnega predznaka. Tokrat je bilo prvič, da sta bili upravi v političnem sozvočju. To je prišlo na srečanju jasno na dan, zato tudi taka pozitivna ocena župana Kukanje. Predsednica Bassa Poropat in člani njenega odbora so prišli na županstvo v Nabrežini tudi z namenom, da bi potrdili nujo nadaljnjega obstoja pokrajine. Najnovejši protikrizni ukrepi spodjedajo pokrajinam institucionalna tla. Bassa Poropat je skušala tudi v Nabrežini konkretno dokazati, kako je pokrajinska ustanova še vedno potrebna. Tržaška pokrajina se je zadnja leta močno angažirala za promocijo kraškega ozemlja in njenih proizvodov. V tem okviru je bil govor o sedežu nekdanje ustanove za turistično promocijo Aiat v Sesljanu. Treba bi ga bilo »obuditi«, da bi res postal nekakšna turistična vitrina ob vhodu v tržaško pokrajino iz zahodne strani. Ozemlje devinsko-nabrežinske občine je bilo pred stoletjem prizorišče krvavih bojev. Ob bližnji stoletnici prve svetovne vojne bi bilo treba te kraje »ovrednotiti«, je bilo poudarjeno na sestanku. Pokrajinska uprava ima v ognju že nekaj konkretnih projektov, da bi obletnico primerno proslavili, nujno pa bo sodelovanje s krajani in krajevnimi društvi in organizacijami, je bilo poudarjeno. Pokrajina ima tudi pristojnost nad številnimi cestami v devinsko-nabrežin-ski občini. Paziti mora na njihovo varnost. Prav v tej zvezi je že pripravljen program za zamenjavo oziroma ureditev obcestnih ograj. Nadalje je bil na sestanku govor o poslopju nekdanjega združenja Lega nazionale v bližini županstva v Na-brežini. Stavba je sedaj neuporabna, morali bi se dogovoriti, kako bi se jo dalo primerno uporabiti. Sestanek je trajal dobre tri ure, bil je operativnega značaja, na njem sta upravi načeli še vrsto drugih vprašanj. Ob dobrem vzdušju, ki se je ustvarilo med upravitelji, je pričakovati, da bodo včerajšnjim besedam kmalu sledila dejanja v korist devinsko-nabrežinske skupnosti. M.K. Nabrežina: občinski in pokrajinski upravitelji na včerajšnji skupni seji kroma nabrežina Razpis za javno koristna dela Občina Devin-Nabrežina je pred dnevi objavila na občinski oglasni deski v Nabrežini razpis za izvedbo projektov za vključevanje v delo za določen čas 15 brezposelnih občanov, in sicer za obdobje od 4 do 8 mesecev. Gre za tako imenovana javno koristna dela. Podjetja, ki jih zanimajo projekti razpisa, lahko do srede, 17. oktobra, vložijo prošnjo za prispevek na Občino. Brezposelni občani, ki jih zanima zaposlitev za določen čas na osnovi obvestila o javno koristnem delu (JKD), lahko predložijo svoj življenjepis Centru za zaposlovanje v Trstu. Javni razpis za izbiro izvajalca, prejemnika nepovratnega prispevka za kritje stroškov za začasno zaposlitev ljudi za javno koristna dela sodi v okvir programa Cilj 2 evropskega socialnega sklada. vlada Nova prefektinja Trst bo kmalu dobil novega prefekta, pravzaprav prefektinjo. Italijanska vlada je namreč na svoji torkovi seji na to mesto imenovala 61-letno Francesco Adelaide Garufi, ki bo nadomestila odhajajočega dosedanjega prefekta Alessandra Giacchettija, obenem pa bo imela tudi funkcijo vladnega komisarja za Furlanijo Julijsko krajino. Francesca Adelaide Garufi se je rodila leta 1951 in diplomirala iz prava, od leta 1978 pa je v državni upravi, povečini na notranjem ministrstvu. Med drugim je bila prefektinja v Materi in Arezzu, od leta 2008 pa je bila namestnica vodje oddelka za notranje in teritorialne zadeve na notranjem ministrstvu. Garufijeva bo druga ženska na čelu tržaške prefekture po Annamarii Sorge Lodovici, ki je tu službovala od leta 2005 do leta 2007. škofija trst Danes začetek sinode V stolnici sv. Justa se bo drevi ob 19. uri slovesno začela peta sinoda tržaške škofije, ki jo je sklical škof, nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi in na katero se je tržaška katoliška skupnost pripravljala v zadnjih dveh letih. Začetek sinode bo prav na dan, ko se je pred petdesetimi leti začel drugi vatikanski koncil (zato bo od Trga sv. Antona stekla procesija z baklami v organizaciji Katoliške akcije), letos pa bo predstavljal začetek leta vere. Ob tej priložnosti bo tristo udeležencev sinode prejelo delovni načrt sinode, v katerem so navedena vprašanja in izzivi, s katerimi se morajo danes katoličani soočiti. V ospredju bo vprašanje vere oz. krize vere, kaj je vera danes, kaj pomeni danes biti kristjan, kakšna je njegova vloga v družbi ipd.: prvo leto triletne sinode bo tako posvečeno oznanjevanju vere, drugo njenemu slavljenju oz. pomenu verskih obredov, tretje pa življenju in pričevanju vere. Ostareli: oskrbnino za revne bolnike mora kriti občina Na tržaškem županstvu je včeraj zasedala občinska komisija za prozornost. Na dnevnem redu je bil problem, ki se tiče marsikaterega občana: kdo naj krije oskrbne stroške za bolnike, ki se nahajajo v enem od številnih domov za ostarele? Problem se postavlja za tiste bolne občane in občanke, ki s svojo pokojnino in prihranki ne morejo sami v celoti kriti teh stroškov. Kot sta v tiskovnem sporočilu zapisala svetnika Federacije levice Marino Andolina in Iztok Furlanič, je to vprašanje v preteklosti ustvarjalo nesoglasja in dvignilo veliko protestov, včeraj pa so mu končno prišli do dna. Oskrbne stroške za tiste goste domov za ostarele, ki so bolni in nimajo dovolj denarja, da bi sami krili oskrbnino, morata kriti Občina oziroma javno zdravstveno skrbstvo. To je na včerajšnji seji potrdila tudi pristojna odbor-nica Famulari, večina članov komisije pa se je strinjala, da je potrebno temu ustrezno modificirati tudi formularje za sprejem v domove ostarelih občanov, ki so sedaj dokaj nejasni. Vsi so se tudi strinjali, da bo kritje oskrbnine tem bolnikom dodatno bremenilo občinske blagajne, a da je zakonska določila pač treba spoštovati. Svetniki so ob tem tudi opozorili, da so sredstva, ki jih Dežela FJK namenja oskrbi bolnikov v domovih za ostarele, zelo pomanjkljiva: kar štirikrat manjša od sredstev, ki jih občinam dodeljujejo Veneto in nekatere druge italijanske dežele. Srečanje z mlado madžarsko prostovoljko V občinskem uradu Europe Direct (za županstvom, Ul. della Procureria 2/a) bodo danes ob 15. uri predstavili evropsko prostovoljno službo. Na predstavitvi bo sodelovala tudi Dora, mlada Madžarka, ki prostovoljno službo opravlja v Trstu. Spregovorila bo o svoji domovini, predstavila njene naravne lepote, kulturo ...in tradicionalni golaž. Razmislek o spolni identiteti V sklopu razstave Siamo in un periodo di transizione (Živimo v prehodni fazi), bo danes v prostorih DoubleRoom (Ul. Canova 9) debata o spolni identiteti. Ob uvodnem pozdravu predsednice pokrajinske komisije za enake možnosti Mirte Čok, so predvideni posegi specialistov za spolnost in spolne motnje Federica Sandrija in Laure Scatti, predsednika Arcigay Arcilesbica Davidea Zottija in psihologinje Fabiane Giaretton. Pričetek ob 18. uri. vzhodni kras - Piero Camber predlaga poimenovanje treh cest pri Banih Banovci odklanjajo »via degli Artiglieri« Domačini zahtevajo od pristojnih oblasti, da namesto poimenovanja ulic raje uredijo propadajočo nekdanjo vojašnico Via degli Artiglieri, via dei Genieri in via degli Autieri-ulice topničarjev, vojaških inženircev in vojaških voznikov. To naj bi bila imena treh cest pri Banih, ki jih predlaga občinski svetnik Ljudstva svobode Piero Camber, ki je obenem tudi deželni svetnik. Banovci njegov predlog odklanjajo in pozivajo Camberja ter pristojne oblasti, naj se raje potrudijo za sanacijo nekdanje vojašnice Monte Cimone, ki že dalj časa klavrno propada. »Predlog za poimenovanje cest pri Banih nima nobenega političnega ozadja in ni naperjen proti nikomur. Dejansko gre za spoštljiv spomin na vojašnico in na ljudi, ki so tam služili vojaški rok,« meni Camber. Hišne številke bi ostale iste, tako da poimenovanje cest domačinom ne bi povzročalo nobenih težav ali nevšečnosti. Kdor bi hotel bi lahko npr. na poštnih pošiljkah sam dodal ime nove ceste. Camberjev predlog podpira združenje prijateljev vojašnice Monte Ci-mone (Amici della caserma Monte Ci- mone), »ki se večkrat srečujejo in obujajo spomine na bivanje pri Banih«. Tržaški občinski svet Camberjevega predloga še ni vzel v pretres, pač pa ga bo v kratkem ocenil vzhodnokraški rajonski svet. Banovci, kot rečeno, poimenovanje treh vaških cest odklanjajo, kot priča stališče SKD Grad in domačega ju-sarskega odbora. Domačini so na vaškem sestanku obnovili zgodovino vojašnice Monte Cimone ter ugotovili, da so vsi predlogi za novo namembnost območja splavali po vodi, od centra za sprejem ilegalnih priseljencev do pesjaka, univerzitetnega središča in celo kaznilnice. Nazadnje se je o nekdanji vojašnici govorilo v zvezi z novim tržaškim prostorskim (regulacijskim) načrtom, ko naj bi tam zgradili stanovanjsko četrt. Namesto poimenovanja cest naj raje pristojni enkrat za vselej porušijo propadajoče stavbe v nekdanji vojašnici ter sanirajo celotno območje, pravijo Banovci. Glavna stavba nekdanje vojašnice Monte Cimone pri Banih, ki je že dalj časa zapuščena kroma 6 Četrtek, 11. oktobra 2012 KULTURA / barcolana - V pričakovanju na nedeljsko regato Na nabrežju stojnice, koncerti, predstavitve knjig Medtem ko se v barkovljanskem društvu SVBG nadaljujejo vpisovanja na 44. regato Barcolana, so včeraj na tržaškem nabrežju odprli regatno naselje. Številne stojnice ponujajo informativni material in vabijo k ogledu ter nakupu najrazličnejše ponudbe. Nekatere bodo sicer uradno odprli danes, na primer razstavne prostore Programa čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija 2007-2013, kjer bodo do nedelje predstavili svoje številne projekte - konkretne primere čez-mejnega sodelovanja. Svojo stojnico bo imel tudi projekt No borders team, v sklopu katerega bo kot znano na Barcolani nastopila jadrnica Maxi Jena: posadko skiperja Mitje Kosmine bodo predstavili jutri ob 19. uri, dogodek pa bo obogatil tudi nastop pesnika Marija Čuka, pisatelja Veita Heinichena in okteta Volnik. Na nabrežju so uredili tudi Areno Barcolana, v kateri potekajo predstavitve raznih knjig; jutri ob 16. uri bodo tu na primer predstavili trijezično knjigo Plovba po Severnem Jadranu, ki je posvečena zgodovini in lepotam Tržaškega zaliva, napisala pa sta jo Niki Or-ciuolo in Andrea Cappai. Danes ob 21. uri pa bodo najboljšim itali- V enem izmed razstavnih šotorov predstavljajo tudi Kras kroma janskim radijskim voditeljem podelili nagrade, ki nosijo ime po Le-liu Luttazziju. Nagrajevanje bosta vodila Charlie Gnocchi in Andro Merku, sodelovali pa bodo tudi Karolina Cernic, Carlotta Cimador ter Leo Zannier in njegov kvartet. Barcolana Jazz se danes seli v Ulico san Nicolo, kjer sta ob 18.30 predvidena dva koncerta: v bližini Ul. Dante bo nastopila dvojica Tac-co&Pirro, na križišču z Ul. Cassa di Risparmio pa Michael Supnik 4tet. Marsikaj zanimivega se dogaja tudi v novem Skladišču idej (Magazzino delle idee), kjer je tačas na ogled fotografska razstava Moj Kras. Danes ob 16. uri bo govor o užitnih in zdravilnih rastlinah, ki rasejo na Krasu; predavanje prireja zadruga Rogos, ponovili pa ga bodo tudi v soboto ob 13. uri; obvezne rezervacije sprejemajo na tel. št. 040 9852974. Na isti številki si je mogoče zagotoviti tudi mesto na projekciji sugestivnih podob tržaškega pod-morja (jutri ob 16. uri). Jutri ob 18. uri pa je tu predvideno srečanje s štirimi »kraškimi« avtorji: Robertom Dedenarom, Miroslavom Košuto, Jolko Milič in Markom Sosičem. na barcolani Tudi peneči prosecco in kraška vina Prosecco, bubbling style on show, ta angleško mednarodni naslov so izbrali organizatorji letošnjega prvega festivala penine Prosecco DOC, ki bo potekal ob Barcolani. Odprli ga bodo danes dopoldne v prostorih nekdanje ribarnice, do jutri na podvečer bo odprt proizvajalcem in mednarodnim kupcem, od večera do nedelje pa bodo tudi navadni smrtniki pokusili in kupili penino iz Veneta in Furlanije. Ob 11. uri bo na prireditvenem prostoru Barcolane na nabrežju zasedanje na temo: Podjetniki-vino-gradniki in politika se soočijo. Prosecco v Trstu: kakšen razvoj za Kras. Po uvodnih besedah predsednika trgovinske zbornice Antonia Paolettija, predsednika konzorcija za zaščito Prosecco DOC iz Veneta Štefana Zanette in predsednika Kmečke zveze Franca Fabca ter po pozdravu predstavnikov oblasti bo novinar Štefano Cosma govoril o izvoru in zgodovini glere-prosecca, predsednik tehničnega odbora vin Carso-Kras sandi Škerk pa o protokolu o meddeželni zaščitni znamki Prosecco DOC. Pozor na avtomobilsko zavarovanje! Mestni redarji opozarjajo avtomobi-liste, naj bodo pozorni na zapadlost zavarovanj svojih avtomobilov in motornih koles. Zavarovanje namreč ščiti tako žrtve morebitnih nesreč kot tiste, ki te nesreče povzročijo. Vse pogosteje pa se dogaja, da redarji med kontrolami naletijo na avtomobile in motorje brez ustreznega zavarovanja: med torkovimi kontrolami so redarji ustavili kar šest nezavarovanih motornih vozil! Globa, ki je doletela voznike, ni zanemarljiva: 798 evrov in zaseg vozila. Dvema fantoma pa so motorni kolesi zasegli za kar tri mesece, saj sta vozila tudi brez vozniškega dovoljenja. Njuno globo bo določil sodnik, sukala pa se bo med 2.257 in kar 9.000 evri! V sedmih dneh več kot 100 kršitev Na državni cesti 202 šoferji radi pritisnejo na plin. To je očitno iz sedemdnevnih kontrol, ki so jih v bližini Katinare opravili mestni redarji: na delu cestišča, kjer je dovoljena hitrost 50 km/h,so kar 75 avtomobili-stom naložili globo zaradi prehitre vožnje. Najhuje jo je skupil fant s svežo vozniško, ki je vozil s hitrostjo okrog 100 km/h: naložili so mu 500 evrov globe in odvzeli kar 12 vozniških točk. Štirinajst voznikov si je globo »prislužilo« zaradi nedovoljene uporabe mobilnega telefona. Spet urinirali v središču Redarji v civilnih oblekah so prejšnji vikend ponovno skrbeli, da se mestno središče ne bi spremenilo v veliko stranišče na prostem. Zaradi uriniranja na ulici so si petsto evrsko globo tokrat zaslužili štirje mladoletniki in en 18-letnik. »Opogumilo« jih je kajpak prekomerno uživanje alkohola ... mavhinje - V nekem gozdiču na robu vasi Gojila sta »travo« Policija je zaradi protizakonitega gojenja marihuane aretirala dva študenta Visoke listnate zelene rastline, ki ne spadajo v kraško okolje, so očitno priklicale pozornost kakega mimoidočega in tako so sesljanski policisti prejšnji teden izvedeli, da v gozdiču v bližini Mavhinj raste nekaj rastlin marihuane. Potem ko so preverili, ali res gre za omenjeno rastlino, so začeli opazovati okolico in naposled »v zasedi« pričakali dva univerzitetna študenta, 20-letnega S. E. in 21-letnega R. L., ki sta v sobotnem mraku hotela pobrati nekaj rastlinskih lističev. Fanta, oba imata stalno bivališče v občini De-vin-Nabrežina, doslej nista imela opraviti s pravico. Policisti so ju aretirali, javni tožilec pa je nato zanju odredil hišni pripor. Rastline mavhinjske marihuane so policisti zasegli, prav tako manjšo količino posušene »trave«, ki so jo zaplenili študentoma. Zasežene rastline policija Policija: Preverite delovanje alarmnih naprav! Tržaški policisti so v torek identificirali dva romunska državljana, ki sta prenočila v nekem mestnem hotelu. Na podlagi preverjanj so ugotovili, da sta imela v preteklosti že opraviti s pravico, preiskali pa so tudi njun avtomobil, v katerem so našli nekatere vlomilne »pripomočke«: nož, izvijač, pen-drek in elektronski instrument, s katerim je mogoče onesposobiti GSM signale in telefonske linije, s katerimi so povezane nekatere alarmne naprave. Policija je zasegla omenjeni material in prijavila sodstvu 36-letnega C. G.. Obenem pa državljane opozarja, naj preverijo delovanje avtomobilskih in hišnih alarmnih naprav; zlasti šoferji, ki svoje avtomobile puščajo v bolj odmaknjenih krajih, naj jih raje kot z daljincem zaklenejo s ključi. Obalna straža zadovoljna z operacijo Varno morje Morska direkcija za Furlanijo Julijsko krajino je predstavila obračun poletne akcije Varno morje 2012. Med 18. junijem in 9. septembrom so deželne obalne straže opravile kar 6.367 posegov. Število posegov je na Tržaškem preseglo dva tisoč enot, v našem zalivu so pomoč nudili 59 osebam in 16 čolnom; ena oseba je utonila. Tržaška obalna straža je dodelila 58 glob. Moja Barcolana Ste med tistimi, ki bodo v nedeljo jadrali na 44. Barcolani? Boste regato spremljali z nabrežja, okna ali terase svojega doma, s kraškega obronka? Pošljite nam svoje fotografije! To lahko storite preko rubrike Foto-galerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 11. oktobra 2012 MILAN Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 18.26 - Dolžina dneva 11.10 - Luna vzide ob 2.25 in zatone ob 16.03 Jutri, PETEK, 12. oktobra 2012 MAKS VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,3 stopinje C, zračni tlak 1010,6 mb ustaljen, vlaga 72-odstotna, veter 5 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,8 stopinje C. CI3 Lekarne Do sobote, 13. oktobra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje -Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di P.zza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di P.zza Mons. Santin 2 - 040 365840. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v sredo, 17. oktobra, volitve predstavnikov staršev v razredne svete od 17.30 do 18.30. Po volitvah bo dr. Miha Kramli predaval staršem na temo »Močni starši stabilni otroci«. Starše vabimo, da se volitev in predavanja udeležijo v polnem številu. M Izleti IZLET IN SV. MAŠA v nedeljo, 14. oktobra, ob 16. uri na Pečah. Odhod iz Boljunca (Gorica) ob 15. uri. V primeru slabega vremena, se prenese na nedeljo, 21. oktobra. Ljubitelji fizičnega in duhovnega urjenja, vabljeni! KMEČKA ZVEZA prireja 14. oktobra tradicionalni jesenski izlet na Praznik kostanja v Bardu. Odhod avtobusa iz Bo-ljunca, ki bo peljal po običajnem voznem redu, ob 7. uri. Informacije na tel. 040-362941 ali v uradih Kmečke zveze. SKD IGO GRUDEN sporoča, da je izlet v Škofljico, Turjak, Velike Lašče in na Raščico v Trubarjev mlin preložen na nedeljo, 21. oktobra. Odhod izpred cerkve v Nabrežini ob 8.30 in povra-tek ob 19.30. Vpisi v Kavarni Gruden ali pri Sergiju Kosmini v Nabrežini. Info na tel.: 339-5281729. KRU.T nadaljuje se vpisovanje na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« z več kot 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje in obisk sejma obrtništva na bližnjem trgu Pola, v soboto, 17. novembra. Pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. / TRST Četrtek, 11. oktobra 2012 7 Naš NOEL se že smeji, saj 1. rojstni dan slavi. Mnogo srečnih, sončnih dni mu želimo vsi iz Mačkolj 103. Privekala je IRINA OLGA in razveselila mamo Bredo, očeta Matijo, sestrico Savo, nono Franko, no-nota Franca in ostale sorodnike. SKD Barkovlje čestita vsem, mali deklici želi, da bi bila vedno vsem v veliko veselje. U Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Un sa-pore di ruggine e ossa«. CINECITY - 18.40, 22.15 »Magic Mike«; 16.15, 18.15 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva«; 20.15, 22.15 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva 3D«; 16.30, 20.00, 22.15 »Ted«; 16.20, 21.00 »Step Up 4 Revolution«; 18.40 »Step Up 4 Revolution 3D«; 16.45, 19.15, 21.45 »Total recall - Atto di for-za«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Taken - La vendetta«; 16.30, 19.10, 21.50 »On the road«; 16.40, 20.05, 22.15 »Tutti i santi giorni«. FELLINI - 17.00, 20.15 »Monsieur Lazhar«; 17.00, 20.30, 22.15 »Killer Joe«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tutti i santi giorni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »On the road«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Reality«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.30, 18.45, 21.00 »2 dni v New Yorku«; 18.40, 21.30 »Divjaki«; 20.40 »Kako začiniti zakon«; 16.10, 18.20 »Madagaskar 3«; 16.30 »Pogum«; 16.25 »Pogum 3D«; 19.20 »Rdeči boogie ali kaj ti je deklica«; 18.50, 21.30 »Šanghaj«; 16.50, 21.25 »Straža«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Paranorman 3D«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Total recall - Atto di forza«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Taken - La vendetta«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ted«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 19.45, 21.45 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »Ted«; Dvorana 3: 18.00, 21.00 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva 3D«; Dvorana 4: 17.30, 20.10, 22.10 »Un giorno speciale«; Dvorana 5: 20.00, 22.15 »Reality«; 18.00 »Resident Evil: Retribution«. 0 Mali oglasi 33-LETNA SLOVENKA IZ ZAMEJSTVA, prijazna in poštena, išče delo kot hišna pomočnica, izkušena v negovanju starejših in otrok. Urnik po dogovoru. Tel. št. 333-2499085. DIATONIČNO HARMONIKO Prostor prodam za 1300 evrov; tel. 3355387249. GOSPA išče delo kot varuška starejših oseb od 12. ure dalje. Tel. št.: 3356445419. IŠČEM ZAPOSLITEV kot varuška otrok ter pomagam pri pisanju šolskih nalog. Tel. 340-2762765. PODARIM orehov hlod tistemu, ki ga pride iskat in ga odpelje. Tel. 3405962459. POTREBUJETE varstvo otrok in pomoč pri domačih nalogah? Pokličite na 340-9483588 (Nicole). PRODAM skoraj novo peč na kurilno olje (carosene). Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 347-8955108. PRODAM sušilnik za sadje. Tel. 3334219540. RENAULT KANGOO, diesel, 1900 cc, bele barve, letnik 2002, v zelo dobrem stanju, edini lastnik, revizija do maja 2014, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-2916051. S Poslovni oglasi IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb 24/24. Tel. 00386-31672309 H Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji Vasi št. 14; tel. 040-208553. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni! □ Obvestila BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi nove člane k delovanju društva. Baletna rekreacija poteka v dopoldanskem in večernem času v prostorih Kosovelovega doma v Sežani pod vodstvom baletnega pedagoga Euge-na Todorja. Primerna je za vse starostne skupine. Informacije na tel. 0039(0)41524310. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šaj-na: ob ponedeljkih ob 9.30 in ob 18.30; ob četrtkih ob 19.15. Vpis in pojasnila: Alenka 040-327053, 3469520796 in Mateja 00386-40303578. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih od 18. do 19. ure ter od 19. do 20. ure, ob četrtkih od 17. do 18. ure ter od 18. do 19. ure. Info.: 349-6483822 (Mileva). PSIHOMOTORIČNA VADBA - Dunajska cesta 12, Opčine. Tečaji za otroke: za dojenčke in starše (4-12 mesecev: četrtek 16.00-16.50); za malčke in starše (12-36 mesecev: četrtek 17.00-17.50); za predšolske otroke (45 let: sreda 15.45-16.40); za 6-letne otroke (1. razred o.š.: sreda 16.4517.45). Za odrasle: delavnica za dobro počutje v zlati dobi (70-80 in več let); delavnica in sproščanje za preprečevanje izgorelosti zaradi delovnega stresa (za učitelje, vzgojitelje, socialno in zdravstveno področje ipd). Vpis in info na tel. 0039 380 3224745 ali 00386 (0)51 221054 (Loredana Kralj). SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »QiGong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 348-8607684 (Vesna Klemše). UPRAVA OBČINE DOLINA - odbor-ništvo za kulturo obvešča, da so v teku vpisovanja na tečaje slovenščine in angleščine. Informacije: osebje ustanove AUSER, Trg Stare Mitnice 15, tel. št. 040-3478208. BARCOLANA ZA OTROKE - ŠČ Melanie Klein prireja do 14. oktobra pobude v sklopu letošnje Barcolane na ladji med Pomorsko postajo in nekdanjo ribarnico: danes, 11. oktobra, 17.00-20.00 animacija za otroke; petek 16.30-19.30 vsake pol ure pravljica Peter Pan na gusarski ladji, naslednjega dne pa z istim urnikom pravljica Gusarji v zalivu; nedelja 11.0019.30 animacija za otroke. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 11. oktobra, ob 20.00 na svojem sedežu (Prosek št. 159). 50-LETNIKI dolinske občine bomo skupno nazdravili Abrahamu v soboto, 27. oktobra. Prijave najkasneje do petka, 12. oktobra, na tel.: 335-5465636 (Fausto), 320-0717920 (Ksenja). JUS BANI sklicuje v petek, 12. oktobra, ob 17.00 v društvenih prostorih (Očarjeva hiša), sestanek v zvezi z nadaljevanjem sečnje drv na jusarskem zemljišču pri Paredu. Vabljeni! V MARIJANIŠČU na Opčinah se bo v petek, 12. oktobra, ob 20. uri pričel sklop predavanj o družini in vzgoji. Predavanja bodo mesečna in jih bo vodil dr. prof. Jože Bajzek. Vabljeni so tudi vsi starši doraščajočih otrok, še posebno pa so vabljeni otroci v ve-roučnem obdobju. Naslov prvega predavanja »Družina posreduje otrokom temeljne vrednote/samospoštovanje in samozavest«. OBČINA DOLINA in večstopenjska šola Dolina v sodelovanju z vaškimi organizacijami vabijo na otvoritveno slovesnost ob koncu obnovitvenih del poslopja nižje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini v soboto, 13. oktobra, ob 11. uri. SKD VIGRED prireja v nedeljo, 14. oktobra, ob 16.00 v Praprotu pod šotorom »17. kraški Muzikfešt«. Vabljeni so godci in pevci, ki igrajo na različne inštrumente, le da so v postavi od dua do številne skupine. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji otroci do 14. leta in odrasli, skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 13. oktobra, na tel. št.: 380-3584580, taj-nistvo@skdvigred.org. SOCIALNA SLUŽBA občin Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, organizirata za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah v soboto, 13. oktobra, od 15. do 18. ure delavnici: »Jesenske barve«, Briščiki 77 (Občina Zgonik), v prostorih Krd Doma Briščiki; »Kreativni obešalniki«, Naselje Sv. Mavra 124, (Sesljan). Prost vstop. ANPI - TRST: s 1. oktobrom smo na novem sedežu, Largo Barriera Vecchia št. 15, 1. nad. Urnik: ponedeljek, sreda, petek od 9. do 12. ure, tel. in fax: 040-661088. SKD VIGRED, vaška skupnost Tublje, razvojno društvo Pliska, jamarsko društvo Grmada in planinski odsek SK Devin vabijo v nedeljo, 14. oktobra, na 17. pohod na Krasu je krasno, zbirališče v Praprotu od 9.00 do 9.40. 70-LETNIKI iz občine Devin-Nabre-žina se srečamo na večerji v petek, 26. oktobra, v društveni gostilni v Križu. Javite se do 15. oktobra na tel. št. 040200122 ali v večernih urah na tel. št. 040-200812 (Rožica). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bosta v torek, 16. in v petek, 19. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redni pevski vaji. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na obisk skupnosti za zdravljenje zasvojenosti v Bertokih (Zavod Pelikan - Caritas) v sredo, 17. oktobra; zbiranje ob 9. uri na mejnem prehodu na Škofijah oz. ob 9.15 pred cerkvijo v Bertokih. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL prireja tečaj karibskega skupinskega plesa v kulturnem domu na Proseku enkrat tedensko. Prvo poskusno srečanje bo v sredo, 17. oktobra, od 20.30 do 21.30. Informacije in prijave na tel. št. 327-1952267. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v petek, 19. oktobra, večer o »Aromaterapiji«. Predavatelj Barbara Lokar. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. JUS NABREŽINA vabi člane in prijatelje, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Začetek v soboto, 20. oktobra, od 9. ure dalje. Zbirališče »Za Vodico«. S seboj prinesite tudi potrebno orodje. Udeleženci naj se javijo pri odborniku Nikotu Jazbecu na tel. 338-2825523 ali pri odborniku Milivoju Pertotu na tel. 3495289593 za informacije in navodila. V primeru slabega vremena čiščenje odpade. KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar: v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure; v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\selje-ni. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo delavnica naravne kozmetike, ki jo vodi Barbara Lokar (izdelava 7 različnih izdelkov, ki jih boste odnesli domov), v soboto, 20. oktobra, od 9. do 15. ure v Večnamenskem središču, Repenta-brska ul. 66, Opčine. Prijave do 15. oktobra (število mest je omejeno). Info na tel. 040-212289, aromat-hic@gmail.com. SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v l. 2012/13. Prošnje zbiramo na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure do 30. oktobra. Tel. št.: 040-8325175. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v oktobru: Prazne buče in Halloween prihaja. Informacije na tel. št. 040-299099 (od pon. do sob., od 8. do 13. ure). OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! 40-LETNIKI s Tržaškega vabljeni na večerjo, ki bo v petek, 23. novembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu. Informacije v večernih urah na tel. 3473696503 (Barbara), 339-4359868 (Ka-ti), 349-3595560 (Roberta). SS Prireditve ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE FORTUNATO PAVISI, Ul. Mazzini 30, organizira dve srečanji na temo Živčna šibkost sodobnega človeka: v petek, 12. oktobra, ob 20. uri »Tesnoba in strah: je to epidemija?«, predaval bo Sergio Maria Francardo; v soboto, 13. oktobra, ob 20. uri »An-tropozofija - pot k notranji harmoniji«. Obvezna rezervacija. Informacije na tel.: 040-280533, 3397809778. SKD VIGRED vabi v Praprot od 12. do 14. oktobra na »17. kraški Okto-berfešt« pod šotorom. Petek: ob 17.00 OPS in mladinska glasbena skupina Vigred - Kraški fenomeni, mladinski orkester GD Nabrežina in ansambel Rock na Bndimi; ob 19.00 koncert dalmatinskih pesmi z žensko klapo Fritule in moško klapo Se-mikanta, ples z ansamblom Kraški ovčarji. Sobota: od 15.00 ex tempo-re, taborniški kotiček, turnir v bri-školi, turnir v šahu; 16.00-18.00 plesna delavnica; ob 18.00 nastop plesnih skupin Vigred in AŠKD Vipava; od 19.00 ples z ansambloma Domači zvoki, Ne bojsega in DJem Jan Kavalom. Nedelja: 9.00-9.40 zbirališče za 17. pohod »Na Krasu je krasno«; ob 13.00 ples z ansamblom Domači Zvoki; 15.00-18.00 otroški kotiček; ob 15.00 kabaret (Irene Pahor in Tatjana Malalan), nastop la-dinskega dua Cock; ob 16.00 mu-zikfešt, ples z ansamblom Kraški muzikanti. SKLAD MITJA ČUK sporoča, da je v Galeriji Milko Bambič na ogled likovna razstava »Pojoče kolo, kolo spominov«, ki so jo pripravili gojenci Vzgojno zaposlitvenega središča Mitja Čuk. Razstava je na ogled do 12. oktobra, od 9.30 do 12.30. Toplo vabljeni! ZSKD in Slovenski klub vabita na literarni večer Živeti na Krasu med poezijo in prozo. Srečanje z Robertom Dedenarom, Miroslavom Košuto, Jolko Milič in Markom Sosičem bo potekalo v okviru pobude »Moj Kras - 100 let 100 podob, vezilo Sci-piu Slataperju« v Magazzino delle Idee na Corso Cavour, Trst v petek, 12. oktobra, ob 18. uri. Vabljeni! V GALERIJI umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci 15, je na ogled razstava »1. svetovna vojna pri nas«. Urnik: petek, sobota in nedelja 10.30-13.00 in 16.00-19.30 (do 14. oktobra); sobota in nedelja 10.30-18.00 (od 20. oktobra do 4. novembra). KRAŠKI MUZIKANTI vas bodo zabavali v soboto, 24. novembra, pri Avseniku. Info in vpis na tel. št.: 3397619017, 389-9651104 (med 17. in 19. uro). Rok vpisnine najkasneje do ponedeljka, 15. oktobra. Pohitite! GLASBENA MATICA v sodelovanju s SSG, prireja v sklopu Mednarodnega festivala sodobne glasbe »Kogojevi dnevi 2012« v torek, 16. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, koncert posvečen 85-letnici skladatelja Pavleta Merkuja. Nastopil bo Slovenski komorni zbor, zborovod-kinja Martina Batič. Vabljeni. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje Marije Merljak, diplomirane izvedenke za prehrano, na temo »Zdravje je naša odločitev« v sredo, 17. oktobra, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). DJECA, BUON ANNO SARAJEVO; ZSKD vabi na ogled filma Aide Be-gič, v četrtek, 18. oktobra, ob 20.30 v gledališču Miela v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni. IL SEGRETO DI ESMA - GRBAVICA; ZSKD vabi razrede višjih srednjih šol na ogled filma Jasmile Zbanič v četrtek, 18. oktobra, ob 9.00 v gledališču Miela. Srečali se bodo z novinarko Evo Čuk (RAI). Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni v sodelovanju z RAI FVG. OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendič, Christia-nom Elio, Ervinom Hladnikom Mil-harčičem in moderatorjem Markom So-sičem v okviru niza Raz\seljeni-S\pae-sati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu. Prispevki Ob obletnici rojstva drage mame Justine daruje Anica Daneu 50,00 evrov za MoPZ Tabor in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Danilo Corbatti daruje Marija iz Koludrovce 50,00 evrov za zgoniško cerkev. t Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša draga mama, tašča Branka Cervani vd. Fidel Neizmerno se ti zahvaljujemo za vse, kar si nam nudila in žrtvovala za nas. Hvala za vse. Hčerki Suzana in Doriana, zet Giuliano, vnuki ter ostalo sorodstvo Za vedno boš ostala v našem trajnem spominu. Od nje se bomo poslovili v soboto, 13. oktobra, od 11.30 do 13.00 v ulici Co-stalunga. Datum in uro pogreba z žaro bomo javili naknadno. Pesek, 11. oktobra 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji poljubček dragi noni Tatjana z možem, Diego in Marko Za vedno boš ostala v najinih srcih. Tvoja vnuka Jan in Jasmina Ob izgubi drage Branke izreka svojcem iskreno sožalje Robert z družino Za drago Branko žalujemo in izrekamo iskreno sožalje hčerkama Suzani in Doriani ter ostalim sorodnikom. Družina Capponi Ob izgubi dragega očeta NEREA izrekamo Alenki in Ivanu občuteno sožalje. Vesna, Franko, Melita in Damijan 8 Četrtek, 11. oktobra 2012 KULTURA / galebov dnevnik - Včeraj predstavitev na Kavi s knjigo Dnevnik bo učence poučil tudi o rabi prenosnega telefona V njem bodo dobili še polno drugih nasvetov o bontonu in koristnih informacij Drugo srečanje Na kavi s knjigo v novi sezoni je postreglo s predstavitvijo Galebovega dnevnika, šolskega pripomočka brez katerega si naši šolarji sploh ne predstavljajo več pouka. Letošnji Galebov šolski dnevnik, ki ga izdaja Zadruga Novi Matajur, nam ne prinaša le koristnih strani, ki jih bodo tekom leta mladi uporabniki napolnili, ampak tudi znanje. Predstavitvi novega Galebovega dnevnika so včeraj prisluhnili zvesti obiskovalci sredinih matinej v Tržaški knjigarni, poleg njih pa se je srečanja udeležila še pisana druščina otrok, ki obiskujejo osnovno šolo Virgil Šček v Na-brežini. Pred zelo številnim občinstvom je lično opremljen dnevnik predstavila njegova urednica Alina Carli, ki je povedala, da bodo v tem šolskem letu šolarje učili lepih manir. Z letošnjo izdajo namreč avtorji želijo nadaljevati z dobrimi navadami - ne samo pri mizi (kot lani), temveč tudi pri vsakdanjih opravilih. Slišali smo, da je Škrobka v tem šolskem letu izrinil neolikani Mrjašček, ki se mora naučiti lepega vedenja. Urednica Alina Carli je na uvodni strani zapisala in tudi povedala na včerajšnji predstavitvi, da je Galebov dnevnik namenjen tako šolarjem kot njihovim staršem, saj ti zadnji niso vedno najboljši zgled. Dogodivščine Mrjaščka je upodobila ilustratorka Chiara Sepin, publikacijo pa je lično oblikoval Peter Ferluga. Na predstavitvi je bilo tudi povedano, da je naslov letošnjega Galebovega dnevnika Bonton. Zelo pohvalen je tudi podatek, da je tokratni Galebov dnevnik veliko bolj prijazen do otrok, ki imajo težave z branjem; uredniki so namreč izbrali takšen tip črk, ki bo tudi dislekti-kom olajšal branje. Med listanjem dnevnika, ki je letos tudi manjšega formata, bodo njegovi mladi uporabniki izvedeli, kaj pomeni primerno obnašanje. Po posameznih poglavjih so avtorji zbrali koristne informacije, ki bodo prav prišle tudi staršem. Otroci bodo izvedeli, zakaj je tako pomembna osebna higiena in predvsem, kdaj se je potrebno "očediti'. Oblikovalci dnevnika otrokom svetujejo, da morajo zajtrk pojesti v miru, pomemben pa je tudi nasvet, ki pravi, da je treba šolsko torbo pripraviti že večer pred odhodom v šolo. Pisane ilustracije želijo otroke tudi spomniti, kako se obnašamo v avtobusu, bonton pa jih tudi uči, da je zamujanje neprimerno in nespoštljivo do tistih, ki prihajajo točno. Posebno poglavje je namenjeno tudi prenosnim te- lefonom; tehnološki pridobitvi, ki je dodobra spremenila naše navade. Otroci bodo izvedeli, da je uporaba tega predmeta povsem neprimerna v šolah, muzejih, cerkvah in podobnih ustanovah, ravno pravšnji pa so tudi nasveti o olikanem oglašanju na telefon. Tu je tudi poglavje, ki se ukvarja s pravilnim obnašanjem pri jedi, za šolarje pa bo dobrodošlo tudi poglavje, ki govori o tem, kako se obnašamo v kinu in gledališču. V nadaljevanju lahko mladi uporabniki dobijo še cel kup koristnih in zabavnih nasvetov, ki jim bodo pomagali, da bodo nekoč postali odgovorni in lepo vzgojeni odrasli. Za konec pa so avtorji še povzeli bistvo lepega vedenja, ki nam, kot so zapisali, omogoča lažje so-bivanje v vedno bolj naseljenih krajih, obenem pa so opozorili mlade uporabnike dnevnika, da neprimerno obnašanje lahko povzroči kopico nevšečnosti. Tudi včerajšnje druženje v Tržaški knjigarni je minilo v prijetnem vzdušju, ki so ga ob koncu nabrežinski učenci popestrili še z dvema pesmicami. (sč) ■ v* v v • »Trzisce smo mi« Docent politične ekonomije na rimski univerzi Tor Vergata Leonardo Becchetti se bo v ponedeljek, 15. oktobra, mudil v Trstu. Na povabilo tržaške trgovine sveta Mosaico bo namreč na sedežu tržaške univerze na Trgu Evropa (v dvorani de Finetti na ekonomski fakulteti) predstavil knjigo »II mercato siamo noi« (Tržišče smo mi), to je zbornik koristnih nasvetov o krizi in solidarnem gospodarstvu. Becc-hetti velja za enega izmed najvidnejših raziskovalcev sektorja civilne ekonomije in etičnega finančnega poslovanja, sodeluje s časnikom lAvveni-re in spletnim LaRepubblica.it. Popravek o SSG V včeraj objavljeni članek o predstavitvi nove sezone Slovenskega stalnega gledališča v DSI se je vrinilo nekaj netočnosti: prejšnje umetniško vodstvo ni dalo odpovedi, ampak ni podpisalo nove pogodbe z gledališčem; pogodbe za nedoločen čas s skrajšanim delovnim urnikom je letos podpisalo skoraj celotno tehnično osebje SSG, ne pa njegov igralski ansambel. Le-ta je tudi v letošnji sezoni zaposlen za 273 dni. Odv. Andrej Berdon ni pomagal dvema komisarjema, ampak je bil z dr. Paolom Marc-hesijem izredni upravitelj SSG-ja do februarja 2011. Oproščamo se za napačne navedbe in se upravi SSG zahvaljujemo za pojasnila. Takole so se učenci razveselili Galebovega dnevnika kroma izobraževanje - Na pobudo SKGZ skupna predstavitev in več koordinacije med programi Slovenska ponudba je bogata Ustanove kot so ZTT, KRUT, NSK, Slovik, AD Formandum in Slori ponujajo številne zanimive priložnosti za osebnostno rast Ponudbo vseživljenjskega izobraževanja so predstavili številni akterji kroma Izobraževanje za osebnostno rast in organizacija kvalitetnejšega preživljanja prostega časa sodi med namene Slovensko kulturno-gospodarske zveze, ki želi med drugim okrepiti tudi skrb za uveljavitev slovenske prisotnosti v tržaškem mestnem središču. Več o novih delovnih načrtih je na včerajšnjem srečanju v Tržaški knjigarni povedal predsednik pokrajinskega odbora SKGZ za Tržaško Marino Marsič, ki je napovedal, da si bodo v prihodnje prizadevali uskladiti delovanje in sodelovanje med slovenskimi organizacijami, začenši z ustanovami, ki ponujajo izobraževalne programe. SKGZ je tako postala posrednik in koordinator delovnega procesa med ustanovami, kot so ZTT, KRUT, NŠK, Slovik in AD Formandum ter Slori. Včerajšnjega srečanja so se udeležili predstavniki omenjenih organizacij. Marino Marsič je besedo predal najprej Matejki Grgič, ki je predstavila program Slovika v novi sezoni. Slišali smo, da so njihovi letošnji seminarji namenjeni otroške urice v nšk - Prvo letošnje srečanje je bilo v torek Čarovniške pravljične urice Biserka Cerar je kar 50 otrokom pripovedovala pravljico o Čarovnici Vilmi - Naslednje srečanje bo 6. novembra Z novim šolskim letom so se v pravljično sobo Narodne in študijske knjižnice Trst vrnile tudi priljubljene Otroške urice, ki bodo letos postregle s šestimi bralnimi čajankami. V torek popoldne je čitalnica pokala po šivih, saj se je prve Otroške urice udeležilo skoraj 50 otrok, v čitalnici pa se je trlo še enkrat toliko staršev. A kljub gneči je pripovedovalka Biserka Cesar otroke na zabaven način popeljala v pravljični svet Čarovnice Vilme, na prihodnjih srečanjih pa se bodo pojavljale še druge čarovnice; rdeča nit letošnjega niza pravljičnih uric z naslovom Abrakadabra, čiračara hokuspokus, so namreč čarovnije. Biserka Cesar je po čarovniško pozdravila pisano druščino otrok, ki jim je tudi povedala, kaj se običajno počne v knjižnicah in kako se v teh prostorih obnašamo. Nato pa je začela s pripovedovanjem pravljice Čarovnica Vilma avtorjev Korky Paul in Valerie Thomas. Otroci so z velikim zanimanjem prisluhnili prigodam črnega mačka Vilija, ki je s svojo gospo- darico Vilmo živel v črni hiši. Ko je maček Vili spal, ga Vilma sploh ni videla, saj je bil črn tako kot vse ostalo v hiši. Ko je neke- ga dne sedla nanj, se je Vili tako ustrašil, da je čarovnica Vilma segla po svoji ča-rovniški palici in Vilija spremenila v svet- lo zelenega mačka. A tudi ta barva ni bila prava izbira. Vili je bil namreč prav takšen kot travnik in kot drevesa, zaradi česar se je čarovnica Vilma še naprej spotikala. Jezna je zopet pograbila čarovniško palico in Vilija spremenila v pisanega mačka, ki pa je žal vzbujal posmeh z vseh strani. Ves dan in vso noč je Vili posedal na drevesu. Vilmo je zaskrbelo, ker je bil Vili žalosten. Zato se je odločila, da Vili postane spet črn maček, s še enim zamahom čarovniške palice pa je hiša postala pisane barve. Tako se je vse izteklo dobro; maček Vili je bil zadovoljen, čarovnica Vilma pa se ni več spotikala ob črnega hišnega ljubljenčka. Ob koncu pripovedovanja je sledila še ustvarjalna delavnica, v sklopu katere so malčki izdelovali klobuk v obliki črnega mačka. Prijeten živžav se je zavlekel vse do 18. ure, ko so se knjižnični prostori začeli zapirati. Naslednje srečanje s pravljičarko Biserko Cesar bo v torek, 6. novembra, ko bodo otroci prisluhnili zgodbici Dirka formule Čiračara ali pomembno je sodelovati. (sč) vsem tistim, ki jih zanimajo družboslovne teme, letošnji ciklus seminarjev pa bo obravnaval temo z naslovom Ekonomija in religija. Grgičeva je navzoče spomnila, da se bodo vsi seminarji odvijali v zborni dvorani ZKB na Opčinah, prvi seminar pa bo na sporedu 25. oktobra, in sicer ob 18.30. Na tem srečanju se bo govorilo o vzponu Kitajske. Do marca se bodo zvrstila še tri predavanja. Za ZTT je spregovorila Martina Kafol, ki je spomnila, da založba skupaj s Tržaško knjigarno pripravlja priljubljena srečanja z naslovom Na kavi s knjigo, poseben dogodek pa bo na sporedu 21. novembra, ko bodo za vse zveste obiskovalce bralnih matinej organizirali avtobusni izlet v Ljubljano. Tam bodo vsi skupaj obiskali Knjižni sejem. Svoje dejavnosti v novem šolskem letu je predstavila tudi predsednica KRUT-a Pierina Furlan, ki je povedala, da so njihova srečanja razdeljena v tri tematske sklope; predavanja o zdravju, psihološke delavnice in bralni krožek. Predavanja o zdravju so se že začela, na njih pa predava ugledna strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak. Naslednje predavanje bo na sporedu 12. novembra (ob 18. uri na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/b). Zanimive so tudi delavnice z naslovom Ra-zgibavajmo možgane, ki jih vodita dve psihologinji, začele pa se bodo 22. oktobra. Prvi ciklus bo trajal do 17. decembra, drugi ciklus pa se bo začel spomladi. Naj omenimo še bralni krožek, ki ga KRUT v sodelovanju z NŠK Trst pripravlja enkrat na mesec (ob ponedeljkih) v prostorih knjižnice. Bogato in pestro ponudbo je predstavila tudi agencija Ad Formandum, ki bo meseca novembra ponujala dva tečaja; tečaj angleščine in tečaj računalništva. Več o dejavnosti te agencije je včeraj povedala Anna Maria Milič, ki je spomnila, da se je na tečaje potrebno predhodno vpisati, prijave pa zbirajo v Trstu, in sicer na telefonski številki 040 566360. K projektu SDGZ je pristopil tudi inštitut Slori, ki ga je včeraj zastopal njegov ravnatelj Devan Jagodic. Dejal je, da so z veseljem pristopili k projektu, v sklopu katerega bodo tudi oni kmalu začeli ponujati izobraževalni program. Naj na koncu še povemo, da se je za vsak tečaj oz. predavanje potrebno obrniti na organizacijo, ki ga organizira in ne na SKGZ, ki nastopa le kot koordinator dejavnosti dotičnih ustanov. (sč) / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 11. oktobra 2012 9 GLOSA Dobernig spominja na Globočnika ¿ Jo2e Pirjevec Harald Dobernig se je rodil leta 1980 v Celovcu, kjer je leta 2003 diplomiral iz upravne ekonomije. V domačem mestu je nato tri leta sledil pripravljalnim tečajem, ki jih je organizirala Hypo-Alpe-Adria-Bank, in kasneje dobil zaposlitev v uradu deželnega glavarja Jorga Haiderja. Tu je kmalu napredoval v načelnika in v tesnega Haiderjevega sodelavca na finančnem področju. Angažiral se je tudi v politični areni in leta 2008 postal deželni svetnik za finance in kulturo v celovški vladi I. Dorflerja. Od konca leta 2009 je podpredsednik »Koroških svobodnjakov« (FPK), stranke, ki sloni na ideološki dediščini pokojnega Haiderja, znanega zaradi svojih neonaci-stočnih prepričanj. Dobernig je postal širše razvpit avgusta letos, ko je bil obtožen sodelovanja v finančni aferi znotraj Hypo-Alpe-Adria-Bank, še bolj pa na začetku oktobra, ko je na neki proslavi koroških brambovcev v slavnostnem govoru izjavil, da je uvedba dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem podobna »začetnemu jemanju mamil«. Če prav razumem, je s tem hotel reči, da začneš z marijuano in končaš s kokainom. Tako na Koroškem začneš z nekaj tablami in končaš s splošno dvojezičnostjo. Za dobro mero je še dodal, da Slovenci na Koroškem niso pravi Korošci. Tudi v tem primeru bi si drznil interpretirati njegovo misel: s to trditvijo ni hotel reči, da so koroški Slovenci pritepenci, brez starodavnih korenin v rojstnem kraju, temveč da domači zemlji niso zvesti. Kajti, če bi ji bili, bi se amalgamirali z večino in prepričano sodelovali pri proslavljanju plebiscita, s katerim je 10. oktobra 1920 Avstrija dobila južno Koroško. Ker vztrajajo v svoji slovenski zavesti, so v določenem smislu izdajalci domovine, saj še vedno gledajo proti Ljubljani kot proti svojemu nacionalnemu in kulturnemu središču. V tem smislu so nevarni sodobni koroški družbi, kakor so ji bili njihovi predniki, ki so pred dvaindevetdesetimi leti glasovali za Jugoslavijo. Treba jih je torej čim bolj izolirati in zatirati, ne pa pospeševati njihove manjšinske pravice. Dobernig, človek slovenskega priimka in nemškega imena, govori verjetno iz lastne izkušnje, oziroma iz izkušnje svoje družine, ki se je očitno po- nemčila in si s tem pridobila pravico, da se prišteva med »prave Korošce«. Pri tem me močno spominja na njegovega sodeželana Odila Globočnika, ki je tudi imel slovenski priimek in nemško ime, in je spadal med najbolj goreče Hitlerjeve privržence (kar je bilo tipično za koroške naciste). Ker pa ne živimo več v času Tretjega rajha, so izjave mladega deželnega svetnika vzbudile dokaj ogorčen odmev celo v avstrijski javnosti. Predstavniki SPÖ, ÖVP, Zelenih in tudi BZÖ, od katere so se »Koroški svobodnjaki« pred kratkim odcepili, so ga ostro kritizirali. Slišati je bilo celo zahteve, da mora odstopiti in da je treba sklicati nove volitve. Predstavnica zelenih na državni ravni, Ewa Glawischnigg , ki je, kakor izdaja priimek, tudi naše gore list, je na primer izjavila: »Korošice in Korošci si želijo konstuktivno politiko in odklanjajo stalno zastrupljanje družbene atmosfere«. Koroška si zasluži kaj boljšega kot je Harald Dobernig. Predsednik sredinske ÖVP, Gabriel Obernosterer je s svoje strani ugotavljal, da je žalostno, ker se »Svobodnjaki« še niso zavedli, v kakšno situacijo so pahnili Koroško. »Edino, kar si morejo izmisliti v predvolilnem boju, je to, da še vedno skušajo razdvajati ljudi. Vodja stranke BZÖ, Josef Bucher pa je menil: »Če se svobodnjak Dobernig v teh težkih časi za Koroško ukvarja le s tem, kdo je pravi Korošec in kdo ni, ga ni mogoče več jemati resno. Dežela je bankrotirana in skoraj na psu, politiki ÖVP in FPK se pogrezajo v močvaro korupcije, brezposelnost raste, Dörfler, Dobernig in Scheuch pa govorijo samo o preteklosti«. Na te kritike je Dobernig svoje besede samo delno popravil. Na koroškem radiu je rekel: »Jaz sem že pred leti svaril, da rešitev krajevnih tabel za predstavnike Slovencev, za radikalne predstavnike Slovencev ne sme biti kot začetno jemanje mamil«. To naj bi bilo opozorilo slovenski narodnostni skupnosti, da ne postavlja novih, neupravičenih zahtev. On, Dobernig, ne verjame, da bi njegove izjave lahko kogarkoli ranile, zato se jim ne odpoveduje. Sicer pa so Koroški Slovenci »pravi Korošci«. Skratka, skoraj stoletna tragikomedija, ki se ponavlja ob brambovskih proslavah koroškega plebiscita, se nadaljuje. VREME OB KONCU TEDNA Za nedeljo negotovost, kaže, da bo veter šibak Darko Bradassi Nikoli kot letos niso bila ugibanja o vremenu za Barkovljanko tako negotova. V preteklih dneh se je zvrstilo kar nekaj možnih evolucij in še v trenutku, ko pišemo, ostaja za nedeljsko sliko marsikaj nejasnega. Skupni imenovalec prihodnjih dni bo sicer zagotovo se-vernoatlantski zrak, ki se iznad Britanskega otočja spušča proti Sredozemlju. Naše kraje bosta oplazili dve višinski dolini z vremenskima frontama, ki bosta prinesli poslabšanje, vendar o njuni jakosti je še marsikaj nedorečenega. Predvsem je vprašljivo, koliko se bosta višinski dolini res približali našim krajem. Prva od dveh, ki bo predvidoma najbližja, bo dosegla naše kraje že jutri in bo čez dan prinesla prvo poslabšanje. Padavinski pas se bo od jugozahoda v popoldanskih urah počasi širil proti nam. Predvsem od večernih ali nočnih ur bodo padavine pogostejše in močnejše. Dež se bo nadaljeval do vključno sobotnih opoldanskih ur. Možne bodo tudi posamezne plohe ali nevihte. V soboto popoldne se bo vremenska slika začela postopno umirjati in bodo padavine povečini oslabele. Prehodno bo zapihala šibka do zmerna burja. Ponekod se bo lahko delno razjasnilo. Druga višinska dolina z nestanovitnim atlantskim zrakom se bo našim krajem približala v noči na nedeljo. Zaenkrat še ni mogoče ugotoviti, koliko se bo nad nami res poglabljala. Dosedanje projekcije so nakazovale možnost izrazitejše poglobitve predvsem v drugem delu in nastanka prizemnega ciklona nad Ligurskim morjem. V tem primeru ne bi bilo dvomov, da bi bila letošnja Barkovljanka povečini oblačna in deževna. Zadnje sinočnje projekcije so višinsko dolino nekoliko poplitvile, ravno toliko, da bi lahko v nedeljskem dopoldnevu zdržalo še povečini suho, vendar oblačno vreme. Kakorkoli, v Tržaškem zalivu v nedeljo dopoldne bodo prevladovali oblaki, lahko pa se bodo pojavljale tudi občasne krajevne padavine. Veliko je seveda pričakovanje za veter. Naj takoj zapišemo, da razen nepričakovanih velikih preobratov, bodo vetrovi v nedeljo v Tržaškem zalivu šibki, verjetno zelo šibki. Prihod nove višinske doline bo antagonist šibki nočni burjici in razen, da ne bo prišlo do velike zamude pri prihodu nove vremenske fronte, se bodo naši kraji znašli nekako na pol poti med enim in drugim poslabšanjem oz. morda malo bližji drugemu poslabšanju, nekako pa na ni-kogarjšnji zemlji, kjer so ponavadi vetrovi najbolj šibki. Pričakovati je že obrat vetrov iz južne smeri, vendar po sedanjih izgledih kaže na zelo šibko jakost, krepili se bodo šele v nedeljo popoldne in zvečer, ko bo glavnina poslabšanja najbližja. Če bi si upali po sedanjih izgledih za nedeljsko dopoldne zapisati kaj več o vetru, bi tvegali neko formulo, ki bi se glasila približno takole: šibak jugovzhodnik do jugozahodnik z najvišjo srednjo hitrostjo okrog 5 vozlov in s sunki v najboljšem primeru do okrog 10 vozlov. Obstaja pa tudi možnost občasnega brezvetrja. Veter se bo vsekakor zelo počasi in neenakomerno krepil v teku dopoldneva in bo postal nekoliko bolj konstanten v popoldanskih urah. Najmočnejšo jakost (če lahko o tem sploh govorimo) bomo vsekakor beležili na odprtem morju. Na sliki: proti nam priteka od jugozahoda povečini vlažen zrak odprta tribuna Problemov, ki bi jih morali reševati z novim šolskim zakonom (za naslednjih 40 let?), je še in še Tudi sama pozorno sledim vestem in člankom v zvezi z načrtovano reformo slovenske šole, ki se v teh dneh pojavljajo v Primorskem dnevniku. Morda res ni veliko razlik med obema predloženima osnutkoma, razen v nekaterih po mojem mnenju zelo važnih točkah. V prvem členu bi bilo dobro poleg Posebnega statuta za varstvo manjšin, ki je priložen Memorandumu 1954, našteti še sporazum z dne 21.7.1964 (Gerin-Kolenc), ki izhaja iz prvega in nam daje pedagoškega svetovalca, jesenski seminar, štipendije na slovenskih univerzah, izlete po Sloveniji, izmenjavo učnih knjig in sredstev, programov in tekstov za poučevanje zgodovine in sporazum z dne 25.5.1995, ki ga je nadgradil. »Il territorio in cui e' storica-mente presente la minoranza slove-na«, o katerem govori drugi odstavek prvega člena, je določil OPR z dne 12.9.2007 in izključuje tako središče Gorice kot središče Trsta. Razsodbi Ustavnega sodišča št. 62/1992 in 15/1996 uporabljata izraz »territorio di insediamento«. Četrti člen ustanavlja poseben urad za slovenske šole z upravno in finančno avtonomijo, ki ga vodi šolski intendant s polnim znanjem slovenščine, izbran na javnem natečaju šolskega ministrstva, kot že v zaščitnem zakonu. Poleg drugega člen omenja določitev organika za ta urad. Če spoštujemo svoj jezik, je res nujno, da v organiku dobi mesto tudi uraden prevajalec za slovenščino in za italijanščino, saj dela ne manjka! Osmi člen se ukvarja z imenovanjem učnega osebja v stalež. Natečajev za poučevanje na slovenskih šolah se lahko udeležijo kandidati, ki so slovenskega maternega jezika (temeljni zakon 1012/1961). Nanovo člen vključuje še tiste, ki imajo polno znanje slovenskega jezika. To potrjuje diploma višje srednje šole dosežena na šoli s slovenskim učnim jezikom ali pa jezikovno potrdilo, ki se sklicuje na evropsko določene standarde QCER (quadro comune europeo di riferimento). V prvem osnutku je stopnja C2 pogoj za poučevanje slovenskega jezika, za druge predmete je dovolj stopnja C1. (C2 je višja raven obvladanja jezika v kompleksnih situacijah). Drugi osnutek pa zahteva stopnjo C2 za poučevanje vseh predmetov; če zahtevanih dokazil kandidat nima, se preverjajo njegove jezikovne kompetence s pisnim in ustnim izpitom, ki ga določi intendant, primerno bi bilo dodati, da po smernicah šolske komisije. Kot je zapisal Adrijan Pahor 5.oktobra v Žarišču, »se profesorji na šolah soočajo z upadanjem znanja slovenščine, skrb za slovenski jezik bi morala biti prisotna ...pri vseh učnih predmetih«. Okrepiti in gojiti je treba obvladanje strokovnega jezika, potrebnega pri poučevanju (pa tudi zunaj šole...), saj je večina profesorjev opravila italijansko univerzo. Torej raven C2 za vse. 8.člen odpira možnost učnemu osebju italijanskih šol, ki je v določenih pogojih, vpis tudi na enake lestvice slovenskih šol, seveda velja obratno za učitelje, ki so na enakih lestvicah slovenskih šol. Italijanski prosilci morajo obvladati slovenski jezik kot določeno v prvih odstavkih 8.člena. Znanje jezika se preveri s pisnim in ustnim izpitom, ki ga določi intendant. Iz te možnosti so iz- ključeni natečajni razredi, ki so specifični za slovenske šole. Kaj pa Posebni statut, mednarodni akt, ki pravi, da so učitelji na slovenskih šolah slovenskega maternega jezika? Po 9. členu se univerzitetno izobraževanje učiteljev in profesorjev odvija pretežno v slovenskem jeziku. Drugi osnutek točneje določa, da mora biti slovenskih enot najmanj 65%. Glede na dosedanje izkušnje je točno določeno število prav gotovo bolj primerno. V ll.členu morajo imeti splošni in upravni vodja ter upravno osebje na slovenskih šolah polno znanje slovenskega jezika, kar potrjuje diploma slovenske višje srednje šole. Če te listine kandidat nima, mora prestati kolokvij, ki ga določi intendant. V drugem osnutku pa se v slednjem primeru preverijo potrebne jezikovne kompetence po 8.členu. Šolski sodelavci dobro znanje slovenskega jezika potrdijo z diplomo slovenske nižje srednje šole ali pa s kolokvijem, ki ga določi intendant. Prvi temeljni zakon 1012/1961 je bil izdan v zelo težkih časih za našo skupnost, ko slovenska šola sploh ni bila uzakonjena, vem za kolege, ki so morali na italijansko šolo, da so lahko prišli v stalež in šele nato prosili za premestitev na slovensko šolo. Potrebnih je bilo več kot dolgih 12 let, da je prišlo do njegove nujne dopolnitve z zakonom 932/1973, za kar je bila potrebna celo manifestacija slovenskih šolnikov pred rimskim parlamentom. S posvetovalno šolsko komisijo na deželnem šolskem uradu smo tako dobili prvi zametek avtonomije slovenske šole na krajevni ravni. Na teh dveh zakonih slovenska šola sloni tudi danes in to- rej ne moreta biti tako zastarela. Pa tudi ne more biti preživet Posebni statut 1954, kot sem brala izjavo v Primorskem pred dobrim letom dni. Saj je postal z ratificirano Osimsko pogodbo, ki se sklicuje na raven varstva, ki jo predvideva Posebni statut, del italijanskega pravnega reda in velja tako na Tržaškem kot na Goriškem (gl. DUS za statut Doberdob). Seveda je čas zdavnaj dozorel za nove popravke in dopolnila. Šola (skupno z mediji, knjižnico, gledališčem in drugimi ustanovami) je temelj našega obstoja, in zunaj nje nas danes preplavlja italijanščina (pritisk pa tak!). Učitelji na naših šolah morajo obvladati slovenski jezik in kulturo najmanj v taki meri kot ju zagotavlja obstoječe slovensko šolstvo.« Jezik je osnova kulturne zavesti in identitete in primarno sredstvo za prenos vrednot in torej garant obstoja in nadaljevanja duhovne dediščine vsake narodnostne manjšine.« Tako pravi razsodba Ustavnega sodišča št. 62/1992. Ustava govori o jezikovnih manjšinah, ker je jezik najrazpoznavnejši znak manjšine. Nekaj mi ni jasno. Z ustanovitvijo večstopenjskih šol (vertikaliza-cijo) smo se odpovedali ravnateljstvu in tajništvu na šolah, ki jih ščiti Posebni statut. Šola ima kulturno funkcijo po naših vaseh in je jedro vasi in skupnosti, če tam ne deluje niti tajništvo in niti ravnateljstvo, hirajo stiki z in med učnim osebjem, s starši in otroki in med njimi ter tudi s teritorijem. Pojavljajo se nove organizacijske težave in zamude, kar že lahko vidimo. V zameno za združevanja ravnateljstev osnovnih in nižjih srednjih šol zakaj ne zahtevamo, na osnovi mednarodnega akta kot je Posebni statut, ravnateljstva povsod tam, kjer deluje slovenska nižja srednja šola, ki se ji pridružijo okoliške osnovne šole in vrtci? Prosek brez ravnateljstva, ta se mi zdi najbolj kričeč primer, srednja šola Levstik bi lahko bila združena z bližnjimi osnovnimi šolami v samostojno ravnateljstvo! Danes so ostali celi teritoriji brez ravnateljstva. Od Opčin do Nabrežine - koliko km je to, za starše in za vse druge? Enako tudi Kati-nara! Novi šolski zakon nam daje priliko za rešitev tega za nas tako važnega vprašanja! In do dokončne ureditve naj vsaj dodatna upravna moč zasede izpraznjena ravnateljstva na osamelih šolah. Sicer bodo naše razkropljene in obglavljene šole iz-hirale, kot se je že zgodilo. Tudi zaradi 3. in 6.člena ustave to ne more biti dopustno. Ali bomo reševali splošno krizo na naši skromni grbi? V obeh zakonskih osnutkih manjka člen o permanentnem izobraževanju v slovenščini, saj danes, kot slišim, uradna izpopolnjevanja večkrat potekajo v italijanščini. Ovrednotene naj bodo vse oblike izpopolnjevanja v okviru mednarodnih sporazumov in v Sloveniji. Kakovosten študij je pomemben za kakovosten učni kader. Zakon bi moral zaobjeti tudi problem slo-venistike na italijanskih univerzah. Kot smo brali pred kratkim v Primorskem dnevniku, je zaskrbljujoč položaj slovenistike na filozofski fakulteti in na šoli za prevajalce v Trstu, na kar je že opozarjala prof. Marija Pirjevec pred nekaj leti. Problemov, ki bi jih morali reševati z novim šolskim zakonom (za naslednjih 40 let?), je še in še. Živka Marc 10 Četrtek, 11. oktobra 2012 KULTURA / intervju - Zgoščenki Variacije prestižna nagrada Orpheus Corrado Rojac dobitnik harmonikarskega »oskarja« Ob didaktični in koncertni dejavnosti na obzorju tudi skladateljski izziv Če bi obstajala nagrada za glasbenika, ki najbolj uspešno promovira svoje glasbilo, bi bil Corrado Rojac najbrž med dobitniki: med tremi instrumenti, ki jih suvereno obvlada - diplomiral je iz klavirja, violončela in harmonike - je slednja od nekdaj ljubljenka, ki ji naš glasbenik posveča največ energij, vloženi trud pa se obrestuje v obliki najrazličnejših priznanj. Pred časom si predstavil ploščo Variacije, ki se sorazmerno dobro prodaja (v Trstu v trgovini Record dischi in v Tržaški knjigarni), ne glede na komercialni uspeh pa je zgoščenka osvojila nagrado Orpheus, ki je na harmo-nikarskem področju neke vrste Oscar ali Grammy Award.... V veliko čast mi je ta nagrada, ki jo priznana mednarodna žirija podeljuje ploščam s harmoniko na področjih klasične, jazz in world glasbe: pobudo je sprožilo društvo Promozione Arte iz Terama, ki že vrsto let organizira tekmovanja harmonikarjev tako na državni kot nasveto-vni ravni. Sam sem se l.1985 udeležil tekmovanja Trophée Mondial de lAccor-déon, ki je takrat potekalo v Lisboni; osvojil sem drugo mesto, zdaj pa se veselim nagrade, ki je bila podeljena moji plošči. CD z naslovom Variacije smo že predstavili v našem dnevniku, o njem pa so pisali tudi drugi mediji, kar pomeni, da harmonika nenehno pridobiva na ugledu... Res je, mesečnik II giornale della musica je letos poročal o koncertih in predavanjih, ki sem jih imel na ameriški univerzi Harvard v Bostonu, o meni je v reviji Suo-nare news pisal priznani kritik Angelo Fo-letto, dolgoletni sodelavec dnevnika La re-pubblica, prav tako sem bil prisoten v reviji Fisarmoniae, ploščo pa je oddajala tudi vsedržavna radijska postaja Radio3. Nekaka antologija avtorjev, ki so harmoniki posvetili veliko pozornosti - od Pozzolija do Hansa Brehmeja, Kus-jakova in Verlingierija, je torej zadela v črno; kako pa si zadovoljen z didaktičnim delom na tržaškem konservato-riju Tartini? Tudi tu ne manjka zadoščenj: razred je poln in, kar je najbolj pomembno je to, da sem izpolnil cilj, ki smo si ga zadali, namreč kar polovica mojih študentov je na univerzitetnem nivoju in med njimi imam tudi nekaj zelo nadarjenih glasbenikov. Imaš kak nov načrt tudi na skla-dateljskem področju (Rojac je diplomiral tudi iz kompozicije, op.p.)? Corrado Rojac Ja, gre za lep izziv, ki sicer še ni dokončno izdelan: pod mentorstvom skladatelja Azia Corghija bo nastalo skupinsko delo, nekak operni mozaik, za katerega bo vsakdo prispeval približno deset minut dolgo skladbo. Laboratorij bo zaživel prihodnje leto pod pokroviteljstvom operne ustanove Arena di Verona, podrobnosti pa vam bom lahko razkril pozneje. Kaj pa koncertna dejavnost? Usmeril sem se v formulo koncert-predavanje, ki se je izkazala kot zelo uspešna: v tej obliki bom nastopil na univerzi v Gradcu na Štajerskem, v Belgiji, na univerzi v Puli in na glasbeni Akademiji v Bratislavi. Dela ne manjka, kar je zelo spodbudno, zaradi tega pa trpi moja diplomska naloga o harmonikarski literaturi v 19.stoletju, ki bo-upam kmalu-zaključila moj študij na tržaški univerzi. Pogovor: Katja Kralj Slovenec v predsedstvu Europe Jazz Networka Bogdan Benigar, vodja jazz programa in glasb sveta in pomočnik direktorja kulturno-umetniškega programa v Cankarjevem domu, je bil z mandatom dveh let izvoljen v predsedstvo zveze Europe Jazz Network. To je veliko priznanje njegovemu delu in delu tistih, ki z njim sodelujejo, predvsem pri Jazz festivalu Ljubljana, so zapisali v CD. Europe Jazz Network je panevrop-ska zveza producentov, organizatorjev in podpornih organizacij s področja evropske ustvarjalne glasbe. V zvezo je vključenih 86 organizacij iz 27 držav, iz Slovenije zgolj Cankarjev dom. koper - Nov kulturni center Gajbla, dom ustvarjalnosti Številne delavnice za mlade in odrasle V Gajbli lahko začenjajo razvijati svojo ustvarjalnost tudi najmlajši V Kopru je pred kratkim odprl ustvarjalni center z imenom Gajbla, hiša ustvarjalnih zgodb, ki se bo posvečal predvsem gledališču, branju, pripovedovanju, pisanju in lutkovnemu ustvarjanju. Gajbla si želi biti prostor ustvarjalnosti, raziskovanja lastnih igralskih, govornih, pripovedovalskih in pisateljskih sposobnosti. Umetniška vodja Gajble je dra-maturginja, pedagoginja in klovnesa Samanta Kobal, ki že vrsto let v Kopru vodi uspešno Gledališko šolo Ta-lia. Z odprtjem Gajble želi tako otrokom kot mladim in odraslim ponuditi strokovno in kvalitetno izpopolnjevanje s področja gledališča, branja, pripovedovanja in pisanja. Glavno vodilo Gajblinih strokovnih izobraževanj, delavnic, seminarjev in šol, je v posamezniku odkrivati in razvijati lastne talente, ustvarjalnost, inovativnost ter vsakega posameznika vzpodbuditi ali navdušiti nad branjem in pripovedovanjem. Učenje bo v Gajbli potekalo celostno, se pravi, da se bo oseba razvijala kot celota in ne samo z besedami, glasom, telesom, ampak z vsemi povednimi sredstvi, ki jih telo - oseba ponuja. Gajbla je bila opremljena glede na način in potrebe takovrstnega ustvarjanja, kajti oblikovalska skupina Grupa (Gaja Mežnric Osole, Andrej Koruza) in Nuša Jelenc iz skupine Rompom so prostor oblikovali in opremili tako, da nudi udobnost, domačnost in vzpodbuja ustvarjalnost z raznoliko uporabo elemetov, ki ustvarjajo prostor. Gajbla poleg Bralnic za odrasle (nedelje zvečer) in interaktivnih gledališko - lutkovnih predstav Pripo-vedovalnica v Blaževem gaju (sobota dopoldan v slovenskem in italijanskem jeziku), razpisuje tudi celoletne seminarje, šole in delavnice. Vpis v programe poteka v mesecu septembru in oktobru. Na voljo so Mala šola gledališča (za osnovnošolce), Šola pripovedovanja, branja in besednega ustvarjanja (za osnovnošolce od devetega leta dalje), Telovadba malo drugače (za odrasle ter otroke prvega triletja), Moja zgodba oživi (za otroke od 1 leta dalje in njihove starše, dedke, babice ter za odrasle), Kreativno pisanje (za dijake, študente in odrasle) in Javno nastopanje (za odrasle). Za še več informacij pa se vedno lahko obrnete na spletno stran www.gajbla.si ali www.facebo-ok.com/gajblakoper. (ROP) trst - V mestu snemajo nov televizijski film Donne in gioco Ko igre na srečo prestopijo hišni prag Družinsko-policijsko dramo sije zamislila in režirala Michelle Bonev, ki bo odigrala v njej tudi glavno vlogo - V Trstu bodo snemali osem tednov • •• Vilo Ferro v Ulici Rossetti so te dni spet izbrali za eno izmed lokacij novega televizijskega filma v dveh delih Donne in gioco (Ženske v igri). Tokrat gre za zgodbo, ki se poglablja v svet iger na srečo oz. ilegalnih igralnic. Zamislila si jo je Michelle Bonev, ki jo bo tudi režirala in v njej odigrala glavno vlogo - policistke Olivie. Na včerajšnjem srečanju z novinarji je filmska ekipa z Bonevo na čelu pojasnila razloge za izbiro delikatnega argumenta. »Lotili smo se iger na srečo, ki so postale že prava bolezen, zasvojenost brez nadzora. Pokazali bomo, kaj se lahko pri-peti, ko seme tovrstne bolezni vzklije v družini policistke,« je poudarila Boneva, ki jo je rumeni tisk doslej obravnaval predvsem zaradi domnevnega »prijateljstva« z nekdanjim predsednikom vlade Berlusconijem in zaradi nagrade, ki jo je minister za kulturo Bondi ustanovil zanjo za neposrečeni film Goodbye mama. Tokrat si producentka nadeja, da bi gledalcem prikazala, kako lahko želja po svobodi, vodi v najhujšo obliko izgube svobode oz. nadzora nad lastnim obnašanjem - v sužnost. Ob njej je včeraj sedel tudi igralec Lando Buzzanca, ki bo v filmu odigral vlogo starega policista Vinasca, ki se z Olivio bori proti igram na srečo, ki naposled zvabijo v začaran krog tudi njo. Kako in če se bo rešila, boste izvedeli prihodnje leto, ko bodo film predvajali po Levo Boneva in Buzzanca na srečanju z novinarji, desno pa urejanje »fiktivnega« stanovanja v vili za snemanje kroma televizijskih mrežah Mediaset. V njem med drugimi nastopajo še Fabio Fulco, Marco Falaguasta, Federica Sabatini in Martina Colombari. Zgodba se dogaja v obmejnem mestu, zato je bil Trst od vsega začetka idealna lokacija. »Ob posameznih kotičkih, ve- lja opozoriti, da so tudi ljudje zelo primerni za filme,« so si bili vsi edini. Film bodo v celoti posneli v Trstu in to v osmih tednih snemanja v starem pristanišču, palači Vivante, rekreacijskem središču Toti, policijski postaji v Rojanu ter po posameznih mestnih ulicah in trgih. Veliko je tudi trža- ških statistov in pa tehnikov pri snemanju. Producent je filmska družba Romantica Entertainment v sodelovanju z Mediaset in pomočjo sklada Film Commission Dežele Furlanije-Julijske krajine, ki pa zaradi zamrznjenih sredstev ni finančno podprl snemanja. (sas) / ITALIJA, SVET Četrtek, 11. oktobra 2012 1 1 italija - V proračunskem paketu, ki ga je odobrila v torek pozno zvečer Vlada je požrla obljubo in za točko dvignila davek IVA Nekoliko znižan davek Irpef - Hudi rezi za zdravstvo - Kritični odzivi strank in sindikatov RIM - Vlada je v torek pozno zvečer sprejela 11,6 milijarde evrov vreden osnutek varčevalnega proračuna za leto 2013. Italija bo v prihodnjem letu zvišala številne davke in na več področjih uvedla stroge varčevalne ukrepe, nekoliko pa bo znižala dohodnino, se pravi davek Irpef. Vlada premiera Maria Montija je požrla obljubo, da ne bo izvedla načrtovanega zvišanja davka na dodano vrednost IVA. Ta se bo sicer namesto za dve odstotni točki s 1. julijem 2013 zvišal za eno, in sicer z 10 na 11 ter z 21 na 22 odstotkov, ob tem pa bodo davkoplačevalci plačevali manj dohodnine. Za tiste, ki zaslužijo manj kot 15.000 evrov letno, bo dohodninska stopnja 22-odstotna (doslej 23-odstotna), medtem ko se bo za tiste, ki zaslužijo med 15.000 in 28.000 evrov, znižala s 27 odstotkov na 26 odstotkov. Po drugi strani pa vlada namerava uvesti davek na finančne transakcije (Tobin tax), o katerem so se dogovorile nekatere evropske države. Davek sicer ne bo veljal za državne vrednostne papirje. Monti je ob predstavitvi proračuna poudaril, da so nekatera znižanja davkov sedaj mogoča, saj so predhodni varčevalni ukrepi že stabilizirali javne finance. »Lahko začnemo ceniti proračunsko disciplino,« je dejal. Sicer pa vlada v zakonskih osnutkih za javnofinančno stabilizacijo in za državni proračun predvideva tudi občutno krčenje javnih izdatkov. Javne uprave in ustanove ne bodo smele kupovati nepremičnin, a niti avtomobilov in opreme. Delovne pogodbe državnih uslužbencev bodo zamrznjene do leta 2014. Prispevki za zdravstvo bodo skrčeni za nadaljnjo milijardo evrov itd. Proračunski paket bo seveda moral pridobiti še odobritev parlamenta. Vse kaže, da bo doživel marsikatero spremembo. Minister za zdravstvo Renato Balduzzi je napovedal, da si bo prizadeval za pridobitev novih sredstev za zdravstvo. S tem se strinja tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani, po oceni katerega bi varčevanje ne smelo prizadeti niti šolstva. Zelo odločno je vladna osnutka napadel prvak SEL Nichi Vendola, ki je Demokratsko stranko pozval, naj se vendarle ogradi od razredno pogojene politike Mon-tijeve vlade. Predsednik konference dežel Vasco Errani je dejal, da bi zaradi napovedanih vladnih rezov deželne uprave ne mogle več zagotavljati temeljnih služb, kot sta zlasti zdravstvo in javni prevoz. Kritični so tudi sindikati, zlasti sindikalna zveza CGIL, po oceni katere bodo državni uslužbenci v obdobju od leta 2010 do 2014 povprečno izgubili 6 tisoč evrov na glavo. Združenje trgovcev Confcommercio pa se je kritično obregnilo zlasti ob dvig davka IVA, češ da bo to dodatno zbilo že itak šibko notranje povpraševanje. Vladnemu proračunskemu paketu nasprotujejo tudi v zvezi potrošnikov Codacons, kjer so opozorili, da je v predlogu več zvišanj davkov kot znižanj. Izračunali so, da se bodo letni izdatki povprečne italijanske družine zaradi napovedanih ukrepov zvišali za 273 evrov, se pravi precej več, kot se bodo zmanjšali zaradi nižjih dohodnin. Statistični urad Istat je sicer včeraj objavil, da se je industrijska proizvodnja avgusta na mesečni ravni zvišala za 1,7 odstotka. Ekonomisti so pričakovali 0,4-odstotni padec, ob ugodnih podatkih pa opozarjajo na precejšnje nihanje obsega industrijske proizvodnje v poletnih mesecih, zaradi česar novica ne bi smela sprožiti pretiranega optimizma. Rim je včeraj tudi izdal za 11 milijard evrov kratkoročnih dolžniških papirjev, pri čemer pa je moral pristati na nekoliko višje obrestne mere. Zahtevana donosnost pri enoletnih obveznicah se je na primer zvišala z 1,69 odstotka v zadnji podobni izdaji na 1,94 odstotka. Povpraševanje je bilo kljub vsemu močno. Premier Mario Monti in finančni minister Vittorio Grilli ansa Marchionne: Renzi je župan malega in revnega mesta RIM - Včeraj je prišlo do ostre polemične izmenjave med firenškim županom in premierskim kandidatom na levosredinskih primarnih volitvah Matteom Renzijem ter Fia-tovim pooblaščenim upraviteljem Sergiom Marchionnejem. Renzi je v nekem televizijskem soočenju napadel Marchionneja, češ da vleče Italijane za nos, saj ni držal obljub o investicijah v Italiji, ki jih je dal pred leti. »Renzi misli, da je kot Obama, v resnici pa je župan malega in revnega mesta,« se je nejevoljno odzval Marchionne. »Dokler napada mene, naj bo, a preden se loti Firenc, je bolje, da si splakne usta,« je odvrnil Renzi. Grillo preplaval Mesinski preliv ob volitvah na Siciliji MESSINA - Belle Grillo je na izviren način začel volilno kampanjo svojega Gibanja petih zvezd za deželne volitve na Siciliji, ki bodo 28. t. m. Včeraj dopoldne je v 1 uri in 17 minutah preplaval Mesinski preliv. »To je tretje izkrcanje na Sicilijo v zadnjih 150 letih. Prvega je opravil Garibaldi in pripeljal Savojce. Drugega so izvedli Američani in pripeljali mafijo, tretjega pa sem jaz z Gibanjem petih zvezd,« je pojasnil komik politik in poudaril, da Sicilija potrebuje predvsem poštenost. lombardija - Formigoni v težavah Deželni odbornik kupil glasove pri n'drangheti rusija Ostalima potrdilo kazen Sodišče izpustilo članico Pussy Riot MILAN - Karabinjerji so včeraj aretirali člana deželnega odbora Lom-bardije Domenica Zambettija (na sliki), ker naj bi kupoval glasove volivcev. Pri tem naj bi mu pomagala tudi mafija, ki mu je na volitvah leta 2010 zagotovila najmanj 4000 glasov. Zambetti, član Ljudstva svobode nekdanjega premiera Silvia Berlusco-nija, naj bi lokalnemu klanu kalabrijske mafijske družine n'drangheta plačal 200.000 evrov, da mu je zagotovil potrebne glasove. Denar za izvolitev je plačal lastniku nekega nočnega lokala, ki je povezan z n'drangheto, v preteklosti pa je bil že tudi obsojen zaradi trgovine z mamili. Zambetti je sicer leta 2010 v deželni svet Lombardije prišel z 11.000 preferenčnimi glasovi. V deželnemu odboru Roberta Formigo-nija je vodil resor za gradnje. Skupno karabinjerji sicer preiskujejo 20 oseb. Aretacija 60-letnega Zambettija je nov udarec za Formijonijevo upravo in za nekdaj najmočnejšo politično stranko v Italiji, potem ko je prišlo na dan, da so lokalni politiki Ljudstva svobode v Laciju prirejali zabave in potovanja na račun davkoplačevalcev. Vodja deželne svetniške skupine Ljudstva svobode Franco Fioritto, ki je trenutno v priporu, naj bi si prilastil 1,3 milijona evrov denarja, namenjenega stranki. V Laciju pa zdaj prihaja do novih zapletov in škandalov. Tožilci so namreč zdaj uvedli preiskavo tudi proti Vicenzu Marucciu, vodji svetniške skupine Italije vrednot. Tudi on naj bi si s poneverbami pridobil denar, namenjen stranki. Nezakonito naj bi si pridobil najmanj pol milijona evrov. MOSKVA - Moskovsko prizivno sodišče je včeraj odredilo izpustitev ene od članic ruske punkovske skupine Pussy Riot, Jekaterino Samucevič, medtem ko je za ostali dve, Marijo Aljohino in Nadež-do Tolokonikovo, potrdilo kazen dveh let prisilnega dela zaradi žaljivega nastopa v cerkvi. Samucevičevo naj bi še včeraj izpustili iz zapora, saj ji je sodišče obsodbo spremenilo v pogojno kazen. Varnostniki so jo namreč vrgli iz katedrale, še preden bi lahko sodelovala pri nastopu. Kot je včeraj na sodišču izpostavila Samucevičeva, ne verjame, da so s kolegicami storile zločin. "Vse tri imamo enako stališče. Ne čutim se kriva, da sem povzročila javni nered," je pojasnila. "Če smo s svojimi dejanji nenamerno užalile vernike, se opravičujemo. Ideja protesta je bila politična, ne verska," je dodala. Odvetnik Mark Fejgin je medtem že napovedal, da nameravata Aljohina in To-lokonikova izpodbijati včerajšnjo odločitev. Prepričani sta namreč, da sta nedolžni. Po njegovih besedah se bodo, če bo treba, obrnili tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Trojica glasbenic se je pritožila na odločitev sodišča, ki jih je avgusta obsodilo na dve leti zapora s prisilnim delom zaradi z verskim sovraštvom spodbujenega huliganstva, ker so s svojo predstavo v moskovski katedrali kritizirale podporo Ruske pravoslavne cerkve ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Sodišče bi moralo obravnavo pritožbe začeti že 1. oktobra, a so jo prekinili in preložili na včeraj. Samuceviča se je namreč razšla s svojim odvetnikom in je bila zato brez obrambe. Odločitev so pospremili številni protestniki pred sodiščem v Moskvi, ki so vzklikali: "Svoboda za Pussy Riot." Na razplet se je že odzvala nevladna organizacija Amnesty International. Po njenih besedah je vsakršna odločitev, ki skrajšuje nezakonit pripor, dobrodošla. Vendar nikogar ne bi smelo pretentati, da je bilo pravici zadoščeno. Ruska vlada je namreč v zadnjih mesecih uvedla nove omejitve, ki se nanašajo na svobodo izražanja. (STA) katoliška cerkev - Začel se je 11. oktobra 1962, zaključil pa 8. decembra 1965 ■ V Vatikanu bodo danes slovesno obeležili -50-letnico začetka 2. vatikanskega koncila ZLATO (999,99 %%) za kg 43.944,aa € -12,46 VATIKAN - V Vatikanu bodo danes obeležili 50-letnico začetka drugega vatikanskega koncila, ki naj bi v Katoliško cerkev prinesel svež veter. S tem se bo pričelo tudi leto vere, v katerem bo Cerkev še posebej pozivala k potrebi po vrnitvi h krščanskim vrednotam. Ob 50. obletnici začetka drugega vatikanskega koncila bo papež Benedikt XVI. na Trgu sv. Petra v Rimu danes daroval slovesno mašo in naznanil tudi uraden začetek leta vere. Poleg kardinalov in patriarhov bodo pri tem slovesnem dogodku navzoči tudi udeleženci 13. zasedanja škofovske sinode in predsedniki škofovskih konferenc. Kot pred 50 leti naj bi se tudi nocoj na Trgu sv. Petra odvijala procesija bakel. Kot so zapisali na spletni strani Slovenske škofovske konference (Sšk), se bosta dogodka udeležila tudi zastopnik Sšk na zasedanju škofovske sinode, celjski škof Stanislav Lipovšek, ter ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres kot predsednik Sšk. Drugi vatikanski koncil, na katerem je sodelovalo okoli 2500 predstavnikov Ka- Papež Janez XXIII. toliške cerkve z vsega sveta, se je začel 11. oktobra 1962 in zaključil 8. decembra 1965. Papež Janez XXIII., ki je koncil sklical, njegovega konca ni dočakal, saj je prej umrl, njegovo delo pa je dokončal njegov naslednik, papež Pavel VI. Odločitve s srečanja so postale oporna točka za življenje sodobne Cerkve. Koncil je sprejel 16 dokumentov, ki so Katoliško cerkev v več vidikih prilagodili razmeram v sodobnem svetu. Omenjeni dokumenti med drugim urejajo liturgijo, vpeljujejo narodni jezik v bogoslužje, eku-mensko dolžnost Katoliške cerkve, njeno stališče do nekrščanskih ver in njeno razmerje do sodobnega sveta. Med njimi so izjava o verski svobodi Dignitatis humanae, ustava o liturgiji Sa-crosanctum Concilium in odlok o eku-menizmu Unitatis redintegratio, v katerem koncil poziva k ponovni vzpostavitvi enotnosti med kristjani. Drugi vatikanski koncil je omogočil tudi ekumenski dialog med različnimi krščanskimi skupnostmi, ki pa danes še daleč ni popoln. Papeža Pavel VI. in Janez Pavel II. sta sicer nadaljevala dialog, ki ga je sprožil Janez XXIII., da si bo prizadeval zanj, pa je ob začetku pontifikata napovedal tudi Benedikt XVI., ki je tudi sam sodeloval v drugem vatikanskem koncilu. Temeljna razhajanja med katoličani, pravoslavnimi verniki in protestanti kljub temu ostajajo. Pojmovanje škofov kot naslednikov apostolov, poroka duhovnikov, doktrina evharistije in mašniško posveče-nje žensk so le nekatera od vprašanj, ki še vedno preprečujejo zbliževanje milijarde in pol vzhodnih in zahodnih kristjanov, ki so ločeni že več kot 900 let. In čeprav se je Cerkev prenovila, ne gre prezreti številnih škandalov, ki so jo pretresli v tem času, in sicer tako finančni kot pedofilski, v katere so bili vpleteni številni duhovniki in ki so načeli moralno verodostojnost Cerkve. Številna vprašanja pa je sprožila tudi afera Vatileaks, zaradi katere je bil papežev nekdanji osebni tajnik Paolo Gabriele minuli konec tedna obsojen na 18 mesecev zapora zaradi kraje vatikanskih dokumentov in njihovega posredovanja javnosti. Prav ob 50. obletnici drugega vatikanskega koncila pa se je v Vatikanu v nedeljo začela sinoda o novi evangeli-zaciji, na kateri udeleženci iščejo izhod iz krize krščanskih vrednot. Sinoda, prva po letu 1974, bo potekala do 28. oktobra, 262 udeležencev -škofov in drugih izvedencev z vsega sveta - pa si bo prizadevalo najti način za novo evangelizacijo v času, ko kristjani izgubljajo vpliv v Evropi, v nekaterih delih sveta pa so žrtve diskriminacije. Anita Balas (STA) L SOD NAFTE (159 litrov) 114,80 $ +0,26 EVRO 1,2889 $ -0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. oktobra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 10.10 9.10 ameriški dolar 1,2889 1,2953 japonski jen 100,94 101,35 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 24,950 24,936 danska krona 7,4582 7,4575 britanski funt 0,80495 0,80790 madžarski forint 282,15 283,40 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6961 0,6963 poljski zlot 4,0825 4,0777 romunski lev 4,5710 4,5675 švedska krona 8,6068 8,6117 švicarski frank 1,2110 1,2111 norveška krona 7,3985 7,4050 hrvaška kuna 7,4920 7,4865 ruski rubel 40,0900 40,2740 turška lira 2,3375 2,3490 avstralski dolar 1,2574 1,2663 braziljski real 2,6199 2,6289 kanadski dolar 1,2594 1,2632 kitajski juan 8,1210 8,1465 indijska rupija 68,3150 68,2779 južnoafriški rand 11,1516 11,3321 1 Četrtek, 11. oktobra 2012 KULTURA / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu gorica - Tatvine vaz, križev in rož vse bolj pogoste gorica - DS Nov predlog za širitev videokamer na pokopališčih goriškega sodišča O Vascottovem predlogu bo razpravljal občinski odbor - Na tržiškem pokopališču tatovi torbic in lažni berači Pevmsko, a tudi druga pokopališča v goriški občini, bi lahko dobila videokamere. To je predlog, ki ga bo na eni izmed prihodnjih sej goriškega občinskega odbora podal odbornik Alessandro Vascotto, ki je pristojen za pokopališke in pogrebne storitve. Od začetka svojega mandata je Vascotto obiskal vsa občinska pokopališča, da bi se seznanil z različnimi potrebami in problematikami: mednje prav gotovo sodijo tudi vandal- Pevmsko pokopališče bumbaca ske akcije in tatvine, do katerih prihaja precej pogosto. Tarča tatov so najrazličnejši predmeti, predvsem bronasti izdelki, ki jih tatovi zlahka prodajo, a tudi rože, sveče, kipci in - to se sicer ni zgodilo na Goriškem, pač pa v kraju San Giorgio di Nogaro - celo plišaste živali na otroških grobovih. »Na porast tatvin verjetno vpliva tudi gospodarska kriza, ki ljudi sili v tovrstna brezdušna dejanja. Tatvine beležimo skoraj na vseh pokopališčih, mnogokrat pa jih občani, ki skrbijo za grobove in opazijo, da je čez noč kaj zmanjkalo, niti ne prijavijo. Pogosto je namreč "plen" vreden zelo malo denarja, problem pa je, da ima lahko čustveno vrednost. Ta dejanja prizadenejo svojce pokojnih,« pravi Vascotto, ki se je za videonadzor zavzel tudi po nedavnem obisku na pevmskem pokopališču in pismu, ki ga je nanj naslovil bivši predsednik rajonskega sveta Lovrenc Persoglia. Kot je naš dnevnik že poročal, so ravno v Pevmi sredi poletja neznanci prevrnili nagrobni kamen in z njega ukradli kovinsko skulp-turo, ki je bila izdelana po lastnem načrtu in je torej veljala za umetniški unikat. Skrunilci so takrat obiskali tudi nekaj sosednjih grobov, s katerih so s silo odstranili bronaste križe. Do podobnih dogodkov je prišlo še na drugih pokopališčih tako v Gorici kot v sosednjih krajih in občinah. Najbolj odmevna je bila lanska kraja 67 bakrenih vaz na pokopališču v Ločniku, zaradi katere sta bila aretirana mladeniča, ki pa sta bila kmalu zatem spet na prostosti. Poleti so skrunilci obiskali tudi pokopališče v Mošu, kjer so z grobov ukradli šest bakrenih in medeninastih kipcev in križev. Vandali so z nagrobnih kamnov s silo odstranili še cel kup drugih kri-žev in kipcev, potem ko so ugotovili, da niso ne bakreni ne medeninasti, pa so jih pustili na tleh. »Glede na to, da živimo v času suhih krav in da mora občinska uprava zelo pozorno upravljati z denarjem, ne verjamem, da bomo kamere namestili kar čez noč. Menim pa, da je prav, da se o tem začne razmišljati in iskati sredstva, s katerimi bomo lahko preprečevali dejanja, s katerimi skrunilci pogosto ranijo čustva sorodnikov pokojnikov,« je povedal Vascotto in dodal, da tudi preverja, katera redna in izredna vzdrževalna dela bo treba opraviti na občinskih pokopališčih. S problemom tatvin se soočajo tudi v Laškem, kjer tatovi z grobov ne kradejo bronastih vaz in križev, pač pa predvsem rože (tudi plastične), vsajene okrasne rastline in sveče. Zabeležili so tudi nekaj primerov tatvin v avtomobilih, ki so bila parkirana ob pokopališčih, in tatvin torbic, na katere svojci pokojnih med urejanjem grobov niso bili dovolj pozorni. Takih primerov je bilo precej, zato starejše ženske, ki redno obiskujejo pokopališče v Ulici 24 Maggio in skrbijo za grobove, pogosto zaupajo torbice v varstvo upraviteljem cvetličarn, ki delujejo ob njem. Tržiškega pokopališča ne obiskujejo le tatovi, pač pa tudi lažni berači: gre za skupino Romunov, ki je beračenje pred trgovinami, pri semaforjih in pred pokopališči spremenila v svoj poklic. (Ale) gorica - Presaditve organov Donacije upadajo Združenje AITF izraža zaskrbljenost - Jutri ob 20.30javno srečanje v Ločniku Po presaditvah organov, ki za mnoge bolnike pomenijo edino možnost preživetja, sodi Furlani-ja-Julijska krajina še vedno v sam italijanski vrh, število donacij pa je letos močno upadlo. Zaradi tega so zelo zaskrbljeni predstavniki deželnega društva AITF (Associazione italiana trapiantati di fegato), ki bodo jutri, 12. oktobra, priredili javno srečanje v dvorani Faidutti v Ločniku. Pokrovitelja večera, ki se bo začel ob 20.30 in na katerega vabijo vse občane, sta goriška občina ter Kmečka in obrtna hranilnica Ločnik Fara Koprivno. »Donacija organov je zelo pomembna tema, ki se tiče nas vseh. Zavedati se moramo, da se v življenju vsi lahko znajdemo pred tem, da postanemo donatorji ali prejemniki organov,« je povedala občinska odbornica Silvana Romano in poudarila, da je bila tudi lani Goriška po številu sprejetih do-natorjev na drugem mestu v deželi. Predstavnik združenja AITF Paolo Stanic je povedal, da mu je presaditev jeter pred štirimi leti in pol »vrnila življenje«, zaradi tega pa čuti potrebo, da nekaj svojega časa posveča združenju, ki skrbi za osveščanje o pomenu donacij in prevencije bolezni. Giulio Bassani, deželni predsednik združenja, je poudaril, da je bilo v FJK število donacij organov vedno v pora- stu, letos pa prvič beležijo zaskrbljujoč upad. »V Vidmu, kjer deluje pomemben center za transplantacije, prvič primanjkuje src,« je povedal in dodal, da mu je presaditev jeter in ledvic rešila življenje pred natanko 18 leti: »Ne bom praznoval, saj obletnica moje operacije sovpada z obletnico smrti človeka, za katerim neka družina žaluje. To osebo čutim v sebi, tako kot teče v mojih žilah ogromno darovane krvi, ki so jo porabili med mojo operacijo.« Jutrišnji večer z naslovom »Volja do življenja, volja do darovanja« se bo začel s pozdravi deželnega predsednika združenja AITF Giulia Bassanija, občinske odbornice Romanove in predsednika Kmečke in obrtne hranilnice Ločnik Fara Koprivno Ren-za Medeossija. Na ogled bo kratki film »La vita vissuta«, sledili pa bodo govori direktorja deželnega centra za presaditve Roberta Peressuttija, odgovornega na oddelku za medicino goriške bolnišnice Carla Donade in odgovornega na oddelku za transplantacije v videmski bolnišnici Pierluigija To-niutta. Spregovorila bosta še predsednik goriškega združenja ADVS Feliciano Medeot in deželni predsednik združenja ADO Franco Biffoni, sledila pa bodo pričevanja prejemnikov organov in njihovih svojcev. (Ale) pevma - Podrli cipreso Je bilo res potrebno? Včerajšnje odstranjevanje starega drevesa vip Nekateri prebivalci Pevme so nas včeraj z vznemirjenjem opozorili, da podirajo ciprese na vaškem pokopališču. Ogledali smo si prizorišče in na lastne oči videli delavce z dvema voziloma (eno je bilo opremljeno s premičnim žerjavom), ki so klestili cipreso in se pripravljali, da jo povsem odstranijo. Delavec nam je pojasnil, da je ukaz prišel z občine in da odstranjujejo drevo ob zidu, ki naj bi zraslo na napačnem mestu. Res je, da je cipresa stala med dvema grobovoma in da so njene korenine nekoliko dvignile kamnita okvirja, res je tudi, da je drevo načelo stabilnost podpornega zidu, kljub temu pa je marsikomu v vasi žal, da je pokopališče izgubilo staro cipreso, ki je zaznamovala kraj. Ni znano, kdaj so jo posadili, v vasi vsekakor ugibajo, da je tam morda tudi preko sto let. Poiskali smo fotografijo, ki je nastala spomladi leta 1916: cipresa je na njej dobro vidna. Ni pa edina, ki so jo odstranili s pevmskega pokopališča. Pred leti so iz podobnih razlogov posekali cipreso, ki je rasla na mestu, kjer je danes pipa za vodo. Za eno njenih »sester« na drugem koncu pokopališča pa je bila usodna močna burja. Nič ni večno, tudi cipresa ne, pa vendar se bo krajanom le potožilo po visokem in vedno zelenem drevesu, ki so ga srečevali ob vsakem obisku pokopališča. (vip) Predlagati želijo drugačno, pravičnejšo reorganizacijo sodniških okrožij v Furla-niji-Julijski krajini, ki ne bi odgovarjala le interesom močnejših deželnih središč in ne bi - kot se prepogosto dogaja - oškodovala goriškega območja. O tem so soglašali udeleženci srečanja, ki ga je goriško vodstvo Demokratske stranke priredilo v prejšnjih dneh na temo zakonskega odloka, s katerim je bilo sodišče iz Palmanove priključeno videm-skemu, ne pa goriškemu sodišču, kot je bilo pričakovati. Prisotni so bili podpredsednik poslanske skupine Demokratske stranke v poslanski zbornici Alessandro Maran, predsednik goriške odvetniške zbornice Silvano Gaggioli, odgovorni za deželni forum DS za pravosodje Riccardo Cattarini in Enrico Gherghetta, predsednik goriške pokrajine. Na ponedeljkovem srečanju so udeleženci, tako kot na srečanju v dvorani UGG prejšnji teden, še enkrat ponovili, da je bila priključitev pal-manovskega sodišča Vidmu povsem nelogična. Videmsko okrožje bo po novem štelo 530.000 prebivalcev, goriško pa le 139.000. Zakonski odlok ne upošteva kriterijev reorganizacije, ki jih je določil parlament, ob tem pa sprevrača vsebino osnutka vladnega akta in ignorira tehnično mnenje višjega sodnega sveta, ki je v združitvi Palmanove z Gorico videl zgledno rešitev. »DS se ne namerava vdati, zato se bo v kratkem zavzela za serijo pobud, s katerimi želi doseči enakopravnost vseh pokrajin in vseh občanov FJK,« pravi občinski tajnik Enzo Dall'Osto. Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta je napovedal, da se bo pokrajina obrnila na predsednika republike in vložila priziv zoper vladni odlok, ki se pri reorganizaciji sodnih okrožij ni držal kriterijev, ki jih je določil parlament. DS bo med tem pripravila predlog reorganizacije, ki bo upošteval potrebo po večjem ravnovesju med okrožji (tako z vidika površine kot z vidika prebivalcev). Ocenili bodo možnost, da bi goriškemu sodnemu okrožju priključili območje Červinjana, ki ima enako katastrsko ureditev. Ta predlog bosta podprla tudi Maran in kandidatka DS na deželnih volitvah Debora Serracchiani. Enrico Gherghetta gorica - Zdravstveno podjetje Na konferenco o Slovencih bodo prinesli Atlas storitev Atlas zdravstvenih in socialno-zdravstvenih storitev v deželi FJK je že izšel v italijanskem, angleškem in nemškem jeziku, nazadnje pa so ga prevedli še v slovenščino in bo od sobote, 13. oktobra, na voljo Slovencem, ki se želijo orientirati v deželni zdravstveni ponudbi. Publikacija na sto straneh, ki bo dosegljiva tudi na spletni strani www.anci.fvg.it (pod linkom Federsanita), prinaša uporabne podatke o dostopu do storitev, ugodnostih in še marsičem. Uresničila jo je zveza Federsanita ANCI iz FJK v sodelovanju z deželo. Pri sestavi slovenske različice se je oprla na tržaško in goriško zdravstveno podjetje ter črpala iz denarja po zakonu za zaščito manjšin 482/1999. »Krst« slovenskega Atlasa bo v Gorici. Jutri ga bodo najprej predstavili medijem; na tiskovno konferenco, ki bo ob 12.30 potekala v prostorih direkcije zdravstvenega podjetja, vabijo tudi krajevne upravitelje, predstavnike slovenskih organizacij in društev ter šempetrske bolnišnice. Uradno pa ga bodo predali na deželni konferenci o zaščiti Slovencev, ki bo v soboto potekala v Gorici. doberdob Preventiva rakavih obolenj Pomemben doprinos k širjenju kulture preventive med ljudmi odigravajo združenja prostovoljnih krvodajalcev. Posejana so po vsej Goriški, med njimi pa sta delavni in uspešni tudi slovenski krvodajalski združenji iz Doberdoba in Sovodenj. O tem priča tudi predavanje, ki ga danes prirejajo doberdobski krvodajalci v sodelovanju z goriškim zdravstvenim podjetjem in občino. Ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu bo govor o preventivi rakavih obolenj na črevesju in dojkah. Predavali bodo zdravniki Antonio Colonna, Giuseppe Sta-cul in Alessandro Giurissa. / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 11. oktobra 2012 1 3 gorica - Pretresljiva smrt 74-letnega Giuseppeja Russa Čakajo na obdukcijo Datum pogreba ni še znan - 41 -letni G.G., ki je sedel za volanom drugega avtomobila, bo okreval Datum pogreba Goričana Giuseppeja Russa, ki je v torek zjutraj izgubil življenje v strahoviti prometni nesreči na Majnicah, ni bil še določen. Preden bo izdano dovoljenje za pokop, bodo namreč na posmrtnih ostankih 74-letnega upokojenca izvedli obdukcijo oz. dodatna preverjanja, ki jih bo odredila državna tožilka Valentina Bossi. Kljub hudim poškodbam prsnega koša, ki jih je dobil v silovitem trčenju, pa naj bi v doglednem času okreval 41-letni Goričan G.G., ki so ga v torek prepeljali v bolnišnico v Vidmu. Tragična nesreča se je zgodila nekaj minut po 8. uri na državni ce- sti št. 351, nedaleč od vhoda na hitro cesto pri Fari. 74-letni Russo, ki je sedel za volanom svojega avtomobila znamke Fiat punto, je po Ulici Ponte Romano pripeljal do križišča z deželno cesto št. 351, po kateri je privozil 41-letni G.G. z vozilom Fiat stilo van. Russo je zavil levo na glavno cesto, pri tem pa je izsilil prednost 41-letnemu trgovskemu zastopniku, ki je peljal v smeri Gradišča. G.G. je pritisnil na zavore, a bilo je prepozno. Z vso hitrostjo se je zaletel v bočno stran Russovega avtomobila, ki se je zavrtel sredi ceste in pri priči zagorel. V silovitem trčenju je namreč počil rezervoar, iz katerega je začel uhajati bencin, ki naj bi se vnel zaradi iskre ali stika z izpušno cevjo. Avtomobil je odbilo na bližnji travnik, ob prihodu reševalcev pa za 74-letnega Russa ni bilo več pomoči. Moški ni imel niti časa, da bi skušal odpreti vrata: možno je, da je izgubil zavest že v trčenju ali v trenutku, ko je avto zagorel. Na travniku ob cesti je ob Russovem vozilu pristal tudi avtomobil 41-letnega G.G., ki ga je nesreča doletela na poti v službo. Moški je sam prišel iz vozila, nato pa so ga reševalci prepeljali v videmsko bolnišnico. (Ale) Avtomobil, v katerem so našli zoglenelo truplo bumbaca tržič - Julius predstavljen na bruseljskih Open Days Po Alpah na vrsti Kras, neizkoriščeni potencial Renzo Tondo: »Evropski projekti nam lahko pomagajo pri ohranitvi vseh pristojnosti, ki jih imajo dežele« Po Julijski Alpah bo na vrsti Kras, katerega razvojni potencial je danes večinoma še neizkoriščen. Tako je povedala tržiška županja Silvia Atran, ki je evropski projekt Julius predstavila na sedežu dežele Furlanije-Julijske krajine v Bruslju, kjer se je včeraj zaključila tridnevna pobuda Open Days. Predstavitve projek- ta se je udeležil tudi predsednik deželne vlade Renzo Tondo, ki je opozoril, da so v teh dneh dežele pod udarom državne vlade, ki hoče krčiti število deželnih svetnikov in pristojnosti deželnih uprav. »Ravno projekti, kakršen je Julius, nam lahko pomagajo pri prizadevanju za ohranitev vseh pristojnosti, ki jih imajo Silvia Altran in Renzo Tondo na včerajšnji predstavitvi v Bruslju a.w. dežele. Čezmejno in mednarodno sodelovanje, ki ga izvajajo tudi krajevne uprave, je za dežele zelo pomembno, še predvsem za Furlanijo-Julijsko krajino, ki se nahaja v središču nove Evrope,« je poudaril Tondo in opozoril, da so dobre prakse iz projekta Julius lahko za zgled pri pripravi evropskih projektov vsem krajevnim upravam. »Če smo pri evropskem projektiranju uspešni, lahko državno vlado opozorimo na našo evropsko naravnanost in zahtevamo, da ohrani pristojnosti, ki jih imamo,« je poudaril Tondo, medtem ko je tržiška županja Silvia Altran povedala, da je pri projektu Julius sodelovalo enajst partnerjev, tržiška občina pa je bila njegova nosilka. Kot smo poročali v prejšnjih dneh, so doslej izpeljali že več projektnih aktivnosti. Pobude si bodo sledile do novembra prihodnjega leta; do takrat bodo uredili plezalno steno v telovadnici v občini Codroipo. Nabavili bodo opremo za kolesarstvo in speleo-logijo (gorska kolesa, zaščitne čelade, oprema za jamsko raziskovanje), ki jo bodo uporabljali v telovadnicah in strukturah, ki bodo udeležene v projektnih dejavnostih. V Sloveniji bodo uredili pokriti plezalni steni v Ljubljani in na Jesenicah, poleg tega pa bodo na vsem programskem območju zgradili nove kolesarsko turistične proge in tri športne proge, ki bodo primerno opremljene in zavarovane, da jih bodo lahko uporabljale prizadete osebe. »Julius predvideva še organizacijo več vodenih ekskurzij in didaktičnih delavnic na prostem, ki jih bomo izpeljali na tržiškem Krasu, da bi otroke približali po-hodništvu,« je pojasnila tržiška županja Silvia Altran in opozorila, da bodo uredili in nato vzdrževali strukture na območju centra Konver pri Prelosnem jezeru v tržiški občini. »Za ovrednotenje Krasa si prizadevamo z raznimi projekti, ki so že v teku. Zdaj ravnokar pripravljamo projekt Alisto, v okviru katerega bomo nabavili pet naprav za simuliranje letenja, ki bodo predvsem mladim omogočile, da si bodo z vrha ogledali Kras. Pri tem bodo lahko izbirali med njegovo današnjo podobo in med posnetki iz prve svetovne vojne,« pojasnjuje županja, ki je prepričana, da je treba Kras še dodatno ovrednotiti, saj gre za edinstveno območje. Altranova je pred Tondom in bruseljskimi funkcionarji dežele poudarila, da so na svoje evropske projekte zelo ponosni. »Z evropskimi projekti navezujemo stike s sosednjimi in tudi bolj oddaljenimi območji. To je v današnjem času vse bolj pomembno, sploh pa uresničujemo enega izmed ciljev Evropske unije, ki je povezovanje in spoznavanje med ljudmi,« je poudarila tržiška županja Silvia Altran. Slovenske partnerje projekta Julius je predstavljal Boštjan Verbič iz občine Postojna. Poudaril je, da je tržiška občina zelo resno vodila projekt, čemur je pritrdil tudi deželni predsednik Tondo. (dr) števerjan Županjo zadel infarkt Na zdravljenju je v bolnišnici Nemalo preplaha je včeraj povzročila vest, da je 46-letna števerjanska županja in predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franka Padovan doživela srčni napad. K sreči jo je doletel, ko je že bila v bolnišnici. V noči s torka na včerajšnji dan so na njej opravili angioplastiko. Ko smo včeraj poskušali kaj več izvedeti o njenem zdravstvenem stanju in smo zavrteli tudi številko njenega mobilnega telefona, se je na klic odzvala županjina hči Liza in nato telefon izročila mami, ki nam je odgovorila s svojo običajno prijaznostjo. Edino glas je razodeval, da jo je preizkušnja nekaj stala. Hči Liza in mož Branko sta bila namreč ravno ob njej v sobi oddelka za intenzivno nego bolnišnice na Katinari. Prva skrb Franke Padovan je bila, da ne bi zganjali preplaha in vznemirjali javnosti spretiranimodme- Franka Padovan vom. Slabost jo je obšla v torek okrog 18. ure na njenem domu v Števerjanu: močno jo je zbadalo v prsih, po rokah je začutila mravljince. Poklicala je službo 118, ki jo je z rešilnim vozilom odpeljala v oddelek prve pomoči goriške bolnišnice. Tam so na njej opravili izvide. Zadržali so jo. Okrog polnoči pa jo je zadel srčni infarkt. Nemudoma so jo odpeljali na Katinaro, kjer so jo sredi noči podvrgli posegu v operacijski sobi. Po trditvah tržaških zdravnikov jo bodo že danes sprejeli na zdravljenje v kardiološki oddelek goriške bolnišnice. Županji naj gre naša želja po čimprejšnjem okrevanju. vrh - Ob predstavitvi knjige Mitje Jurna dvorana pokala po šivih Brestovec skozi čas Napovedujejo tudi turistični vodnik - V Gorici odprli razstavo gradiva o ovrednotenju utrdb Dvorana kulturnega centra Danica na Vrhu je v torek pokala po šivih, saj se je predstavitve knjige »Spomin Brestovca« udeležilo res veliko število ljudi. Ne dogaja se namreč pogosto, da se na srečanju ob izidu kake publikacije zbere toliko ljubiteljev knjig, pa tudi ljubiteljev krajevne zgodovine in krajevnih znamenitosti nasploh. Brestovec je te dni postal znamenitost, do pred nedavnim pa so ga ob domačinih poznali bolj redki ljudje, predvsem seveda tisti, ki jih zanimajo dogodki iz prve svetovne vojne. V minulih dneh smo že poročali o množični prisotnosti ljudi na prireditvi ob uradnem odprtju zgodovinske poti na Brestovcu, le 208 metrov visokem griču, ki bi bil za širšo javnost nepomemben, če bi se ga ne dotaknili krvavi dogodki izpred skoraj stotih let. Ob tej priložnosti je izšla zanimiva knjiga, ki so jo predstavili v torek zvečer. Uvedla je domača dekliška pevska skupina Bodeča neža, ki je s svojim ubranim petjem pripravila prisrčno vzdušje ob lepem kulturnem večeru. Skupina je nastopila v okrnjeni postavi, ker je polovica zbora bila zasedena na drugi pomembni prireditvi. Zbor je nastopil pod vodstvom dirigenta Mirka Ferla-na, ki je za to priložnost nadomestil glavno zborovod-kinjo Matejo Černic, ki se trenutno nahaja na dirigentskem natečaju na Dunaju. Navzočim je izrekla dobrodošlico sovodenjska županja Alenka Florenin, ki je knjigo vključila med publikacije, ki temeljito obravnavajo neko območje, pa čeprav je prvotna zamisel predvidevala izid manjšega turističnega vodnika po Brestovcu. Povedala je tudi, da bo v naslednjih mesecih občina poskrbela za tisk skrčene verzije knjige, ki bo služila izletnikom pri obisku tega dela vrhovskega Krasa. Županja je tudi pozvala prisotne, naj si v dvorani ogledajo risbe, ki so jo na tematiko Brestovca pripravili otroci iz vrhovske osnovne šole. O zamisli in nastajanju knjige je spregovoril Mauro Gaddi, predsednik društva Juliaest, ki je knjigo izdalo. Me drugim je povedal, da se knjiga ne ukvarja le z dogodki iz prve svetovne vojne, marveč se prepušča tudi krajinskim in naravnim značilnostim Brestovca in bližnjih območij. Dotakne se prisotnosti starodavnega gradišča na vrhu vzpetine, veliko strani je posvečenim tudi tragičnim dogodkom iz druge svetovne vojne, ne nazadnje pa so zabeleženi tudi geološki in spe-leološki vidiki s posebnim poudarkom na flori in favni celotnega predela. Podrobneje o knjigi je spregovoril njen avtor, Mitja Juren, poznavalec Krasa, predvsem pa prve svetovne vojne na goriških bojiščih. Pri razlagi se je poslu- žil tudi projekcije fotografij iz raznih obdobij na območju Vrha in Dola z Brestovcem, ki bdi nad obema krajema. Predvsem je opozoril na številne napise na skalah, ki so jih vklesali vojaki in po vsej tisti moriji nedvoumno sporočajo želje po miru. Knjiga je dvojezična in pregledna. Krajši poseg o prevajanju v slovenščino je imel tudi prevajalec Vinko Avsenak iz Ljubljane, ki je med drugim povedal, da mu je prevajanje pomagalo, da je spoznal marsikaj novega o ljudeh in krajih goriškega Krasa. Kot zadnji se je oglasil še arhitekt Giulio Valentini, ki je obrazložil namen in potek obnovitvenih del zgodovinskega kompleksa Brestovec. Na koncu se je razvila krajša debata, ki se je dotaknila raznih vidikov, ki zadevajo zapisovanje ledinskih imen in poimenovanj raznih območij, navajanje datumov, pa tudi umestnostni tolikšnega posega v zgodovinsko dediščino Brestov-ca. Zaradi finančnega prispevka dežele FJK knjiga ni naprodaj, kdor si jo želi, pa jo lahko dobi brezplačno na županstvu v Sovodnjah. Naj še pripišemo, da med prireditve, ki spremljajo odprtje zgodovinske poti, sodi tudi razstava gradiva, povezanega s prenovo in ovrednotenjem utrdb na Brestovcu. Odprli so jo sinoči v pokrajinski galeriji v Ulici Diaz v Gorici in bo na ogled do 19. oktobra. (vip) Predstavitev knjige (zgoraj) in odprtje razstave »Zgraditi velik objekt, pri čemer ni pomembno, kaj bo v njem, pomembno je le, da se gradi - tako se je vse prevečkrat razumelo razvoj mesta. Kot urbanisti in arhitekti se moramo v prvi vrsti zavedati tega, da so najbolj pomembne vsebine, programi,« odgovarja arhitektka Aleksandra Torbica, predsednica Društva primorskih arhitektov na vprašanje, katere napake so bile storjene v snovanju Nove Gorice. Mesto moderne je zamudilo marsikateri vlak, se strinjata tudi ostala sogovornika: arhitekta Adrijan Cingerle in Nejc Koradin, zato je sedaj, ko se ne more več napajati iz jugoslovanskega ali Hitovega denarja, čas, da se postavi na lastne noge, zasnuje svoje ideje in uresniči svoje produkte. Povezava s sosednjo Gorico ne bi pomenila izgube identitete, saj je to naraven proces, ki se bo zgodil tedaj, ko bodo na to pripravljeni prebivalci. »A še nismo,« ugotavlja Cingerle. Nova Gorica je minuli teden komajda dohajala utrip, ki ji ga je narekoval Teden arhitekture in prostora. Vanj so se vključili ne le arhitekti, temveč tudi druga društva in posamezniki. Dogodki, ki niso bili le sami sebi namen, kot se prerado dogaja, so končno razburkali novogoriško širšo javnost do te mere, da je ta začela kritično razmišljati o svojem prostoru. »Izjemno mi je bilo všeč, da imajo ljudje povečini Novo Gorico radi, da imajo odnos do prostora, da niso brezbrižni. Velik manko, ki se je izkazal, je, da je center prazen, da nima pravih vsebin. Da so nakupovalna središča postala nekakšni pomožni centri, a ljudje čutijo, da to ni to,« povzema Torbica pripombe, ki so jih meščani sporočali v Spovednici prostora. Ena od posledic Tedna arhitekture je strokovna debata o mestu in o načrtovani ureditvi magistrale, Bevkovega in Rusja-novega trga. Trije sogovorniki imajo glede tega vsak svoj pogled. »Načrt sam po sebi ni napačen, namreč, da se na glavno os promenade nizata Bevkov in Rusjanov trg ter da se poskuša v tem delu, ki je osrednji prostor srečevanja, dobiti način naglasitve promenade, ki naj bi se nadaljevala do remize na Prvomajski in potem - bog daj - nekega dne še dlje,« meni Aleksandra Torbica. »Ker je v centru prostor dragocen, je smiselno razmišljati tudi o podkletitvah. Zasnova sicer ne onemogoča drugih rešitev, je dokaj minimalistična. Mesto je zamudilo priložnost, da bi se center v smislu urbane ureditve odprtega javnega prostora spontano zgodil, kot posledica večjih investicij v ožjem in še vedno nedorečenem mestnem središču. Najmanj, kar lahko naredimo, je, da to naredimo. Eda center nujno potrebuje uravnotežen odgovor v od- H1 L* . V prtem prostoru, saj gre za velikopotezen, prevelik volumen z veliko površinami,« je prepričan Cingerle, medtem ko njegov mlajši kolega Koradin razmišlja takole: »Zelo je pomembno, da mesto začne vlagati v javne površine. Z ureditvijo Bevkovega, Rusjanovega trga in magistrale nastane pozitivna zgodba, ki se ne sme ustaviti tu. Center mesta ima svojo vrednost. Na tem prostoru se pojavljajo apetiti privatnikov, ki bi vanj radi posegali, investirali. Težava pa je v tem, da ni jasno začrtane strategije, kaj želimo s tem prostorom, kakšni so še dovoljeni posegi in kakšen želimo da center me- Novogoriški arhitekti Aleksandra Torbica, Adrijan Cingerle (prvi z leve) in Nejc Koradin (na sliki levo), načrt urbanistične preureditve magistrale, Bevkovega in Rusjanovega trga v Novi Gorici (na sliki spodaj) foto k.m. sta postane. Nova Gorica je v nastala kot načrtovano mesto, danes pa je zaradi spremenjenih odnosov znotraj same stroke in družbe nasploh pomen urbanizma vse manjši in vse težje je realizirati neke dolgoročne načrte. Vse večji del pri oblikovanju prostora je prepuščen individualnim iniciativam, ki pa žal urejajo prostor po delih, kar pa je ne nazadnje težava, s katero se soočajo tudi druga mesta in države.« Koradin, ki je diplomiral ravno na temo povezovanja obeh Goric, je prepričan, da bi se dalo mesti »krasno povezati«. Opozarja, da je bilo na to temo narejenih že veliko načrtov, da je spontane povezave obeh prostorov čela tkati prav mlada, z zgodovino neobremenjena generacija. »Gre za zanimivo tvorbo na enem prostoru. Združevanje pa ni preprosto. Doslej se je že veliko delalo na tem, a je ostalo bolj ali manj na projektni ravni, saj je treba imeti korajžo, ker gre za dve različni kulturi. Stvari se je treba lotiti s širšim pogledom, da smo skupaj več in da nihče v tem ne izgubi sebe,« tudi na podlagi osebnih izkušenj, pridobljenih ob sodelovanju na raznih projektih, razmišlja Aleksandra Torbica, medtem ko Adrijan Cingerle spominja, da je Nova Gorica mesto, ki se je zgodilo kot posledica politične volje, režirano »od zunaj«. Naredili so mesto in vanj natrpali ljudi. Po tolikih letih pa se mesto vendarle dogaja od znotraj navzven. S tem principom, kako mesto nastaja, smo se približali sestrski Gorici, tam se je mesto zgodilo in dogajalo »od znotraj«. Nastalo je iz naravne potrebe po mestu. Sedaj pa si ljudje želijo mesta, želijo si urba-nosti, v tem smo v resonanci z Gorico, končno smo meščani. Fenomenalni smo zaradi izkušnje, ki jo mi imamo, kaj se zgodi, če kdo zgradi mesto na papirju in ga vrže v kontekst po politični volji.« Vsi trije sogovorniki pa se strinjajo, da mora mesto, potem, ko je izgubilo svojo unikatno vlogo zaradi meje, najti nove vsebine, na katerih mora graditi svojo identiteto, tako kot tudi Gorica, ki je dolga leta vlagala le v ceneno trgovino. »Obdobje krize je čas za razmislek za Novo Gorico - da razmisli, kaj bo njena prepričljiva primerjalna prednost z okoliškimi mesti,« meni Cingerle, kolegica pa ga dopolnjuje, da je v času krize obnova centra, če je inteligentno narejena, lahko velika priložnost: »Skozi ta projekt bi se s pomočjo okoliških, domačih podjetij lahko oblikoval Novi Gorici primeren produkt, na primer tlakovec. Postati moramo sposobni razviti lastne izdelke z dodano vrednostjo, ne pa jih uvažati iz Kitajske s 50-odstotno maržo!« Po njenem mnenju je tudi univerza ena od ustreznih identitet mesta, če se bo le začela odgovorno povezovati z lokalno skupnostjo v smislu proizvajanja takšnih kadrov in razvijanja programov, ki so za ta prostor pomembni. »Sedaj je absolutno čas za snovanje. Stvari se odvijajo veliko prepočasi! Kar se tiče delovnih mest, tu ni kaj čakati, začeti jih moramo ustvarjati sami. Čas je za temeljit razmislek, obenem pa veliki projekti ne smejo zatreti vsega ostalega,« opozarja Aleksandra Torbica, kolega Adrijan Cingerle pa jo dopolnjuje: »Ravno Teden arhitekture in prostora je vrnil upanje, da zmoremo.« Katja Munih Í ^ I m M Giuseppe (Pino) f lil Brumatti '-] Zaradi lanske smrti Giuseppeja (Pina) Brumattija, nekdanjega državnega košarkarskega reprezentanta in prvoligaša, ki mu je bila usodna srčna kap, ne bodo sodili zaposlenima v operativni centrali službe prve pomoči goriške bolnišnice. Tako je sklenila sodnica za predhodne preiskave Paola Santangelo po koncu postopka zbiranja obvestil. Ugodila je torej zahtevi državnega to-žilaca Luigija Leghisse po ustavitvi kazenskega postopka. Na sodni epilog je računala družina 62-letnega košarkarja, ki je vložila prijavo, potem ko je bilo ugotovljeno, da je prišlo med nudenjem pomoči do hude napake. Te-lefonistka službe 118 je namreč rešilno vozilo poslala v napačen kraj. Reševalci so Bru-mattija iskali v Ulici Romana v Tržiču, namesto da bi se odpravili v istoimensko ulico v Ločniku, kjer je prebival. Med klicem pokojnikove žene in prihodom reševalcev v Ločnik je minilo 10 minut in 33 sekund, je bilo ugotovljeno v notranji preiskavi zdravstvenega podjetja. Po prepričanju družine je bila napaka oz. nesporazum za moškega usoden. Tožilec je tedaj uvedel preiskavo zaradi nenamernega umora. Ugotovljeno pa je bilo, da reševalci kakor koli ne bi rešili Bru-mattiju življenja, tudi ko bi se bili takoj pripeljali na njegov dom. Zamuda mu ni bila usodna. Zato je Leghissa zahteval ustavitev postopka že ob koncu minulega leta. Družina umrlega pa se je preko svojega odvetnika Enrica Agostinisa temu uprla in zahtevala dodatno strokovno preverjanje. Tudi v nadaljnji preiskavi so izvedenci potrdili, da je Brumatti umrl zaradi akutne oblike srčnega napada, zato tudi takojšni poseg zdravstvenega osebja mu ne bi pomagal. Kljub temu je pokojnikova družina vztrajala pri svojem prepričanju in odklanjala ustavitev postopka. Še v minulem tednu je odvetnik Agostinis trdil, da sojenje mora biti, v kolikor je Brumattijeva smrt posledica zamude reševalcev. Goriška sodnica Paola Santangelo je drugače razsodila, te-lefonistki in njenemu kolegu iz centrale službe 118, ki sta ju zastopala odvetnika Ric-cardo Cattarini in Flavio Samar, pa se je s srca odvalil težak kamen. 1 4 Četrtek, 11. oktobra 2012 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Arhitekti mlajše generacije o svojem mestu Povezava obeh Goric ne pomeni izgube identitete »Novogoriški center je prazen, nima pravih vsebin, nakupovalna središča so postala nekakšni pomožni centri« T gorica - Brumatti Zaradi zamude ne bo sojenja goriška - Iz Slovenije in Italije Parlamentarci v odkrivanju EZTS Gorico in Novo Gorico bo jutri obiskala delegacija Skupine prijateljstva z Italijo v slovenskem Državnem zboru in Parlamentarnega združenja prijateljev Itali-ja-Republika Slovenija. Do srečanja prihaja na podlagi pobude predsednikov obeh delegacij - Mirka Brulca in Tamare Blažina z namenom seznanitve z delovanjem EZTS GO in čezmejnim sodelovanjem na območju Goriške. Delegaciji se bosta v dvorani goriškega občinskega sveta srečali s člani skupščine EZTS GO, kamor so povabljeni tudi župani ožje Goriške, slovenski veleposlanik Iztok Mirošič, konzul v Italiji Dimitrij Rupel, veleposlanica in konzul Italije v Sloveniji, Rossella Franchini Sheri-fis, v.d direktor EZTS Marjan Pintar, člani odborov EZTS, predstavniki RRA severne Primorske in Informesta, slovenski in italijanski poslanci Evropskega parlamenta z območja severno-vzhodne Italije, poslanci in senatorji iz FJK, predsednik dežele FJK Renzo Tondo in goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu. Popoldan bo obe delegaciji sprejel novogo- Tamara Blažina Mirko Brulc riški župan Matej Arčon, nato pa si bosta ogledali Trg Evrope in muzejsko zbirko o goriški meji 1945-2003, kjer ju bo sprejel direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič. Delegaciji Skupine prijateljstva z Italijo v Državnem zboru predseduje Mirko Brulc, sestavljajo jo še Danijel Krivec, Jožef Horvat, Saša Kos in Tina Komel, medtem ko delegaciji Parlamentarnega združenja prijateljev Italija-Republika Slovenija predseduje Tamara Blažina, člani pa so še Carlo Monai, Roberto Antonione, Giuseppe Ferruccio Saro in Carlo Pego-rer. (km) anmil Na delovnih mestih umre 2.500 oseb Tudi letos se bo po Italiji zbralo preko 200 tisoč ljudi ter manifestiralo v spomin na žrtve nesreč na delovnih mestih in poudarjalo zahtevo po učinkovitejših ukrepih za njihovo preprečevanje. Statistike pravijo, da se vsak dan na delu poškoduje 2.500 oseb, za tri osebe so poškodbe usodne, 27 pa bo trajnih invalidov. Na delovnih mestih umre v Italiji še enkrat toliko oseb kot v umorih. Žrtvam delovnih nesreč in invalidom bo posvečen dan, ki ga bo že 62. leto priredilo združenje ANMIL; v nedeljo, 14. oktobra, bo potekal v mnogih italijanskih mestih, tudi v Gorici, kjer ga organizira pokrajinska sekcija AN-MIL. Ob 9. uri bo maša v stolni cerkvi, ob 9.40 bo po mestu krenil sprevod; ob 10.10 bo spominska ceremonija na sedežu Fundacije Goriške hranilnice. Že danes pa bosta dve ceremoniji v Tržiču: ob 10. uri pred spomenikom žrtvam na delu, ob 12.30 pa še v ladjedelnici Fincantieri. gorica - Jutri zborovanje in shod Šola stavka Sindikat FLC CGIL proti politikam in rezom Montijeve vlade Jutri, 12. oktobra, bo tudi na Goriškem potekala stavka šolskega osebja. Sklicuje jo sindikat FLC CGIL, ki nasprotuje novim rezom in politikam Montijeve vlade na področju javnega šolstva. Pokrajinsko vodstvo sindikata je včeraj priredilo zborovanje na višješolskem zavodu Pertini v Tržiču, jutri pa bodo zborovanje organizirali na sedežu klasičnega liceja Dante Alighieri v Gorici. Potekalo bo med 12. in 14. uro, med 10. in 12. uro pa bo pred goriškim sedežem šolskega urada v Ulici Rismondo potekal protestni shod. Sindikat FLC CGIL je sklical stavko, da bi se uprl varčevalnim ukrepom, s katerimi bodo italijanskemu šolstvu odvzeli 200 milijonov evrov, ob tem pa nasprotuje tudi »brezplačnemu« podaljšanju delovnega časa učnega osebja. Sindikat zahteva, da se za učno osebje, ki zaradi zdravstvenih težav ne more več poučevati, najde primerne rešitve, dalje pa izpostavlja potrebo, da se pogodbo iz leta 2009 obnovi. »Hočemo spremembo pokojninske zakonodaje, ki onemogoča vstop mladega učnega in pomožnega osebja. Zahtevamo, da se za upokojitev ponovno uvedejo prejšnja pravila,« pravi Mino Malfi, pokrajinski predstavnik sindikata FLC CGIL in poudarja, da zaradi slabega delovanja ministrstva za šolstvo ne morejo nastradati prekerni delavci. Malfi negativno ocenjuje tudi natečaj za zaposlitev šolnikov, ki ga ministrstvo namerava prirediti, saj je »nepotreben in potraten«. Sindikat opozarja, da je treba čim prej sprostiti postopek za stalno zaposlitev pomožnega osebja za šolsko leto 2012/2013, šolam pa je treba zagotoviti tudi primerno število učiteljev in profesorjev, varnost in naložbe v tehnologijo. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 11. oktobra 2012 1S Slovik na startu Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik) stopa v novo študijsko leto. Uradna slovesnost bo drevi ob 18.30 v Tu-movi dvorani KB centra v Gorici. V tem letu bo Slovik izvajal program Ek-stra za dijake, Multidisciplinarni program za študente in kadrovski program Nastopanje v javnosti. Poleg tega bodo danes predstavili koledar seminarjev, forum 2012, alumni srečanje in druge izobraževalne programe. Psički v posvojitev Goriško državno tožilstvo je prižgalo zeleno luč za posvojitev psičkov, ki jih je policija zasegla minuli teden pri bivšem mejnem prehodu v Štandrežu. V posvojitev bo šlo 37 mladičev različnih pasem. Zainteresirani občani morajo prošnje nasloviti na goriško mejno policijo, in sicer preko faksa na št. 0481-596420 ali preko elektronske pošte na naslov polfrontiera.go@po-liziadistato.it. Prošnja mora vsebovati osebne podatke posvojitelja, telefonsko številko in sledečo kodo: 2387/12 RGNR. Trčil v drevesa Med Grojno in Ščednim se je v torek zvečer zgodila prometna nesreča, v kateri je bil ranjen 33-letni voznik iz Tržiča. EB. se je s svojim avtomobilom VW polo okrog 19.10 peljal v smeri iz Šte-verjana proti G orici, v levem ovinku pa je izgubil nadzor nad avtomobilom, za-vozil desno in trčil ob drevesa ob cesti. Rešilna služba 118 je 33-letnega voznika, ki naj ne bi bil hudo ranjen, prepeljala na pregled v goriško bolnišnico, okoliščine nesreče pa preučuje goriška prometna policija. Zapore pri Tržiču Zaradi polaganja asfalta bo do sobote v nočnem času promet oviran na avtocesti pri Tržiču. Nocoj od 21. ure do 6. ure jutri bo zaprt tržiški izhod avtoceste. Od 21. ure jutrišnjega dne do 6. ure v soboto, 13. oktobra, pa bo zaprt vhod pri Tržiču v smeri Benetk za vozila, ki se bodo pripeljala po državni cesti št. 14 ali po državni cesti št. 55 (skozi Dol). Prodajalka zalotila tatu V eni od manjših trgovin v Ajdovščini je neznanec iz blagajne skušal ukrasti denar. Dogodek se je pripetil v torek okoli 13. ure. Blagajničarka je storilca pri dejanju zalotila, ta pa je stekel iz trgovine neznano kam. Gre za mlajšega moškega, starega približno 30 let in visokega približno 180 centimetrov, suhe postave, kratko pristriženih črnih las, upadlega, ozkega obraza, pod ustnico naj bi imel ožjo bradico široko približno 1 centimeter. Oblečen je bil v modre kavbojke in modro majico z zadrgo z dolgimi rokavi svetlo modre barve. Med begom je tat zgornjo majico slekel, pod njo je imel svetlo zeleno majico s kratkimi rokavi. Govoril je v slovenščini. Policija ga še išče. (km) 120x120 v Gorici Drevi ob 18. uri bo na sedežu Pokrajinskih muzejev v palači Attems v Gorici odprtje razstave »120x 120 Okno v svet Medana art«, ki bo na ogled do 11. novembra. Organizator skupinske razstave, sestavljene iz okoli 60 del iz privatne zbirke Klinec, je Kulturno združenje Ethos v sodelovanju z Alice Ginaldi. Namen razstavnega projekta je ovrednotenje bogate čezmej-ne in mednarodne slikarske dediščine, ki pripada zasebni zbirki Klinec. Umetniki, ki so predstavljeni na razstavi, so ustvarjalci mednarodnega slovesa, ki izhajajo tako iz italijansko-slovenske-ga območja kot tudi iz različnih evropskih in drugih neevropskih držav. Pokrajina finalistka Goriška pokrajina se je tudi letos uvrstila med finaliste za nagrado »Oscar di bilancio«, ki jo javnim upravam z najboljšimi finančnim, okoljskim in družbenim delovanjem podeljuje federacija EERPI. Nagrade bodo izročili 29. oktobra v Milanu. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. ^M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 13. oktobra, ob 20.30 »Eh?... o le avventure di M. Ballon«, nastopa Yves Lebreton; rezervacije in pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 31. oktobra, ob 20.30 zadnja predstava letošnjega festivala komičnega gledališča »Komigo 2012«. Gre za svojevrstno »produkcijo Komigo« z naslov »Pravljice (za odrasle)«, na kateri bodo med drugimi nastopili goriški igralci Robert Cotič, Solange Degenhardt, Nadja Šuligoj. Poleg abo-nentov Komigo bodo imel prost vstop tudi abonenti nove gledališke sezone SSG v Gorici, pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20) pa bo potekala predprodaja vstopnic. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 11. in 12. oktobra ob 20. uri (Vesna Milek, Svet-lana Slapšak, Dušan Jovanovic) »Krojači sveta - Funeral Fashion Show«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE IZ GORICE, Slovenska pro-sveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo v torek, 30. oktobra, ob 9.30 in 10.45 v Kulturni Center Lojze Bratuž v Gorici na ogled Lutkovne predstave »Hruške gor, hruške dol«, polžkov abonma. Nastopa Lutkovna skupina KPD Šmihel. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.45 -21.45 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 -22.10 »On the Road«. Dvorana 3: 17.50 »Ted« (prepovedan mladim pod 14. letom); 20.30 »I Love Radio Rock« (ciklus »Kino in radio«). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 19.45 -21.45 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Ted« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.15 »Paranormal«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Total Recall - Atto di forza«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Tutti i santi giorni«. Koncerti »POMLADANSKA PARADA« bo uprizorjena v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v petek, 12. oktobra, ob 20.30. Opereto v dveh dejanjih avstrijskega skladatelja Roberta Stolza za soliste, igralce, baletke, otroški in mešani zbor, godbo ter orkester bo dirigiral Hilarij Lavrenčič, režiser je Jože Hrovat. Ponovitve bodo v soboto, 13. oktobra, ob 20.30, v četrtek, 18. oktobra, ob 20.30 in v nedeljo, 21. oktobra, ob 16.30. Predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici vsak dan med 8.30 in 12.30 ter med 17. in 19. uro (tel. 0481531445, kcl.bratuz@libero.it). MEDNARODNI FESTIVAL KOGOJEVI DNEVI 2012: 14. oktobra, ob 15. uri v cerkvi Sv. Jurija v Bardu v Benečiji koncert godalnega kvarteta Calisto. 16. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Glasbena matica v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem prireja koncert Slovenskega komornega zbora. Abonmaji za vse koncerte pri TIC Kanal, v galeriji Rika De-benjaka in knjižnici Josipa Kocjanči-ča v Kanalu po ceni 10 evrov. Za vse koncerte izven Kanala bo organiziran avtobusni prevoz (prijave TIC Kanal). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v soboto, 20. oktobra, ob 20.15 koncert violinistke Anje Bukovec in seksteta klarinetov Pan Ars; informacije po tel. 003865-3354013, www.kul-turnidom-ng.si. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE IZ GORICE, Slovenska pro-sveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo na Srečanje glasbenih šol v torek, 23. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. M Izleti DRUŠTVO OLJKARJEV BRDA obvešča udeležence izleta v dolino Val di Non v petek, 12. oktobra, da bo avtobus odpeljal ob 4.20 izpred veletrgovine Eurospin v Novi Gorici (pri bencinskih črpalkah), peljal bo skozi Koj-sko, Šmartno in bo na Dobrovem ob 4.50; na parkirišču sejmišča v Ul. Barca v Gorici bo ob 5.10 in nato pred cerkvijo v Štandrežu; organizatorji priporočajo točnost, informacije po tel. 0481-390688 (Saverij Rožič). LETNIKI 1962 z goriške pokrajine prirejajo 20. oktobra izlet na Brione; informacije in vpisovanje po tel. 3336620170 (Bernarda), 320-4109538 (Rudi) in 339-7047196 (Boris). DRUŽENJE OB KOSTANJU v organizaciji SPDG bo v nedeljo, 14. oktobra, pri Štekarjevih v Števerjanu od 12. ure do mraka, v jutranjih urah pa planinci prirejajo netekmovalno kolesarsko vožnjo (za gorske kolesarje) po Brdih in tudi družinski pohod. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Zbirališče pri športni palači v Podgori ob 9.45, start ob 10. uri. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA sporočajo postanke avtobusa za udeležence celodnevnega izleta z dne 20. oktobra v Brkine in Opatijo: ob 6.15 na avtobusni postaji v Gabrjah, ob 6.30 pri spomeniku v Jamljah, ob 6.40 pri spomeniku v Doberdobu, ob 6.45 pred picerijo Gambero v Selcah, ob 6.50 pred gostilno v Štivanu; informacije na tel. 380-4203829 (Miloš). AŠKD KREMENJAK IN TURISTIČNO DRUŠTVO DREN prirejata 17. Kraški krožni pohod Sela na Krasu-Jamlje-Sela na Krasu, ki bo potekal v nedeljo, 21. oktobra. Vpisovanje se bo začelo ob 9. uri na prireditvenem prostoru v Selah na Krasu, start je predviden ob 10. uri. Ob 13. uri bo kosilo v Selah na Krasu, ob 14. uri pa se bodo začele družabne igre za prehodni pokal. Sledila bo zabava s plesom. Organizatorji opozarjajo, da je za udeležbo na pohodu obvezen veljavni osebni dokument, priporočajo pa tudi primerno obutev. V primeru slabega vremena pohod odpade. Ü3 Obvestila DRUŠTVO TRŽIČ vabi od oktobra 2012 do marca 2013 v bralni krožek za odrasle člane, nečlane in simpatizer-je: vsak četrtek bodo na sedežu društva prebirali in komentirali slovenske časopise in revije. Društvo bo poskrbelo tudi za dobro počutje članov: ponedeljek plavanje v bazenu, sreda telovadba, petek hoja; informacije po tel. 0481-474191. KRUT obvešča, da bo od oktobra do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it). NOV SEDEŽ AMBULANTE ZA NASVETE V PREHRANJEVANJU zdravstvenega podjetja ASS2 je v Ul. Vitto-rio Veneto, 171 v Gorici (poslopje B, v spodnjem nadstropju) in ima novo telefonsko številko 0481-585205; odprt je ob ponedeljkih in torkih, najaviti se je treba pri blagajni CUP v goriški bolnišnici. SPDG obvešča, da poteka redna tedenska vadba v okviru načrta rekreacijske telovadbe ob sredah med 19.30 in 20.30; informacije Aldo Bauzon. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. VADBE V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTANDREŽU: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.00-20.00; pilates senior (za starejše osebe) od 17. novembra: sreda 17.30-18.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.0021.00, z 12. oktobrom ob petkih tudi 19.00-20.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00; informacije in prijave: tel. 00386-70-820453 ali suzana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: tel. 348-9260604 Alessandra). Vadba trebušnih plesov poteka ob torkih, 19.00-20.00 (informacije in prijave tel. 340-3814478 Antonella). AŠZ MLADOST vabi na občni zbor v petek, 12. oktobra, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v prostorih sedeža društva Jezero v Rimski ul. 26 v Doberdobu. AŠKD KREMENJAK in mentorica Kristina Šinigoj vabita na plesne delavnice za starejše, tudi invalide, ter na sprostilne dejavnosti (ples, joga in razne druge zvrsti) za ženske srednjih let. Potekale bodo v večnamenskem centru v Jamljah; informacije in vpisovanje po tel. 338-6495722 (Martina) ali 338-5755060 (Bruna) v popoldanskih ali večernih urah do 20. oktobra. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 3. novembra, tradicionalno martino-vanje v restavraciji Kapriol (Dol). Vpisujejo do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-882183 (Dragica), 3471042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.). H Prireditve MEDNARODNI SIMPOZIJ »Slovenska manjšina v Italiji in italijanska manjšina v Sloveniji: možnosti dialoga in premagovanje medsebojnih nacionalizmov 19. stoletja« bo potekal danes, 11. oktobra, ob 17. uri v Grand Hotelu Entourage v Gorici in ga organizira ANVGD v sodelovanju s SKGZ in Italijansko Unijo pod pokroviteljstvom dnevnika Il Piccolo in Primorskega dnevnika. Posvečen bo dialogu med obema manjšinama glede na zgodovinske dogodke iz 19. stoletja. Po krajšem uvodu Rudija Ziberne, Livia Semoliča in Maurizia Tremula bodo na vprašanja urednikov obeh dnevnikov odgovarjali predavatelji Fulvio Salimbeni, Marina Cattaruzza, Kristjan Knez, Branko Marušič in Marta Verginella. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v soboto, 13. oktobra, ob 18. uri 3. zborovska revija z naslovom »Cantando la montagna«, ki jo organizira pevski zbor planinskega kluba CAI iz Tržiča. Sodelovala bosta zbora Glemonensis iz Humina in Io-tu-Noi iz Vileša. ZSKD IN DRUŠTVO ALCI prirejata v soboto, 13. oktobra, delavnico družinskih postavitev s terapevtko Silvio Miclavez v KB Centru na Korzu Verdi 51 (3. nadstropje, Tumova dvorana) v Gorici od 15. ure do 18.30; prijave na gorica@zsk.org ali s SMS-jem na tel. 327-0340677. ČETRTKOVA PREDAVANJA O VARNOSTI v priredbi občine Sovodnje: 11. oktobra ob 20.30 »Kako preprečiti kraje, sleparije, rope, roparske prekrške«, 18. oktobra ob 20.30 »Kako se izogniti nezgodam na domu« in 25. oktobra ob 20. uri »Nasilje po spolu: psihološki vidiki in mogoči protiukrepi«. Srečanja bodo potekala v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. »KINO IN RADIO, MED NOSTALGIJO IN UPOROM« je naslov ciklusa srečanj in projekcij v organizaciji združenja Hiša filma, ki bodo potekala ob četrtkih v mesecu oktobru v Gorici: danes, 11. oktobra, ob 17.30 predavanje direktorja radia Base Popolare Network Francesca Gasperetta v pokrajinski mediateki na Travniku; ob 20.30 v goriškem Kinemaxu projekcija filma »The boat that rocked« (Richard Curtis). KC LOJZE BRATUŽ, DEKANIJA ŠTAN-DREŽ IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabijo na predavanje msgr. Renata Podberšiča z naslovom »Verujem! Veruješ?« v Kulturnem centru Lojze Bratuž danes, 11. oktobra, ob 20. uri. S Poslovni oglasi SUHA BUKOVA DRVA 134€/ PALETA, PELETI 23Q€/TONA Gorica +30km prevoz gratis. +38631770410, 3342200566 KNJIGA OB 18.03: v dvorani APT v goriški železniški postaji: danes, 11. oktobra, bo predstavitev knjige »L'amo-re rubato« Dacie Maraini. Z avtorico se bo pogovarjala Gabriella Ziani. ŽENSKI ODBOR OO SDS AJDOVŠČINA IN MOHORJEVA ZALOŽBA CELOVEC vabita na pogovor z avtorjem in predstavitev knjige »Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo« Igorja Omerze v petek, 12. oktobra, ob 19. uri, v Domu krajanov Ajdovščina, Prešernova 26, Ajdovščina (vhod za trgovino Manufaktura). NA SEDEŽU DRUŠTVA PROLOGO v ulici Isaia Ascoli 8/1 v Gorici po v petek, 12. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige »Zverinice prijateljice -Amiche bestioline«, ki jo je slovenski pesnik Matjaž Pikalo napisal v okviru projekta Koderjana, ki poteka vsako leto v Topolovem. Otroški pesniški zbirki je dodal zgoščenko, ki vsebuje štirinajst pesmi. Šestindvajset pesmi o zverinicah prijateljicah je nato v italijanščino prevedel Miha Obit, za ilustracije pa je poskrbel Cosimo Mio-relli. Knjigo so izdali zadruga Novi Matajur, kulturno društvo Ivan Trin-ko in društvo Topolovo. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI prireja praznovanje ob 40-letnici ustanovitve v soboto, 13. oktobra, od 11. ure dalje na sedežu kluba na Vrhu. Ob priložnosti bodo odprli razstavo o delovanju kluba; ob 13. uri bo kosilo in družabnost ob spremstvu dobre glasbe. Zaželjena je predhodna najava po tel. 338-6178688, 335-8291389, kra-skikrti@googlegroups.com. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 15. oktobra, ob 18. uri v sklopu niza »Srečanje z avtorji 2012« predstavitev knjige »La domenica delle scope e altre storie di confine« (Nedelja metel in druge zgodbe o meji). Gost večera bo avtor, Roberto Covaz. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Kromberk na predstavitev knjige Saše Quinzija »Jožef Tominc«. O novostih ob izidu monografije bo avtor govoril v torek, 16. oktobra, ob 20. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v petek, 19. oktobra, ob 17. uri v Kulturni dom v Gorici na slovesnost ob 30-letnici društvenega delovanja. V program sta vključena predstavitev razstave novejših del društvenih likovnih umetnic in nastop pevskega zbora. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane in prijatelje na kulturno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici (Bevkov trg 3) na pobudo Pokrajinske zveze DU (Nova Gorica) in Kruta v sodelovanju z upokojenskimi društvi. V dopoldanskem času je organiziran izlet z obiskom Goriških Brd. Ob 10. uri bo odhod z avtobusom izpred Rdeče hiše v Gorici. Ob 11. uri bo poklon žrtvam NOB pri spomeniku v Gonjačah, nato vodeni ogled vasi Šmartno. Po kosilu v gradu Dobrovo bo odhod v Novo Gorico na koncert. Na avtobusu je na razpolago 25 mest. Pohitite! Prijave za avtobus sprejemajo po tel. 0481882183 (Dragica V.), 347-1042156 (Rozina E.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej E.). 0 Mali oglasi SUHA GOZDNA DRVA prodajam in pripeljem na dom na Goriškem; tel. 0481-390238. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Mauro Antonio Papagni iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega, sledila bo upe-pelitev. DANES V ROMANSU: 14.30, Luciano Silvano Dibarbora (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 6 Četrtek, 11. oktobra 2012 APrimorski r dnevnik BODE MILLER BO IZPUSTIL UVODNO PREIZKUŠNJO SÖLDEN - Ameriški alpski smučar Bode Miller, ki je pred dnevi dahnil usodni da, bo izpustil uvodno preizkušnjo svetovnega pokala v sezoni 2012/13, ki bo 28. oktobra v avstrijskem Söldnu. Petintridesetletni Američan, sicer dvakratni nosilec velikega kristalnega globusa, še vedno ni okreval po marčev-ski operaciji kolena. »Enfant terrible« alpskega smučanja naj bi prvič nastopil 24. in 25. novembra v kanadskem Lake Louisu. 7IT ETAPA MARTINU PEKING - Nemški kolesarTony Martin, sveži-*-» tovr|i prvakv kronometru, je na dobri po— ti, da ubrani lansko zmago na dirki po Pekingu, zadnji preizkušnji svetovne serije. Kolesar ekipe Omega Pharma je po samostojnem pobegu dobil drugo, 126 kilometrov dolgo etapo, potem ko je tekmecem ušel na zadnjem spustu, približno 25 kilometrov pred ciljem. V sprintu zasledovalne skupine, ki je zaostala kar 46 sekund, sta drugo in tretje mesto zasedla Italijana Francesco Gavazzi in Eros Capecchi. V skupnem seštevku ima Martin po dveh od petih etap 50 sekund prednosti pred Gavazzijem. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu MATEJU ČERNICU TURŠKI SUPERPOKAL ANKARA-Slovenski odbojkar Matej Čer-nic, ki letos nastopa pri turškem Fener-bahčeju, je v novi sezoni že osvojil prvo lovoriko. Včeraj je z ekipo, ki jo vodi Daniele Bagnoli (njegov bivši trener pri Dinamu Moskvi), osvojil turški superpokal, potem ko je v finalu premagal carigrajski Galatasaray s 3:0. nogomet - Vratar Samir Handanovič pred jutrišnjim dvobojem s Ciprom Tekma ključnega pomena MARIBOR - Selektor slovenske nogometne reprezentance Slaviša Sto-janovič in kapetan moštva Samir Handanovič sta v Mariboru predstavila zadnje podrobnosti v zvezi z jutrišnjo kvalifikacijsko tekmo proti Cipru. Po besedah reprezentančnega vratarja si mora celotna ekipa več upati, saj je tekma v Ljudskem vrtu ključnega pomena za celotno reprezentanco. Po daljši odsotnosti zaradi poškodbe se tokrat v reprezentanco znova vrača kapetan Samir Handanovic, ki se prav tako kot selektor Stojanovic zaveda, da sta prihajajoča tekma s Ciprom in nato čez štiri dni še dvoboj z Albanijo ključnega pomena za obstoj te reprezentance. Doslej je izkupiček ekipe za uvrstitev na SP 2014 v Brazilijo nič točk in če bi se slabe igre nadaljevale, tudi Handanovič meni, da bi bržkone lahko prišlo tudi do razpada moštva. »Situacija ni najboljša. Ta tekma je ključna za celo ekipo, lahko se zgodi preobrat ali pa tudi ne, narediti moramo vse, da to tekmo dobimo. V primeru, da uspeha ne bo, lahko pričakujemo tudi, da bo kdo zapustil reprezentanco, to je pač posledica vseh kvalifikacij in uspehov ali neuspehov. Sam sem lahko vesel, da mi gre dobro, a igrišče ocenjuje naše predstave, našo uspešnost. Trenutno manjka prevzemanja odgovornosti na igrišču. Dejansko moramo prevzeti tveganje, brez tega ni uspeha,« je na vprašanja novinarjev kritično odgovarjal Han-danovič. »Švica in Norveška sta bila nasprotnika, ki sta bila premagljiva, dejstvo pa je, da smo mi bili slabi in to je treba popraviti. Realno gledano, si moramo več upati, vsi skupaj v ekipi,« je še dejal Handanovič, ki je minuli konec tedna dobro branil v dresu Inter-ja, saj je ohranil mrežo nedotaknjeno. Selektor Stojanovič, ki je imel na novinarski konferenci v Mariboru sicer prvo besedo, ni povedal veliko novega pred petkovo preizkušnjo v Ljudskem vrtu. Precej je namreč razkril že na ponedeljkovi novinarski konferenci na Ptuju. »Večjih posebnosti ni, naredili smo vse potrebno, kar je bilo planirano. Danes (včeraj) sledi še en trening, jutri (danes) še en, prihajamo v sklepno fazo. Postava je že oblikovana, velikih nejasnosti ni. Pred nami še dva treninga, potem se bom odločil ali igrati z enim napadalcem ali dvema,« je dejal Stojanovič in o morebitni spremenjeni postavi povedal: »Znane so sposobnosti Kevina Kam-pla. Opravlja svoje naloge, je zelo motiviran, željno pričakuje tekmo, tako kot vsi drugi, osebno sem zelo zadovoljen s tem kar vidim.« Ekipo Cipra je dodobra preučil, še vedno ga najbolj skrbijo hitri bočni igralci, preko katerih tečejo protinapadi tokratnih nasprotnikov. »Ciper ima svoje karakteristike, vprašanje pa je, kdo bo igral, saj jih pesti nekaj poškodb. Igrajo sistem 4-2-3-1, ki ga lahko hitro spremenijo v postavitev 4-33. Sprememb pri našem pristopu ni. Paziti bo treba na bok, kjer imajo nekaj izjemno hitrih igralcev. Moramo www.primorski.eu1 Slovenski Interjev vratar Samir Handanovič na nedeljskem milanskem derbiju ansa biti bolj kompaktni, popraviti vse napake, biti agresivni, željni in si v konici napada bolj želeti gola. Želimo zmagati, ta tekma je izjemno pomembna, tako točkovno kot tudi za našo samozavest.« Stojanovic bo jutri odigral prvo reprezentančno pred »nogometno« publiko v Mariboru. »Vem, da je mariborska publika zelo hvaležna in da zna nagraditi ekipo, če ta pusti svoje srce na igrišču. Ne dvomim, da bo tudi tokrat tako in moramo upravičiti podporo navijačev,« je še dejal slovenski selektor. Jutrišnjo tekmo proti Cipru, ki se bo na Ljudskem vrtu začela ob 20.45, bo sodila slovaška trojica Ivan Kruzliak, Radomir Sluk in Erik Weiss. (STA) Italija zelo previdno proti Armeniji COVERCIANO - Pred popoldanskim vzletom proti armenski prestolnici Jerevanu so »azzurri« opravili še zadnji trening v Covercianu. Na treningu je selektor Cesare Prandelli razkril, da bodo »azzurri« jutri zvečer proti Armeniji igrali s taktično postavitvijo 4-3-1-2, podobno kot na evropskem prvenstvu proti Nemčiji in Angliji. V napadu bo bržkone zaupal Balotelliju in Osvaldu. V vratih bo igral nenadomestljivi Buffon, v obrambi Maggio, Barzagli, Bonucci, Criscito (Chiel-lini bo skoraj gotovo sedel na klopi), v sredini pa De Rossi, Pirlo, Marchisio in Montolivo. Italija bo prvič v zgodovini igrala proti Armeniji (začetek ob 19. uri). Reprezentanca držav nekdanje Sovjetske zveze ima tri točke na lestvici. V napadu ne bo igral diskvalificirani Marcos Pinheiro Pizzelli, ki ima brazilsko-italijanske korenine, ter Ghazaryan. »Azzurre« najbolj skrbi mladi talent Mkhitaryan, ki uspešno brani barve ukrajinskega Šahtora. Nekateri ga celo primerjajo s Kakajem. RAZPRODALI VSTOPNICE - Novica o tem, da bo Wembley z 90.000 sedeži poln, ne bi bila nič posebnega, če ne bi bil jutrišnji tekmec Angležev San Marino - najmanjša in najslabša članica evropske nogometne družine. doping - Nekdanji ameriški kolesar Usada primer Armstronga predala mednarodni zvezi UCI Prvič razkrili imena kolesarjev, ki so mu pričali proti WASHINGTON - Ameriška protido-pinška agencija (Usada) je v primeru Armstrong včeraj naredila nov korak. Krovna ameriška organizacija za boj proti dopingu je primer z dokaznim gradivom predala Mednarodni kolesarski zvezi (Uci), ki ima zdaj 21 dni časa, da ga preuči in se nanj odzove. Usada je obenem prvič razkrila imena kolesarjev, ki so pričali proti Armstrongu. Usada je ob novici, da je primer posredovala Uciju, z njim pa so seznanili še svetovno Protidopinško agencijo (Wada) in Mednarodno triatlonsko zvezo (WTC). Na svoji spletni strani je Usada ob tem zapisala, da gre v primeru nekdanjega kolesarskega zvezdnika in njegove ekipe US Postal brez dvoma za najbolj izdelan, profesionalen in uspešen program dopinga, kar ga je kdaj videla zgodovina športa. Dosje zajema več kot 1000 strani dokumentov, med njimi pa so tudi pričevanja 26 oseb, povezanih z Armstrongom. Med njimi pa je tudi 11 njegovih nekdanjih sotekmovalcev, ki jih je Usada tokrat prvič javno imenovala. Svoja pričanja, Usada je zapisala, da tem športnikom ni bilo lahko priznati nekdanjih napak ter sprejeti kazni, so podali Frankie Andreu, Mic- hael Barry, Tom Danielson, Tyler Hamilton, George Hincapie, Floyd Landis, Levi Leip-heimer, Stephen Swart, Christian Vande Velde, Jonathan Vaughters in David Zabriskie. Usada pojasnjuje, da je iz dokaznega materiala razvidno, da so v nekdanji Armstrongovi ekipi sistematično vzpodbujali športnike k jemanju nevarnih in prepovedanih sredstev, obenem pa od njih zahtevali strogo molčečnost. »Dokazi kažejo, da je pravilo molka v kolesarstvu le padlo, a narediti moramo še več. Od prvega dne verjamemo, da bo naša preiskava končala ta mučni primer iz kolesarske zgodovine in poskrbela, da se kaj podobnega ne bi ponovilo,« so med drugim zapisali pri Usadi. Avgusta je Usada, potem ko je Armstrong opustil pravni boj za dokazovanje svoje nedolžnosti v dopinških obtožbah, sklenila Armstrongu odvzeti vse dosežke po letu 1998, tudi sedem zmag na dirki po Francij, in mu tudi prepovedala nastopanje na tekmovanjih. Med drugim so mu odvzeli tudi sedem zmag na dirki po Franciji. Uci in vodstvo tega tekmovanja sta takrat sporočila, da se bosta uradno odzvala, ko bosta prejela uradne dokumente. (STA) barcolana 2012 830, a še brez Esimita in Maxi Jene TRST - Včeraj so v Barkovljah sprejeli več sto prijav, tako da je število prijavljenih naraslo na 830 jadrnic. Na seznamu še vedno ni udeleženk glavnega favorita Esimita Europe 2 (ki se sicer že pripravlja v Miljah) in Maxi Jene (trenira v Kopru), ki bosta najbrž prijavo potrdili v naslednjih dneh, v kategoriji super ma-xijev pa je od sedmih svojo udeležbo že potrdila jadrnica Shininig. Medtem pa je včeraj pri-javnino poravnala jadrnica kategorije maxi Le Poste, kjer bosta z mladimi z dawnovim sindromom jadrala tudi člana Mascalzona Latina Lorenzo Bressani in Vincenzo Onorato. Jadralni praznik se bo danes nadaljeval z dvobojem jadrnic tipa Farr 80. Skiperja prve ekipe bosta Mauro Pelaschier in Alberto Leg-hissa, drugo posadko pa bo vodil Andrea Ne-vrierov. Posadke bodo sestavljali profesionalni jadralci in ljubitelji. ROKOMET - Izidi tekem 5. kroga 1. NLB Leasing lige: Cimos Koper - Krka 36:24, Gorenje Velenje - Sevnica 38:21, Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 23:27; ženske: Krim - Zagorje 29:31. PORAZ - Moštva iz lige NBA nadaljujejo s pripravljalnimi tekmami pred štartom sezone konec oktobra. Prvaki lige NBA iz leta 2011, košarkarji Dallas Mavericks, so gostovali pri evropskemu prvaku 2010 FC Barceloni in gladko izgubili s 85:99. TRENIRA - Točno pol leta po presaditvi ledvic je nogometaš FC Barcelone Eric Abi-dal znova pričel trenirati. Zaenkrat po začetnem vadbenem programu in budnim očesom zdravnikov v gorski vasici pod Pirineji, kmalu pa tudi v družbi soigralcev na Nou campu. NOVA TEHNOLOGIJA - Potem ko je Mednarodna nogometna zveza (Fifa) pred meseci dovolila uvedbo tehničnih pripomočkov v nogometu, se začenja obdobje testiranja novih tehnologij. V Nemčiji je «testni zajček» prvoligaški klub Hannover 96, kjer so prvič trenirali ob pomoči sistema inteligentnega gola (GoalRef). Fifin odbor je ob uvedbi tehnologije dovolil uporabo dveh sistemov, sokoljega očesa (Hawk Eye) ter sistema inteligentnega gola (GoalRef). PLANINSKI SVET Skriti biseri v vzhodnih Karavankah Mnogi planinci poznajo Peco in Obir, marsikdo tudi Olševo in Hemo. A kdo pozna Cimpesar, Volinov vrh in Pluže? Takih naravnih biserov je polno v Karavankah! Bralci jih zdaj lahko odkrijejo s pomočjo nove knjige »Grape in vrhovi - Čar Karavank med Peco in Obirjem«, ki je te dni izšla pri Mohorjevi založbi v Celovcu. Avtor knjige, ki se vzhodnemu delu Karavank posveča ni le iz naravnega, temveč tudi iz kulturno-zgodovinskega vidika, je koroški Slovenec dr. Karl Hren, sicer politolog in gospodarstvenik iz Gorič pri Žitari vasi na Koroškem. Mnogi pohodi v skrite, skrajno južno ležeče pokrajine Podjune so avtorja navdihnile, da se je lotil opisa teh »pozabljenih« naravnih draguljev, ki očarajo oko vsakega obiskovalca. Gre za naravno ohranjeno kulturno krajino, ki ji razvoj industrializacije ni vzel izvirne oblike, ampak pokrajini ohranil naravnost in njeno izvirno kultur-no-krajinsko podobo včerajšnjega dne. Opisano območje med Peco in Obir-jem vključuje celotno občino Železna Kapla-Bela in delno občine Sele, Galicija, Žitara vas, Globasnica in Bistrica pri Pliberku na avstrijski strani ter delno še občine Črna, Solčava in Jezersko v Sloveniji. Na tem velikem območju odkrivamo posebno gorsko krajino, ki je sicer dokaj pozabljena, a hkrati izžareva neko domačnost ter ima neko izvirno, ustvarjalno moč.« (Karl Hren v uvodniku knjige). Predstavitev knjige je bila sredi gora - v gostilni Riepl v Koprivni v občini Železna Kapla. Poleg avtorja in vodje Mohorjeve založbe Franca Ke-liha so bili prisotni še župan občine Železna Kapla Franc-Jožef Smrtnik, številni domačini ter vidni člani slovenskega planinskega društva SPD Celovec. Knjiga »Med Obirjem in Peco« lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Ivan Lukan / ŠPORT Četrtek, 11. oktobra 2012 17 SOVODENJSKI NARAŠČAJNIKI V IGRI LE V UVODNEM DELU Union 91 - Sovodnje 9:0 (4:0) Sovodnje: Medeot, Winkler, Terpin, Persolja, La Pirra, Lazareski, Bruzzeche-se, Lo Piano, Černic, Peric, Kosič. Trener: Simon Feri. Gostovanje sovodenjskih naraščajnikov (na arhivskem posnetku v lanskem prvenstvu najmlajših) v Percottu, proti favorizirani ekipi Union 91, se je končalo z visokim porazom. Gostje oslabljeni zaradi poškodb in šolskih obveznosti so se sicer predvsem v prvem polčasu hrabro zoperstavili domačinom. Vendar domača vrsta v povprečju leto starejša ter tehnično dovršena in taktično uigrana ekipa je bila vsekakor pretrd oreh za nogometaše Sovodenj, katere je še višjega poraza v končnici srečanja rešil vratar Medeot. Pozitivno je, da se je tekma končala brez poškodb in kartonov, saj bo tako trener Feri ob vrnitvi tokrat manjkajočih igralcev, v naslednjem srečanju lahko računal na širši igralski kader. JUTRI IN V SOBOTO V VIDMU TRETJI »LANGUAGES MEET SPORTS« V Vidmu bo jutri in v soboto tretja izvedba mednarodnega festivala »Languages meet Sports« za promocijo jezikov in kultur v povezavi s športom, ki bo letos pod pokroviteljstvom Evropske komisije, Dežele FJK in Pokrajine ter Občine Videm. Letošnja izvedba se bo osredotočila na regionalne in manjšinske jezike s posebnim poudarkom na jezikovno pestrost v naši deželi Furlaniji Julijski krajini. Na posvetu, ki bo v kulturnem centru Centro culturale delle Grazie (Ul. Pracchiuso), bodo posegli predstavniki videm-skega Udineseja, londonskega Arsenala, baskovski kolesarji Fundacion Euskadi ter predstavniki športnikov slovenski, južnotirolskih, frizijskih, irskih in valežanskih klubov. Prisotna bo tudi slovenska senatorka Tamara Blažina. Med številnimi predavatelji bo tudi tajnik ZSŠDI Martin Maver. košarka - Pogovor s trenerjem Jadrana Andreo Muro pred prvenstvom državne divizije C Play-off je želja, ne cilj Po trenerjevih besedah je Jadran pripravljen na začetek nove sezone. Načrtovani program so izpeljali, poškodb v pripravljalnem obdobju ni bilo, tako da je baza postavljena, zdaj lahko le še napredujejo. Trenerja Andreo Mura, ki je po uspešnem Va-tovčevem obdobju prevzel taktirko ekipe, in igralce čaka v soboto prvi krog na gostovanju pri Montebelluni. Prva tekma bo zanje torej pravi zrelostni izpit, ki bo nakazal, kam morajo še vlagati. Ekipa je v primerjavi z lansko mlajša, v kolikor je standardnega igralca Massimi-liana Spigaglio nadomestil 20-letni Carlo De Petris, ostala - sicer letos starejša - garnitura pa je potrdila sodelovanje tudi letos. S trenerjem Muro, ki si dolgoročnih načrtov ne postavlja, o ciljih razmišlja le kot željah, smo se pogovorili pred torkovim treningom. Prva tekma bo za vas prvi zrelostni izpit, kaj pa prvenstvo nasploh? Prvenstvo je sigurno kvalitetnejše od lanskega. Ker se je število ekip zmanjšalo, je posledično več igralcev poiskalo novo okolje in torej okrepilo ekipe. Vsi imamo zelo dobro prvo peterko, razlike med ekipami pa so v kvaliteti menjav. Pri nas bo torej zelo pomembno, kako se bodo izkazali mladi. Komu boste letos zaupali več minut? Želim povečati rotacijo, torej nadejam si, da bi letos igrali v osmih ali devetih. Vključiti torej želim Matijo Baticha (1994) in Ivana Bernetiča (1992), od mladih pa bosta gotovo igrala De Petris in Ban, ki sta tudi letnika 1992. Ostali mlajši trenirajo z nami, več priložnosti bodo dobili pri Kontovelu. Med vsemi bi pohvalil Škerla, ki je med vsemi najbolj reden, čeprav ve, da ne bo vedno na naši klopi. V katero jakostno skupino sodi letošnji Jadran? Na sredino lestvice. Če bomo igrali maksimalno, pa lahko dosežemo še kaj več. Nivo je res zelo enakovreden. Lani je Jadran zaigral v prvem delu odlično, tako prepričljive nastope pa smo v drugem delu pogrešali. Kako bo letos: kot lani ali boste formo stopnjevali? Ne gledam tako dolgoročno. Trenirali smo, da bo začetek dober. Res je tudi, da bomo na prvi tekmi srečali Montebelluno, kjer smo lani dosegli prvi poraz, v drugem krogu pa nas čaka glavni favorit za napredovanje Pordenone. Napovedali ste, da sodite na sredino lestvice. Kateri je torej cilj sezone? Nisem vraževeren ... vendar priznam, da sem danes (v torek op.a.) prvič pogledal, proti komu bomo igrali tretji krog. Pripravljam se dan za dnem in tako želim nadaljevati. Če ni cilja, je vsaj želja? Želim si, da bi se uvrstili v play-off. Veliko pa bo odvisno od nas samih. Med 3. in 13. mestom je zelo malo fizičnih in kvalitetnih razlik. Ali ste se pred prvenstvom pogovorili z Vatovcem, s katerim ste lani sodelovali v vlogi pomožnega trenerja? Sva se srečala, tudi v nedeljo na tekmi Acegasa. Pogovorila pa sva se samo pred začetkom sezone. Rekel mi je, da imam pravo orožje, da uspem, saj poznam igralce, okolje, v katerem delam, in prvenstvo. Trenerji se kdaj poslužuje iger, ki so jih igralci predvajali s prejšnjimi trenerji? Absolutno. Tudi letos bomo uporabljali nekaj taktičnih rešitev, ki smo jih lani z Vatovcem, saj so igralci isti, pri taktičnih izbirah pa sva lani sodelovala.Ne-kaj bo mojega, dodal pa bom na primer tudi igro, ki jo je za Slavca vnesel Boban Popovič. Ob tem pa želim, da bi letos igrali hitreje, še pomembneje pa bomo kot lani igrali skupinsko. Veronika Sossa Zgoraj: trener Andrea Mura, desno: »senator« Peter Franco, ki bo po začetni neodločenosti tudi letos nosil dres Jadrana kroma na klopi Sproščeno, a ne preveč Trenerska ekipa je letos povsem prenovljena in pomlajena. Ob trenerju Muri, 32 let, pomaga na treningih 29-letni Marko Švab (desno), na tekmah pa bo na klopi Dean Oberdan (levo), 40 let, ki je letos prevzel tudi vlogo odgovornega za ekipo. »Sem vezna nit med igralci in društvom, težko pa bi bil trener te ekipe, saj sem z večino igralcev tudi igral. Moja glavna vloga bo torej ta, da med tekmami mirim igralce, jih spodbujam, pregledujem statistike,« je priznal Oberdan. Ko mu čas dovoli, sodeluje tudi na treningih ob Švabu in Muri, sicer pa vodi ekipo U19: »Jadran je pripravljen. Glede na to, da nazaduje samo ena ekipa, smo dokaj sproščeni, vendar upam, da ne preveč,« je še dodal nekdanji steber ekipe, ki po »športni upokojitvi« se ni (še) vrnil na parket (v nasprotju z Sandijem Rauberjem, ki še vedno dvakrat tedensko trenira z ja-dranovci), priznal pa je, da je še letos prejel nekaj ponudb. Povsem nov obraz v trenerskih vrstah članske ekipe je Marko Švab, ki se je odlično ujel s trenerjem, s katerim si na vsakem treningu tudi porazdeli naloge. Ko bo možno, bo sicer še naprej igral pri Kontovelu v D-ligi. (V.S.) Jadran 2012/13 Daniel Batich 1988 185 1 Niko Daneu 1994 195 4 Borut Ban 1992 190 2 Christian Slavec 1979 183 2 Tadjan Škerl 1993 178 1 Matteo Marusič 1983 202 4-5 Peter Franco 1977 198 5 Carlo De Petris 1992 200 4 Saša Malalan 1989 193 2-3 Ivan Bernetič 1992 195 5 Matija Batich 1994 180 1 Trener: Andrea Mura Pomožna trenerja: Dean Oberdan in Marko Švab # #xKdo so glavni favoriti? Glavni favoriti skupine C so Pordenone, GSA Udine z mnogimi igralci iz B-lige in Oderzo z izkušeno ekipo, ki je podobna lanski Venezii. Tako napoveduje trener Andrea Mura. Kaj pa goriška Ardita in tržaška Servolana? »Ardita je solidna ekipa, fizično dobra in mislim, da kot mi sodi v sredino lestvice, čeprav je klub izjavil, da cilja med najboljše štiri. Servolana lahko preseneti, na papirju pa je šibkejša od nas, je pa pomlajena,« je še zaključil Mura. 14 ekip bo v letošnji skupini C državne divizije C. Med njimi poleg Jadrana še tržaška Servola-na in gorška Ardita (pomerila se bosta v soboto ob 20.30 na Ju-dovcu) ter Cormons, Conegliano, Montebelluna, San Vendemiano, GSA Udine, Caorle, Oderzo, Pordenone, Marghera, Virtus Padova in 3P Crm Padova. c. slavec Končno so se želje uresničile Povezovalni člen med ekipo in trenerjem bo kapetan Christian Slavec. Dolgoletnemu stebru ekipe so se letos med drugim uresničile želje, saj ga bo »končno vodil prijatelj Mura«, s katerim sta začela košarkarsko pot. Kako je ekipa sprejela tako mlado trenersko ekipo? Prevladuje spoštovanje, razmerje trener-igralec je vsekakor vzpostavljeno. Vsi trije so pripravljeni in tudi treningi so zelo do-padljivi. Vsak trening je različen, kar igralcem zelo leži. Se strinjaš z nekaterimi trenerji, ki so potrdili, da bo težko ponoviti lansko sezono? Res je. Upam, da bomo igrali iz kroga v krog. Pomembno bo, da bo vsak igral vedno 120-odstotno in sledil navodilom trenerja. Če bomo vsi garali in veslali v isto smer, mislim,. da bomo uspešni. Ali je v ekipi kaj zmanjkalo? Izgubili smo Spigaglio, z njim pa potrebne izkušnje in nekaj hudobije, ki jo je izkazoval. De Petris je delaven in se je odlično vključil v ekipo, vendar občuti se, da nima izkušenj. Nekateri trdijo, da je vaša skupina prijateljev zelo dobra popotnica za prvenstvo. Vendar ni lahko to tudi dvorezen meč, češ da ste enake skupine že naveličani? Lepo je, ko zmaguješ, težje pa, ko izgubljaš. Lani ste navijače pogrešali, kako pa bi jih letos privabil? Potrebujemo pomoč publike, saj bodo tekme zahtevnejše, ker je prvenstvo kakovostnejše kot lani. (V.S.) KOŠARKA VZS Mitja Čuk letos igra v prvenstvu odbojka - C-liga Olympii le dve točki, Soča Val KO Casarsa - Olympia 2:3 (15:25, 23:25, 25:17, 28:26, 11:15) Olympia: Komjanc 24, Persoglia n.v., Vogrič 7, Terpin 22, Cobello 4, Visin 7, Corsi 0, Princi 5, Čavdek (L). Trenerja: Markič in Princi. Odbojkarji goriške Olympie so tudi v drugem krogu deželne C-lige zamudili priložnost, da bi odnesli domov vse tri točke. Po prvih dveh setih so že vodili z 2:0. Nato pa se je nekaj zataknilo. V tretjem mestu so popustili na celotni črti. V četrtem so igrali nekoliko bolj zbrano, čeprav so bili na koncu premalo pazljivi in zbrani. Šele v petem se-tu so znova dokazali, da so boljši od Casarse in tako odnesli domov (le) dve točki. V prihodnjem krogu v soboto bo Olympia gostila videmski VBU. Buia - Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 (25:23, 25:17, 25:20) Soča Val: Boschini 6, Braini 3, Brandolin 3, Sfiligoj 6, Škorjanc 4, Testen 14, Kragelj (L), Devetak 1, Faganel 3, Fedrigo 0, Skerk (L). Trener: Mauro Kustrin. Združena ekipa Soča Val je v Buii izgubila precej gladko. »Zal smo se prehitro predali, saj bi lahko v Buii iztrgali kaj več. Mogoče smo bili še utrujeni, saj smo v zadnjih tednih trenirali precej fizično, kar se je poznalo. Ker smo precej spremenili ekipo, pa še nismo niti najbolj uigrani,« je po tekmi ocenil predsednik Soče Fabio Tommasi. V prvem setu je bilo izenačeno skoraj do konca (17:17). ČLe v zadnjem delu so varovanci trenerja Maura Kustrina popustili. V drugem in tretjem setu pa so gostitelji zmagali brez večjih težav. Združena ekipa Soča Val bo v soboto znova igrala v gosteh, takrat v Casarsi. DANES - Ob 21. uri bo združena ekipa Val Soča Imsa v Štandrežu gostila videmski VBU. □ Obvestila PO SK DEVIN, SKD VIGRED, JAMARSKO DRUŠTVO GRMADA, VAŠKA SKUPNOST TUBLJE IN RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA vabijo na pohod »Na Krasu je krasno« v nedeljo, 14. oktobra, zbirališče od 9.00 do 9.40 v Praprotu. AŠZ MLADOST vabi danes, 12. oktobra, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu na občni zbor v prostorih društva Jezero v Rimski ulici 26 v Doberdobu. Gojenci vzgojno-zaposlitvenega središča Mitja Čuk (košarkar Patrik Rebula na arhivskem posnetku) so v torek uspešno začeli prvenstvo košarkarjev s posebnimi potrebami. Z 19:6 so premagali moštvo tržaškega C.E.S.T.-a. »Letos smo se z ostalimi centri odločili, da organiziramo košarkarsko prvenstvo, ki se bo končalo aprila. Nastopilo bo šest ekip. Poleg ekipe Mitje Čuka še tržaške ekipe C.E.S.T., Tsunami, AnfasStars, Giuliano Schultz iz Medeje in Il Mosaico iz Codroipa. Skupaj s C.E.S.T.-om smo s košarko začeli že pred sedemnajstimi leti. Leta 2001 smo prvič nastopili na državnem prvenstvu Slovenije, od leta 2003 pa organiziramo tudi naš turnir Zmagajmo vsi. Prihodnje leto bo torej že 10. izvedba našega turnirja. Letošnje prvenstvo je poskusno, saj še nimamo natančno določenih koledarjev,« je povedal trener ekipe VZS Mitja Čuk Sandi Štefančič, ki je še dodal, da bodo prvenstvu v kratkem dali tudi primerno ime. Ekipa VZS Mitja Čuk bo prihodnjo tekmo igrala v torek, 23. oktobra, ob 10.45 v tržaški športni dvorani PalaTrieste proti ekipi Tsunami. (jng) VZS Mitja Čuk - C.E.S.T.19:6 (10:2) Mitja Čuk: Rebula, Fragiacomo 8, Sfreddo 2, Jelenič 7 (1 trojka), Corbelli 2, Brandolin, Schergna, Spazzali, Maurel. Trenerja: Štefančič in Radetič. 18 Četrtek, 11. oktobra 2012 REPORTAŽA / Utrinki s potepa po ameriških mestih - i . Bojan Brezigar Vse se je začelo z denarjem. Z davki. Angleški gospodarji so bili mnenja, da koloni, ki so se naselili onstran oceana, ne morejo trgovati, ne da bi »kroni« v Londonu plačevali ustreznih davščin. Za londonsko perspektivo je bilo normalno, da kolonije prispevajo v skupno blagajno, tudi zato, ker je angleško ladjevje dominiralo severni Atlantik in ker so se londonske blagajne naglo praznile in je ob koncu 17. stoletja angleški dolg dosegel za tiste čase neverjetno vsoto 100 milijonov funtov. Tako je davek na sladkor, ki ga je angleška oblast vzpostavila leta 1764, dejansko razpolovil dobiček, ki so ga imeli trgovci pri prodaji sladkorja, sladkornega trsa in proizvodov iz trsa. Naslednjega leta je parlament sprejel davek na znamke, ki je obdavčil časopise, dokumente in druge izdelke iz papirja, med temi tudi igralne karte. Kolonov ni nihče vprašal za mnenje, njihove ladje so plule s tovorom in angleške hitre bojne ladje so jih ustavljale, kontrolirale in zahtevale plačilo davščin. V Bostonu, takratni zibelki tehnologije novega sveta, so si sami zgradili tiskalne stroje, sami so začeli izdajati časopise in knjige, jih deliti med koloni in postavljati bazo za neodvisnost. V teh publikacijah so početje Angležev označevali kot nepošteno. V času, ko so odnosi med ljudmi v veliki meri temeljile na stisku roke, je bila to huda obtožba. In so se uprli. Davkov niso hoteli plačevati, prišlo je do demonstracij, do zasedbe stare mestne hiše in z balkona te hiše so najavili ukinitev te davščine. »No taxation without representation« je bilo njihovo geslo: prebivalci Amerike so zahtevali zastopstvo v angleškem parlamentu kot pogoj, da bodo plačevali davke, ki jih je London določal. Prebivalci so po dveh letih zaščitili angleško svobodo pred angleško oblastjo. Stara mestna hiša še stoji. Tudi tukaj, kot že v Atlanti, trinadstropna hiša iz rdečih opek sredi stolpnic, nekakšen arheološki ostanek. Ampak v Ameriki je tako, da je 200 let stara hiša vredna natanko toliko kot v Evropi objekt z 2.000-letno zgodovino. Re-lativizacija časa, pač, ki je za Ameriko še posebej značilna. Sicer pa je Boston en sam zgodovinski spomenik. Pravijo, da je to najbolj evropsko mesto v Ameriki. Morda je res, čeprav se za ta prvenec gotovo poteguje še nekaj drugih mest, med temi zagotovo San Francisco. Nobenega dvoma pa ni, da je Boston najbolj zgodovinsko mesto v Ameriki. Tu se je rodil upor, tu je odpor prerasel v revolucijo. Eden najbolj znanih dogodkov je čajanka, »tea party«, v bostonskem pri- Mesto zanesenjakov, ki so se hoteli znebiti Angležev Bilo je težko, a na koncu jim je uspelo stanišču. Veliko skupnega ima s čajem, nobenega »partyja« pa ni bilo. Angleži so naložili visok davek na uvoz čaja v Ameriko. Namen je bil reševanje angleške družbe, ki je uvažala čaj iz Kitajske in je bila v finančnih težavah; Američani pa so se temu davku uprli in v Bostonu so bojkotirali tovorne ladje, ki so iz Anglije prevažale čaj v Ameriko, čaj pa so tihotapili iz Nizozemske, seveda brez davščin. 16. decembra 1773 so Angleži od Američanov zahtevali, naj raztovorijo dve ladji čaja, ki sta pripluli v Boston, in seveda, naj na ta čaj plačajo davke. Takrat so se ljudje organizirano uprli, navalili na ladji in zmetali čaj v morje: vsega 45 ton čaja, vrednih (takratnih) 10.000 dolarjev. Ta dogodek številni zgodovinarji označujejo kot začetek ameriške revolucije. Boston je posejan z zgodovinskimi spomini na to revolucijo. Po mestu vodi obiskovalce nekakšna spominska pot, začenja se v glavnem mestnem parku in te vodi. »Pot svobode« se imenuje; s temi besedami je označena na zemljevidih, v mestu pa slediš opekam, ki so vgrajene v pločnike in v ceste in prehodiš vse kraje, ki so v tem mestu povezane z ameriško revolucijo. Boston je torej zanimivo mesto, polno znamenitosti iz časa revolucije, pa tudi človeku po meri. Ogromno je mladih ljudi, saj so tu nekatere izmed najpomembnejših ameriških univerz: še zlasti dve, Harvard in MIT (Massachussets Institute for Technology), zelo znani po vsem svetu. To sodi že v tradicijo mesta, saj so v Bostonu odprli prvo javno šolo že leta 1635, pet let po ustanovitvi mesta. Blizu nekdanje šole stoji spomenik Benjaminu Franklinu, enemu izmed učencev te šole. Amerika je zelo zgodaj razumela pomen družbe znanja. Pravzaprav ni važno, kod vse nas vodi Pot svobode. Od spomenika do spomenika, od stare hiše mimo pokopališč, pa čez most do griča, kjer je potekala ena izmed najhujših bitk proti Angležem in do pristanišča, kjer je zasidrana jadrnica Constitution, zgrajena leta 1797, ena prvih bojnih ladij ameriške vojne mornarice. In potem po poti zopet nazaj do starega mesta, do stare mestne hiše, pred katero stoji obeležje na kraju, kjer so angleški vojaki streljali na demonstrante in jih sedem ubili, samo nekaj korakov daleč pa hiša, v kateri je živel Paul Revere, ena izmed številnih zgodovinskih osebnosti ameriške revolu- cije, človek, ki je izvedel, da nameravajo angleški vojaki napasti ameriška skladišča orožja in obvestil svoje so-borce, da so pravočasno preprečili pohod, ki bi za daljši čas onesposobil ameriški odpor. Znano je, da je bila angleška vojska zelo kruta. Svet je desetletja o tem molčal oziroma je o tem zelo potiho-ma govoril; vse do filma o Gandhiju, ki je razgalil krutost angleške vojske, in do filma Patriot, ki je to krutost še zaostril. Še vedno pa pozablja na bursko vojno, kjer so Angleži »iznašli« koncentracijska taborišča, v katerih je pomrlo na desettisoče južnoafriških Burov, v velikem številu žensk in otrok. Ameriška revolucija je bila torej prava vojna, celo bolj krvava od francoske, bila pa je tudi vojna ljudi, ki so se borili za svoj obstanek. Ko se danes sprehajaš po Bostonu, si ogleduješ parke, ki jih čuvajo policisti na konju, si ogleduješ stare hiše, evropsko arhitekturo, ki dokaj spominja na ugledne predele Londona ali Dublina, si seveda težko predstavljaš, da so se tu bili krvavi boji, da so se tu ljudje dvignili proti imperiju in zmagali, potem ko borih dvajset let prej nihče o tem sploh ni razmišljal. Na slikah: Pod naslovom mestna hiša v Bostonu, kraj, kjer se je rodila ideja o ameriški neodvisnosti. Spodaj od leve spomladanski sprehod po mestnem parku, policijska konjenica na straži, ulica v središču Bostona, ki izrazito spominja na evropsko arhitekturo. Boston je torej mesto, ker sediš na zgodovini. Mesto, kjer moraš vedeti in razmišljati, ni pa nujno, da si vse tudi ogleduješ. Ogledovanje je nekakšen »optional«,. Lepo, zanimivo, pa vendar ne navdušujoče, tako, da bi si človek želel nazaj, kar velja za New York, pa Washington, pa San Francisco pa še za katero mesto. Tukaj je doma zgodovina. Arhitektura in narava sledita na razdaljo. Pa ne, da bi bil Boston grd. Nasprotno, sprehajanje je prijetno, celo v deževnem vremenu, ki me je doletelo ob prvomajskih praznikih, ko na tem severnem delu obale Atlantika še pošteno zebe. Parki se že polnijo, drevesa že cvetijo. Mesto, ki te navdaja z optimizmom. Tako, kot je z optimizmom navdajalo tiste zanesenjake, ki so mislili, da se bodo lahko otresli angleške oblasti. Pardon, videti so bili zanesenjaki, dejansko jim je to uspelo. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. oktobra 2012 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Šimpanz 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Film: Lahko noč, gospodična - režija Metod Pevec, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.40 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.15 Nan.: Il nostro amico Charly 9.00 17.00 Nan.: Dance! - La forza della passione 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktu-lano: Parliamone in famiglia 16.15 Nan.: La signora del West 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Senza traccia 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 1120.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Show: Pec-hino Express 23.20 Dnevnik 23.35 Show: Wikitaly - Censimento Italia Rai Tre 6.00 Rai News Morning News 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibe-ro 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledita Tgr Piazza Af-fari in Dnevnik L.I.S. 15.10 Nan.: La casa nella prateria 15.50 Rubrika: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole Canale S Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Lo show dei record 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.55 Sveta maša 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nan.: Il commissa-rio Nardone 23.10 Dnevnik - Kratke vesti 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 23.40 Film: Out of sight (triler, ZDA, '98, i. G. Clooney, Jennifer Lopez) O Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 9.30 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.35 Nan.: Gray's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Resničnostni show: La scimmia 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: Colombiana (akc., Fr./ZDA, '11) 23.15 Film: Bangkok dangerous - Il codice dell'assassino (akc., ZDA, '08, i. N. Cage) La l LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 21.05 Nan.: Boss 23.00 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Segni particolari - Bellissi-mo (kom., It., '83, i. A. Celentano, F. Moro) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: The Mentalist 23.10 Nan.: The Closer 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cuci-na con Vissani 12.30 18.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il commissario Cordier 17.45 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 23.45 Aktualno: Omnibus Notte 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di ^ Tele 4 grande Italia 11.30 Dok.: I colli Berici 12.30 20.25 Dnevnik Agenparl 12.35 16.00, 22.25 Rotocalco Adnkronos 13.00 Dok.: Borgo Italia 13.30 16.30 Dnevnik 14.10 Dok.: Il portolano 17.00 Risanke 19.00 Colori di montagna - I° Itinerario 19.30 Dnevnik 19.55 Aktualno: Musa Tv 20.10 Aktualno: Salus Tv 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: L'uomo sen-za paura (vestern, ZDA, '55) 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Rubrika: In contatto... con la Trieste Traspor-ti 23.50 Film: Venere e il professore (mu-zikal, ZDA, '48) (t Slovenija 1 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Pozabljene knjige naših babic: Mojca Pokrajculja 10.25 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.10 Kratki dok. film: Cilj - Poletje (pon.) 11.25 Nan.: Kako sem videl svet izpod mize (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Črno-beli časi (pon.) 12.20 Prava ideja! (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.4018.30 Risanke 16.05 Lutk. odd.: Kri-škraš (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Evrovizijski Tv laboratorij 17.25 Odd.: Razred zase 17.55 Odd.: Študentje brez denarja 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum: Fe-minizmi našega časa Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 22.55 Zabavni infokanal 12.00 Dobro jutro (pon.) 14.35 Evrovizijski Tv laboratorij 14.35 Odd.: Bojna napoved 15.10 Odd.: Nogomet je umetnost 15.45 Enkrat še zapoj ..., 1. del: Zlata šestdeseta Slovenske popevke 17.05 Muzikajeto 17.35 Mostovi - Hidak 18.05 Evropski Magazin 18.20 Univerza 18.45 Ars 36018.55 Dok. odd.: Če imaš glas, poj! 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Film: 80 dni 21.45 Nan.: Sodobna družina 22.10 Nan.: Sinovi anarhije |r Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55, 23.15 Sporočamo 6.05 0.50 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 12.15, 20.00, 22.30, 23.40 Aktualno 8.00 15.30 Poročila 8.25 19.25, 21.20 Beseda volilcev 9.10 Žarišče 9.40 Slovenska kronika 10.35 Kronika 12.35 Slovenija in Evropa 13.30 Prvi dnevnik 17.25 Poročila ob petih 17.50 19.30, 21.45, 22.50 Kronika 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.40 Slovenska kronika 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče 23.05 Od- Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's Inferno 15.15 Dok. odd.: K2 15.45 Dok. odd.: City Folk 16.15 Potopisi 16.55 Slovenski magazin 17.25 Biker Explorer 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.55 Back Stage Live 20.25 Film: Idealen par 22.25 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.0016.00 Novice in Videostrani 17.30 Modro 18.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Pod drobnogledom 21.00 Aktualno 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.00 S.3G Deželni dnevnik 7.3511.GG Dok.: Luoghi magici 8.00 15.3G Dok.: Piccola 6.55 Risane in otr. Serije 8.00 14.35 Nan.: Peklenske mačke 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.1016.35, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Norišnica v Clevelan-du 15.30 Ljubezen skozi želodec - recepti 17.00 24UR popoldne 18.50 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - no- vice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Nan.: Castle21.55 24UR zvečer 22.25 Nan.: Na terapiji 23.00 Nan.: Kralji bega 22.55 Nan.: Razočarane gospodinje Kanal A 7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.05 17.05 Nan.: Številke 10.00 18.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 16.35 Nan.: Skupaj s tabo 14.20 Nan.: Will in Grace 14.50 Film: Umor v svetu mode (triler, Kan., '10) 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Dobiva se v zaporu (krim., ZDA, '06) 21.40 Nan.: Borgijci RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan. V studiu Tamara Stane-se in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Kapljice zdravja - Marija Merljak; 12.15 Iz oči v oči - Vida Valenčič; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.15 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 14. nad.; 18.00 Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila in osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Barkovljanka 2012; 8.00 Pregled tiska: Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Radio KP svetuje; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 14.35, 20.00 My radio; 15.00, 18.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Radio indie music like; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.50 Dan 202; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.00 Edirisa - društvo, ki pomaga otrokom v Afriki, zvečer odpira razstavo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 18.00 Hip Hop/ R'n'B; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedistal. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 11. oktobra 2012 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla » fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika .1010 OSLO ' 4/9 0 STOCKHO K0BENHAVN ■TEW ° — - BERLIN 4/14 O 1000 VARŠAVA O 6/12 MOSKVA 4/8 ° O KIJEV 6/12 DUNAJ 4/15 O LJUBLJANA -°7/14 SPLIT ¿14/23 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Nad našo deželo dotekajo začasno manj vlažni tokovi. Jutri bo srednjo Italijo in Jadransko morje prešla topla fronta medtem ko pa bo hladna fronta zajela Alpe. Na vreme v naši deželi __bosta verjetno obrobno vpli- ^vali obe fronti. " " ¿9 o GRADEC 5/13 CELOVEC O 5/14 TOLMEČ O 8/21 TRBIŽ O _ 5/12 7/16 O 5/12 TRŽIČ 5/12 O KRANJ 0 4/11 S. GRADEC pTUJ KRANJSKA G. rt ( ° CELJE 4/12 - ^ - - ^ ^_j- ČEDAD O ------- _ VIDEM o 9/21 O ^^ 8/22 r-^AjL LJUBLJANA O PORDENON GORICa n O N. GORICA 7/13 N. MESTO 7/13 9/21 s-V, ??/R2'iA0^ 9/18 oO6/14JNA ° - - KOČEVJE PORTOROŽ Q y--^^ v^ČRiOMELJ „„,.,■..,. REKA 8/18 OPATIJA MARIBOR O 5/13 M. SOBOTA O 4/15 ZAGREB 6/15 O ^NAPOVED ZA DANES BEOGRAD o 6/17 O SOFIJA 6/19 SKOPJE O 3/20 v N^ ' \„ATENE ^ , ^0/29 O-» ~ -S,» ^Povsod bo spremenljivo, proti večeru se bo pooblačilo. Ob obali bi pihala šibka burja. Zmerno do pretežno oblačno bo, na zahodu države tudi delno jasno. Proti večeru se bodo v južni Sloveniji ponovno pojavljale krajevne padavine. Na Primorskem bo zjutraj in dopoldne pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 10, najvišje dnevne pa od 12 do 16, na Primorskem do 21 stopinj C. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 18.26 Dolžina dneva 11.10 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.25 in zatone ob 16.03 Nad zahodno in srednjo Evropo ter nad Balkanom je območje dokaj enakomernega zračnega tlaka, nad osrednjim Sredozemljem pa je plitev ciklon. Blaga vremenska fronta se zadržuje nad Alpami in severnim Balkanom. Nad naše kraje doteka od jugovzhoda vlažen zrak. BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli značilne vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 20,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.39 najnižje -50 cm, ob 8.58 najvišje 45 cm, ob 15.08 najnižje -33 cm, ob 20.59 najvišje 38 cm. Jutri: ob 3.05 najnižje -53 cm, ob 9.21 najvišje 53 cm, ob 15.34 najnižje -42 cm, ob 21.30 najvišje 41 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........18 2000 m............9 1000 m ..........15 2500 m............7 1500 m ..........10 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v visokogorju 4,5. O GRADEC 4/15 CELOVEC O 5/15 TOLMEČ O 9/20 VIDEM O 11/21 O PORDENON 12/20 TRBIŽ O 6/17 o 3/13 KRANJSKA G. O TRŽIČ 7/13 o 5/14 S. GRADEC ČEDAD O 12/20 CELJE 5/14 MARIBOR O 7/15 PTUJ O M. SOBOTA O 7/16 O N. GORICA 11/17 o LJUBLJANA 8/14 POSTOJNA O 7/14 KOČEVJE O N. MESTO 8/15 O ZAGREB 9/16 O <£W REKA 11/16 (NAPOVED ZAJUTRI