Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
meseCno 35 Din nedcl)slta Izdalo celoletno v Jugoslaviji 80 Din, ze Inozemstvo lOO D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsla mali oglasi po 1'30 In 2 D,veCfI oglasi nad 43 mm vlSIne po Din 2-30,velllcl po 3 ln 4 Din, v urednlSk.%=iu delu vrstica po 10 Din g Pri večjem □
Izide ob 4 z|utr<\|
razen pondeljka ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici SI. O III Rokopisi se ne vrača/o, netraaklrana pisma se ne sprefemafo Uredništva telefon St. 2050, upravnlStva St. 2329
Političen list sa slovenski narod
kancefparagraf.
Položaj vlade in strank.
PAŠIČEVCI IN DEMOKRATI PROTI VSTOPU MAKSIMOVIČA V VLADO. — PO VSEJ PRILIKI SE IZVEDEJO JESENI VOLITVE. — GLAVNA BORBA BO PROTI PAŠIČEV-CEM. - SPOR Z ITALIJO SE BO REŠIL MIRNO.
Naše domače framazonstvo se bliža ures-ličeuju svojih želja: Predsnočnjeni je zakouo-iajiii odbor sprejel vladni predlog kancelpa-•agrafa v čl. 388 kazenskega zakona: >Verski ircdstavniki, ki v strankarske svrhe zlorah-jajo svojo duhovno oblast v verskih moliliii-ali ali spisih verskega značaja ali sicer pri ztršo vanju svoje službe, se kaznujejo z zapolni do 2 let ali denarno kaznijo.«
Načelno stališče h kancelparagrafu smo v rnšem listu opetovano naglasili ob priliki de-)ate o čl. 1'2. ustave v narodni skupščini in pri em tudi danes ostanemo. Pričakovali smo, da io kazenski zakon, če že prinese kazenske od-edbe, vsaj hudodelstvo zlorabe duhovne iblasti tako točno opredelil, da bo sodnik v vsakem slučaju na jasnem, kako naj sodi. A e se ni zgodilo! Zgoraj navedeno besedilo je toajno nejasno — in zato kot določilo ka-«nskega prava neporabno. Kvalifikacija takšnega dejanja duhovnikovega za hudodel-itvo po čl. 388 je prepuščeno čisto subjektiv-lemu pojmovanju sodnikovemu. To pa je naj-ečja hiba, na kateri more bolehati kazenski akonik. Najbolj vešči strokovnjaki na polju iazengkega prava so na ta nedostatek opozar-ali — a vlada predloga ni spopolnila. Kaj na irimer pomenijo izrazi »v strankarske svrhe«, »sicer pri izvrševanju svoje služben? Baš tu o strankarskemu pojmovanju od strani sod-likov odprta široka vrata. Vprav to pa bi nio-al zakonik onemogočiti. Pa morda so očetje rancelparagrafa namenoma hoteli nejasnost; akaj pri jasnem besedilu bi noben sodnik ne lašel zlahka med katoliško duhovščino tega ludodelstva. Tako se nam vsiluje prepričanje, a je ta člen kaz. zak. rodila le strankarska trast, ne pa državna ozir. obče človeška ko-ist.
Kancelparagraf nasprotuje ustavno za-mičeni svobodi cerkve v urejevanju njenih otranjih poslov. Vršenje verske službe in du-lovne oblasti osobito v cerkvi kakor pri de-jenju zakramentov, pri raznih obredih itd. je iriznano notranja cerkvena zadeva, kate-
0	cerkev urejuje po svojem pravu. Kancel-lamgraf posega pa — četudi morda ne iz-Jjučno, a vendar v veliki meri — na to neod-isno versko polje. Zato moramo kancelpara-;raf odklanjati ne samo s cerkvenega stališča, impak tudi s stališča usiavnega prava. Kam odi zakonodaja, ki ruši temeljne svobodšči-le. ki so v ustavi najslovesnejše zajamčene? iič ne zavrača naše trditve dejstvo, da je isti :len 12. ustave, ki zasigurava svobodo cerkve, »odlaga tudi kancelparagrafu kaz. zakonika. Y tem se vidi nelogičnost in nasprotstvo še )olj drastično.
Sploh stoji projekt kaz. zakona nekako na tališču, da se zbirajo v duhovniškem stanu seh veroizpovedanj zločinski tipi, ker dolo-ia za prestopke duhovnikov v njihovi službi lrakonične kazni. Za nobeno kategorijo držav-lili uradnikov nima sličnih kazenskih sankcij, te drugi strani pa duhovnikov ne ščiti s po-iebnimi določili pri izvrševanju njihove tudi :a državni blagor važne službe. Kazenski za-;oni modernih držav, katere priznavajo raz-le veroizpovedi, so toliko konsekventni, da mdijo njihovim veroslužiteljem tudi posebno iravno zaščito kakor svojim uradnikom, le pri las ne.
Seveda mislijo framazoni, da so s tem :leaom kaz. zakonika zaprli dunovščini usta, ia ne bi svarila ljudstva pred brezverskim in îemoralnim tiskom. Zalo jim v prvi vrsti gre.
1	se zelo motijo. Kar katekizem — tudi od Iržavne oblasti potrjena šolska knziga — uči ;lede čitanja nevarnih knjig in spisov, to bo luhovščina učila nadalje vpljub vsem megle-lim kazenskim paragrafom, ker je treba Boja bolj poslušati kot ljudi. Ohranitev prave i'ere in moralnosti je cilj duhovniškega določanja in od tega cilja nihče in z ničemer ka-oliške duhovščine odvrniti ne more. Mehika iocet !
OTVORITEV DOMINIKANSKEGA SAMO-STANA V ZAGREBU.
v Zagreb, 4. maja. (Izv.) V nedeljo dne t. m. se bo vršila v železničarskl koloniji v Maksimira svečana otvoritev dominikanskega samostana. Službo božjo in blagoslov bo oprali zagrebški nadškof dr. Bauer.
OSNOVANJE NARODNE GALERIJE V OSIJEKU.
v Zagreb, 4. inaja. (Izv.) Iz Osijeka poročajo, da se tam delo na osnovanju Narodne galerije, ki bi naj prevzela iniciativo /.a prosvetno delo po vzorcu nekakih ljudskih univerz.
Belgrad, 4. maja. (Izv.) Z ozirom na vesti o predstoječem vstopu Bože Maksimoviča v vlado je opažati pri demokratih kakor tudi pri enem delu radikalne stranke precej resno gibanje proti temu vstopu. Tako pašičevci kakor demokrati so proti nameravanemu sprejemu Bože Maksimoviča v vlado. Marko Trif-kovič, predsednik narodne skupščine, je tekom današnjega dne imel več sestankov, vendar se zdi, da se je na teh sestankih razpravljalo tudi o drugih vprašanjih, predvsem o predstoječem razpustu narodne skupščine in razpisu volitev, na katere se vlada pripravlja in tudi vrši vse potrebne priprave za borbo proti pašičevcem. Zato se smatra, da so konference, ki jih vsak dan ima Marko Trifković z uglednimi pašičevci, predvsem ba-vijo z borbo, ki jo morajo pašičevci proti tem nakanam vlade pravočasno organizirati. Tudi
Belgrad, 4. maja. Današnja »Pravda« poroča (očividno z merodajne strani): »Ko se dne 12. t. m. snidejo ministri Male alitante na Češkoslovaškem, jim bo mogel dr. Mar-ković podati ves razvoj našega spora z Italijo iu očrtafi smer, v kateri naj se pogovori gibljejo.
V italijanskem časopisju ni več napadov in obtožb. V Rimu se je ustvarila potrebna atmosfera, ki vodi k našim pogovorom. Ma-rinkovičeva izjava pariškemu časopisju je ločila praktično stran vprašanja naših odnoša-jev od posebne občutljivosti in samoljubja. To so v Rimu pravilno razumeli in od tega trenutka mislijo tudi oni, da se bodo stvari zasukale k mirni rešitvi spora.
Gosp. Rakič se je že obrnil za sestanek na gosp. Mussolinija in je morda prvi kontakt z njim že imel. Z naše strani se je do tega trenutka vse storilo, da se položaj ne poostri. Treba je storiti še to: da uravnovesimo položaj na ta način, da najdemo izhod, ne da bi drug drugemu vsiljevali svojo voljo ali kako posebno pojmovanje.
Pod naslovom »Manevri Italije« priobčuje današnja »Pravda« uvodnik, v katerem podaja pregled poteka dosedanjih dogodkov v albanskem sporu in naglasa, da moramo v tem sporu slejkoprej apelirati na celokupni civilizirani svet. Vedno smo bili za Društvo narodov, ki naj mirnim potom rešuje vse pojavljajoče se spore med narodi. Tudi topot mora naš apel veljati Društvu narodov kot nepristranemu forumu. Topot mora Društvo narodov upravičiti svoj obstoj. Zal, da v zadnjem času pojema slepo zaupanje v nepri-stranost Društva narodov. V najbolj kritičnih trenutkih svetovnih dogodkov se je Društvo pokazalo kot slabotno in neaktivno. To je Društvo vlad ne pa narodov, zato kabineti, ki so tamkaj zastopani, ne morejo voditi nepristranske politike. Ali bo našlo srečno rešitev v italijansko-jugoslovanskem sporu? Bojimo se, da nas dogodki ne prepričajo o nasprotnem.
v Ženeva, 4. maja. (Izv.). Danes ob 11.25 se je pričela tu svetovna gospodarska konferenca, katero je otvoril z daljšim nagovorom predsednik T h e u n i s. V nagovoru je pozdravil številne zastopnike 47 držav, med katerimi so tudi Združene države, Rusija in Turčija, tako da do danes na nobenem gospodarskem mednarodnem zborovanju niso bile države tako polnoštevilno zastopane. V prvem delu svojega govora je podal predsednik splošen oris vprašanj, ki se bodo obravnavala na konferenci, v drugem pa je prečital veliko število predlogov o poteku razprav, pri čemer je pripomnil, da se delo ne sme preveč zavlačevati, da pa se je varovati tudi prenag-ljenja. Izrazil je upanje, da bo konferenca rodila uspehe, ki bodo podlaga za nadaljnje razpravljanje o gospodarskih problemih. Kot najvažnejše vprašanje je označil predsednik ureditev trgovske in carinske politike in vprašanje sporazuma med svetovno industrijo. Težek položaj industrije je nastopil vsled tega. ker ni urejeno sorazmerje med produkcijo in konsumom. Nastal je zastoj na mednarodnem gospodarskem trgu, ker so se pojavile težkoče
oni so mišljenja, da je edini izhod iz sedanje situacije razpust narodne skupščine in razpis volitev. Edino zapleteni zunanje-politični položaj bi utegnil spremeniti nadaljnji razvoj situacije v tem smislu, da se ponovno pristopi k sestavi parlamentarne vlade, ki bi naj poskusila s parlamentarnim delom. Zaenkrat pa ostane značaj sedanje vlade, ki je volivna. Zunanji minister Voja Marinkovič se na drugi strani stalno posvetuje s svojimi prijatelji in z njimi razpravlja o kandidaturah. Obenem se v zunanjem ministrstvu vrše posvetovanja glede problemov, ki pridejo na dnevni red sestanka Male antante. Glede italijanskega konflikta ni zaznamovati nobenih novih momentov, vendar pa prevladuje v tukajšnjih političnih krogih mišljenje, da je v kratkni pričakovati mirne rešitve tega konflikta.
London, 4. maja. Diplomatični urednik lista 4>Referee« piše o albanskem spora: Ko se je jadransko vprašanje z rimskim paktom leta 1924. začasno uredilo, je g. Mussolini ponudil Jugoslaviji svojo podporo za izhod na morje v Solunu pod pogojem, da Jugoslavija od svoje strani pristane na razdelitev Albanije med njo in Italijo. Jugoslavija je bila dovolj poštena, da je to ponudilo odbila. Na ta način postaja italijanski načrt v celoti zelo ji.sen, ako se razume glavno idejo, ki ga votli, in željo, da se izolira Jugoslavija na Balkanu, Francija v Evropi in Velika Britanija v svetu. .lasno je tedaj, da je v interesu Anglije, da si v zvezi s Francijo prizadeva, da doseže pravico za Jugoslavijo in s primernimi sredstvi prisili »Duceja« na zmernost. Varnost Jugoslavije pred vsakršno grožnjo Italije ni samo stvar balkanske politike, marveč prav tako stvar evropskega miru kakor tudi britanskih interesov.
v Rim. 4. maja. (Izv.) >Giornale di Ita-lia« poroča iz Sušaka: Zadnje dni meseca aprila je došel sem iz Marseillea velik francoski parnik do vrha naložen z vojnim mate-rijalom. Posebna vojaška komisija je ta materijal prevzela in ga takoj s posebnim vlakom odpeljala naravnost v Belgrad. Materijal je obsegal municijo, zrakoplove in njih nadomestne dele ter nekaj pontonov. Vojni materijal je prišel iz Francije.
Italijanske vojno ladje v balkanskih vodah.
Riin, 4. maja. Današnji listi poročajo iz Bukarešta: Danes (3. t. m.) sta dospeli v Varno kraljevi izvidni ladji »Ricasoli« iu »Nicotera« pod poveljstvom k.ipetanov Stret-tija in Divazza. Vojaške in civilne oblasti ter prebivalstvo so sprejeli italijansko ladijsko moštvo z dokazi največje prisrčnosti. Varuški Italijani so nocoj priredili na čast italijanskim mornarjem večerjo.
Municipij in prebivalstvo na Črnem morju pripravljata na čast italijanskim vojnim edinicam, ki dospo v tamkajšno luko prihodnjo nedeljo, veličasten sprejem.
radi pridobivanja novega trga. Tudi nestalne finančne razmere povojne dobe so imele za gospodarstvo težke posledice. Rešiti bo treba vprašanje organizacije gospodarstva in pridobitve novih tržišč.
Ob polnoštevilno zasedeni dvorani in precej praznih tribunah je imel kot prvi govornik predavanje narodnogospodarski strokovnjak iz Stockholma Kassel, ki je poudaril potrebo za uvedbo popolne prostosti v trgovini iu prostega razmaha v trgovini. Italijanski zastopnik Longare je poudarjal tesno zvezo med političnim in gospodarskim delovanjem Društva narodov in izjavil, da postaja vedno bolj jasno, da je za vse države zelo koristno, da si industrija in trgovina medsebojno ne nasprotujeta, temveč se njih prizadevanja vedno spravijo v sklad. Zastopnik angleških trgovskih krogov R u n c i n a n je na kratko očrtnl osnovo mednarodne trgovske zbornice in je apeliral nn vlade vseh držav, da se znižajo visoke carinske tarife.
v Ženeva, 4. maja. (Izv.) Na predlog predsednika Theunisa, ki je poudarjal velike zasluge bivšega francoskega finančnega tuiui-
l/prava fe vKopltarfevl ul.št.6 - Čekovni račun: Lfublfana Stev. 10.650 in 10.349 xa Inscrate, SarafevoSt.7563, Zagreb St. 39.011, vrana ln Dunaf St. 24.797
stra Loucherja za to konferenco, je bil Loucher ob splošnem odobravanju izvoljen za prvega podpredsednika. Po zaključeni dopoldanski seji se je popoldne ob 3 zborovanje zopet nadaljevalo.
Kralj in kraljica odpotujeta.
Belgrad, 4. maja. (Izv.) Kralj odpotuje danes po nekaterih informacijah v Vrnjačko Banjo, kjer ostane dalj časa, nakar se poda na potovanje po južni Srbiji. Po istih informacijah bi imela šo tekom današnje noči tudi kraljica Marija odpotovati v Marijine toplice na Češkem.
Dr. Korošec v Belgradu.
Belgrad, 4. maja. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad načelnik Slovenske ljudske stranke dr. Korošec; tekom dneva so ga obiskali razni prijatelji iz vseh strank, s katerimi se je dalj časa razgovarjal o poslednjih dogodkih kakor tudi o vseh aktualnih problemih.
Dr. Leskovar in dr. Natlačen v Belgradu.
Belgrad, 4. maja. (Izv.) Danes sta prispela sem oba predsednika slovenskih ob strnil skupščin gg. dr. Leskovar in dr. Natlačen, da bi intervenirala v Belgradu pri merodajnih faktorjih v zadevah, ki se tičejo slovenskih oblaslnih samouprav. Ze tekom današnjega dneva stu prišla v stik z razni m osebami.
Dr. Rćsvnihar v Belgradu.
Belgrad, 4. maja. (Izv.) Danes je prispel
semkaj voditelj slovenskih radikalov dr. Vladimir R a v u i h a r in je bil sprejet od predsednika vlade Velje Vukičeviča na daljši razgovor.
VELIK OBISK TUJCEV V DALMACIJI.
v Zagreb, 4. maja. (Izv.) Jutri v četrtek pride v Split prekooceanski parnik »Otrantoc, s katerim pride 550 Angležev, ki bodo obiskali Split, Trogir in druga dalmatinska mesta.
HRIPA V SLAVONIJI, v Zagreb, 4. maja. (Izv.) Iz Uoka javljajo, da je tam ponovno zavladala hripa. Med velikim številom obolelih pa dosedaj še ni bilo smrtnega slučaja.
DRAVA ZOPET NARAŠČA, v Zagreb, 4. maja. (Izv.) Iz Osijeka javljajo, da je Drava začela naglo naraščati.
DELO BAČKE OBLASTNE SKUPŠČINE, v Zagreb, 4. maja. (Izv.) Tudi bačka oblastna skupščina je že pričela z resnim gospodarskim delom. Proračun znaša 15 milijonov dinarjev.
Slovesna ratifikacija rimskega pakta v Budimpešti.
Budimpešta, 4. maja. O priliki ratifikacije rimske pogodbe je došlo včeraj v poslanski zbornici do velikih manifestacij za Italijo in Mussolinija. Vtemeljevanje predloge naglaša, da je Italija po triatlonski pogodbi podala Ogrski mnogo prijateljskih dokazov ter ji vrnila njen ugled in njeno čast. Pogodba obsega tri točke: 1. Trajen mir in večno prijateljstvo med obema deželama; 2. morebitna diploma-tično nerešljiva sporna vprašanja se odkažejo poravnalnemu postopanju; 3. če bi poravnava ne uspela in bi bilo vprašanje pravnega značaja, se zadeva predloži razsodišču. Pogodba velja za deset let in teče, če se eno leto preje ne odpove, nadaljnih deset let.
Vladna stranka je snoči o priliki ratifikacije priredila na čast grofu Bethleuu večerjo, na kateri je došlo do viharnih ovacij za grofa Bethlena. Le-ta je v svojem govoru naglasil, da nihče nima tako velikega interesa na tem, da stoji na straži ob Jadranu močna Italija, kakor madjarski narod, kakor ima na drugi strani italijanski narod največji interes na tem, da stoji v donavski kotlini močan, razvoja zmožen ogrski narod. Med italijanskimi in ogrskimi interesi je popolna skladnost in enotnost, vsled česar pomenja podpisana pogodba bistveno več. nego konkretizacijo prijateljskih vezi med obema narodoma. 01» koncu je Bethlen rekel, da pogodba цј, proti nikomur sovražno naperjena*
Svetovna gospodarska konferenca.
Pred mimo poravnavo konflikta z Italijo.
Katoliški škofje v prosvetnem ministrstvu.
Belgrajski listi poročajo: »Zagrebški nadškof, škofa djakovski in splitski, vikar in namestnik belgrajskega nadškofa so obiskali pomočnika ministra pro-svete g. Dragomira Ohradoviča radi pojasnila, v koliko bo novi učni načrt za srednje šole npošteval verouk.
Ko jim je g. Obradovič dal natančna pojasnila o vprašanju, ki jih je zanimalo, so ga prosili, da se verouku posveča največja pozornost ter ga naj se verouk podučuje v vseh osmih razredih srednjih ter v vseh razredih strokovnih šol. Istočasno so se sporazumeli tudi o izdelavi programa za verouk. Po tem programu naj bi se verouk predaval v posameznih razredih.«
Ta korak katoliškega episkopata je bil potreben, ker je na zadnji anketi o reformi srednjih šol. ki se je pred kratkim vršila v Belgradu, bilo govora o tem, da se verouk odstrani iz zadnjih višjih razredov srednjih šol. Kakor smo poučeni, sta se za ohranitev verouka zavzemala dva delegata iz Hrvatske, dočim od slovenskih delegatov baje noben ni odprl ust, da bi branil verouk. In tako je prevladalo mišljenje, nasprotno veroukif. Iz tega dejstva in iz sklepov zakonodajnega odbora pa vidimo, kako se nekaterim mudi s kulturnim bojem, in to ravno ob času, ko je gospodarska kriza na vrhuncu, ko so socialne in politične razmere nevzdržne in ko zunanji položaj kategorično veleva mir na znotraj.
Glasovi in kombinacije o vladi in njenih namerah.
»Jutarnji list« prinaša brzojavko, v kateri pravi, da hoče Velja Vukičevič pridobiti sase dr. Nikiča iu njegovo skupino. Druga verzija pravi, tla poskuša Vukičevič razbiti samostatne demokrate in odtrgati od njih poslance dr. Palečka, Jurija Demetroviča in Gli-gorija Božoviča.
Pri volitvah hoče baje Vukičevič odstraniti vse pašičevee. Proti Marku Trifkoviču hoče po teh verzijah kandidirati sam Vukičevič in Ljuba Jovanović. ki bi oba kandidirirala v treh okrajih kot nosilca list. V Vojvodini bi razen dr. Ninčiča kandidirali sami novi ljudje, ki odobravajo Vukičevičevo linijo. Nekateri radikali, med njimi glavni tajnik dr. Mom-čilo Ivković se hočejo sploh umakniti iz političnega življenja.
»Hrvat« pravi, da dr. Srskić vztrajno dela za vstop Bože Maksimoviča v vlado, upirajo pa se temu demokrati z Davidovičem na čelu. Davidovič je prijateljem izjavil: »Če Boža dobi kak resor, morajo demokratski ministri podati ostavko, če pa tega ne narede. bom jaz zapustil stranko in z menoj bodo šli vsi, ki z menoj mislijo.«
»Hrvat« priobčuje informacije svojega dopisnika, da je v Srbiji nastala velika zmeda in da raste nezadovoljstvo s sedanjo vlado. Srbi vidijo v vladi čisto reakcijo. Največ izgleda na uspeh pri volitvah ima Uzunovičeva «kupina.
Razmerje med bosenskimi radikali in muslimani.
Kakor je zvedela belgrajska »Reč« iz. bo-senskih radikalnih krogov, njihova pogajanja t Muslimansko organizacija (Spahovci) le zelo počasi napredujejo, ker nobena stran noče pristati na kakšne večje koncesije. Radikali zahtevajo od muslimanov, naj bi razdrli zvezo z radičevci in zemljoradniki v bosenskih oblastnih skupščinah. Od 6 velikih županov zahtevajo radikali zase 5. za Lar bi odstopili muslimanom manjše število okrajnih glavarjev.
Muslimani so pripravljeni sodelovati z radikali v oblastnih skupščinah, nočejo pa pustiti koalicijo z radičevci in zemljoradniki, na podlagi katere so se bili razdelili sedeži v oblastnih odborih za dobo štirih let. Kar se tiče velikih županov in policijskega aparata, p;i zahtevajo muslimani polovično razmerje.
Iz kluba JMO demantirajo vesti nekaterih listov o nezadovoljstvu muslimanov s sedanjo vlado in jih označujejo kot intrige tistih radikalov, ki jim ue gre v račun, da je JMO v vladi.
Logika.
Mi smo trdili, da je centralizem tako temeljito uničil samoupravno misel, da je ponekod ne more oživiti niti v tistih panogah, v katerih bi jo rad. Zato oblastne skupščine ponekod sploh ne delajo. »Jutro« se začudeno vprašuje: Kako pa moreta delati slovenski oblastni skupščini po istem zakonu, po katerem drugod delati ne morejo? To je vendar dokaz, da zakon temu ni kriv. Le počasi! Zakon je državo razparceliral ne tako, kakor bi bilo pričakovati po narodnostih in gospodarskih vidikih, ampak samo po receptu centralizma. Parcelacija mora ubiti razmah samouprav, to je bil njen namen. Samo slučaj je, da sta slovenski oblasti »udi po parcelaciji še zmožni za življenje*. Nihče pa ne bo zanikal, da bi za Slovenijo bilo veliko boljše, če bi jo upravljala in vladala ena. edinstvena skupščina. Drugod je parcelacija še hujša in ponekod splob oueuiotfoča vsako delo. To je
samo ena poteza, ki jo je napravil centralizem, da onemogoči razvoj samouprav. Lahko bi jih navedli še in še, pa naj ta zadostuje za osvetljenje jutrovske logike.
Oblattne skupščine.
Delo SLS v oblastnih skupščinah na noben način ne gre v račune jutrovcev. V zbornici napenjajo vse moči, da bi koristne ukrepe večine SLS preprečili, onemogočili ali vsaj oblatili in ovirali. Ni dovolj, da so jutrovci že v skupščini temeljito opravili svoje razdiranje in blatenje, kolikor jim je bilo le mogoče, sedaj hočejo še v »Jutru« razliti novo golido gnojnice na skupščini in oblastna odbora. Tako so včeraj napovedali. Narod pa naj gleda in sodi delo SLS in jutrovsko razdiranje.
Praktična pot zakona.
Že parkrat smo ugotovili, da bi bili zadnje čase jutrovci radi hujši avtonomisti kot vsi drugi. Sedaj jih je menda že sram, da ob otvoritvi oblastnih skupščin niso dali enake izjave kot SLS in se izgovarjajo, da »so pokazali praktično pot zakona«, kako se morejo gotove panoge skupno upravljati. Tista praktična pot zakona pa na žalost nujno pelje v delitev. Centralistični zakon o samoupravah, zlasti pa zakon o računovodstvu naravnost preprečujeta, da bi bili celi resori skupni in tudi konkretne skupne zadeve zelo otežkoču-jeta. To so zakoni, ki so bili Izdelani iu izglasovani z glasovi SDS v tistem duhu, ki je označeval vsako stremljenje po široki samoupravi in zedinjeni Sloveniji za protidržavno in veleizdajalsko. »Praktična pot zakona« je najhujša obsodba protislovensko politike SDS.
Д Kleroradikalska vlada je v »Jutru« kriva vseh slabosti državne uprave za deset let nazaj in deset naprej. Včeraj ji ta resnicoljuben list očita, da je ona kriva, če naša delegacija ni šla dovolj pripravljena v Ženevo. Dva meseca je bila ta vlada, konferenca pa se je pripravljala leto dni in več. Druge vlade popreje in kasneje niso storile za konferenco nič. Uzunovič-Koroščeva vlada pa je vsaj imenovala delegacijo, ki se je za svojo nalogo pripravila, kolikor je bilo v tem kratkem času mogoče. Ta vlada je torej rešila prestiž države. kolikor je bilo v njeni moči. »Jutro« pa smatra za primerno, da napada ravno to vlado.
Д Najvažnejši sklepi. Oblastne skupščine, v katerih ima večino SLS. so napravile najvažnejše sklepe »pod odločilnimi vplivi SDS". Tako stoji črno na belem zapisano v »Jutru«. Zraven se seveda isto »Jutro« jezi, da je »klerikalna« večina vse predloge SDS odklonila. Odklanjanje SDSarskih predlogov smatra »Jutro* torej za najvažnejše sklepe oblastnih skupščin. Priporočamo poslancem SLS, naj to važno delo temeljito nadaljujejo, da jih bo vsaj v tem tudi »Jutro« pohvalilo.
kruppova tovarna lokomotiv v Jugoslaviji.
Posledice gospodarskega in političnega zbližanja med Jugoslavijo in Nemčijo se vedno jasneje kažejo. V torek se je po Belgradu raznesla senzacija, da je Krupp prevzel večji del akcij knarne vagonov v Brodu na Savi.
Krupp je že dolgo poskušal svoj kapital plasirati v jugoslovanski industrji ter prevzeti del državnih rudnikov, da bi postavil iu veliko tovarno lokomotiv, kmetijskih strojev, avtomobilov in letal z.a cel Balkan in bližnji Vzhod. Radi neurejenih političnih razmer med Jugoslavijo in Nemčijo se mu to doslej ni posrečilo. Sedaj pa je njegov načrt odobren, ter ga bo Krupp že letos začel izvrševati.
Tovarna vagonov v Brodu bo do konca avgusta spremenjena v tovarno lokomotiv, ki so nam in našim sosedom najbolj potrebne. Krupp bo pripeljal vse svoje inženerje iz Dortmunda. Duisburga in Essena. Ti bodo izvršili cel načrt 1er bodo stalno ostali v brodski tovarni. V upravnem odboru tovarne bo Krupp imel tri člane, v nadzorstvu pa dva.
Dosedanji ravnatelj brodske tovarne je razrešen dolžnosti. Na njegovo mesto ie stopil nov generalni ravnatelj dr. Leonhard Malek, ki je eden glavnih zaupnikov Kruppovih podjetij. S Kruppovimi sredstvi se ima sedanja brodska tovarna ogromno razširiti.
Kombinacije o tem podjetju, ki se vanje za danes ne spuščamo, bi v vseh pogledih bile izredno zanimive.
Rakovski o rusko-francoskih pogajanjih.
Pariz, 4. maja. »Soir« objavlja izjave ruskega poslanika Rakovskega o stanju francosko-ruskih pogajanj. Rakovski je rekol, da pogajanja zelo počasi napredujejo, vendar so se dosegli že znatni uspehi. Predvsem se je dosegel sporazum glede višine ruskih anuitet. V vprašanju kreditov se zbližanje še ni doseglo. Francija zastopa stališče, da se v tem vprašanju ne more vezati, dokler vprašanje dolgov ni definitivno urejeno s pogodbo, Rusija pa hoče, da se obenem z vprašanjem dolgov reši tudi vprašanje kreditov. Kredit naj bi se dal le v obliki nakupa strojev [tri frnn-. coski industriji. Rusija bi jamčila s svojim iz-j vozom nn Francosko, ki znaša že sedaj eno I uiilijurdo letno. PeUolejske koncesije so vpra-
šanje zase in je Rusija pripravljena pristati na udeležbo francoskega kapitala, izvzemši Baku, kjer je Rusija sama obrat tako dvignila, da produkcija prekaša ono pred vojno.
Glede odškodninskega vprašanja za imetje francoskih državljanov v Rusiji je Rakovski naglasil ruske protizahteve. Opozoril je, da Rusija ne le ni ničesar dobila od vojnega plena, da ni udeležena na nemških reparacijah, marveč je še oškodovana za Besarabijo. Razen tega so prizadele Rusiji težko škodo od zunaj podpirane akcije belih gardistov. Kljub temu je Rusija pripravljena razpravljati tudi o odškodninskem vprašanju, ko bosta urejeni vprašanji dolgov in kreditov.
J. Šedivy:
Pozabljeni?
Iz daljave se vidi v boljši perspektivi, kako resno se je trudila slovenska LS za svojega kratkega sodelovanja v vladi, da ugodi upravičenim zahtevam vseh stanov. G. minister dr. Kulovec je z izredno bistroumnostjo izdelal načrt za povzdigo poljedelstva. Dviganje in izboljšanje poljedelske produkcije bo omogočilo lažje in boljše prodajanje pridelkov in živine, omejilo se bo vsled tega izseljevanje v tujino in iskanje zaslužka v tovarnah, kjer je itak že preveč delavcev. Tako se izboljšujejo posredno življenjski pogoji vseh ostalih stanov. G. minister dr. Gosar se je med drugim lotil izredno težavnega vprašanja brezposelnosti, ki dela težave skoraj vsem evropskim državam, celo Angliji z milijonom brezposelnih, a tudi boljševiški državi. Brezposelnost omogoča podjetnikom, da zmanjšujejo plače delavstvu, ker lahko dobe delavne moči iz vrst brezposelnih za sramotne cene. Na ta način raste moč velekapitala, kar občutijo vsi stanovi. Krivo bi bilo misliti, da je brezposelnost samo navadna posledica vojne, ki bo sama od sebe izginila. Res je mnogo tovarn v zapadni Evropi moralo omejiti obrat vsled tega, ker so med vojno, ko so bile meje zaprte, nastale tudi na Vz.hodu tovarne za predmete, ki so se prej uvažali iz zapadne Evrope. A je še važnejši vzrok. Večina podjetij je po vojni stopilo v zveze (koncerne, truste), da bi si lažje uredila modernejša tehnična sredstva in si lažje našla trg za svoje izdelke ter da bi se lahko izdelovala velika množica predmetov po istem modelu, ker to manj stane. Kjer je bil prej stroj z nekaj inženerji in množice delavcev, tam izdeluje sedaj za manjšo ceno popolnejši stroj več izdelkov samo z nekaj delavci ali celo brez njih. S podporami se le deloma pomaga brezposelnim. Najuspešnejše se reši vprašanje brezposelnosti, ako se na stroške vseh stanov omogoči brezposelnim zaslužek pri delu, ki je v korist vsem stanovom, kakor je tozadevni načrt izdelal g. dr. Gosar in s proračunom omogočil, da se vsaj deloma izvrši. Tudi g. minister inž. Sernec je z izvajanjem svojega programa skušal koristiti ne samo celokupnosti, temveč zlasti obema glavnima delavskima stanovoma. Je pa še en stan, ki trpi veliko bedo.
Naša javnost še vedno živi v prepričanju, da se kat. jugoslovanski duhovščini godi izvrstno. Razen maloštevilnih izjem pa ogromna večina dobesedno strada, gotovo pa vsi najpo-žrtvovalnejši in najdelavnejši duhovniki. Človeka boli v dno duše, ko vidi kat. duhovnika, ki je najmanj 18 let trgal hlače v šolskih klopeh, hoditi v zakrpani ali tako ponošeni obleki, da prevzetneži in otroci kažejo s prstom za njimi in da niti v mesto ne upa. Gotovo ni lahko iti po tolikih letih študija od hiše do hiše po prostovoljno berujo, ki mu jo stokrat oponosijo svobodomiselci in liberalni časopisi. Koliko jih v lahkih suknjicah sedi v najhujšem mrazu v spovednici in cerkvi, da si s pre-hlajenjem nakopljejo prezgodnji grob. Odvetnikov svet stane lep denar. Kdo pa bi mogel povedati, koliko jih je, ki so jim dali nasvet duhovniki, in jim med vojno delali prošnje brezplačno! Koliko ljudem so osušili solze, jim dvignili v obupu pogum, jih spravili v sovraštvu ter jim s svojim zgledom in z besedo dali zadovoljnost in mir, ki ju ne more dati ves svet. Pot k bolniku ni duhovniku nič krajša ali lažja ko zdravniku, a vendar duhovnik ne predloži računa niti takrat, če ima razstr-gane čevlje. Mnogo trdnih kmetov bi bilo danes na beraški palici, če jih ne bi kat. duhovščina z brezplačnim delom v posojilnicah in zadrugah rešilo pijavk, ki so zahtevale pretirano visoke oderuške obresti. Za Slovence bi najbrž vedela samo še zgodovina, če jim ne bi kat. duhovščina tako odločno hranila narodnih svetinj. Vedno, za turških vpadov, kuge, vremenskih nezgod in svetovne vojne, je bil kat. duhovnik najboljši in najbolj iskren prijatelj ljudstva. Za vse to delo si pač kat. duhovščina ni zaslužila tako bednega stanja, da komaj životari, kaj šele, da bi lahko vzdrževala vsaj nekaj najpotrebnejših časopisov in nakupovala najpotrebnejše knjige. Če ni slišati mnogo pritožb v javnosti, še to ne pomeni, da se ji dobro godi, temveč je to dokaz, da je ta stan najbolj požrtvovalen in najbolj idealen.
Vse kat. slovensko in hrvatsko ljudstvo se mora dvigniti in energično zahtevati, da se tudi kat. duhovniku pusti živeti. Treba bo napeti vseh sil. ker bo boj izredno težak. Svobo-domiselstvo namreč živi v zmoti, da bo z iz-stradanjem pridobilo vsaj del duhovščine za svoje temne cilje in prestrašilo abiturijonte od vstopa v bogoslovje. Franiasonstvo je v Jugoslaviji mnogo močnejše in vplivnejše ko v Če-! skoslovaški, a kaloličaui pa mnogo slabži, ker
se kat. Hrvati dajo v ogromni večini voditi i framasonskih strank. Če so kat. stranke v C škoslovaški šele po 9 letih lahko dosegle pt potrebno izboljšanje duhovniških plač in to | krat, ko so narasle na 71 poslancev, ne bo m gla tudi slovenska LS v kratkem času dosç tozadevne temeljite izpremembe. Dokler se ne zgodi, treba seči po samopomoči.
Kat. laiki in kat. organizacije naj orgai zirajo same, še bolje pa v sporazumu s prevj gg. škofi zbiranje za kat. duhovnike. Daro naj razdeli škofijska oblast med najpotreba še. Kat. laiki in organizacije naj obrazloži ljudstvu potrebo tega koraka. Kat. časopis; oblastne skupščine in kat. laiki naj dokaže tako jasno, da bodo tudi framasoni razume da kat. ljudstvo stoji in pade s svojo duhe ščii o. Posveti se naj posebna pozornost ten da bo tudi bratski srbski narod spoznal take; kat. duhovnika kakor je slovenski. Ii lasti izkušnje vem, da se da v tem oziru z osebni stikom mnogo doseči. Ko je n. pr. prišel št dirat filozofijo na belgrajsko univerzo 40 let o. fra Tomašič, je bil zelo osovražen. Ko ] smo mi laiki opozorili Srbe. kaki so naši d hovniki in so resničnost naših besed videli i njegovih dejanjih, tedaj je postal v kratke zelo priljubljena oseba. Še bolj so vzljnb njegovega naslednika o. fra Matijeviča. Ko srbsko javno mnenje dobro poučeno, bo tu parlament drugače ravnal s kat. duhovščii
Čsl. kat. duhovščina ima svoje bolezt sko in starostno zavarovanje, kar bi bilo j trebno tudi v Jugoslaviji. Res se morda naj tudi med kat. slovensko duhovščino kak d hovnik, ki je premožen. Toda kljub temn mo vsak resno in socialno misleč človek prizni potrebo izboljšanja položaja tudi duhovsker stann. To je pa tudi v interesu države. Svol domtsleni čsl. fin. minister dr. Engliš je iz; vil, da nikakor ne bi bilo mogoče tudi s po šanimi duhovniškimi plačami vzdrževati ura kov, za izvrševanje poslov, ki jih opravljf duhovniki. Takrat pa bi najbrž marsikdo i k naboru v 40. in ne v 20. letu. A kat. duh( niki so mnogo, mnogo več ko samo uradni
Nemčija in Jugoslavija
»K61nische Volkszeitung« z dne 2, t. na uvodnem mestu poroča o gostovanju b linskih gledaliških igralcev v Jugoslaviji, ] sebno v Belgradu, kjer se je pokazala pog bitev prijateljskih čuvstev med nemškim srbskim narodom in težnja po tesnejšem r merju z Nemčijo. List naglaša, da se obji tivno stališče nemške javnosti v italijansl jugoslovanskem konfliktu v Jugoslaviji h ležno priznava. Potem list ponovno piše o nanjepolitični misiji dr. Korošca v Nem? kar pač temelji na napačnih informacijah kaže zaupanje in ugled, ki ga uživa dr. 1 rošec v zunanjem svetu.
»K. V.« prihaja do zaključka, da se r rajo Nemci bolje upoznati z Jugoslovani njihovimi razmerami, da bo mogoče sedai ugodno razpoloženje v polni meri izrabiti obojestransko korist. Pri tej priliki opoza na pravkar izišlo delo generala p. i. s. F derika v. Taysen: »Das jugoslavisehe P blem« (Mittler & Sohn, Berlin) ter zaključil »Zaslužnemu delu generala v. Taysen je leti kar največje razširjenje, saj je izšlo v t nutku, ki mu daje največjo aktualnost, v t nutku, ko ne stoji le Jugoslavija vsled ak nega spora z Ttalijo v žarišču splošnega s tovnega interesa, marveč ko je dospelo h urejevanje naših lastnih odnošajev do te žave, ki se ji obeta ined balkanskimi drža mi največja bodočnost, na obratišče.«
Vprašanje madjarskega krafi
»Echo de Pariš« poroča iz Berlina, da bivša cesarica Cita nahaja sedaj v gosteh veliki kneginji luksenburški. Cita je sprej več madjarskih legitimistov, ki so ji svelov naj se princ Oton vrne na Madjarsko, da na ta način preprečijo spletke nadvojv( Albrehta.
Belgrajska »Politika« od 3. maja pa i naša razgovor svojega dopisnika z grofom 1 thlenom o razmerju med Madjarsko in n: državo. Na koncu razgovora je poročeva »Politike« stavil Bethlenu naslednje vpra nje: »Ali smatrale, g. predsednik, seda ustavno stanje na Madjarskem za končno? ne, kakšen bo njegov nadaljni razvoj?« Nn vprašanje je grof Bethlen odgovoril slede
»Madjarska je ustavna monarhija. Iz šitev rekonsrukcije ustavnega položaja je gotovi meri še vedno suspendirana. In v t stanju bo ostala, dokler je kompeteii ustavni faktorji — ko bodo rešili druga va; in nujnejša oprašanja — ne prično kom reševati v pravoveljavni obliki. Ni mogoče presoditi, kdaj pride za to ugoden trenute Jasno je iz teh besed, da Madjarska či ugodnega trenutka, ko !к> vprašanje madi skega prestola rešila. Istotako čaka Madj ska le ugodne prilike, da »začne akcijo za vizijo triatlonske pogodbe«, kakor je g Bethlen povedal belgrajskemu časnikarju.
Iz teh izjav je razvidno, da bo Madjan v bodoče stopila na stran tiste sile, ki ji Ik; oboje zasigurala: Povratek Habsburžanov kraljevski prestol in restavracija nekda Ogrske v vsem obsegu. Na podlngi tega n pa mora biti tudi jasno, da je Budimp« bližje Rim ko Belgrad. Ni zastonj Bethlen mal k Mussoliniju.
f Triglavski župnik dufiovni svetnik Jakob Alfaš.
Aljažev stolp vrh Triglava (2864 m).
Pogled na Triglav s Križkih podov.
Matija Munda
„Triglav."
»Oj Triglav, moj dom, kako si krasank Komu radosti ne vzvalovi srce, ko sliši iz mogočnih moških grl doneli la pozdrav slovanskemu velikanu, kdo si ne želi, da hi vsaj snkrat v življenju lahko izrekel te besede na vrhu Triglava samega! Dasi sam tega še nisem izkusil, pa vem, da pridejo takrat te besede človeku iz globin srca.
Besedilo pri kompoziciji kake pesmi sicer Hi najvažnejše, važno je pa vseeno. Ako slišimo peti kako novo pesem, navadno najprej vprašamo po komponistu, cesto nas pa zanima tudi, kdo je napisal besedilo te ali one pesmi. Ako bi danes vprašal, kdo je napisal besedilo znane slovenske narodne »Oj Triglav, moj dom, kako si krasan«, bi mi najbrž malokdo znal odgovoriti. V Aljaževi Mohorjevi pesmarici je podpisan Slavin. Kdo je to, kako je pesem nastala? Ker bo mogoče tega ali onega odgovor na ti vprašanji zanimal, ga podajam tukaj javnosti, v kolikor mi je znan.
Leta 1893-04 sta bila na mariborskem bogoslovju med drugimi slušatelji tudi tovariša tija Žemljic in Josip Trafenik, poznejši stolni kapelnik v mariborski stolnici, sedaj ravnatclj SpodnjoStajcrske ljudske posojilnice. G. Trafeniku, ki se je že kot bogoslovec mnogo pečal z glasbo, se je posebno dopadel na-
pev neke nemške domorodne pesmi z naslovom : O Schwarzwald, o Heimat« (Nemška Cecilija 1893). Pa pravi nekega dne tovarišu Zemljiču: »Matija, napravi mi na ta napev slovenski tekst.« G. Zemljič, sedaj župnik pri Sv. Tomažu blizu Ormoža, je bil namreč za časa svojih bogoslovskih let (sicer tudi prej in še pozneje) med svojimi tovariši najplodo-vitejši in gotovo tudi najboljši pesnik. Gospod Zemljič se res loti dela in napiše g. Trafeniku na njemu priljubljen napev nemške pesmi slovensko besedilo, tudi domorodne vsebine, namreč našo sedanjo narodno »Oj Triglav, moj doni, kako si krasan.« Pri sestavi besedila pa se je g. Zemljič deloma držal tudi nemškega teksta, tako, da pesem prav za prav ni popolnoma originalna. Da bo primerjanje sorodnosti lažje, objavljam tukaj najprej slovenski tekst po prvem zapisku, kakor mi ga je odstopil g. župnik Zemljič, nato pa besedilo one nemške pesmi:
TRIGLAV.
Oj Triglav visoki, kako si krai Kako me izvabljaš iz nizkih i V poletni vročini na svoje vrb Da tain si v samoti počije srce, Kjer potok izvira v skalovju hli Oj Triglav visoki, kako si kras;
Oj Triglav mogočni, pač tudi j< Začaral s čudetei mi željni pogh
Tujina smehljaje mi kazala kras, A nate sem mislil ljubeče vsak čas, O tebi sem sanjal sred svetlih dvoran: Oj Triglav mogočni, kako si krasan!
Oj Triglav, v spominu živi mi tvoj čar, Zato pa te ljubim in bom te vsekdar. In enkrat, ko ura odbila mi bo, Pod tvojim obokom naj sniva telo, Kjer ptički v radesti naznanjajo dan: Oj Triglav krasan, si naš velikan!
O SCHWARZWALD, O HEIMAT.
O Schwarzwald, o Heimat, wie bist du so schon! Wie lokken das Hcrz deitie schwftrzdunkeln Hôh'n zum frôhlichen Wnndem in Hochsommerzeit, zimi Rasten in heinilicher Einsamkeit, im Iraulichen Miihlgrund bei Quellengetôn: O Schwarzwald, o Heimat, wie bist du so schon!
O Schwarzwald, o Heimat, wohl hal mir die VVelt mit kostlichen Wundern die Seele geschwellt. dio lachende Ferne erschloss ihre Pracht, doch hab* ich in Liebe stets deiner gedacht! Im Trnum sali ich winken die schwarzdunkeln
Hôh'n:
0 Schwarzwald, o Heimat, wie bist du so schônt
O Schwarzwald. dein Zauber bleibt ewig mir lieu, d'rum lieb' Ich dich innig, dich lieb' ich getreul Und kommt cinsî mein Stilndlelu, bei dir nur ailein, von dir ttberwôtbt will begraben ich sein, wo Wnldvôgel juboln von ïrUhrolen Hôh'n: O Schwarzwald. o Heimat. wie bist du so sctiônl
Slovenska Zemljičeva pesem je izšla najprej v 10. številki Lipice : (leta 1893-94), zasebnega rokopisnega lista mariborskih bogo-slovcev, kjer je pa urednik Al. Kokelj prve tri vrstice takole (zdi se mi, da na slabše) spremenil:
Oj Triglav visoki, kako si krepak!
Tu v srci poraja se čut mi sladak,
Ki sili na tvoje mogoče vrhe, * * *
Kakor mi je pripovedoval g. župnik M. Zemljič, je pesem izšla še istega leta tiskana v nekem časopisu (kje, se ne spominja), najbrž v »Zori«, dijaškem listu, ki ga je začela leta 1894 izdajati dunajska »Danica«. Podpisana je s psevdonimom Slavin. Zal, da do. tičnih letnikov »Zoro v Mariboru nisem mo-gel dobiti v roke. Skoraj gotovo, da je g. svetnik Jakob Aljaž ta tiskan tekst (sklepam to iz tega, ker tudi besedilo, ki ga ima danes Aljaževa Mohorska pesmarica nosi podpis Slavin) vzel kot podlago svoji izvirni kompoziciji, po kateri se poje pesem še danes in se bo pela gotovo tako dolgo, dokler bo živel rod, ki biva v senci našega Triglava.
To in taka je torej zgodovina pesmi »Oj Triglav, moj dom, kako si krasan«, ki ie danes že last naroda slovenskega.
V	sredo 4. maja ob 2 zjutraj je zatisnil ,či k večnemu počitku župnik na Dovjem, Juhovni svetnik in zlatomašnik g. Jakob Aljaž. 3il je skozi 37 let v času od 1889 do danes upnik v tej prijazni gorenjski fari, kjer je iredi med našimi gorskimi velikani preživel ,ajlepša leta svojega življenja in zaslovel kot lavdušen planinec, pevec našega Triglava, [aterega je iztrgal iz rok Nemcem in si največ irizadejal, da je postala naša najbolj priljub-jena gora.
Rojen je bil 6. julija 1845 v vasi Zavrh ,od Šmarno goro v župniji Smlednik. Po obi-ikovanju smledniške šole je prišel 1. 1855. v eseni v ljubljanske šole. Bil je jako nadarjen n je dobil skozi do četrte gimnazije vedno >rvo nagrado, katere so pozneje ukinili. V ijmnaziji se je učil srbščine, italijanščine in rancoščine. Pa tudi kot ljubitelj petja in naših ilanin se jc že takrat pokazal. Učil se je larmonija, klavirja in vneto sodeloval v dija-jkem pevskem kvartetu. Ob počitnicah pa je iodil s svojimi tovariši po naših planinah. Po jrelostnem izpitu jc šel na Dunaj študirat ilasične jezike in se je poleg svojega študija [animal za društveno življenje in se vpisal v Akademsko društvo« in v »Slovansko pevsko jruštvo«. Prišel je tam tudi v družbo Stritar-evo, kjer so se zbirali slovenski visokošolci a imeli nekako tajno literarno društvo. Sha-ali so se ob nedeljah in čitali svoje literarne jdelke. Postal je takrat tudi dober znanec Jurčičev. Pozneje je Dunaj zapustil in stopil
i	ljubljansko bogoslovje. Kmalu je sestavil v semenišču velik pevski zbor iz 30 pevcev. Sodeloval pa je tudi pri cerkvenem petju v itolni cerkvi.
V	mašnika je bil posvečen 1. 1871. in v eseni je nastopil službo kaplana v Tržiču, zven svoje službe — bil je tudi katehet in Šolski vodja — je zbiral okrog sebe rokodelce ia jih poučeval v petju. Tudi meščanski pevski [bor je vodil in njemu na ljubo so takrat v [boru pričeli peti tudi slovenske pesmi. Polegel je tudi v politiko in zbiral slovenske pasove pri volitvah. Iz svojega kaplanovanja f Tržiču je rad omenjal, kako je splezal na ivonik od zunaj na vrh, ko so delali novo itreho. Ko je pa bila streha dogotovljena, je [meril, koliko so porabili kleparji kositra, da e potem župnik precenil račun. Po osmih letih jivanja v Tržiču jc postal 1880 župnik v Do-jravi pri Kropi, kjer je preživel 9 let, dokler
ii	bil imenovan za župnika na Dovjem. Vedno ic je mnogo trudil, da je vežbal pevce in za ïsako slovesno priliko je nastopal s svojimi
tudi z nerazumevanjem naših ljudi ter s silnim nasprotovanjem nemških krogov, ki so takrat pač imeli zaslombo na vse strani.
ALJAŽ KOT GLASBENIK.
Jakob Aljaž se je udejstvoval tudi ko< glasbenik. Glasbe se je učil pri Ncdvedu, Foer-sterju in privatno. Na gimnaziji je bil pevo-vodja gimn. pevskega zbora in I. tenorist pevskega kvarteta. Kot visokošolcc na Dunaju je sodeloval pri tedanjem »Slovanskem pevskem društvu«. Kot bogoslovec v Ljubljani sc jc udeleževal pevskih vaj stolnega pevskega zbora pod Foersterjevim vodstvom. Vodil je pevski zbor bogoslovccv, organiziral petje po novih mašah in po potrebi sam zložil to in ono za te prilike primerno pesem. Kot duhovnik si je nabavil klavir in prosti čas porabljal za resen glasbeni študij. Kot kaplan v Tržiču je spravil sedanjega novomeškega kapiteljskega organista in skladatelja Ign. Hladnika v orglarsko šolo: Ob času, ko so Foerstcrja nekateri listi napadali radi njegovega odločnega nastopa v cerkveno-glasbcni reformi, ga je Aljaž branil z besedo in peresom. Kot župnik na Dovjem se je pričel šc vztrajnejc pečati z glasbo. Po dogovoru z Glasbeno Matico je priredil Pesmarico sv. Mohora (dva dela). S pesmarico je dal nekako podlago vsemu našemu pevskozborov-skcinu razmahu, čigar posledica jc bila ustanovitev pevskih zvez. K samostojnemu kom-poniranju ga je navdušil zlasti Focrstcr, ki mu je bil ves čas najboljši prijatelj in mentor. Tudi s Ilubadom sta si bila v najožjih stikih, zlasti pri urejevanju Pesmarice, in iskrena prijatelja. Aljaž jc zložil in izdal 9 zvezkov moških in mešanih zborov, po večini svetne skladbe na Simon Gregorčičeva besedila. Njegovi zbori so se mnogo peli in šc danes ogrevajo, med njimi zlasti »Občutki« z baritonskim samospevom, »Triglav moj dom«, »Slovan, na dan«, »Oj z bogom ti planinski svet« in drugi. Zadnja leta je zložil nekaj psalmov za moški zbor in jih poklonil pevskemu zboru v knezo-škofijskih zavodih v Št. Vidu. V »Pevca« jc pisal »Pevske spomine«. — Na Dovjem jc dal napraviti nove moderne orgle in mnogo let sam poučeval ccrkvcnc pcvcc ter v cerkvi orglal. Sploh jc v tem pogledu tudi mnogo gmotno žrtvoval. Rad jc prihajal h konccrtom v Ljubljano, tudi opero jc rad posetil, kadar jc mogel. Za njegove glasbene zasluge sta ga »Glasbena Matica« in »Ljubljana« imenovali svojim častnim članom. Jakobu Aljažu kot glasbeniku slava!
pevci ali pa organiziral več pevskih zborov za skupne nastope.
Ko je bil še na Dobravi, jc menda prvič šel na Triglav. Glavno njegovo delo za pro-speh našega planinstva se je pričelo ko je prišel v Dovje. Bolelo ga je, ko je videl, kako najlepše dele naših planin posečajo povečini samo Nemci, povsod postavljajo svoja zavetišča in opremljajo pota z nemškimi napisi. Naše najboljše vodnike so pridobili za službo tujemu planinstvu. In 1'riglav je bil njegov ljubljcnec. Ovekovečil ga je z več pesmimi, ki so postale splošno znane, skozi dolgo vrsto let se je trudil, da je postal dostopen z vseh strani in da so ob njegovem vznožju vzrastli s požrtvovalnostjo vse slovenske javnosti dve ponosni stavbi, Kredarica in Aljažev dom. Vrh temena ponosnega velikana pa je postavil po načrtu, ki ga jc sam zasnoval, železen »Aljažev stolp«, kjer je naslikana vsa veličastna panorama, ki se ti odpira z vrha na vse strani do naše sinje Adrijc, do italijanske nižine, tirolskih vrhov in Visokih Tur. Pa tudi Staničevo zavetišče nekaj metrov pod vrhom, ki služi za zavetje v slučaju nevihte, ko udarjajo strele, jc njegovo delo.
Župnik Aljaž je z vso vsestransko svojo delavnostjo in vztrajnostjo znal vzbuditi zanimanje v vseh krogih, da so Triglav začeli po-sečati številni turisti in zvesto je stal ob strani Slov. planinskemu društvu pri vseh vprašanjih graditve novih stavb in potov. Pri njem jc bilo tudi vedno zbirališče slovenskih planincev, ki so prihajali na Julijske Alpe. Tiste prve čase našega planinskega razmaha so ga poznali prav vsi in prav do zadnjega so sc vedno z veseljem cglašali pri njem planinci, preden so odhajali proti Vratom. S svojim duhovitim in včasih zelo humorističnim pripovedovanjem o zgodbah iz svojega življenja si je pridobil izredno priljubljenost pri vseh krogih. Tudi inozemski
turisti so ga poznali dobro, z dr. Kugyjem sta bila dobra znanca. Zadnje leta ni mogel več na Triglav, iz doline jc z daljnogledom meril njegove stene. Ob praznovanju svoje 80 letnice si je šc privoščil veselje, da jc obiskal Aljažev dom, ki samuje pod strmimi stenami konccm prelepe doline Vrata. To jc bila njegova zadnja pot v bližino velikanov. Pred vojno sc jc z uspehom trudil, da bi se zgradila cesta skozi
dolino do Aljaževega doma, zainteresiral in dobil je podporo pri vseh merodajnih krogih, toda vojna je njegovo prizadevanje pokopala. Svojih planinskih načrtov ni dokončal. Ni mogel več učakati veselja, da bi videl poleg Aljaževega doma še lepo kapelico sv. Cirila in Metoda, katero bodo letos pričeli zidati. Tudi to je bila zamisel Aljaževa in z vso požrtvovalnostjo jc zbiral darove za kapelico. Njegovo delo za slovensko planinstvo nc bo pozabljeno nikoli. Slovensko planin, društvo ga jc imenovalo za častnega člana in odlikovan jc bil dvakrat z redom sv. Save 3. in 4. razr. V soboto ob pol 11 dopoldne ga bodo položili k večnemu počitku na pokopališče na Dovjem, kjer bo obdan od vcnca gora spal sredi mnogih ljubiteljev planin, ki so postali žrtev strmih sten triglavskega pogorja in katerim jc skozi toliko let dajal zadnji blagoslov »triglavski župnik« g. Aljaž.
Kdor ni poznal težkih razmer, s katerimi se je moralo boriti slovensko planinstvo v svojih začetkih, ko jc bilo treba s težkim trudom in veliko požrtvovalnostjo zbirati gmotna sredstva, da so se začela staviti prva prva planinska zavetišča, ker le tako jc bilo mogoče izpodriniti nemški vpliv v alpinizmu, ta bi težko occnil veliko delo, ki so ga izvršili prvi pionirji med našimi planinci v vrsti katerih zavzema pokojni župnik Aljaž najodličnejše mesto. Poleg materialnih težkoč sc jc bilo treba boriti
■ TùiL —	v à'is&V Лас
»SLOVENEC«, due 5. шаја 192L-
Kaj se godi doma
„Dnevi slepih".
Oillmra društev »Knrutorij slepcev« in »Podporno društvo slepih« v Ljubljani v zvezi s posebnim agitaoijskim odborom zastopnic in zastopnikov raznih organizacij in društev priredita v Ljubljani pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja »Dneve slepih« v prid skladu za zgradbo »Doma slepih« v Sloveniji. V bodočem zavodu naj dobe zavetišče slepci iz vse Slovenije v vseh dobah svojega življenja.
V ta namon se bo vršila v Ljubljani dne 7. in 8. maja javna zbirka. Prodajali se bodo bloki po 1 Din in odkupninski znaki po 5 Din in 10 Din.
Zato se obračamo do vseh plemenitih src z vročo prošnjo: »Vsak, ki vidi, žrtvuj ob teh dneh »voj ohol zu slepce!«
Za zboljšanje avto-prometa v Sotelski dolini.
Med najbolj zapuščene so do nedavno spadali kraji južno od Rogaške Slatine proti Brežicam. Deloma so oddaljeni od nujbližnje železniške postaje I to 30 in še več kilometrov. Državna poštna uprava je na opetovane prošnje uvedla v teh krajih promet s poštnimi avtoomnibusi. En avtoomnibus vozi o<l Grobeluega preko Podčetrtka do Sv. Petra pod Sv. Gorami, drugo pa od Bizeljskega do Brežic, tako da je za zvezo z železnico za osebni in poštni promet dobro oskrbljeno.
Nekaj vprašanj je še, ki promet z avtoomnibusi nekoliko ovirajo. Prvo je visoka prevoznina. Od Mestinja pa do Podčetrtka — razdalja znaša nekaj nad 10 km — se plača 25 Din prevoznine na osebo. To je vsekakor preveč in poštna uprava bi morala to vsoto znatno znižati, ' najmanj na 15 dinarjev, da bo nekako odgovarjala prevozni tarifi na avtoomnibus linijah, ki so v privatnih rokah. Čc privatne družbe lahko izhajajo z nižjo prevoz-nino, ko morajo poleg tega še plačevati velike do-klade okrajnim zastopom zu popravo obrabljenih cest, bo zmogla to tudi poštna uprava, ki teh doklad ne plačuje. Avtoomnibusi ne smejo biti za drŽavo vir visokih dohodkov — služili morajo splošnim potrebam vsega ljudstva, ker na vse zadnje so njegova last. Poštna uprava se s tem izogne tudi morebitni konkurenci, ker navsezadnje ni izključeno, da se najde privatni podjetnik, ki bo pričel na tej progi vozili z boljšimi avtomobili in ceneje. Taka linija bi se vsled velikega prometa brezdvoma izplačala 1er je pred vojno žc obstojala.
Treba bo slaviti v promet tudi boljša, modernejša vozila, ker sedanja so menda samo preurejeni vojni avtomobili s polno pnevmatiko, ki neusmiljeno dere ccslo. so pa ludi za potnike vsled tresenja prava mučilnica. Uvedejo naj se moderni avtoomnibusi z zračno pnevmatiko, na katerih je vožnja naravnost udobna. Za zgled naj bi služili avtoomnibusi mariborske mestne občine, ki so v obratu tudi mnogo cenejši od starih, obrabljenih vozil ter cesto zelo malo derejo.
Nadalje je potrebno nekoliko spremeniti vozno linijo med Sv. Petrom in Podčetrtkom. Pri Ime-nem zavije namreč avto preko Sotle na hrvatsko stran, vozi mimo Sv. Katarine ter pride šele pri Sv. ['etru zopet na Štajersko stran. Ta ovinek menda napravi radi zelo strmega Srebrnika pred Sv. Petrom, pa ni tako strm, da ga avto z lahkoto ne bi zmogel. Če bi vozil avto neprestano po štajerski strani skozi Sedlarjevo, bi s tem progo znatno skrajšal, vožnja bi pa bila tudi mnogo rentabilnejša, ker bi imela v Prelaškem direkten priključek na cesto proti trgu Kozje.
Upamo, da bo poštna uprava upoštevala želje splošno vsega prebivalstva srednje Sotelske doline. Torej: znižati prevoznino, staviti v promet modernejša vozila in regulirati vozno linijo, pa bo zahtevam ljudstva ustreženo, linija pa bo kljub temu rentabilna, ker bo promet naraslel.
Tudi v trgovinah - točilnice.
V	naši državi se večinoma urejuje gospodarsko delo le z ozirom na fiskus lh takso, pa brez ozira, je li lo v socialnem ali'splošno gospodarskem oziru dobro ali ne. Zato vidimo, da se lahko dandanes otvarjajo razne točilnice na vseh koncih in krajih, glavno je, da se plača taksa. V mestih imamo v najbolj obskurnih ulicah lake točilnice, predvsem dalmatinske kleti. Po deželi pa so začeli prirejati posamezni trgovci trgovske lokale na ta način, da odgovarjajo gotovim členom pravilnika o gostilnah, pa brez ozira, ali je točilnica krajevno potrebna ali ne. Vemo za slučaj, da so vsi merodajni krogi kot občina, šola, župni urad in še ostali krajevni činitelji odločno nastopili zoper otvoritev take točilnice, se tem ni moglo ustreči, ker je pač pravilnik o gostilnah tak, da se na take proteste nič ne ozira. In tako se je to posebno po štajerskem že tako razpaslo, da smo kar čez nekaj mesecev dobili na stotine novih točilnic in prihajajo od vseh strani pritožbe, kaj se vendar misli s tem laksnim postopanjem.
Javno pozivamo danes pristojno oblast, da se pravilnik v tem oziru izpremeni in da se tako omeje točilnice, ki bodo ravno v trgovinah, kamor prihajajo ljudje kupovat življenjske potrebščine, mnogim prav nepotrebna priložnost pijančevanja. Mislimo, dn oblnsli ni treba razlagati, da državo alkoholizem več lanc, kakor pa dobi na omenjenih taksah.
Poleg tega pa prosimo vsa društva, ki delujejo za iztreznjenje naroda, da tudi v tem oziru nastopijo prav odločno. Kajti zgolj pisanje in predavanje 0 škodljivosti alkoholizma ne bo zadostovalo, ako se istočasno ne deluje tudi na tem, da nimajo ljudje, posebno tam. kjer to res ni potreba, priložnosli popivati.
Poudariti moramo pa še eno. Naši gostilničarji imajo vedno težje stališče, ker imajo zavollo vsestranske konkurence, ki velikokrat presega meje prave gospodarnosti, in zavoljo prevelikega števila raznih točilnic, vedno slabejše dohodke in zato ne morejo ustrezati posebno ne tujsko-pro-metnim ' levam, ki se stavijo nanje. Ni naš namen za;!' , arjati gostilničarstvo nn splošno, le to hočemo poudariti, da bo potrebno mislili na dru-gnčno podporo takim gostilničarjem, ki bodo res strokovno usposobljeni in bodo tako zmožni dvigniti tujski promet v Sloveniji.
Upamo, da le misli o teh novih točilnicah, ki so jih začeli otvarjati po trgovinah, ne bodo brez uspeha napisane in da se bo v tem smislu tudi primerno kaj ukrenilo.
Dva požara. - Otrok *<*orel.
V	soboto 30. aprila se je zgodila pri Knezu, p. d. Pepelu v Konjicah, župnija Sv. Ruperl nad Laškem velika nesreča, ki je zahtevala eno smrlno žrtev. Požar je izbruhnil in uničil Knezu hišo 1er gospodarsko poslopje in vse, kar sle hranili ti dve stavbi. Zgorel je ludi triletni otrok. Oče in mati sta bila na zaslužku od doma, 6 olrok pa si je skušalo doma pognati dolg čas s tem, da so zakurili. Od neznatnega kurišča se je razširil ogenj in vpepelil vse imetje uboge družine. Knez je bil, kakor je to že navada, zavarovan le neznatno. Starši, skrivajte vžigalice pred nedoraslimi otroci!
Zadnjo nedeljo popoldne je razsajala tudi nad župnijo Svetinje pri Ormožu nevihta z gromom ter bliskom. Svetinjska mladež je v nedeljo popoldne igrala v društvenih prostorih igro Mlinar in njegova hči-. Kar je udarilo 1 km od društvene dvorane v viničarijo G. Baumana in je nastal ogenj. Na srečo so bili ljudje od vseh strani takoj nn licu nesreče, da so gasili ter rešili, kolikor se je pač še dalo.
L
Svetovna marka: Cendre rte
Rouge mandarine
Dour|ols — Paris
i
Z brvi v DraVo.
Maribor, 4. maja 1927.
V torek malo .pred Šesto uro zvečer se je spustila, z dravske brvi nad velikim mostom v
j^ravo 18lelna B. H. iz Nove vasi pri Mariboru. Skočila je v valove Drave oblečena, a komaj jo je zagrnila Drava, že je bila zopet na površju, skušala plavati in je klicala' iz polnega grla na pomoč .Ljudi je bilo ob tem času nn obeh straneh Drave vse polno, a kako priskočiti nesrečnici na pomoč brez čolna in valovje jo je gnalo ravno po sredini, kjer je Drava najbolj globoka. Na srečo je slišal dekleta plavarski mojster Cirer od mestnega kopališča, ki stanuje ob Pristanu in imn tamkaj ob Felberjevi hiši, tako zvanih Malih Benetkah, .pripet rešilni čoln. Skočil je s svojim bratom Maksom v čoln in zastavila sta v vesli vse moči, da sta se približala potapljajoči še malo pred velikim mostom. Starejši Cirer je zagrabil onemoglo za roki, ki ju je še molela izpod valov, jo skušal popolnoma potegniti iz Drave v čoln, a ni šlo, ker je bila pretežka vsled premočene obleke. Naporom obeh bratov se je posrečilo, da sta obdržala rešeno do prs iznad vode in se približala lako bregu. Poklicani rešilni oddelek je prepeljal v zadnjih trenutkih rešeno na njen dom v Novo vas. Mučno rešilno delo obeh bratov Cirer je gledalo vse polno ljudi z obeh bregov Drave, z brvi in posebno še z velikega mosta. H. je skočila v Dravo v samomorilnem namenu.
Samoumor in poskušen umor v Šiški.
O tem žalostnem dogodku smo prejeli še sledeče podrobnosti. Dne 3. maja ob 2t.30 sta na Vodnikovi esli v Sp. Šiški počila zaporedoma dva strela. V tem trenutku so ljudje, ki so bili v bližini, začuli klie na pomoč in videli neko žensko, ki je tekla proti mitnici in se tamkaj naslonila na zid. Okoli milnice se je takoj nabralo precejšnje število radovednežev.
Kmalu se je zvedelo, da je to 17 let stara krojaška vajenka Sidonija Kramar, stanujoča v Sp. Šiški štev 3, ki je imela sestanek v bližini mitnice s šoferjem Ilugonom lludovernikom, doma z Bleda, stanujočim v Križevniški ulici v Ljubljani.
Kramarjeva je Iludoverniku odklanjala ljubezen. vsled česar se je odločil sebe in Kramarjevo usmrtiti. — Oddal je iz samokresa proti njeni glavi en strel in jo zadel v glavo nad desnim senčeni. Kramarjeva je nato zbežala in je ostala pri popolni zavesti. Krogla je ostala v glavi. Po prvem strelu je Hudovernik samokres nameril proli svoji glavi in ga sprožil. Zadel se je v desno sence. Krogla je prodrla možgane in izstopila na levi slrani. Hudovernik se je na mestu nezavesten zgrudil. V najkrajšem času je dospel iz rešilne postaje rešilni avto, ki je oba ranjenca odpeljal v bolnico na Zaloško cesto. Šofer Hudovernik je ponoči ob 1.30 umrl, Kramarjeva bo pa morda okrevala.
Paznik mestnega dohodarslvenega urada Anton Sirilih je videl že poprej Hudovernika, ki je slonel ob ograji in je očividno nekoga pričakoval. Ko je prišla Kramarjeva v spremstvu svojih dveh prijateljic do Hudovernika, je zapustila prijateljici ter stopila k njemu, nakar sta oba odšla proti Zg. šiški. Med tem je Hudovernik mladenko nagovarjal, naj ostane njegova. Ona ga je pa zavračala, češ, da je premlada za njega in, da ji ni simpatičen. To je seveda Hudovernika, ki je bil v mladenko zelo zaljubljen, spravilo v obup, da je sklenil s svojim življenjem in življenjem mladenke obračunati. — Hudovernik je pred dogodkom izpil štiri kozarce vode in je zalo neki ženski po sili plačal 10 dinarjev.
Mariborsko gledališče.,
Proti »kulturnim faktorjem«.
Danes, 3. ma ja, ob 3 popoldne je bila na našem odru čudna predstava. Za zaveso so sedeli maloštevilni člani našega gledišča skupno s pičlimi zastopniki > javnosti«. Motiv te čudne predstave je bila redukcija osmih članov, med njimi gg. Herzoga, Pirnata, P. Kovica, Tovornika, gdčne Kovačičeve itd.
Vrstili so se afektni, ogorčeni ln tudi trezni govori, ki so različno izzveneli, vendar pa vsi odkrili >:skrivnost«, da v našem gledališču ni vse v -redu. Za opazovalca so se odkrila tale dejstva:
I. Naše igralsko osebje ni organska družina umetnikov, temveč konglomerat, ki kliče za mojstrom, da izoblikuje iz njih obraz discipliniranega umetniškega hotenja; kajti umetniške sile bi bile; so pa anarhične in brez soigre... V sebi te sile nimajo, čeprav so umetniki med njimi.
II Te sile pa ni tudi ne v vodstvu, ki nima za to potrebne kvalifikacije in tiste ustvarjajoče moči v sebi, kakršna je na takem mestu nujna. (Prim. Zupančiča v Ljubljani itd.!)
Zato je vodstvo pod vplivom raznih nele-gitimiranih svetovalcev, ki so »kulturni faktorji« v kavarni »Central«, proti katerim so uspešno in dosledno nastopali skoraj vsi da-
— -X— J' _____r-lkl
Aja^jiji guvuriilKl.
Ja/. ne vem, koliko je resnice na teh »kulturnih faktorjih« in njihovem vplivu. Kar sem o tem mislil, sem že v prejšnjih poročilih in
tudi v zadnjem napisal: dejstva sama potrjujejo, da vodstvo ni v stanu, ustvariti Mariboru gledališče, ki ne bi vedno v smrtnem strahu moledovalo vse mogoče budžete za mi-loščinske stotisočake. Res je, sto kriz je so-krivih: gospodarske, državne, dramske itd. Tudi je prijeten izgovor, da so gledališča drugod prav tako v krizi. Vse to so lahko barikade, za katere so skrivajo dolžniki. Ne rešijo pa odgovornosti, dokler niso izčrpane vse možnosti in dokler vodstvo ne uživa zaupanja, da je postalo — kljub svoji sposobnosti — žrtev neke »vis maior«. Tega zaupanja vodstvo ne uživa.
Svo jčas že sem napisal, da bi moralo vodstvo postaviti gledališče v tesno sodelovanje z oblastjo, čije gledališče je. Naj bi rastlo iz tesne korespondence z ljudstvom. In je res, da je vodstvo najgloblje probleme: repertoar in organizacijo predstav — reševalo v kabinetu in jih dalo v formalno odobritev priložnostno sezvanim, ki seve niso bili v stanu, da zadeve poprej temeljito preštudirajo.
Ne verjamem, da je prišlo vodstvo nujno v tako krizo, da reducira plače in osebje. Vodstvo je prišlo v tako krizo, ker ni doraslo svoji nalogi, ki zahteva poleg umetniške kvalifikacije še silno mnogo psihološke rutine: saj mora biti že vsak trgovec dober psiholog, pa čeprav samo rute kmeticam prodaja. Tem boljši psiholog mora biti tisti, ki hoče rentabilno prodajati umetnost. Tem boljši, čim manjše je gledališče: v Belgradu je sto glav, v Mariboru mora ena sama misliti.
Naj to ne bi bil nikak očitek g. intendants Opozoriti ga hočem na to, kar itak sam
vidi, kadar pregleda svoje prijatelje in prijatelje gledališča: ni si znal ustvariti terena, ni si znal pridobiti meščanstva.
Morda so tu res krivi tisti skrivnostni »kulturni faktorji«, ki so jih govorniki danes bičali in jih podili, da naj ostanejo pri črni kavi.
Nočem se vezati na redukcije, ki so vprašanje zase in je g. intendant morda baš s tem hotel pokazati, da mu je resno za sanacijo našega gledališča. Za Maribor te redukcije niso kulturno vprašanje, temveč res le čisto socialno. Tem strože je treba ločiti razburjenje reducirancev od bistvenega vprašanja našega gledališča. To vprašanje pa je vprašanje de-birokratizacije in izločitve privatnih vplivov. Da bi ga država kar jutri spet vrnila mestu, o tem ne more biti govora, čeprav bi to bilo najboljše. Ali da ga izroči oblasti! Računati je treba z dejstvi in si v okviru teh ustvariti možnosti za obstoj brez večnih potresljajev. Vodstvo bo moralo stopiti iz svojega kabineta in sestaviti repertoar skupno s šolniki in s tem obvezati mladino; skupno z društvi in jih vezati. Ustvariti si pa tudi discipliniran ansambl.
Jaz danes nisem slišal toliko ogorčenja reducirancev, ki so povedali še več, bolj detalj-nili in bolj krepkih stvari; slišni pa sem, da nam obstoja ne ogrožajo toliko nizke subvencije — ki pa tako nizke nikakor niso! — temveč še bolj vodstvo s svojo nereelno umetnostno politiko.
Prav zares želim, naj bi gospod dr. Brenčič, ki je za gledališče toliko žrtvoval, ne bil tisti, ki bi ga — pokopaL	Dr. F. S.
Poskušen samoumor v dežurr sobi policijskega ravnateljstvi
Dne 4. maja 1927 ob 12 je priSel na policij 23 letni brezposelni ključavničar Ivan B. м Sp. š
ške, ki je pred kratkim prestal večmesečno a porno kazen.
B. je prosil rev. nadzornika g. Žajdelo, da m pomaga dobiti kako delo. G. Žajdela se je za bre poselnegn zavzel in je uspešno posredoval v nel tukajžnji tovarni. Med tem, ko se je g. Žajdela ; trenutek odstranil iz pisarne v drugo sobo, je J porabil priliko in izpil stekleničico lizola, katere^ je prinesel seboj in ga najbrž imel za to pripnr ljenega. Ko se je g. Žajdela vrnil v pisarno, B. na pol ležeč slonel na klopi in bil že nezavesle — Takoj nato je bila obveščena rešilna postaj ki je kandidata smrti prepeljala v bolnico, kj< so mu izprali želodec. B. je že Izven nevarnosti j bo kmalu zopet zdrav zapustil bolnico.
Sleparska agenta.
Pred celjskim okrožnim sodiščem sta bila soboto 30. aprila obsojena na dva oziroma štiri m sece zapora dva zastopnika Jadranske zavarovali družbe v Trstu. Nabirala sta zavarovance za svo družbo na ta prebrisan način, da sta se izdaja za zastopnika vsakokratne one zavarovalnice, p kateri je bila njih žrtev že zavarovana. Doseg,i sta tako, da so ljudje po njih priporočilu zavar vano vsoto zviševali ali zniževali v dobri veri, < gre za zavod, pri katerem so že zavarovani. D belo pa so gledali, ko so začeli dobivati plačili naloge od Jadranske zavarovalne družbe. Кајрг so plačilo odklonih, a Jadranska zavarovalna dru ba jih je tožila in radi izpovedi omenjenih dv< zastopnikov, ki sta trdila, da sta ljudem vse n tančno in pravilno razložila, so bili tudi obsoje v plačilo. Naknadno pa se je pokazalo, da sta age ta pričala krivo in prijel ju je državni pravdni Pri tozadevni razpravi se je izkazalo, da imata dva še več tovarišev. Opozarjamo na ta goljufi način zbiranja zavarovancev. Sploh naj bi Ijud bolj pazili na inozemske zavarovalne družbe in v vseh vprašanjih zavarovanja obračali le na svo domače zavode.
Žrtev božiasti.
23 letni Štefan I.ipovšek iz Medloga pri Cel je bolehal na božjastnih napadih. V torek 3. ma dopoldne so šli starši imenovanega na polje in j puslili samega Štefan je šel kidat najbrž gnoj, p del u je dobil božjasten napad, ki ga je vrgel gnojnico, kjer je revež utonil. Ko so se namr opoldne svojci vrnili s polja, so ga našli mrtvej v gnojnici.
Samoumor na Brdu pri Viču.
Dne 4. maja se je v gozdičku blizu opeknn »Emona« na Brdu pri Viču obesil 25 letni delav Josip Kucler, zaposlen v opekarni »Emona«. Vzrok samoumora je baje strah préd kaznijo, ki je Kucler pred kratkim prejel povabilo deželne; sodišča, koder bi imel biti zaslišan kot obdolžent
Nogavice
tovarne I. I. Sclnvadron in F. M. Michel sinovi so prlznono naibolfše
T EGER.LJUBLJANA Sv. Petra ccsta 2.
Slovenci v Italiji Slovenski delavec na cesti.
Slovenca ne najdeš več v državni službi i Primorskem. Kdor ni bil vržen na cesto, je i gotovo premeščen daleč v Italijo. Tako moraš iel« tistih pet slovenskih sodnikov in tri sodne ka celiste po Beneškem, na Tridentinskem in še niž doli. Drugih slovenskih državnih uradnikov, n1 izvzamemo učitelje, v Italiji ni več. Pač pa toleri poštna in železniška uprava še nekaj pismonoš železničarjev; tudi železničarji so že danes r: kropljeni po vsej Italiji. To so samo nameščen ki so mnogo let služili še pod Avstrijo. Kajti u novo se ne namesti noben Slovenec več. Vstop državno službo je torej Slovencu defiuilivno zap Slovenec je državljan druge vrste. Ni treba f sebej poudarjati, da pomeni ta izključitev za 8 »podarslvo Slovencev silen udarec. Kje naj dobi kruha tisti sinovi kmečkih hiš, ki so nekdaj liai v državnih službah? Seveda posebnega zakona i ki bi določal, da se Slovan ne sme sprejeli v sli bo, a postavljajo se taki pogoji, da jim Slovan more zadostili. Predvsem se zahteva od namešč« ca, da ni fašistovskeinu režimu nasprolen; rež pa smatra vse Slovane za fašizmu sovražne. Upi va državnih železnic n. pr. zahteva, dn mora l> tudi navadni železniški delavec (!)! vešč itnliif skoga jezika v čitnnju in pisanju. Tako je tudi drugih oddelkih državne uprave. Slovanom v I liji ne preostane drugega kakor da iščejo krubn zasebnih podjetjih. A tudi tukaj slabo kaže. Lad delnice v Tržiču in Trstu, ki so pred vojno ab«' birale ogromno število slovenskih delavcev, sn < nes slovenskemu delavcu skoro nedostopne. Bro' gradniStvo preživlja težko krizo, delnvstvo sc ' pušča ali pa se mu plača niža. Tržiški délai prejme danes 13 lir nn dan! Prišel je še h» udarec. Pred dobrim tednom je bila objavi ji tako zvana »karta dela«, ki daje pri namešč.' prednost delavcem, vpisanim v fašistovske sin kale; praktično izključuje lorej Slovane tudi zasebnih podjetij ln knrlac se danes na Prinn skeui že izvaja. Tako je Faèistovska zveza g"
žklh industrijcev to dni sporočila • fašistovskemu tajniku goriške pokrajine, da je ravnateljstvo velike predilnico Brunner S. A. sklenilo, da bo dajalo v bodoče pri nameščanju prednost tistim delavcem, ki so vpisani v goriški fašistovski sindikat. To je storil Brunner, ki se je dolgo upiral fašistovskemu pritisku tn je prišel s goriškimi fašisti tudi v odprt konflikt; saj je bil čas, ko je bila tovarna v Podgori zastražena, da ne bi fašisti navalili nanjo. Brunnerju bodo gotovo sledila druga podjetja. Brunner je seveda zadel v prvi vrsti Slovence, saj je delavstvo v njegovi tovarni povečini slovensko. To je hudo, to je strašno. »Karta dela« pomeni grozovit udarec vsemu gospodarstvu primorskega ljudstva, obenem predstavlja učinkovito raznarodovalno sredstvo: AH zatajiš svoj narod in postaneš fašist ali pogini na cesti! Kdor noče zatajiti svoje matere, gre v svet, v Ameriko. Primorska dežela se, vidno prazni.
Zopet ščuvanje proti Slovanom
Tržaški tisk že zopet ščuva rimsko vlado proti Slovencem in Hrvatom. Sedaj, ko je na dnevnem redu spor med Jugoslavijo in Italijo, je treba Pri-atorce prikazati v Rimu kot špione. To bo v Rimu danes držalo. Poglejte, kaj si da »Popolo di Tri-cete< na uvodnem meetu poročati iz Zagreba: »Špi-jonaža je na (italijansko-jugoslovanski) meji v polnem razmahu; olajšuje jo tudi okolnost, da na tej in oni strani meje živijo sam« Slovenci in Hrvati. Tu se ustvarja na nnšo škodo tak položaj kakor nekdaj na avstrijsko-ruski meji, kjer je vršilo poljsko prebivalstvo organizirano spijonažo v prid Rusiji .. .« »Popolo di Trieste« gre kot oficielno glasilo fašietovske stranke vendar predaleč. Lahko je pisati take generalne obdolžitve. In prepričani smo, da bodo Rimu tudi dobrodošle; saj je Rim vedno zadovolji s takimi splošnimi obdolžitvami, ko je treba udariti po slovanskem življu. Minister Fe-
dele, ki je odpustil <S slovenskih učiteljev na en dan, »ker se niso strinjali s splošnimi (1)1 smernicami vlade«, je to dokazal. Pa še dopisnik iz ... Zagreba poroča o špijonaži na Primorskem. Saj »Popolo di Trieste« izhaja vendar v Trstu in bi tržaško uredništvo samo moralo kaj vedeti o špijonaži, ki se vrši pred njegovim nosom. Dobro vemo, zakaj je »Popolo« pričel s to kampanjo. Slovence in Hrvate bi rad očrnil v višjih vojaških krogih in na dvoru, kjer se slovansko prebivalstvo ceni kot element discipline in reda, ki vendar ne ziidluži samo biča.
Prvi maj na Goriškem.
Karabinerji so že več dni prej hodili po vaseh in iztikali za ... komunisti. Vpraševali so, kakšne navade imajo kmetje ta dan, ali demonstrirajo itd. (Karabinerji se silno pogosto menjajo in tako ne morejo poznati razmer. Prip. ur.) V noči med BO.aprilom in 1. majem so bili celo noč pokonci; patrulirali so po vaseh. Iskali ... prazen strah. Mir, nenavaden mir povsod. Nič petja na vasi, nič glasnega posvetovanja, nič pokanja, nobenih priprav za dvig »maja«. In drugo jutro so se dekleta zaman ogledovala po »maju«. Karabinerji so se zmagovito vrnili na svojo postajo, podestati so uradno ugotovili »popoln mir« in menda tudi poslali vdanostno brzojavko v Rim: >Duce, svest si, da tolmačim čuvstva drugorodnega prebivalstva, ki je na dan, ko je nekdaj postavljalo simbolična drevesa z rdečo zastavo marksizmu, ohranilo hladno kri in popolno disciplino, izražam svojo faši-stovsko zvestobo.« Devet let gospodarijo že Italijani na Primorskem in še tako malo poznajo to ljudstvo. Povsod vidijo priprave na ... politične manifestacije, na upor! Našim bratom so prepovedali tudi tako nedolžen običaj, kakor je postavljanje zmajev«.
Bnevne novice
k Knezoškof dr. A. B. Jeglič se je danes, t četrtek odpeljal na Belokranjsko, kjer bo oipravil cerkveno vizitacijo in delil zakrament sv. birme. Vrnil se bo v nedeljo, dne 22. maja zvečer.
к Umeščen je bil včeraj 4. maja na župnijo Kropa g. Franc Kanduč, doslej župni'k v Babnem polju.
к Italija razpošilja zdaj po pošti sledečo, v slabo srbohrvaščino prestavljeno tiskovino: vU Jugoslaviji vladaju tri i pol milijuna Srba nad 10 milijuna Nesrba — Hrvata, Slovenaca, Crnogoraca. Albanca i. dr. Sve da su Srbi u množini, te da su i kulturniji od ostalih ju-goslaivènskih naroda, ipak ne bi mogli trajno podjarmiti Nesrbe. Ali Srbi su ne samo u ma-njini, oni su i u kulturi zaostali za Nesrbima.« — Izvod, ki ga imamo mi v rokah, je dobila Občekoristna stavbna zadruga »Ljudski dom« v Ljubljani in je oddana in pečatena v Milanu na žele/nici. Mar so v Italiji'res tako prismo-eni, da mislijo, da bodo med kulturnimi Slovenci in Hrvati ti njihovi plakati kaj izdali? Z druge strani pa so te tiskovine skrajna pro-vokacija, da se javnost vznemirja in bo morala naša vlada na to vsekakor primerno odgovoriti. Najboljša reakcija bi bila ta, da se enkrat odvzame vsem italijanskim tiskovinam poštni débit v naši državi, saj pišejo vsi italijanski listi v naši državi in narodu sovražnem ali vsaj neprijaznem in tendencioznem tonu. To bi bil obenem najbolj učinkovit odgovor na to, da je v Italijo vsem slovenskim listom brez izjeme vstop de facto zabranjen. Prosimo vlado, da naj ta ukrep nemudoma stori.
к Kako so se komunisti pripravljali na 1. maj. Na Jesenicah je majski odbor kovinarjev, ki je komunističen, prvi maj proslavil s šundfilmom »Čarovnica in inkvizicija«, ki je ena sama zgodovinska laž, pohujšljiv in umazan film ter kruto žali verska čuvstva katoličanov. Reklama sama vsebuje žalitve za katoličane, n. pr. »sveti jezuitizem«, »lažni svetniki« in podobno, za kar bi izdajatelj po tiskovnem zakonu moral biti kaznovan. Komunisti so plakate nabili na uradno desko za strokovne razglase v tovarni, pa jih je generalno ravnateljstvo na pritožbo krščanskega socialističnega delavstva dalo odstraniti. Okr. glavar je tudi izdal ukaz, da se imajo slike odstraniti z reklamnih desk kinogledališča. Predstava se je pa le vršila, ker se filmi cenzurirajo v Zagrebu, kjer pasira največji šund. Komunisti pač ne vedo delavstva pitati z drugim nego s svojimi protiverskimi lažmi, ker mu nimajo pokazati nič boljšega in so delavci njihovih neumnih fraz o svetovni revoluciji že dodobra siti. Ampak namesto, da kažejo srednjeveško inkvizicijo, naj rajši pokažejo kakšen film o boljševiški Čeki na Ruskem, ki bi bil bolj resničen in interesanten. Filmska cenzura za Slovenijo pa naj bi bila v Ljubljani, kjer bi se vršila v javnem interesu.
к Poročil se je 25. aprila g. Karel Se-rini v Dolenjem Logatcu z gdčno Milko Ko-renčanovo, 1. maja pa nevestin brat g. Franc Korenčan z gdčno Ivanko Rusovo tudi iz Dolenjega Logatca.
ir Smrt slovenskega štajerskega misijonarja. V Gradcu je 1. maja umrl g. Valentin Vogrinc, duhovnik misijonske družbe sinov Srca Jezusovega. Rojen je bil v Žetalah leta 1804, v mašnika posvečen v Mariboru 1. 1892. Kot kaplan je služboval pri Sv. Marjeti niže Ptuja, v Cirkovcah in v Šmartnem pri SIoa enjgradcu. Že v lavantinski škofiji je bil zelo goreč duhovnik, pobožen in vnet pridi-
gar. Iz. Šmartna je vstopil leta 1901 k sinovom Srca Jezusovega v Briksen na Tirolsko. Misi-jonaril je na več mestih, a že precej let je bival v družbeni misijonski hiši v Gradcu. V torek 3. maja je bil v Gradcu pokopan. Bog mu daj večni mir!
к Državni geometerski izpit je napravil na ljubljanski univerzi g. Miro Černivec.
k Iz finančne službe. Imenovani so za inšpektorja finančne kontrole II. kategorije: podinspektor Ivan Čretnik na Prevaljah, Martin Potočnik v Murski Soboti, Anton Muc v Skoplju za Celje in Dušan Vladetič pri oblastnem inšpektoratu v Ljubljani za Banja-luko.
k Bencinska afera v fit. Lenartu pred sodiščem. V sredo se je vršila pred mariborskim sodiščem vzklicna obravnava proti bivšemu županu Avblju v Št. Lenartu v Slov. goricah. katerega je tožil dr. M. Gorišek. advokat v Št. Lenartu, ker mu je Avbelj očital znano bencinsko afero. Izid razprave je bil ta, da je bil g. Avbelj popolnoma oproščen, dr. Gorišek pa 1)0 plačal visoke pravdne stroške.
k Redna letna skupščina Sadjarskega in ^vrtnarskega društva za Slovenijo se bo vršila letos v Novem mestu na kmetijski šoli na Grmu v nedeljo, 8. maja. Začetek ob 10 dopoldne.
k Posebni vlak na Trsat, ki bo vozil romarje v dneh 23. do 25. julija, bo imel lastno obsežno okrepčevalnico, s čimer bo vsem udeležencem brez dvoma zelo ustreženo. Prijave sprejema »Sveta vojska«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
k Rezervni častniki — državni uradniki-
katerim vojna leta v zmislu določila člena 241 uradniškega zakona vkljub prošnjam še niso bila priznana za pokojnino, oziroma za napredovanje, se vabijo, da v svrho nameravane intervencije sporoče sledeče podatke: 1. ime in priimek, 2. značaj, skupina, kategorija v državni služlu, 3. čin v rezervi1, 4. urad, pri katerem službuje, in datum vstopa v državno službo, 5. kdaj in pod katero številko je bila prošnja odpravljena na centralno oblastvo in od katerega urada, 6. pri katerem ministrstvu, generalni direkciji, oddelku čaka vloga na rešitev, po možnosti tudi, pod katero številko je vloga tamkaj protokolirana, 7. katera doba naj se prizna (od — do), 8. ali je bila prošnja kolkovana in opremljena s potrebnim potrdilom pristojnega vojnega okrožja. Po možnosti naj vsakdo priloži tudi prepis svoje prošnje. Poročilo je treba poslati na ljubljanski pododbor društva rezervnih častnikov najkasneje tekom treh tednov.
k Učiteljski tečaj za ročna dela. Oblastni odbor naraščaja Rdečega križa v Ljubljani bo priredil tudi v letošnjih velikih počitnicah in sicer od 4. julija do 6. avgusta učiteljski tečaj za ročna dela. Tečaj se bo vršil tudi letos na srednji tehnični šoli v Ljubljani in sicer: I Splošni tečaj, obvezen za vse udeležence, od 4. do 11. julija. Predmeti: gnetenje, izrezovanje iz papirja in kartonaže (osnovni pojmi). II. Strokovni tečaji za: 1. kartonažo s knjigo-veštvom, 2. mizarstvo v zvezi s strugairstvom, rezbarstvom in kovinarstvom, 8. pletarstvo. Vsak udeleženec si bo izbral eno izmed imenovanih strok iz strokovnega tečaja pod II. Za vse obiskovalce bo po njihovi želji tudi tečaj za krasilne tehnike in sicer: vlaganje v les, imitacija vlaganja v les,' žgalna tehnika, slikanje na les in na steklo, batik-tehnika, pa-stinelo-slikarija, šabloniranje na platno, svilo in žamet. III. Teoretični del tečaja bo obsegal urodavanja o metodi in pomenu dftlovne šole.
o higieni, o naraščaju Rdečega križ« i. dr. Tudi teoretični del se bo vršil od 4. do 11. julija in bo obvezen za vse udeležence. Udeleženci učiteljskega tečaja bodo lahko stanovali v Akademskem kolegiju, Kolodvorska ulica 12, proti odškodnini 150 Din za ves čas tečaja. Hrano bodo imeli ali privatno ali v uradniški menzi na lastne stroške. Pouk bo brezplačen, le za nabavo materi.jala, ki je potreben za delavnice, bo treba plačati 100 Din; zato pa ostanejo vsi Izdelki last tistega, ki jih izdela. Prispevke za materijal in za stanovanje je plačati ob vstopu v tečaj. Učitelji (učiteljice) osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj vlože svoje prijave z navedbo stroke iz strokovnega tečaja pod II na oblastni odbor naraščaja Rdečega križa v Ljubljani do 1. junija. Prednost imajo oni učitelji (učiteljice), ki aktivno delujejo v društvu. O sprejemu se bodo dotičniki pose-be obvestili. Zbero naj se 4. julija ob 8 zjutraj na tehnični srednji šoli v Ljubljani.
k Tobačna trafika v Tevčah, občina Marija Gradec, okraj Laško je zopet prosta. V minulem letu je imela 1550 Din kosmatega donosa. Vojni invalidi, in vojne vdove, ki so po invalidskem zakonu zaščiteni in bi se z.a podelitev razpisane trafike zanimali, se pozivajo, da se zglase najkasneje do 10. maja v j pisarni krajevnega odbora Združenja vojnih invalidov v Celju, kjer dobe nadaljnje informacije.
k Tskrone pozdrave pošiljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter naznanjamo, da smo po trudapolni dvajsetdnevni vožnji, deset dni po suhem in deset dni po morju, vsi zdravi srečno dospeli dne 14. aprila semkaj v Winipeg (Kanada). — Franc Janež, Dolsko. Tomo Mihelič, Hrib. Jožef Žalec, Sinji vrh 11. Ivan Jurca, Stružnice. Valentin Zaplotnik, Sebenje. Andrej Rant, Duplje. Fr. Mali, Križe. Ivan Hrovat, Hinje. Ščurk Leopold, Turjak. Alojz Truden, Podcerkev. Anton Krašovec, Sleme. Ivan Tekavec, Otonica. Josip Kranjc, Topol. Anton Prijatelj, pri Ribnici. Franc Pust, pri Ribnici. Jožef Prijatelj, Sodražica. Jožef Lesar, pri RibnicL Gregor Šafar, Novi kot. Anton Muhič, Ambrus. Matija Lunder, Kočevje. Anton Lavrič, Travnik. Fr. Benčina, Travnik. Ivan Jeke, Mraševo. Martin Kenik, Ambrus. Matija Rom, Koprivnik. Fr. Rom, Bistrica. Jožef Žagar, Maverlen. Jožef Šitene, Koprivnik. Josip Mavec, Zeli ml je. Peter Lackner, Dol-Bukova gora. Jožef Tomec, Podklanec. Franjo Tudurič, Bosanci K. b. Mato Tomac, Pribonjci K. b. Ive Grgurar, Sela K. b. Franc Žalec, Draga. Jožef Ralkovec, Dre-novec. Anton Krupič, Damalj. Jožef Tomac, Pribanjci. Ivan Mrak, Preloka.
k Salonski voz za Kcmal-pašo. Po naših železnicah (v nedeljo je bil v Ljubljani) potuje zdaj v Angoro novi salonski voz za predsednika turške republike Gazi Kemal pašo. Vagon, ki je opremljen z vsem komfortom, s kopalnico z mramomato vano, radio-postajo itd., ima spredaj tudi velik pločnik z balkonom, s katerega bo govoril Kemal paša svoje govore. Vagon je izdelala tovarna v Casselu v Nemčiji.
■k V težkih časih krize. Zanatska banka v Belgradu je te dni razpisala natečaj za nekoliko uradniških mest. Javilo se je nič manj kot 750 kandidatov. Nekako isto število kom-petentov se je potegovalo nedavno tudi za razpisana uradniška mesta pri Državni hipotekami banki.
*	Umrl je v torek 3. maja znani trgovec v Velenju g. Anton Valenčak, v starosti 46 let. Bil je vzor plemenitega moža. Naj mu sveti večna luč — preostalim iskreno sožalje!
*	Čoln jo našel 25. aprila na obrežju Save g. Jožef Kokale, posestnik iz Rožnega, občina Blanca pri Sevnici ob Savi. Čoln je popolnoma nov, približno 4 m dolg in 1 in četrt metra širok. Najbrž se je pri zadnjem visokem vodnem stanju kje utrgal.
k Žurnalistična zmota. Na Dunaju izhaja mažarska turistična propagandna revija s slikami, ki se zove »Panorama«. Ta list je dne 17. aprila prinesel nekaj strani o Albaniji ter sliko albanske ljudske šole v Draču. Pred ljudsko šolo stoje šolarji. Toda šolarji nosijo šajkačice na glavah in so oblečeni v šumadin-sko narodno nošo. Slika v resnici predstavlja ljudsko šolo s šolarji v neki srbski vasi.
k Kolo sumljivega izvora, zaplenjeno nekemu mladeniču, se nahaja pri okrajni sod-nijj v Rogatcu. Kolo je dobro ohranjeno, črno pobarvano, poniklano, s prostim tekom, na zvoncu na levi strani balance ima utdsnjen napis: »Einigkeit macht stark.« Sedlo je rjave barve ter ima vtisnjeno tvrdko Briider Ass-mann, Leibnitz, Stmk.
k Vsem neobhodno potreben Sanoforni se dobiva v vseh lekarnali in drogerijah.
k Ljudje, ki trpe na zaprtju in jili poleg tega muči obolenje debelega črevesa kakor tudi preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje proti možganom, glavobol in utripanje srca, naj jemljejo zjutraj in z.večer če-trtinko čaše naravne »Franz-Josek-grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da z najboljšim uspehom uporabljajo »Franz-Josof«;-vodo pred in po operaciji v trebuhu. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	8823
k Lekarna G, Bakarčič v Ljubljani se je preselila s Karlovške ceste št. 2 na Sv. Jakoba trg 9, nasproti šole.	3434
k Rogaška Slatina je najceneje in naj-udobneje zdravilišče za ozdravljenje želodčnih in črevesnih bolezni posebno v času pred glavno sezona Zahtevajte prospekte!
k ITO — zobna pasta najboljša.
k V Ameriko potujete najbolje iui paro« brodili, ki so last /.edinjenili držav Amerike. Vsa pojasnila daje dr. iv. Černe, Gos]>od«rska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva c. 6, poslopje »Ljudske posojilnice«.
Lovske obleke
iz najboljšega tirolskega todna |x> najnovejši modi Vam izdela v najkrajšem času in po najnižji ceni tvrdka
drago schwab — ljubljana.
Dvorni trg.
Ljubljana
© Zborovanje Vincencljeve družbe se bo
vršilo v nedeljo 8. maja ob pol 4 popoldne v Marijanišču. Dnevui red: 1. Ob pol 4 litanije v kapeli Marijanišča. 2. Po litanijah zborovanje v zborovalnici Marijanišča; a) poročilo predsednika centralnega sveta; b) poročila predsednikov konferenc. 3. Slučajnosti. — K mnogoštevilni udeležbi so najvljudneje vabljeni vsi delavni člani, dobrotniki in prijatelji Vincenejevih konferenc. — Centralni »vet Vineencijeve družbe.
O Pevska vaja Glasbene Matice. Nocoj ob 20 ves ženski zbor. V petek ob 20 vaja moškega z,bora za Aljažev pogreb. — Odbor.
O Občni zbor Krščanskega ženskega društva se vrši 11. maja ob 8 zvečer v dvorani Akademskega doma. Miklošičeva cesta. Po oibčnem zboru se vrši predavanje. Natančnejše sledi. — Odbor.
O Društveni sestanek »Svete vojske« in dramatičnega odseka danes in ves mesee maj radi šmarnic odpade.
O Umrla je gdčna Nina Pressl, modna krojačica na Sv. Petra cesti 20. Pokopali jo bodo v petek ob 4 popoldne. Svetila ji večna luč!
G Junaški čin. V torek dopoldne je padel pred trnovsko cerkvijo v Gradaščico triletni sinček gospe Vrhovčeve. Za otrokom se je pognal v vodo delavec Janez. Habjan iz Trzina, ga potegnil iz vode ter tako otroka rešil pred gotovo smrtjo.
O Ruska Matica. V soboto 7. maja se bo vršilo v prostorih častniškega doma (vojašnica vojvode Mišiča) predavanje univ. prof. dr. Ev genija Kanskega o »Vitaminih«. Začetek pre davanja ob 20. Vstop prost.
© Radioklub obvešča svoje člane, da bo danes v klubovem lokalu na velesejmu zopet polnil akumulatorje. Akumulatorje naj izvolijo izročiti oskrbniku veiesejma g. Logarju.
© Zasebni krojni tečaj za dame in gospode, izdelovanje krojev po meri. Nov tečaj dne 16. maja. Stari trg 19, II. nadstropje. 3424
Maribor
□	»Mariborski večernik Jutra« «i Je za
začetek nadel popolnoma nepristransko lice. samo da lažje prodre med ljudi, ki v ogromni večini odklanjajo demokratsko glasilo. Ima pa smolo, da si je takoj pri rojstvu nadel pečat svojega izvora in sicer kar pri glavi, da je vsakomur na prvi pogled razvidno, da je to mariborska izdaja ï Jutra«. Prepozno so njegovi očetje uvideli zmoto, katero bodo sedaj skušali popraviti s tem, da bodo Jutro« odstranili ter izpremenili napis samo v »Mariborski večernik«. Ker pa so svojo barvo že v začetku tako nespretno pokazali, jim bo ta iz-preniemba mato pomagala.
□	Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico naznanja vsem članicam, kakor tudi vsem prijateljem društva, da proslavi 25 letnico 8. maja s sledečim sporedom: Zjutraj ob 6 bo sv. maša s skupnim sv. obhajilom v stolni cerkvi, popoldne pa zborovanje v dvorani Union (Gôtz). Najprej zasvira godba, potem bo pozdravni govor, nato petje, deklamacija. slavnostni govor g. prof. Živortnika, potem dvospev »Rdeči sarafau« ter druge godbene in pevske točke, ki jih izvaja »Maribor«. Pričakuje se obilna udeležba.
□	Nadomestitev nemškega napisa. V Slovenski ulici 12 je enonadstropna hiša, ki je imela nad glavnimi vrati v kamen izklesan napis: Tegettliofs-Geburtshaus. Lastnik hiše je dal v torek to tablo z, nemškim napisom odstraniti in sedaj se blišče na istem mestu v kameu vsekane in pozlačene črke: Tegettlio-
• fova rojstna hiša — * 1827.
□	Smrt znane Mariborčanke. V Mariboru je umrla 64 let stara in vsem dobro znana gospodična Marija Kraigher. Rajna je bila sestra upokojenega mestnega računskega ravnatelja. Pogreb se bo vršil danes ob 4 popoldne.
□	Stavbe štirih novih mestnih hiš v Smetanovi ulici, od katerih gradi vsako drug mestni stavbenik, vrlo napredujejo. Kletna in betonska dela so že gotova in zidava z opeko bo šla še hitreje. Na letošnjo jesen bo zopet 60 modernih in novih stanovanj raznim strankam na razpolago.
□	Francoski krožek priredi v soboto dne 7. maja ob 8 zvečer v slavnostni dvorani Vesne, Aškerčeva ulica, družabni večer s sledečim sporedom: 1. Dve francoski pesmi, svira na gosli gdčna I. Dernovšek; 2. La France est, belle, deklamira gdčna S. Kotnik; 3. Južna Francija, s projekcijskimi slikami predava g. prof. R. Martel, in 4. Docteur, kratka šalo-igra. Odbor vabi vse čjane in prijatelje društva na to prireditev. Vstopnina 5 Din.
П Divjanje avtomobilistov in motoeil,ti-8tov po ulicah je povod neprestanim priiot-
'bani pasantov. Policija preetopke strogo kaznuje, vendar je dosedaj še malo pomagalo. Grajska ulica je radi velikega prometa na točki, kjer se stika s Slovensko ulico, zaprta za promet z vozili in kolesi, kar pa kolesarji malo upoštevajo. Bilo jih je že več prijavljenih policiji. Z eksemplaričnim kaznovanjem se jih bo že izučilo.
□	V grajski kapeli mariborskega gradu bo vsako soboto v mesecu mnjniku ob sedmih zjutraj sv. maša.
□	Ukradeno kolo. Delavcu Karlu Šinkovcu je v Dvoržakovi ulici zmanjkalo kolo, katero je pustil na ulici, ko je stopil za par minut v hišo po opravku. Kolo je znamke Puch, že precej obrabljeno in vredno 800 Din.
□	Konji so se splašili v torek popoldne v Koroški ulici hlapcu posestnika Barte. Vozil je iz Vrtne ulice \ Koroško, na ovinku pa mu je nek predmet padel z vozn. Ko ga je pobiral, so konji nenadoma zdivjali v galopu naprej proti Vodnikovemu trgu. Ustavil jih je čuden .-lučaj. Nenadoma so namreč odletela od voza vsa štiri kolesa, konji so nato ostali del voza vlekli še nekaj metrov, nato pa obstali — ni šlo več naprej.
□	Psi brez nagobčnika so zadnje čase po-siali stalna nevarnost za ljudi. Še nikoli ni bilo v kratkem času toliko oseb od psov ob-grizenih kakor zadnje tedne. V torek sta bila zopet prijavljena dva slučaja. Pes je obgrizel nekega šolarja, na Tržaški cesti pa je neko ščene napadlo železničarja Štefana Š. ter ga obgri/.lo do krvi. Ker se vsi od psov obgrizeni pošljejo v Pas'eurjev zavod, imaio občine neprestane stroške, isto tudi država, največ pa osebe, ki so primorane zdraviti se daleč od doma. Ker ljudje dnevno čitajo o slučajih človeške stekline, so'zelo razburjeni. V Mariboru je sicer strogi pasji kontuniac, toda lastniki psov ga očividno ne upoštevajo.
□	Zo^et nova dalmatinska klet. V Lekarniški ulici .e olvorjena zopet nova točilnica dalmatinskega vina. V Mariboru je sedaj sedem kleti, kjer se prodaja izključno dalmatinsko vino. Tc je tudi -r Maribor malo preveč in na vsak način bo treba število omejiti.
□	Mastdalenski park «e otvori v nedeljo in bo ob obra niti urah otvoritveni koncert, ki ga priredi žele/ničarska godba.
C elfe
-©• Za zrelostne >'zp;te na celjski gimnaziji je določen kot odposlanec ministra prosvete vseuč. prof. g. dr. Nikola Radojčij.
& Opozarjamo na koncert Celjskega pevskega društva, ki se bo vršil v soboto 7. maia ob pol 9 zvečer v dvorani Celjskega doma. ■ Koncert vodi društveni pevovodja g. Ciril Pre- J gelj. Na klavirju spremlja prof. ga Novak-Bo-žičeva. Predprodaja vstopnic v knjigarni Gori-čar in Leskovšek. Spored je razviden z lepakov.
•©• V celjski javni bolnici leži težko ranjen Franc Pajk, hlapec pri Jožefu Bovhi, trgovcu iz Verač pri Podčetrtku. V soboto 30. aprila so se mu iz povsem neznanega vzroka spla-šili konji. Najbrž jih je splašil ropot zabojev e steklenicami, s katerimi je bil voz naložen. Pajk je nekaj časa drveče konje zadrževal, končno pa je v bližini gostilne Smeh v Me-stinju omagal in izpustil vajeti. Vrglo ga je pod konje in voz. ter mu zlomilo levo nogo nad kolenom na dveh mestih, desna pa je dobila rano od konjskega kopita. Slučajno mi-modošli avto odvetnika g. dr. Ogrizka je ponesrečenca takoj odpeljal v celjsko bolnico, kjer se ranjencu zdravje obrača na bolje.
j©" Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna Pri Križu na Cankarjevi cesti.
& Neka oseba je izgubila 2. maja okoli treh popoldne na cesti od trgovine Božič pa do Glavnega trga bankovec za 100 I)in. Najditelj se prosi, da ga izroči celjskemu policijskemu oddelku.
Trbovlje
T& Dekoriranje gasilcev. V nedeljo dne 5. ; maja. na Florjanovo ali praznik gasilcev, se po prvi sv. maši (iekorirata gasilca gg. Malgaj Andrej, kovač in posestnik v Gaberskem in Mak Bernard, j posestnik v Gaberskem, za 25 letno požrtvovalno delovanje pri trškem Trboveljskem gasilnem društvu. Slavnost se vrši v gasilskem domu v Trbov-ljah. — Čestitamo!
Vajeniška razstava. Obrtno društvo za Trbovlje—Hrastnik—Dol priredi v dnevih od 22. do 26. maja razstavo vajeniških izdelkov v dvorani ge. Forte na Vodah. Otvoritev se vrši 22. maja ob 9. uri dopoldne, in se bodo izdelki ocenjevali po strokovnjakih. Pri izdelkih se bodo nahajale tozadevne risbe in tudi one, ki jih vajenci narišejo v obrtnonadaljevalni šoli. Vsak vajenec, ki razstavi katero delo, dobi priznanico, najboljša dela se nagradijo z diplomo in hranilno knjižico. — Hrast-niški vajenci narede pod vodstvom učiteljstva obrtno nadaljevalne šole nn binkošlno nedeljo razstavo zase. Od vsote 5000 Din, katero ie Obrtnemu društvu občina podelila v svrho omogočenja prireditve razstave, se razdeli na Trbovlje, ki dobijo dve tretjini, eno tretjino pa dobi Hrastnik, in to po številni razliki vajencev tu in tam. Razstavi se poselijo v Hrastniku od trboveljskih in obratno v Trbovljah od hrastniških vajencev.
O Kino »Društveni dom«- igra v soboto ob 7. uri in v nedeljo ob 3. in 7. uri zanimivo dramo »Prvi vitez Francoske«.
ту Slučajno ima naša občina to leto posebno srečo, ko ji vsak drugi dan dež spere prašne ceste. Lansko leto smo o tem veliko kritikovali in obljubljen je bil za letos škropilni voz. Ker se pa bojimo, da se je na to pozabilo, ker če pritisne vročina, se človek ne bo videl pri tem živahnem avto- in drugem voznem prometu iz prahu.
zadnji čas nihče ne poskrbi, da bi jim prinesel duhovnik tolažilo sv. vere in je po naših točnih informacijah še pred Koračevo umrlo zaporedoma pet oseb, ne da bi bile previdene. Sedaj, za velikonočni čas, želi g. Gorjup iz Dola obiskati te reveže in jim podeliti svete zakramente, a se mu z druge strani ne da prilike za to.
Vedne tatvin®. Gostilničarju Dolinšku sta bili zopet ukradeni dve vreči cementi, sosedu njegovemu pa koš, da .ie mogel uzmovič cement nesti. Govori se dalje, da je bilo pretekli teden več stvari ukradenih v gostilni g. Zupana na Dolu. Tatove je bnje s streljanjem pregnal. Tatovi vdirajo skozi okna, kjer izrežejo šipe.
Hžrežice ob Savi
Potresna procesija. Ob groznem potresu leta 1917. je bila storjena obljuba, da se bo za od vrnitev potresa vršila vsako leto t. majnika procesija k lurški M. B. v Rajhenburg. V naslednjih letih se je ta obljuba spremenila tako, da se je procesija vršila prvo nedeljo v majniku. Letos se je ob lepem vremenu in udeležbi vernikov vršila procesija 1. majnika, ko je bila ravno nedelja.
Г cvetoči mladeniški dobi je umrl dne 29. aprila 1927 v celjski vojaški bolnici Pavel Šer-bec iz Cundrovca. Začetkom aprila t. t. je šel zdrav v vojaško službo, koncem aprila pa je podlegel zavraini pljučnici. Bil je vnet Orel, dober telovadec in igralec ter zvest tovariš. — Svetila mu večna luč!
Ljudsko pihanje v aprilu. V tukajšnji fari so v prošlem mesecu umrli domačini: Neži Zorko, 77 let, An'on Drugovič, 76 lel. Franc Vrnnetič, 75 let, Martin Salobir. 55 let, Frančiška Wre?g, 60 let, Anton Savnik. 82 lel; v bolnici pa Urši Grame, 46 let, Franc Rožman. 83 let. Mariji Koprive, 52 let, Frančiška Molan 70 let Ani G i'c, 77 let. — Rojenih je bilo 6 otrok in sicer 5 deklic in 1 deček.
Kolesarske dirke z zaprekami se je udelež'lo 10 kolesarjev. Prvo mesto si ie nr'bard P. <Tomir Pinlerič, ki je prevozil progo 4 km \ 7.33 minutah.
итј}«: •* "Ir w?r rMfnnfh
Podivjani konji. Stefan Mtlrec iz Tešanovec je imel vozom opravek v M. Soboti. Ko je na me n i konje odpregel, so ti podivjali in se spustili v te':. Ker se je to izvršilo zelo naglo, gospodar ni mogel takoj izpustiti vajeti. Konji so 'ta potegnili za sebs.j in pri leni je z obrazom s h k > silo Ircšril ob tla, da je moral v bolnici iskali ponv. i :
Aa novo zastavo. Dekt Ska Ai .:ji* i-užba v Dolnji'Lendavi si prhsdeva, da si nabavi d.ušlveno zastavo. V ta namen se je začelo prostovoljno Nemirno prispevanje. Ker kažejo članice pri tem \e-liko požrtvovalnost, ie upanje, da se v krakern nabere potrebna vsota.
Zakaj j c prenehal *Néptap<? Ker gg. izdajatelji za svoj korak, da list ustavijo, niso navedli nobenega pravega razloga, se ua vse strani ugiba, kje pravzaprav tiči vzrok nenadnemu prenehanju. Mnogi so mnenja, da so se gospodje v I). Lendavi naveličali brezuspešnega dela, ki je na drugi strani zvezano z velikimi stroški in so že dolgo čakali ugodnega trenutka, da bi se mogli odstraniti s po-zorišča. Drugi pa, ki vedo govoriti o leni, di je razpolagal »Néplap- z nekim madžarskim fondo.m, trdijo, da so izdajatelji imeli z ukinitvijo namen, delati za list, ki se med ljudstvom kljub vsemu prizadevanju ni udomačil, reklamo. Objaviti so nedolžen dekret glavarstva v 1). Lendavi, češ, gl-zupreke nam delajo, zato p.i nas tem b.Jj p rajte, da bo mogoče nanovo začeti. Bodi kakorkoli, mi smo od vsega začetka naglasih, da slovenstvo in SLS v Prekmuvju ostaneta, listi pa — N : še liovine. Néplap — ki so blatili ter napadali slovenski narod in njegovo predsia\ nico SLS. iz2';neit> s površja, da ne bo o njih no duha ne sl-'îia. Niša napoved se je v nolneui obsegu uresničila.
S opis i
fit. Vid nad Ljubljano. V novem »Ljudskem domu bodo v nedeljo, dne 8. maja olj 7 zvečer ponavljati Jelenovo igro Dom«. Za to priliko se je posrečilo društvu dobiti znani »kamnišlti godalni kvartetId bo priredil obenem svoj koncert .s programom, kakor ga je igral v Kamniku, Kočevju in v'Ribnici. Na sporedu ie Francoz Godard z dvema točkama, Italijan Bazzini z enim kvartetom in Slovenca S. šauiel ter SI. Savinšek z dvema točkama. Vse.točke so zelo lepe, melodijoz.ne in h do občinstvu gotovo ugajale. Program je razvrščen tako, da bodo igrali en del pred igro, drugega med drugim in tretjim dejanjem in zadnjega po igri. Med dejanji pa bo igral vijolinist solo ločke s spremljevanjem klavirja. V št. Vidu take godbe še nismo slišali. Zato je velika zasluga društva, da nam jo je oskrbelo. Nihče pa naj ne zamudi ie prilike, ki se malokdaj ponudi in naj pride k prireditvi! Ne bo nui žal. Lepa muzika je pač nad vse! Zato vsi k prireditvi! — Začetek prireditve ob 7. uri zvečer. — Vsiopnina: Parter I vrsta 10 Din, II. vrsta 7 Din, III. vrsta 5 l)in. Galerija sedeži 7 in 5 Din, stojišča 4 Din. — Predprodaja vstopnic pri gospodični Zakotnik v št. Vidu.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Učenci in učenke Ink. obrlne nadaljevalne šole so uprizorili ob nedeljah 24. aprila in 1. maja t. 1. Ganglovo dramo >-Sin<. — Da jc obakratna uprizoritev v vsakem oziru prav dobro uspela, je v prvi vrsti zasluga tuk. zdravnika g. dr Lojzeta Pirnata, ki je z nesebično požrtvovalnostjo prevzel režijo igre in posvetil tej svrhi skoro ves svoj prosti čas ter se celo gmotno oškodoval. Ker ie bil čisli -Vi. ček omenjene prireditve namenjen za podp ,ro tukajšnje prepoirebne obrtne nadaljevalne šole, se mu vodstvo šole za vse žrtve tem polom najiskrenejše zahvaljuje.
Ustanovni občni zbor »Strelske družine« v Cerknici se vrši v nedeljo dne 8. maja 1927 ob 2 j)opoldne v gos'ilni »Javornik«. Dnevni red: 1. Sprejemanje pravil. 2. Volitev stalne uprave. 3. Vpisovanje članstva. 4. Slučajnosti. Državljani! Izvršujte svojo patriotsko dolžnost, pris'opajte k Strelski družini-, podpiraj1e njeno delovanje. — Pripravljalni odbor ; Strelske družine« v Cerknici.
Kapelnik dr. Danilo Švara je znan tudi kot odličen pianist. Klavirski pouk je užival pri znanem slovenskem pianistu g. Antonu Trosi u na Dunaju in pa pri Sreèku Kumarju v Trstu Odlična je njegova tehnična spretnost, saj obvlada svoj instrument popolnoma suvereno Znan pa je tudi kol odličen spremljevalec solistov tako, da ima v njegovi roki spremljevanje popolnoma solistu enakovredno in ne samo spremljajočo vlogo. Na koncertu, ki se vrši v petek dne 6. maja v Filharmonični dvorani bode spremljal slovensko vijolinistko Vido Jeraje-vo, kjer ima posebno težko nalogo v Beethovnovi Kreutzerjevi sonati, saj zahteva tukaj ravno klavirski part celega umetnika. Poleg tega bode pa tudi spremljal go Franjo Cadeževo, ki sodeluje na 'em koncertu s tremi opernimi arijami. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni
Ljubljansko gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20 uri zvečer. Četrtek, 5 maja: VOJICEK. Red C. Petek, 6. maja ob 15. uri pop.: HLAPCI. Dijaška
predstava po znižanih cenah. Izven.	,
Sobota, 7. maja ob 15. uri pop.: TRIGLAVSKA BAJKA. Mladinska predstava po izredno znižanih cenah. Izven. Nedelja. 8. maja: LUMPACIJ VAGABUND. Ljudska predstava po zniž. cenah Izven.
OPERA
■ Zače'ek ob pol 20. uri zvečor Četrtek, 5 maja: MADAME BUTTERFLY. Red B. Petek, 6. maja: Zaprto. (Generalna skušnja.) Sobota, 7. maja: FIDELIO. Premijera Izven Nedelja, 8 maja oh 15. uri pop.: ORLOV. Opereta. Izven. Znižane cene
si ne upa dihati, tako je to dejanje napeto in vsak večer je varijete, v katerem nastopa, raz. prodan.
Stari Londončanje se spominjajo osla, kateremu je bilo ime »Ping-Pong«. Pravijo, da od onih dob še niso videli tako dresiranega živalskega komika, kot je bil ta magarec. Rekli so mu splošno le novi klovn.
Radlio
МхвгЉ&г&Т:®	išče
Četrtek. 5 maja ob ?0. uri: LOGARJEVA KRISTA.
Ab \ Kuponi Pe ek, 6. maja ob 20. uri; Li.erarni večer slovenskih književnikov
Literarni tefcr v mariborskem gledališču. V
petek dne 6. maja priredi druš.vo slov. književnikov v mariborskem gledali ču literarni večer. Na-slopijo gg. Župančič, Finžgar, Gruden, Seliškar, ?wvaL.tn in Zoreč z recitacijami svojih del. Ker bo umevno naval na blagajno velik, priporočamo na-M . > t - i nic v predprodaji.
<'!:i-tovan.ic sir.:'o> -t»'-'ga sledališča v Mariboru. Sredi nu.ja se obeta a Mariborčanom dva izredno zanimiva večera: sarajevska drama vprizori 16. maja boaii.-ki večer »Almasa« (3 slike iz muslimanskega življenj«), IV. maja pa s-Zono Zan-firovc , širidejanko i/, mai e 'orskega življenja. Navadne operne cene. Idolu ne velijo. Priporoča se nakup vstopnic pri dnevni Olagajni.
£.%g
JT«^ it
Hrastnik
Umrla je v občinski izolirniei občinska revu Korač. Pokopali so jo v torek v Dolu. Tem revežem, ki so obsojeni, da v tem zavodu čakajo smrti,
Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani nastopi v ponedeljek na koncertu Akademije in Narodne galerije v Ljubljani s poleg že omenjene Škerjančeve ouverture »Mlaoa Breda« tudi še z odlomki iz suite »Žlahtnega meščana* in pa z Mihevčevo ouverluro »Planeti«. Suita »Žlahtni meščan'- ie znana po svoji lahko razumljivi preki-
I pevajoči elementarni muzikalnosti, koje vsak stavek ima svoje posebne vrline. Mihevčeva ouverture »Planeti« pa je skladba domačega skladatelja starejše dobe okrog 1820—1830, ki je tako po zunanji obliki kakor tudi orkestralni tehniki tipični . znak tedanje dobe. Napisana je v takratnem obsegu orkestra, to je za 14 instrumentov ter se odlikuje po izredno barveni metodiki. Izmed treh Mi-hevčevih ouveitur, ki so nam ohranjene, je Ia brez dvoma najmočnejša. Koncert se vrši v ponedeljek dne 9. maja ob 20, uri zvečer v Unionski dvorani. Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni.
Dr. Jakob Kelemina: Litera na reda. Pregled njenih ciljev in metod. Založil Nova zalužba v Ljubljani. Natisnila Zadružna tiskarna 1927. Str 120. Cena broširani kniigi '-(> l)in — v ce o platno vezani 34 Din. Sledeč ,i;>tret>:un naše ;a duševnega razvoja, je Nova založba i/, lata pričuj če znanstveno delo, ki je v prvi vrsti namenjeno tistim, ki se pri svojem sIik iu morajo buviti z literarnimi vprašanji, to ie akademičnemu dijaštvu; dobrodošli in potrebna pa je tudi vsakomur, ki ga zanimanje za literaturo žene k clobljeniu umevanju in ocenitvi literarnih proizvodov. Ke.' je to tudi prvo delo te vrste pri nas, pomeni ia knjiga temelj za literarno vedo pri nas. Pisatelj se opira na obsežno strokovno literaturo pri dragih narodih in nam je na majhnem prostoru strnil vsa osnovna vprašanja o nalogah literaturne vede same, o po-stanku umetnine, o analizi umetnine te o nalogah in smereh literaturne zgodovine. Založništvo opozarja, da je knjiga izšla v majhni nakladi in da je z ozirom na sloje, ki jim je ta knjiga potrebna, nastavilo kolikor mogr če najnižjo ceno.
Slovenska krajina- . I. letnik, skupna štev. 5.-6. Vsebina: V dneh preteklih. Osvob jenje. Spomini! Srečni in nesrečni doživljaji Vladka. Zakaj volkovi nimajo hiše. Vinski brat. Pikiranje. Velikonočna! Nackov nesrečni dan. Zabavni kotiček Količek za mladino. Listnica ure lnišiva. — Kal ,01* kaže 'Kotiček za mladino-', list nima prijateljev le med prekmursko šolsko mladino, marveč si jih pridobiva tudi med malčki v odali Sloveniji. Od večih strani so prišli dopisi, ki zagotavljajo, s kakim veseljem pričakujejo otroci v šoli (S' vensko krajino«. \ko smemo soditi po tem. se lisi v kratkem udomači v vsej Sloveniji. Naroča se v tiskarni E. Balkanyi, I). Lendava.
Cerl£ veni vestnik
Nočnim žastivrem presvetega Rešnjega Telesa se naznanja, da je nocoj redna mesečna molitvena ura. Molila se bo 2. ura: Obisk najsvetejšega Zakramenta. Vljudno vabimo može in mladeniče, da se v obilnem številu udeleže nočnega češčenja.
„Zve?de" brez gaie.
Ena največjih cirkuških senzacij zadnjega časa je bila nedavno tega v Topsfieldu v Ameriki. Dr. Carter i Newyorka ima namreč konja г imenom blisk (lkrhtning), kateri z dok-torjevo hčerko na hrblu poskoči raz oder v ribnik 40 čevljev ploboko. Vsakokrat skoči spretno, ne da bi se kaj pripetilo ne njemu ne deklici.
Še drug cirkus je v Ameriki, ki pa ima kar dva konja, ki skačeta in se potapljata. Pri predstavi sta oba zelo živahna in ko ugledata oder, ki pa je le 25 čevljev nad vodo, se prerivata, kdo bo preje poskočil. Prva je navadno kobila, ki nemudoma poskoči, konj pa napravi publiki preje še poklon.
V Olimpia-cirkusu v Londonu imajo mladega slona, katerega radi njegove gibčnosti vse občuduje. Med drugimi umetnostmi se vozi tudi na triciklu, kateri je seveda nalašč zanj prirejen. Ima čudne pedale in mesto balance zavit drog, katerega se slon pri vožnji z rilcem oklepa.
Ptiča noja tudi radi uporabljajo za razna cirkuška dejanja in v Niči so pred kratkim kazali noja. ki je dresiran, da vozi kakor konj z vajeti v kljunu. Toda ta žival je svojeglavna in se včasih trdovratno upre.
Najbolj dresirani cirkuški umetniki so gotovo psi. Toda vse dosedanje pa presega dresura psa, ki nastopa v drami »Gozd v Mont-garges«, kjer pograbi zločinca za vrat. Igralec, ki igra zločinca, ima poseben ovratnik, da mu pasji zobje ue zaidejo pod kožo. Publika
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 322.6. Praga 348.9, Frankfurt a. M. 428.6, Brno 441.?. Rim 449, Lan-genberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2. Varšava 980.
Četrtek, 5. maja.
Zagreb: 20.30 komorna glasba, 21. 45 poročila, 22 plesna godba. — Breslau: 20.25 H. Clir. Kaergel »Der verschosscne Mai«, 22.15—24 plesna godba. — Praga: 20.40 koncert, 21.40 igra, 22 poročila, 22.20 prenos iz Narodnega doma v Kral. Vinohrady. — Frankfurt: 20 H. v. Hofmannslhalova tragedija »Elektra«, glasba R. Straussa, nato do 24.30 plesna godba. — Brno: 20.30 arije iz italijanskih oper, 21 koncert iuf. reg. štev. 43, 22 prenos iz Prage. — Rim: 20.45 Selezione deli Opera »La Serva Padro-na - di G. B. Pergolesi. — Langenberg: 20.30 drugi \ve tfalski večer »Von Narren und Kauzen«, 22.30 koncert (prenos iz Kaiserhofa, Munster). — Berlin: 20.30 »Wiener Luft«, 22.30—24.30 plesna godba. -Dunaj: 20.05 komorna glasba, kvartet Buxbaum, 21.15 Frilhling in Wien. — Varšava: —.
Pelek, 6. maja.
Zagreb: 19.15 prenos opere iz zagrebškega narodnega gledališča, nato poročila. — Breslau: 21 koncert šlezkega deželnega orkestra, 22.15 espe-ranto. — Praga: 19 prenos iz Brna, 22 poročila, 22.30 godba iz kavarne Zavrel. — Frankfurt: 20.15 sinfoničen koncert, nato plesna godba (prenos iz Kassela). — Brno: 19.15 prenos iz narodnega gledišča: J. Kvapilova lirična pravljica »Ruetalkac, godba A. Dvoraka, 22 prenos iz Prage. — Rim; 21 Grande Concerto — Langenberg: 20.30 vesel večer, 22.45 koncert (prenos iz restavracije »Stéphanie« v Kôlnu). — Berlin: 19.30 prenos iz mestne opere v Charlottenburgu: C. M. v. NVeber »Frei-schiitz«, opera, nato večerna glasba. — Dunaj: 20.(15 G. Verdi »Ein Maskenball«, opera. — Varšava: —
Sobota, 7. maja.
Zagreb: 20.30 vesela večerna glasba. — Breslau: 20.10 raznovrsten spored, nato plesna godba. — Praga: 20.40 opereta, 21.30 veseloigra, 22 poročila, 22.20 godba. — Frankfurt: 20.25 vesel večer, nato do 24.30 jazzband. — Brno: 19 koncert, 22 prenos iz Prage. — Rim: 21 Transmissione da uu Teatro. — Langenberg: 20.15 vesela ura, 21 sinfo-ničen koncert, nato do 1 plesna godba. — Berlin: 20.30 vesel konec tedna, nato J. Landauova eno-dej.inka »Besuch in der Nacht«, 22.30—24.30 plesna godba. — Dunaj: 19.45 Grillparzerjev ciklus: »Ein Bmderzwist im Hause Habsburg«, žaloigra v petih dejanjih, nato večerni plesni koncert. — Varšava:
Eszpređ sodišča
Kaznovana neprevidnost. Ljudje se prav gotovo upravičeno pritožujejo nad kolesarji, kj včasih prav po divje drve po ulicah. R Franc je zaradi neprevidne vožnje, odnosno lahke telesne poškodbe moral pred sodnika. Po klancu mimo mestne kopeli in mestne zastavljalnice je podil proti šenlpeterski cesti in podrl perico Simončič, da se je poškodovala. Ker ji je za bolečine že poravnal, ga je 3odnik obsodil na 50 Din globe in pa svarilen opomin mu ie še dal, kako je dopustno voziti.
Energična starka je kmetica Helena iz Ižan-fke okolice. S sosedovimi si niso prav dobri in ko je peljal po njeni poti 16 letni Anion steljo, in sicer na ročnem vozičku, ga je starka nahrulila in ozmerjala, nazadnje ga je pa česnila z grabljami po glavi in to precej izdatno. Plačati bo morala 1C0 Din za bolečine, 120 Din za zdravniško spričevalo in še 300 Din globe. Pa ji kazen ni bila nič kaj všeč, mrmraje je odšla iz dvorane.
Pokvarjene k'obase je prodajal Seliškar Jože in zato se je moral zagovarjali. Klobase je najbrž samo v naglici presušil in take prodal ge. R. Ta je takoj opazila, da so pokvarjene in jih zato ni upata prodajati. Jože je tudi kupil dva prašiča in iih ni dal ogledati. Obsojen je bil na 250 I)in denarne kazni in pa na povračilo škode.
£ 104 s. k. z je marsikomu v preglavico in marsikdo e že občutil njegove posledice. Skoro ni dneva, da bi ne bilo razjirav zaradi najbolj zna-nega paragrafa, Dclavec M je na Zaloški cesti na-i hi nt il službujočega uslužbenca dohodarstveneg,i
urada s precej če lnim savkom: »P.......afna.
afna si. pa čeprav vsi slišijo.*: Pijan je bil, pa je dobil za psovko 1C0 Din kazni. — Železničar Š. p? na Vodnikovi cesti ni hotel pokazati in odpreti kovčega službujočemu miiničarju, zravenj ga je ps še ozmerjal, češ, ti h.....nam nikoli ne dajo miru, manjka se lakih žeparjev. Besede ga bodo stale 300 Din. — V Notranjih goricah je imel krajn šolski svet svojo selo, v sejno sobo je pa vstopi Valentin, se najprej razlogotil zaradi opeke, ka e-ro je dobavljal sam in so mu jo baje kritizirali, potem pa zasolil predsedniku krainega šolskega sve ta, češ da ni nič vreden sin, ker pusti oče'.a sira dati in da ni vreden, da bi se imenoval sin. Pričt so izpovedale, da se je takrat seja še vršila in Valentin je bil obsojen na 300 Din kazni in na povračilo stroškov.
R. Frane, ki pa ni naš državljan, se ga ,i< prav poš'eno nabral in kar na lepem pretepel m Ambroževem trgu nekega mestnega delavca. J< pa tudi drugače podjeten. V baru »Adria« je iz za ; klenjene shrambe izmaknil 3 litre malinovca, zra j ven seveda dva kozarca in pa še pol kilogrami ogrske salame. Povrniti bo moral škodo in pa dvi dni bo moral obujati kes v zaporu, i Usodna vožnja. Zagovarjati se je moral želez I niški čuvaj pri Dolenjski cesti. Po cesti je namie pripeljal z vozom Franc Repar, in ko bi moral če: železniški prelaz, je čuvaj že spuščal zaporo. Z ro ko mu je dal znamenje, naj se ustavi z vozom, p: ali Repar ni razumel znamenja ali se ni brigal, še i je z vozom naprej in isti moment mu je padla za vora na tilnik, da je padel z voza in obležal neza vesten. Mogoče, da mu je udarec rešil življenje ker že je prisopihal vlak in možno je, da bi hi drugače zagrabil vlak voz, konja in njega. Izkazali se je, da čuvaj ni bil kriv nesreče in je bil za i I oproščen.
Voiszvečiovania
f Izgubil se je dne 1. maja s Šmarne gore prol Mednem do Ljubljane otročji plašček. Pošten naj ditelj se naproša, da ga odda proti nagradi pi I. R., Ulica na Grad št. V, Ljubljana.
Gospa, ki . je včeraj okoli 11. ure dopoldni menjala v Jugoslovenski banki v »Ljubljansken dvoru« 3000 Din, nnj se v važni zadevi zglasi čim preje v [Hislovnih prostorih imenovane banke, ke je znana.
Si. 100.
»SLOVENEC«, due 5. maja 1027.
Stran Z.
Gospodarstvo
Elektrifikacija železnic.
Iz zanimive Študije Društva narodov o
elektrotehnični industriji sveta za svetovno gospodarsko konferenco posnemamo sledeče zanimive podatke o elektrifikaciji železnic, ki jih je sestavila centralna zveza nemške elektrotehnične industrije:
V	Evropi je električni pogon na 6000 km železnic, to je 1.6 odstotka vsega železniškega omrežja, ki ima dolžino 380.000 km. Leta 1922 je bilo elektrificiranih samo 2200 km od 370 lisoč kilometrov, to je 0.6 odstotka.
V	Severni in Južni Ameriki je bilo leta 1926 železnic 599.000 km, od teh elektrificiranih 3860 km, to je 0.7 odstotkov.
Po posameznih državah je bilo elektrificiranih železnic (v oklepaju odstotni delež na celem železniškem omrežju): Francija 1060 kilometrov (6.9), Italija 1000 km (2), Nemčija 361 (1.7), Švedska 926 (5.9), Švica 896 (15.6), Avstrija 345 (5.2), Norveška 205 (5.9), Španija 166 (1.1), Ogrska 143 (1.5), Anglija 130 (0.3), Holandi a 115 (3.3); severnoameriške Združene države 3127 (0.8), Kanada 301 (0.5), Me 255 (2.9), Japonska 211 (1), Brazilija 64 (0.2), Kuba 52 (0.9), Mehika 48 (0.2). Večinoma se uporablja enofazni tok.
Posebne pedatke pa vsebuje študija za [talijo in Francijo.
Italija je pravzaprav prva začela z elektrifikacijo železnic in sicer datira to iz leta 1899, ko so se začeli poizkusi z vozovi z akumulatorji, ki pa niso uspeli.
Prva elektrificirana proga je bila Milan— Varese in otvorjena v oktobru 1901 (s stalnim tokom 650 voltov in tretjim tirom). Druga elektrificirana železnica je bila leta 1902 Val-telinska s trofaznim tokom visoke napetosti (3400 volovt). Leta 1913 je imela Italija že 849 km elektrficiranih prog, ki so porabile 40 milijonov kilovatnih ur.
Skupno ima sedaj Italija 988 km elek-trificirrnih železnic; na 230 km se uporablja trofazni tok, na 758 pa enofazni. Sedaj se dela na elektrifikaciji 1024 km železniških prog.
Francija ima (1. januarja 1927) elektrificiranih 1146 km prog (od teh 522 km enotirnih, 567 km dvotirnih in 56 km četverotirnih, to je skupaj 1880 km enotirnih prog). Dela pa se na elektrifikaciji 10.5 km enotirnih ter 422 kilometrih dvotirnih prog (to je 854.5 km enotirnih).
Električne lokomotive, katerih je 636 (gradi se jih 229), porabijo letno 105.6 miljona kilovatnih ur.
Kranjsko, deželno elektrarne. Z ozirom na včerajšnjo vest, da je ljubljanski oblastni odbor prevzel v last in upravo elektrarne na Žirovnici, podajamo par podatkov o centrali. Montirana sta 2 generatorja po 1300 konjskih sil. V letu 1920. je Imelo 3000 odjemalcev priključenih 19.000 žarnic (1925 17.000) ter 180 movtorjev (leta 1925. 163), ki služijo večinoma v poljedelske svrhe in znaša njih delazmožnost ca. 900 HP. Elektrarna je proizvajala lani 1,138 950 kilovatnih ur (1925 844.690 in 1924 723.240 ur).
Likvidacija Žitnega aavoda d. d. v Zagrebu.
To podjetje, ki je včasih prav dobro uspevalo in je bil njegov sedež pred fuzijo z družbo rSrpsko-amerikansko d. d.< v Ljubljani, je že likvidiralo svojo podružnico v Ljubljani, sedaj popolnoma likvidira. ,
Podporne organizacije Jugoslovanov v Ameriki. Iz majske številke :,Bankarstva< posnemamo po podatkih g. Kosiera o imovini in članstvu podpornih organizacij Jugoslovanov v severnoameriških Združenih državah siedeče: Slovenci so imeli v 9 zvezah 2064 organizacij s 120.061 člani (80.145 odraslih). Imovina teh organizacij je znašala 5,299.000 dolarjev. Hrvati so imeli 6 zvez, 955 organizacij s 84.888 člani (61.662 'odraslih) in z Imovino 3,057.000 dolarjev. Srbi so imeli 4 zveze s 298 organizacijami in 17.917 člani (15.206 odraslih)
in je imovina njih organizacij znašala 2153 dofcy-
jev. Poleg tega je bilo še samostojnih srbskih, hrvatskih in slovçnskih organizacij, katerih članstvo ceni na 100.000 in imovino na 2 milijona dolarjev. Tu niso vš'ele xtavbne in kreditne zadruge (10, kapital 5 milijonov dolarjev) ter fondi narodnih domov (okoji 100 domov z 2 milijona dolarjev). Podatki so sestavljeni po stanju 30. junija 1925. Od tedaj ge je premoženjsko stanje gotovo znatno povečalo.
Javna avtopromotna ustanova. V Ljubljani se
namerava ustanoviti javna avtoprometna ustanova, ki bi z avtobusi ozir. taksiji vzdrževala zvezo med Ljubljano in Vičem, potem Št. Vidom-šiško in Črnučami, v poletnem času s Savo in pozimi s Podutikom. Člani družbe — trgovci, podjetja sploh bi imeli vožnje in provoze po režijskih cenah. Priprave za ustanovitev se že vrše. Med pozivalci najdemo: veleeejem, Zveao za tujski promet, Zadružno banko in v njen koncem spadajoča podjetja, Franzl, Krisper, Lorant itd.
Trgovinska agencija v Carigradu. Kakor poročajo iz Belgrade, se v kratkem ustanovi v Carigradu trgovinska agencija, za katero je trgovinsko ministrstvo že dalo odobritev.
Zlato bilance v Avstriji. Uradna statistika navaja, da je do konca marca t. 1. objavilo svoje zlate bilance 324 družb (d. d.) od obstoječih 746. Od teh 324 je obstojalo pred vojno samo 180. Vseh 324 družb ima kapitala 788, rezerv pa 445 milijonov šilingov. 180 predvojnih družb ima sedaj samo 78% predvojnega kapitala in rezerv, čist; dobiček družb pa znaša komaj tretjino predvojnega. Edino sladkorna industrija izkazuje za leto 1925. večje dobičke kakor za 1913.
Borea
Dne 4. maia 1927.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.495—13.525 (13.49—13.52), Italija 299.23-301.23 ( 286.S0-288.80), London 276.20-277 (276.20-277), Newyork 56.75-56.95 (56.75-56.95), Praga 168.30—169.10 (168.30-169.10 (168.30-169.10), Dunaj 8.005—8.035 (8.005 —8.035), Curih 10.94—10.97 (10.94—10.97).
Curih. Belgrad 9.13 d<>ii. (9.13), Berlin 123.20 bi., Budimpešta 90.55, Italija 27.205 (26.60), London 25.265 (25.26), Newyork 519.875 (520.50), Pariz 20.38 bi. (20.37), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.15 (73.15). Bukarešt 3.28 den., Varšava 58.10.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.45, Kodanj 189.20, London 34.45, Milan 37.20, Newyork 708.50. Pariz
27.79,	Varšava 79.25. Valute: dolarji 705.75, angleški funt 34.42, lira 37.15, dinar 12.43, češkoslovaška krona 21.09.
Praga. Devize: Lira 178.80, Zagreb 59.21, Pariz 132.05, London 163.70, Newyork 33.61
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 84.50—85, vojna odškodnina 338 —339, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 149 zaklj., Merkantilna 99—100, Praštediona &50 den., Kred. zavod 160—170, Trbovlje 510 bi., Vevče 119 den., Siavbna 55—65, šešir 104 den.
Zagrob. 7% invest. posoj. 84.75—85.50, agrari 51—52, vojna odškodnina 336—338. maj 338—339, junij 340—342, Hrv. esk. 96.50, Hipobanka 61 — 61.50, Jugobanka 93 zaklj.. Praštediona 850 zaklj.. Ljublj. kreditna 150 den., Šečerana 520 zaklj., Slavonija 27 zaklj., Trbovlje 49—500, Vevče 131—135.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82, Živno 92, Alpine 48.95, Greinitz 7, Trbovlje 69.25 Hrv. esk.
14.80,	Leykam 11.75. Jugobanka 11.80. Avstrijske tvornice za dušik 41.50, Gutmann 39.50, Muiidus 175.
BLAGO.
Ljubljana. Tendenca za les čvrsta, za dež. pridelke čvrsta. Zaključki: les 6 vagonov. Kurzi ne-izpremenjeni.
Spor/
PRVENSTVENA TEKMA ILIRIJA—HERMES.
Z ozirom na časopisne vesti o nedeljski tekmi Ilirija—Hermes, obvešča odbor javnost, da je v svoji redni seji sklenil uvesti strogo preiskavo in eventuelne krivce najstrožje kaznovati. — Odbor S. K. Ilirije.
ILIRIJA—MARIBOR 8. t. m.
V nedeljo igra Ilirija revanšno prijateljsko tekmo s 1. SSK Mariborom. Tekma je za Ilirijo nekaka glavna skušnja za prvenstveni finale, v katerem se sestane leden dni kasneje z mariborskim Rapidom. Gostovanje Maribora, ki naslopi v Ljubljani v nedeljo po daljšem presledku, bo spre-
jela naša športna publika gotovo s simpatijami. | Po kulturni igri je staviti enajstorico Maribora nad | Rapidovo; velja upravičeno za enega prvih moštev v DQfjsavezu, že opetovano se le priborilo do prvenstvenega finala.
PRVENSTVENE TEKME 8. t. m. V LJUBLJNI.
V nedeljo se vrši v Ljubljani zadnja prvenstvena tekma v 1. razredu. Protivnika si bosta Primorje in Hermes. Za predigro je določil LNP drugorazredno prvenstveno tekmo Svoboda : Slavija, ki je odločilnega pomena za končno stanje prvenstva v tem razredu.
S. K. Jadran. V petek 6. t. m. ob 20 se vrši soja upravnega odbora v Narodni kavarni. Dnevni red je: 1. Stališče kluba z ozirom na zadnje prvenstvene tekme. 2. Razpravljanje o zopetni ustanovitvi hazena-sekcije. 3. Poročilo o igrišču. 4. Slučajnosti. Seja je izredne važnosti. Radi tega je prisotnost vseh odbornikov neobhodno potrebna.
Tajnik.
DOMAČI ŠPORTNI DOGODKI.
Preteklo nedeljo so se odigrale na domačih športnih prostorih nekatere važne nogometne in bazenske prvenstvene tekme, ki smo jih deloma že omenili. V nogometnem prvenstvu podzveze treba posebno omeniti semifinale v Mariboru med prvakom mariborskega okrožja |x>dzveze Rapidom in celjskim prvakom Atlelik SK. Rapid se je z zmago v razmerju 6:2 kvalificiral za finale prvenstva in mora nastopiti 15. t. m. v Ljubljani proti
niriji.
0 ljubljanskih prvenstvenih tekmah Ilirija— Hermes in Primorje—Slovan smo že pisali. Ilirija je absolvirala to tekmo z drugo garnituro, ker je I moštvo igralo isti dan v Splitu z Borcem Vendar irregularnost te tekme ne obstoji v tem, da je postavila Ilirija II. garnituro (igrala je tudi prej nekaj prvenstvenih tekem z II. oz. mešanim moštvom), temveč v očividno namenoma slabi igri njenega centerhalfa. Hermes je na ta način prišel do cene zmage 4:2 in seveda tudi do 2 važnih točk v prvenstveni tabeli — se pravi, ako bo podzveza verificirala ta izid. — V sledeči tekmi Primorje— Slovan se je publiki povsem neprikrito in neženi-rano servi rala farsa. Igralo je v tej igri vseh 22 igralcev obeh strani tako kot v prvi igri samo cernterhalf. Ko je koncem Igre grozila nevarnost, da Primorje zgubi s 3:4, so pomagali Se Slovanovi branilci. Razumljivo je. da je bila publika ogorčena nad takim »sportom< in da je predčasno odhajala s prostora. Podzveza je v interesu nogometnega športa, mislimo, dolžna, da ukrene potrebno, da se take nesportnosti in tako norčevanje iz publike ne dogode še enkrat.
Ilirija je gostovala v soboto in nedeljo s I. moštvom, toda brez Zupančiča II in Omana, v Splitu, kjer je absolvirala dve prijateljski tekmi z .INK Borcem, lokalnim rivalom glasovitega Hajduka. Prvi dan je izpadla tekma neodločeno 1:1, drugi dan je Ilirija zmagala s 8:1.
V Zagrebu se je vršila ob velikem zanimanju publike — na igrišču se je zbralo preko 6000 gledalcev — prvenstvena tekma med HAŠKom in Gradjanskim. Zmagal je prvi z 2:1, s čemer si je še utrdil pozicijo na čelu prvenstvene tabele.
Tudi v Belgradu se je vršila odločilna tekma za nogometno prvenstvo podzveze in sicer med
Jugoslavijo in Belgrd. SK. Zmagal je BSK v razmerju 2:1
Нигепа. — V Imzenskeni prvenstvu sta bffi odigrani v nedeljo dve važni tekmi. V Ljubljani je igrala družina Ilirije s Primorjem. Ilirijanke eo ob jako dobri igri odnesle visoko zmago v razmerju 14:1. — V Mariboru sla se srečali družini Maribora in Mure. Ob živahni, loda nekoliko preostri igri (sodnik!) je zmagala zasluženo družina Maribora v razmerju 9:6. — Prihodnjo nedeljo igrala v Mariboru Maribor in Ilirija, v Ljubljani l>a Atena in Primorje.
KOŽELUH - NAJUCH 6:4, 6т4, 6:1.
Spet enkrat stu se borila, ta dva voliloma tenisa; Tilden je bil sodnik! Lela 1925. je v bojn za evropsko prvonstvo v Deauville na Francoskem zmagal Koželuh, lani v Berlinu v revanšnem boju Najuch, o božiču 1926 spet Koželuh. Ker se je lani Najuch z Amorikanci kar igral, je Koželuhova zmaga tem pomembnejša. In sedaj je spet zmagal. Kako različno sodijo listi! »Beriiner Tageblatt* jo pred letošnjim bojem pisal: »Najuch ima več upanja na zmago. Kdor pa pozna hitrega in žilavega Koželuha, ta ve, da se ne bo dal premagati brez hudega boja. Nasprotno je pa pisala »Vossischo Zeitungr: »Zelo smo veseli, da bo sodil Tilden. Vsaj ne bo nobenega nesporazumljenja. Najuch je nekaj starejši, manj gibljiv kot Koželuh, a taktično bolj prebrisan. Koželuh gre v boj z zavestjo, da se ne da utruditi. Če Najuch ne bo hitro zmagal, prisojamo Koželuhu boljše šanee.< Citiramo zato berlinske liste, ker se je boj vršil v Berlinu in sta oba mojstra tam učitelja tenisa. Revanšni boj se bo vršil v Pragi na koncu maja.
Danes teden smo v -»Športnih dogodkih m-pisali tole: Najuch je premagal Landmanna 6:2, 7:5, 7:5; Koželuh je premagal Landmanna 6:2, 6:8, 6:3, torej prvi 20:12, drugI 18:8. S tem smo prisodili K. Koželuhu boljše šanse.
O boju samem beremo:
Tilden je bil sodnik, vodil je tekmo v splošno zadovoljstvo, zmeraj je dobro in pregledno povedal, kako je. Simpatije si je pridobil na mali. Dejal je: »Zame je bil polek igre nad vse zanimiv, saj sta tekmovali dve popolnoma si nasprotni igravski in-dividualnasti. Koicluh je nirjbnljH profcsinnal. kar sem jih kdaj videl, in sploh najbri najboljši i ira vec »vela. Njegova preudarna in z dosledno taktik® igrana igra spominja po vsem sestavu na Lacoslea. pa s tem primerjanjem nočem reči, da je torti igravna moč teli dveh prvakov enaka.':
»Beriiner Tageblatt< piše: >Že takoj v začetku igre se je videlo, da Najuch proti Koželuhu. v izborni formi se nahajajočemu, ne bo dosti opravil. Ko je Najuch videl, da proti premočnemu na sprotniku nima nobenega upanja na uspeh, se je konec bližal nepričakovano hitro. V tretji runrti se je Koželuh z Najuchom kar Igral, in se ima Najuch zahvaliti samo dobri volji nasprotnikovi, da je sploh 1 točko rešil. To dejstvo, je i>okazalo, da moramo Koželuha trenutno postaviti precej nad Najucha.c
»Vossisehe Zeitun#: prinaša izredno obširno strokovno oceno, naslov članku jo: Koželuh d« bes te Spieler der Welt.
30. maja se bosla prvaka v Pragi še enkrat kosala. Tedaj bomo videli ali je premoč Koželuhova res tako velika, kot je izražena v gornjih točkah.
O Tildenu kot igravcu bomo pa priobčili članek jutri.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dno 4. maja 1927.
Višina barometra 308*8 m
Opazovanja		Barometer	Toplota » C1	ReU vlaga » %	Vel« In brzina v m	Obloč-noti	Vrsta padavin		m 5* . ÎF	ca B — B
krni	CBS					0—10	ob opazovanja	vmmdolh	® ID	
	7	761*3	14-4	92	mirno	10	dež	3-1	19-9	13-3
Ljubljana (dvorec)	8 14	759-1	19-4	72	SE 2	tO				
	21	760-4	15-2	83	SW 2	10				
Maribor		761 "3	15-0	97	SE 6	10	dež	3	20	12
Zagreb		761-5	16-0	98	NNE 2	10	dei	5	23	»
Belgrad	8	76P5	21-0	66	mirno	7	dež	0-2	26	15
Sarajevo		761-4	184)	64	mirno	K)			22	13
Skoplje		764-0	20*0	67	SE 2	tO	pršenje	01	27	15
Dubrovnik		761-3	20-0	64	E 1	3			24	9
Praga		761-3	104)	—	SSE 4	8			19	9
Split	7	759-7	204)	53	ESE 8	9			22	17
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za četrtek, dne 5. maja: Pusto in deževno vrcine traja dalje.
Sven Elvestad:
25
flož, ki ïe oropal mesto.
»Odšla bova, da poiščeva ,načelnika kazenske policije,' kakor tudi znanega ,detektiva Asbjôrna Kraga,' ki sicer ne žanje vedno enakih uspehov.«
»Mar posnemajo naju oba?«
»Oba.«
Krag je stopil k telefonu in vprašal nekaj dnevnega stražnika na redarstvu. Ko je dobil odgovor, je rekel: »Najina dvojnika sta zapustila pisarno pred dvajsetimi minutami. Z vsem dostojanstvom. Spremljal iu je gospod, ki je bil prišel na redarstvo in vprašal po načelniku.«
»In tedaj je sedel krivi načelnik v pisarni?«
»Da.«
»In nato so skupaj odšli?«
»Da, policijski načelnik, Asbjorn Krag in tujec,« je odvrnil detektiv s smehom.
»Toda denimo, da me je iskal tuji gospod v kakšni zelo važni zadevi, kaj potem? Zgodi se lahko največja nesreča!«
»Ne.«
»Zakaj ne?«
»Pozabljate,« je rekel Krag, »da danes ponoči nisem nič spal, temveč ves čas vohunil.«
»Ne razumem.«
»Stvar bo jasnejša, ako vam povem, da se možje mudijo taras v Velikem hotelu v sobi 26. V tako imenovanih knežjih sobah. Ako se napotiva takoj tja, se bova seznanila z zanimivima gospodoma in se prepričala, kakšna sva v resnici. Lahko se zanesete, da sta нјајпо preoblečena.c
»A\ to čaka,« je javil Jarven.
Čas je, da odideva,« je rekel Krag in si zapenjal rokavice. »Nimam rad naglice. Toda nepotrebno odlašanje .je dostikrat bolj nevarno ko najbolj
nespametna naglica. Mislim, da bo nastopil pravi trenutek ravno sedaj, ali bolje v štirih ali petih minutah.«
Pokimal je načelniku in rekel: »Sodim, da samokres ne bo od škode.«
»Imam ga,« je odvrnil načelnik.
»Dobro.«
Toda kaj bo s tem tu?« Načelnik je pokazal na rdečelasca.
»Par tovarišev ga bo sprejelo v svoje varstvo,« je odgovoril Krag. Oba policijska uradnika v nata-karski obleki, »ki sta stala blizu, sta razumela in se nasmehnila.
Ko sta šla načelnik in njegov pomočnik po hodniku, je dejal prvi: »Čudim se najbolj temu, da ste vendar le razpostavili svoje ljudi, četudi ste včeraj, predno sva se ločila, to najbol j odločno odsvetovali.«
»Res,« je odvrnil Krag, dočim je odpiral načelniku vrata v jedilnico, »tako sem tudi včeraj zvečer mislil. Samo novi dogodki me morejo nagniti, da ukrenem drugače. Taki dogodki so sinoči res nastopili^
»Tako, takol Zato niste ponoči nič spali?«
»Tako je.«
V jedilnici hotela Continental je bilo le malo gostov. V godbišča se je čul najnovejši valček. Raz-gubljal se je preko belih miz. Po mehkih preprogah so neslišno hodili natakarji. Vonjalo je po miru in udobnem odpočitku; v nekem kotu, s cvetlicami zakritem, je počil zantašek in poživil tišino. Tako nemoteno je teklo tu življenje svojim potem, dočim se je bil pravkar odigral v posebni sobi tam za steno opisani dogodek.
Ko je šel Krag z načelnikom skozi dvorano, je rekel tako glasno, da so ga bližnji gostje mogli slišati: »Vendarle je čudno, kar sva doživela!«
Načelnik ga je debelo pogledal.
»Zelo čudno,«. je rekel oklevajo in brezumno.
»Najboljše bo, ako odideva k vam domov,« je nadaljeval Krag.
»Tudi meni se zdi to najboljše,« je odvrnil načelnik, kakor bi začel spoznavati za kaj gre.
Ko sta prišla v vežo, je vprašal načelnik: »Mar je bil kdo notri?«
»Ali ste videli moža s črno brado in zlatim šči-palnikom, ki je sedel na levo pod podobo?«
»Videl.«
»Dobro. Ta je.«
»Kdo?«
»Eden izmed tolpe.«
»In kaj naj počneva z njim?«
»Pustiva ga. Sišal je najin razgovor in je brž-fcone pomirjen. Nič ne sluti, kaj se je dogodilo v sosednji sobi.«
»Zakaj to mislite?«
»Ker je imel rdečelasi natakar nalogo, zadrževati naju z vsakovrstnim besedičenjem in nato izginiti. Mož z zlatim ščipalnikom živi v misli, da je rdecélasec izvršil svojo nalogo. To je vse.«
Ko sta bila gospoda oblekla površnike, je rekel Krag: »Bilo je izvrstno, da se niste bolj začudili mojemu zadnjemu predlogu.«
»Sprva sem se začudil, toda potem sem se obvladal. Mislil sem si: Človek kakor vi, ne more govoriti tako glasno kar tja v en dan, ne da bi imel določenega namena.«
Krag je samo prikimal in odšla sta po stopnicah. Hotelski mali ju je spremil do a\da in jima odprl vrata.
»Drevored Bygd5 44,« je rekel Krag vozniku. Nato sta vstopila.
Komaj se je pa avto premaknil z mesta, je rekel načelnik: »Zdaj se pa res čudim. Ali se bova res odpeljala domov?«
»Ne,« je odgovoril Krag. »Gre za to, da se sploh voziva.«
111=111=
£ £
o. O-'
g- > • -o
! ° PS
< a P 4 « s. 5 e
f „ J n.
ê F ! »
° e. p* b o- _ o
Б" «5-
I
K
< O
M i-
tr O
D 5 сл £ f* S! O
7, £
И C-
rl
a Б'
I
- m « а
n »
is
< o
00 a
p i	po
!	s
p	p
D	JO>
—•	Jo.
<v	p
O- ^
e
*: e
C
1	n. o o
2	<ч g ?
»
_ o
~ 4L
00 5Ç-
РГ b ar
P a
N 9
g s
№
I I
3	s
2.	B
B	B'
И	3 K -
b	2 P vc
B
S
■h?
iii=iii=
Dobro ie vsikdar naložen denar, ki ga insèrent izda bolj razširjenem dnevniku, veliki ali pa tudi v priprosti
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren 1 st za uspešno reklamo.
v tem med našim ljudstvom po deželi naj-Vsak oglas, pa bodisi v mailini obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5D)
m oglase
zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Siovencc" za insercijo ob vsaki priiiki najboij
MALI OGLAS I
'Vsaka drobna vrstica 1'50 IHrt ali vsaka beseda 50 par.
INajmanjši oglas 3 eli 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Odvetnik
dr. Rihard Pietar
je otvoril svojo pisarno v Celju, v poslopju Jadransko* podunavske banke.
ŠIVILJA-krojačica,
Nemka, se priporoča ce-njenim damam na dom. Naslov v upravi: št. 3446
rtoLfk> s 4 razredi me-
UCfUU ščanske šole — išče mesta učenke v trgovini. Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro: »Poštena« Stev. 3444.
DEKLE,
Ici zna šivati in bi opravljala tudi druga hišna dela, išče službe. Nastopi lahko takoj. - Naslov v upravi lista pod št. 3401.
DEKLICA,
stara 15 let z 2 razr. mešč. Sole, išče mesta učenke v trgovini. - Naslov pove «prava lista pod St 3404.
DEKLE,
etaro 17 let, želi službe v mestu kot splošna pomoč gospodinji. Naslov na upravo „Slovenca« v Mariboru.
Po ceni se pioda
GOSTILNIŠKA MIZA
obita s pločevino za vodovod. Izvp se: Vinotoč Kolodvorska ulica 28.
šivalni stroj
za krojače, čisto nov, fin, in nekaj zlatih in srebrnih predmetov, vse pod ceno naprodaj. — Naslov pove uprava lista pod St. 3436.
J«*- HRUŠKE -ФС
fine, nudi »Brezalkoholna produkcija*, Ljubljana, Poljanski nasip št. 10.
RADI0-APARAT
3 cevni, z zvončnikom. kompleten, se po ugodni ceni proda. — Naslov v upravi pod st. 3493.
t
Mlekarska zadruga v Izlakah, Zagorle o/S,
javlja tužno vest, da je danes po dolgi in težki bolezni, a boguvdano v 76. letu preminul njen načelnik, gospod
Janez Kolenec
posestnik v Podlipovlci
Blagemu pokojniku, ki je nad dvajset let požrtvovalno načeloval zadrugi in ji pridobil nepozabnih zaslug, bo ohranila hvaležen in časten spomin.
Izlake, dne 30. aprila 1927.
Načelstvo Mlekarske zadruge v Izlakah.
Enodružinska hišica,
3 sobe in 2 kabineta, se odda takoj v najem. — Bohoričeva ulica št. 24, event. telef. informacije št. 25—60.	3452
Prodam mlin
na 4 tečaje, z malim po sestvom, tik ceste — na fcj zelo prometnem kraju. ' ' Naslov v upravi: št. 3442
----I R
^јМИРиУ						
						

0
!jnb!jani naznanja tužno
Kuharico
staro 30 do 40 let, pridno in pošteno, ki zna dobro kuhati in opravljati druga hišna dela — razen pranja — se išče s 15. m a j e m za blizu Ljubljane. Plača 400 Din. - Ponudbe z navedbo dosedanje službe je poslati takoj na upravo lista pod Dobra kuharica št. 3461.
Vajenca
za mesarijo, sprejmem. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3476.
Spretnim gospodom in go-spem, kateri potujejo, nudimo dnevno VELIK
zaslužek. ali osebne
ponudbe na prodajo vrednostnih papirjev Zumbu-lović — Ljubijana, Aleksandrova cesta 12. 3450
С|||Г|Г| kl je izučen OlUyu mizar ali zidar, sprejmem. - Ponudbe na uprava lista pod St. 3417,
UČENEC
za fotografsko obrt se sprejme. Hrana in stan. brezplačno. - Ponudbe na upravo pod >Foto-u?encc« št. 3102.
KOLAR. VAJENCA,
krepkega in zdravega sprejme: Matevž Fajïer. Ljubljana, Trnovo.
Sobo : steljima se
odda Ilirska ulica št. ih, II. nadstropje, desno,
Išče se
STANOVANJE
z eno ali dvema sobama in kuhinjo za takoj ali za mesec avgust. - Ponudbe pod »mirna stranka« na upravo.	3479
Tamburaške inštrumente
dobro ohranjene kupimo. — Ponudbe na upravo »Slovcniac v Celju
h-r
K
Slovensko planinsko društvo v vest. da je njega častni član, gospod
i a i O O tT
župnik na Dovjem, duhovni svetnik, imojiiclj roda Sv. Save 111 reda itd.
danes mimo v Gospodu zaspal.
N:>V;a presr.-'lu' noga prvoboritetje. 7,n slovensko planinstvo, ki si je stekel neven'.jive t \ц;е z Sloven-ko planinsko društvo, oiir.-ii iiio v f hlačni sp"mirni.
i	' v m v sob-to ob pol 11 uri dopoldne.
L j u 11 j a n a, Jne 4. aprila 1927.
fcL
___îaaHfew ■MhàwfclgMt.i'jW.iKii__ ......__
Odda se opremljena in ena
PRAZNA SOBA
ob gozdu z lepim razgledom in elektriko v Spod. šiški za 300 Din : boljšim ljudem. Naslov v upravi lista pod štev. 348(1.
Najboljša kosa sveta
za 18 Din
dokler traja zaloga, pri Fr. Stupici. trg. z že-leznino in poljedelskimi stroji v Ljubljani.
Panično moho
najboljôih mlinov nudi najceneje veletrgovina žita in mlevskih izdelkov
Л. VOLH. LluDIlano
Reeljeva cesta št. 24
Išče se poštena
PRODAJALKA
zn podružnico špecerijskega blaga in gostilno. Ponudbe na upravo lista pod »Samostojna inočc štev. 3481.
J6J0 Aupi?
Proda se lepa
SPALNICA
iz trdega lesa z marmor, ploščami. Naslov v oglas, «ud. Slov.' |hx1 31. 3178.
Iščem
DRUŽABNIKA
za staro, na najboljšem glasu se nahajajočo, sodno protokolovano trgovino v Ljubljani. Sodelovanje v trgovini pogoj. -Ista se nahaja na najpro-metnejšem kraju središča Ljubljane. Lep, svetal, zelo cenen lokal z več izložbami. - Vsled bolezni se ista tudi pod zelo ugodnimi pogoji proda. — Ponudile pod M. G. na upravo »Slovenca«.
Ш&с,

ТПС7 Г/ЧК ■ УРУУ^^ЈВЕДЈСИВВДИИЕДЈЈОДЖУИИИИН
ШЖ
Vič duhovščini, znancem in prijateljem sporočamo Vsemogučui zlatoaiašu. u, dun. sven.ika, ča»t. gospoda
p. • . i
waze
io vest, da je
župnika ua Dovjem, imejitelja dveh redov sv. Sa\e. častne;.', oKann občino Dovje, častnega člana Slovenskega planinskega društva glasLcnili društev j Ljubljane ;, in
»Matiic* i. dr.
po daljši, zelo mučni bolezni, v 82. leiu starosti, večkrat prc\ dene^a s sv. zakramenti poklical k sebi po zasluženo plačilo.
Pogreb se bo vršil v soboto, dne 7. t. m ob pol 1 !. uri dopo:Jiie s sv. mašo ua Dovjem.
Dovje, dne 4. maja 1927.
Za župnijo:
Franc Pcčarič,
kaplan.
Za dekanijsko duhovščino:
Jakob Fatur,
dekan.
м-л
Ш
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni in skrbni soprog, oče, sin, stric in svak, gospod
Stavbno podjetje
ДССЕТТ0 & drugovi
druiha z o. z
Maribor, KoroSc>va nI.
Inserirajte v „Slovencu "!
trgovec in posestnik
v torek, dne 3. majnika ob pol 10. uri zvečer, v 46. letu svoje starosti po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika se položijo v petek, dne 6. majnika ob 3. uri popoldne v rodbinsko grobnico v Šmart-nem pri Velenju k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bode brala v soboto, dne 7. majnika ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi v Šmartnem pri Velenju.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Velenje, dne 3. majnika 1927.
Marija Valenčak, roj. Lager, Tonèek, Micika, Zorica, Vladko, soproga.	otroci.
Vsi ostali sorodniki.
Pom9a«! ?
Nogavice. Kravate, srnice, rokavice, naramnice, zepm robci, nahll za o lut:
fiC otroške majiee, nahrbtniki, palice, dežniki, hlOli v veh barvah, Sllonl. SOllngĆn škarje, noži. pOfrebSCtne za krojače, CevUarle. tapetmke, šivilje in sedlarle.
Razna dišeča mila — samo pri
Josip Peteline
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi
LJUBLJANA
Najnlite cene! Totna postrežba !
USNJE IN PODPLATE
kakor tudi vsakovrstne čevljarske potrebščine kupite zelo dobro in po brezkonkurenčnih cenah samo pr,
Vàclav Vošinek, Maribor, Koroška c. li
Srbohrvatsho-
siovenshi slovar
Sestavil dr. Alb. Vilhar. V platno vezan Din 60"—.
Jugoslovanska knjigarna v l/'ibljani. .♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦<♦♦♦♦♦« « » »♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦«♦♦
MORSKO KOPALIŠČE đj® HJ* ffi Ж **
HOTESL ROKAN M" Lil:
50 sob v samem hotelu!	r
Informacije daje lastnik AL. BERANEK
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani:
Domači vrt
Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo
Priredil M. Kumek
Cena Din 33*—, vezano Din 40'—
Cene/še kot pri
RAZPRODAJAH
se dobi usakoursino manu/akturno blago samo pri
/. 7Л Р/Л MARIBOR, Glaom trg šteu. 17.
industrija
PARNA ŽAGA, PARKETNA TOVARNA
z moderno PARILNICO in SUŠILNICO z vodno močjo, v gozdnem okraju Slovenije, tik kolodvora, z velikim posestvom, se zaradi selitve ugodno PRODA. Kraj in obrat pripraven za vsako drugo tovarno. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »LESNA INDUSTRIJA« štev- 3381.
KUPJ3TE POVSOD LE DOMAČO KOSO
^^jpjjftKAJETAN Ц F. KAJETAN AHACIČ — TRŽIČ

■;v.i \ \
Najboljši in najekonomičnejši
lektromotorji
o _
m
Za Jugoslovansko tiskamo « Ijubliani: Karol Ce&
Izdajatelj; dr. Fr. Knlo»«c,
iz znanih čeških tvornic
v
Skodovih Zavodov v Plznju
se nahajajo v velikosti V4KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se nc
Clv. inž. M Д. Štebi, Ljubljana
iieienburcova 7	Telefon 2966

л
V	globoki žalosti naznanjamo, da nas jc naša srčnoljubijena, nepozabna sestra in teta, go?podi£na
Nina Pressl
čine 4. maja 1927, po mukepolni bolezni, boguvdano zapustila.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek, dne 6. maja t. 1. ob 4 uri popoldne. od doma žalosti Sv. Petra ccsta 20, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 5. maja 1927.
Julija Weiss roj. Pressl in Mira Pressl sestri.
Adela Kobe, nečakinja.

Uredniki Frane ТепеОЈат.