Št. 185,
V Ljubljani, nedelja dne 4. septembra 1910
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob '/«6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. •— Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9^—, četrtletno K 4*50, mesečno K 1’50 Za Inozemstvo celoletno K 28’—.
Neodvisen
političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo Za oglase sc plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Adolf Elsner.
Starosta slovenskih sodnikov, predsednik ljubljanske deželne sodnije g. Albert Levičnik, se poslavlja v justični palači. Na njegovo mesto pride dvorni svetnik graškega nadsodišča g. Adolf Elsner. Razmeroma mlad je bil Adolf Elsner imenovan 1. 1907. za nadsvetnika pri graškem nadsodišču, letos za dvornega svetnika, v prejšnjih letih pa je dalj časa služboval v Ljubljani. Adolf Elsner je znan v Ljubljani kot najbolj zagrizen nacionalec, ki je bil dolgo let najbolj zvest in aktiven član tukajšnje »zelene mize“ v ljubljanski kazini, pri kateri smejo sedeti le taki Nemci, ki brezpogojno prisegajo tudi na Bismarkovo podobo. Adolf Elsner opravlja pri graškem nadsodišču tudi funkcije sodnijskega inšpektorja za Kranjsko. Pri inšpekcijah je s strastno doslednostjo zatiral najmanjši pojav že pripoznanih pravic slovenskega uradovanja.
Kadar pride Elsner v Ljubljano, je njegova prva pot k dr. Egerju, kjer dobi od nemškega »Volksrata* navodila in ma-terijal za persekucijo slovenskih sodnih uradnikov. Že dolgo je poznana pot, ki jo gredo prizadevanja kranjskega »Volksrata* preko sodnega avskultanta Ohma Jami-schovskega, sodnika dr. Kaiserja in sodnega svetnika viteza Luschana do dvornega svetnika Elsnerja in justičnega ministra Ho-chenburgerja. Vse narodnostne krivice zadnjega časa, vsi odtegljaji naših pravic pri sodiščih izvirajo od »Volksrata".
Imenovanje Adolfa Elsnerja za predsednika ljubljanskega deželnega sodišča bi pomenilo kruto žaljenje našega naroda. Naravnost nečuveno bi bilo, da bi Slovenca Elsnerja izpodrinil nemški nacionalfec Elsner, ki je nam do skrajnosti sovražen in ki ne bo drugega delal, kot pazil na to, da se nam narodne pravice še bolj prikrajšajo.
Imenovanje Elsnerja pa je tudi krivično s stanovskega stališča. Adolf Elsner preskoči samo v okrožju graškega nadsodišča 7 Nemcev in 2 Slovenca. V Gradcu je že dolgo let predsednik takozvanega slovenskega senata Slovenec Fr. Tomšič, ki je bil že leta 1895. imenovan za nadsvetnika in je danes prvi dvorni svetnik pri nadsodišču. V Ljubljani imamo nadsvetnika Polca, ki je že od leta 1906. nadsvetnik, dočim je filsner to postal šele leta 1907. V Novem mestu je predsednik okrožnega sodišča dr. Jakob Kavčič, izvrsten jurist, ki bi zaslužil, da bi se ga upoštevalo pri ljubljanskem sodišču. Imamo pa še več slovenskih nad-svetnikov, katerim ne more nikdo odrekati popolne kvalifikacije za mesto predsednika deželnega sodišča v Ljubljani. Imenujemo tu le slovenskega nadsvetnika graškega nadsodišča Antona Levca, Frana Andolška, dr. Travnerja in Ivana Kavčnika. Poleg teh odličnih sodnikov imamo Slovenci še na razpolago častno število najboljših sodnih urad-
nikov pri tržaškem nadsodišču in pri centralnih uradih.
Imenovanje Adolfa Elsnerja, če se uresniči, je torej vnebovpijoča krivica in sovražen akt vlade proti Slovencem, ki v državi nima primere.
Za Elsnerja ne govori ničesar razen to, da ga priporoča ljubljanski »Volksrat*.
Že včeraj smo pozvali slovenske poslance neglede na strankarstvo, da se primejo Jega vprašanja in ga tudi častno rešijo. Če slovenska delegacija ni zmožna preprečiti tako žaljivega imenovanja, ne zasluži, da zastopa Slovence v državni zbornici.
iz slovenskih krajev.
Iz Krmelja pri Št. Janžu. Ne vi h tja. Pretečeno sredo je ravno opoldan vstala taka nevihta, kakor bi hotel nastati vesoljni potop. Ko je naliv prenehal, je pričel rjoveti vihar, ki mu je naenkrat sledila zopet ploha. Vsa pota so hudourniki razorali, da so zopet taka, kakor so bila ob zadnjem deževju. Cesta, ki vodi iz Krmelja proti Križišču, je vsa odrta, da je še s praznim vozom nevarno in težavno voziti po nji. Že več let je v takem stanju. Kedaj se bo vendar spomnil nje cestni odbor ?! — »Narodna delavska organizacija" si je bila ravno pridobila v Krmelju tla in storila z velikim trudom prvi začetek, ko nam pride v »Jutru* vest, da jo je deželni predsednik Božidar Schwarz razpustil. Ta dogodek je za Krmelj zopet hud udarec, ki preti storiti tu tla za vsako organizatorično delo za več let nerodovitna. Prosimo torej nujno, da se nam zapuščencem, ki smo šli za N. D. O. prvi v boj, pojasni posledice razpusta in svetuje, kaj naj sedaj ukrenemo.
Iz Novega mesta. Kaj bo z Ljubljano? To vprašanje leži na srcu vsem rodoljubom po deželi, ki jih ni še obsenčila črna mora klerikalizma. Z napetostjo so pričakovali povsod poročil o izidu nove županove volitve; in ko je došla vest, da so enoglasno izvolili v drugič velezaslužnega moža ter s tem dali nezaupnico vladi vsi odborniki, je zavladalo povsod odkrito veselje. Nič manj pa ni užalostilo vseh dobro mislečih Slovencev poročilo o razpustu občinskega sveta ljubljanskega, ker vemo, da pomeni ta čin ne samo za Ljubljano, ampak za vse, posebno slovenske in slovanske občine, začetek nove vrste strahovanja. Z upom, da se ne uklone naša prestolica, zremo vsi v Ljubljano in s strahom pričakujemo prihodnjih dni. Naj prineso zmago, ki naj utrdi občinsko avtonomijo; z njo imamo in zgubimo desno roko v obupnem boju proti terorizmu, ki hoče ubiti v nas čut do svoje krvi in človeške svobode.
Iz Čemšenika. Ciril in Metodova podružnica v Trojanah je priredila v nedeljo, dne 28. avgusta ljudsko veselico pri gosp, Konšeku, katere čisti dobiček je bil na-
menjen naši prepotrebni šolski družbi. Veselico je otvoril potovalni učitelj gosp. A. Beg, ki je pozdravil navzoče v imenu glavne družbe. Spodbujal je navzoče naj podpirajo družbo, ker jo celo lastni bratje (Slovenci) zahrbtno črnijo in obrekujejo. Podpirajo naj jo tudi posredno z vporabo narodnega blaga, ki je iste kakovosti in iste cene, kakor drugo, a prinaša družbi lepe dohodke. — Zbrani moški zbor iz Mengša je nato pod vodstvom Cirila Petrovca zapel
pesem »Mi vstajamo in vas je strah *
Ljudska knjižnjica iz Prekope je pa vpri-zorila šaloigro »Nemški ne znajo1*, kar je občinstvu nudilo mnogo zabave. Med tem se je razvila prosta zabava. Trojanska dekleta v narodnih nošah so pridno stregla občinstvu in paviljoni so nudili vse — od najslajšega do grenkega. Omeniti moramo še, da je dokaj dohodkov neslo kegljanje za dobitke, srečolov, šaljiva pošta, prodaja šopkov, sadja i. dr. Na javni dražbi je bila med drugim prodana tudi umetno izdelana slika, ki jo je podaril gosp. Pungartnik, akad. slikar iz Vranskega.
Da se je veselica vršila tako krasno, je predvsem zasluga gospodične Fanike in Cike Konšekove, ki sta z vstrajnim delom in mnogimi prošnjami dosegli, česar sta želeli.
Iz Breznlce na Gorenjskem. Včeraj. je došel novi župnik na Breznico. Prihoda so se udeležile poleg obč. zastopa in požarne brambe tudi Marijine hčerke. Zelo začudeno smo gledali, kdaj prikoraka četa »Orlov*, toda nikogar ni bilo nikjer.
Kolikor smo poizvedeli je šel „Orel“ v večnost. Polotila se ga je huda bolezen sušica, na kateri je takoj izdihnil. Zemeljske ostanke, bradlje, drog, itd. pa prepelje fa-rovški Tone iz stare šole v župnijsko cerkev v podstrešje, kjer bodo čakali na »Orlovsko" trombo.
Danes odhajajo od nas dragonci, kateri so bili tu 15 dni. — Pohvalno moramo omeniti, da so se jako vzorno obnašali ter so jih tukajšnji prebivalci jako radi imeli.
Iz Postojne. Naš gospod glavar ima vse polno špiceljnov in ves ta aparat je spravil na noge, da bi zasledil pisca prejšnjih člankov iz Postojne. In res so ga našli pisca ! Ubogi gospod glavar, toliko jih ima, ki mu služijo in skrbe za svoj avan-zma s špijoniranjem, a jaz nimam nobenega, pa vendar že vem, koga ima na sumu. Občudujem le njegove detektive, ti bodo postali še pravi Sherlok Holmesi. Povem Vam pa g. glavar, da oni, ki ga sumite, je popolnoma nedolžen pri celi stvari. Da se bodete pa še malo bolj jezili, hočem posvetiti par vrstic svojega skromnega peresa Vašemu delovanju pri jamski komisiji v prejšnjih časih. Sedaj tako strogo pazite, da ne pride noben domačin v jamo, saj jama je državna in vsak Postojnčan se lahko s ponižno udanostjo zahvali na kolenih, če se mu enkrat milostno dovoli pogledati jamo.
Že pred leti je bil sedanji g. glavar — takrat še komisar — član jamske komisije. V tistih časih je zahajal silno pogosto v jamo in — godil se je velik čudež: kapniki, ki so bili že tisočletja mrtvi, so naenkrat oživeli in — šli z gospodom komisarjem. Ker se pa vse razve na tem božjem svetu, raznesla se je tudi vest o tem »globoko segajočem “ delovanju sedanjega g. glavarja. Pri prihodnji seji jamske komisije mu je eden od članov to poribal pod nos in protestiral proti takemu postopanju, a nakopal si je smrtno sovraštvo g. glavarja. Tudi takrat je začel iskati g. glavar, kdo je zakrivil, da se je razvedelo to njegovo »delovanje* in res je našel nekoga, kogar je osumil. In sedaj se lahko občuduje plemenito srce g.glavarja: ker le bil dotičnik jamski sluga, predlagal je pri seji jamske komisije, da se ga naj zapodi iz službe. Jamski sluga je postavljen pred vsem zato, da pazi, da se ne kradejo kapniki iz jame. Če bi bil dotičnik res naznanil, da je g. glavar kradel kapnike, storil bi bil je svojo dolžnost in ker je bil vesten, mu je g- glavar iz samega maščevanja hotel pojesti uboren košček kruha. To naj zadostuje za danes v odgovor za iskanje »krivca*. Sicer pa au revoir, gospod glavar!
Iz Mokronoga. Dočim povsod zavedni trgovci naročajo in prodajajo vžigalice v prid naše šolske družbe, se dobi vendar po Dolenjskem še vedno trgovin, kjer se ponuja blago iz nemških in švedskih tvrdk, pomalano s frankfurtarskimi barvami in napisi, ki proslavljajo Stidmarko. V kraju, kakor je Mokronog, kjer ne pride leto in dan v trgovino Nemec, se nekje dobivajo pepirnate vžigalice, v škatljici, ki je pisana kakor močeradova koža na rudečem papirju. — Škandal je, če mora stranka izrečno zahtevati Ciril-Metodove vžigalice, če jih sploh dobi. Razmetati par desetic med narodna društva, da vidi celi svet, doma pa imeti v zalogi kaj takega in delati korist smrtnemu sovražniku slovanstva, to ni narodnjaštvo, ampak spekulacija na eni strani in izdajstvo na drugi. Za enkrat naj se omeni samo še, da so trgovci na svetu zaradi občinstva in ne narobe. Če ne bo zadostovalo to, pa drugič jasneje!
Ciril-Metodar.
Iz Radovljice. Stan, kateri ima najmanj postav in pravic in ki je eden izmed zelo težkih, je stan trgovskega sotrudnika. Upamo pa, da bode tudi tu solnce milejše zasvetilo. S 1. julijem 1.1. je stopil v veljavo nov zakon, ki določa 11 ur delavnega časa. Vsa čast onim, ki so ga nam priborili. Toda, da bi se to tudi vpoštevalo, ker žalibog do danes smo še pri starem in šefi še delajo kakor hočejo. Zato pa treba nam prizadetim poskrbeti, da jim to pride tudi v meso in kri, ne pa da bodemo imeli zakon samo na papirju. Mislimo pa tudi, da nam ne bi bilo tega treba, saj zakon se mora izpolnjevati. Če pa stvar sedaj opustimo, si bodemo to pozneje tem težje izvojevali. Deželna vlada
LISTEK.
MICHEL ZfiVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[86]
»Vsakomur, plemenitašu ali preprostemu meščanu ali vojaku, duhovniku ali lajiku, Rimljanu ali tujcu, se obljublja in svečano prisega od našega svetega Očeta papeža Aleksandra Šestega:
»Odpuščanje in popolno pomiloščenje za vse njegove prestopke in zločine, kakršnekoli, odpuščanje za vse njegove prejšnje in sedanje grehe, ter popolni odpustek za vse življenje, ako se polasti strašnega in divjega Ragastensa;
»Vrhutega sto cekinov v zlatu, ako prinese uradnikom papeškega pravosodja glavo razbojnika Ragastensa, preganjanega zaradi zarotništva, veleizdaje, odpadništva, doprine-šenega in poizkušenega umora;
.Vrhutega še tritisoč cekinov v zlatu, ako spravi imenovanega razbojnika Ragastensa živega v roke uradnikov papeškega pravosodja.*
XXVIII.
Nosilnica.
Od Ragastensa smo se ločili v trenotku, ko je mirno zaspal v krasni brezskrbnosti svoje mladosti, polni tistega zaupanja vase, ki mu je dajalo njegovo moč.
Solnce se je nagibalo k obzorju, ko ga je predramil šum korakov, bližajočih se po stopnicah. Takoj je bil na
nogah in je skočil odpirat vrata. Vstopil je Spadacappa v spremstvu Rafaela Sanzio, ki mu je sledil Machiavelli.
»Vi!“ je veselo vzkliknil vitez in pomolel mlademu slikarju obedve roki nasproti.
»Dragi prijatelj!* je povzel Rafael. »Kaj se godi z vami? . . . Slišal sem bil, da so vas zaprli . . . Nato sem izvedel, da vas hočejo umoriti ... In naposled, davi . . , vse mesto na nogah ... po vseh cerkvah zvone plat zvona ... in razglašalci oznanjajo nagrado, ki je razpisana na vašo glavo ..."
»Vse pride po vrsti,* je dejal Ragastens, dokaj presenečen, ko je videl, da je izginila Rosita. »Bodite najprej tako ljubeznivi, in predstavite me gospodu . . .*
Moj prijatelj Miaveki, velik mislec, gospod vitez . . . Povem vam, pa bo enkrat še presenečal vesoljni svet.*
»Dotlej pa*, je dejal Machiavelli, nudeč Ragastensu roko, »preseneča gospod vitez vse Večno mesto. Ah, vitez, v Rimu govore samo še o vas . . . posebno odkar so Bor-gijci cenili vašo glavo tritisoč cekinov ... Vraga, gospod, vam se je res treba pokloniti !*
»Eh,“ je menil Ragastens s smehom, »tako visoko je oni nikoli ne bodo cenili kakor jaz sam. Naj bo, kar hoče, jaz pa vendar ne bi dal počenega groša za vse borgijske glave . . . Ostudne pošasti! . . . Torej so razpisale nagrado na mojo glavo? ... In ti — ti si vedel vse to?* je dodal, obračaje se k Spadacappi.
»Prva reč, ki sem jo videl, ko sem pravkar dospel v Rim, je bila ploščica, ki so jo pribijali na vrata neke cerkve: videl sem papeški edikt, lastnoročno podpisan od gospoda Cezarja.*
»In kaj si mislil takrat?*
»To, da sem ponosen, ker služim gospodarja, ki je toliko vreden,* je dejal Spadacappa odkritosrčno.
»Vrlo! Torej, stopi nam po par steklenic Chiantija .. • Pa svežega, mrzlega!*
Spadacappa je stekel.
»Gospoda,* je dejal nato Ragastens, »človek, ki sta ga pravkar videla, je opravljal še pred dvema dnevoma častni posal tatu. Poznam ga šele od davi. Pošljem ga v Rim, kjer izvč, da lahko zasluži tritisoč zlatnikov, ako me izda. In on me ne izda! Ali vam je to razumljivo?*
»Kolika neprevidnost, da ste se tako zaupali temu potepuhu !* je vzkliknil Sanzio. »Vsota je lepa, gospod vitez, in človeška vest je omahljiva reč . . .*
»Da,* je menil Machiavelli. »Toda s tem, da je dal temu bravu tak dokaz neomejenega zaupanja, ga je vitez na vekomaj priklenil nase.*
Ta kip se je predmet tega pogovora zopet pojavil, obložen s steklenicami.
»Zdaj pa se tu razgovarjajmo,* je povzel vitez, ko je sedel s prijateljema za mizo. »Vprašala sta me, kaj se godi z mano? Stvar je enostavna .. .*
In podrobno jima je ponovil vse, kar se mu je bilo pripetilo, odkar je rekel Rafaelu, naj ga počaka pri Machiavelliju, to je, od trenotka, ko je šel v Svetoangelski grad k Cezarju Borgiu, da se poslovi od njega ter obrne njegovo pozornost na zagonetno ugrabljenje Rozite.
V tej pripovesti pa ni omenil naglega pomenka, ki ga je bil zalotil med menihom Garconijem in Lukrecijo in ki je bil — kakor se naši bralci spominjajo — v tesni zvezi s tem ugrabljenjem.
V teku njegovega pripovedovanja sta se Rafael in Mach iaveki več nego parkrat stresla od neodoljivega občudovanja do Ragastensove preproste srčnosti in njegovega nepreplašenega poguma.	(Dalje.)
je že razposla zakon okr. glavarstvom, to pa županstvom, da naj stvar uredi. Županstvo se je seveda obrnilo do gospodov trgovcev za njih mnenje. Toda glejte čudo! nekateri so k temu sicer prikimali, drugi se pa pro-tivijo. Eden se je celo izrazil, da imajo trg. pomočnici že itak preveč časa. Sedaj pa pomislite, delamo namreč 15 — 16 ur nepretrgoma. Jako žalostno! Toda čemu bi zato beračili, saj smo mnenja, da se mora vsak državni zakon spolnjevati, tako tudi ta. Gospodom šefom polagamo na srce naj stvar uredijo, kajti to bo tudi v njih interesu, če se bode po vsej deželi ob enem in istem času zapiralo in odpiralo trgovine. Trg. so-trudnik se dandanes pač ne more več zadovoljiti s tem, da bo 16 ur v trgovini, 8 uri pa spal. Tudi on ima pravico živeti v javnem in socijalnem življenju — med ljudstvom. Zato pa še enkrat: gospodje, dajte nam, kar je našega in vedite tudi, da smo mi tisti, ki vam pomagamo od zrna do zrna, od kamna do kamna."
Slovanski Jug.
Odmevi Friedjungove pravde. Glasilo hrvatske napredne stranke je imenovalo iz srbske »veleizdajniške" pravde znanega Nastiča svoj čas špijona, na kar je Nastič list tožil. Uredništvo je ponudilo dokaz resnice in sodišče ga je tudi pripustilo, a obravnava je že bila petkrat preložena. Branitelji so med drugim predlagali, da se zasliši kot priča stotnik generalnega štaba Forner, katerega pa vojaška oblast ni odvezala službene prisege, vsled česar je zaslišanje nemogoče. Eden braniteljev je nato predlagal, da se zaslišita upokojena generala Steeb in Steinitzer in dr. Friedjung, da li je Nastič res vohunil za Avstro - Ogrsko. Temu predlogu je ugodilo sodišče in sedaj javnost nestrpno pričakuje, kako se bode dokazala Nastiču podla krivda.
Volitve v Bosni. Naknadne volitve za bosanski deželni sabor so se vršile včeraj. Volila sta se dva mohamedanska, dva pravoslavna in štirje katoliški poslanci, ki so zavzeli osirotele mandate. Pravoslavni in moslimski kandidati se volijo v Bosni ’ brez boja, ker nimajo protikandidatov, za katoliške se pa razvija, kakor vemo iz prvih volitev, ljut boj, ker imata katoliška udruga in zajednica vsaka lastne svoje kandidate. Včeraj sta bila zavzeta dva mandata inteligenčne kurije, zatem oni kmetskih občin v sarajevskem* okraju in oni mestnega okraja Bihač — Banjaluka. V inteligenčni kuriji kandidirata za zajednico dr. Jankiewicz in pl. Somogy, ki sta pri prvih volitvah bila kandidata one udruge, proti kateri delata sedaj. Za udrugo pa se borita dr. Perešič in Trtanj. Izidi volitev še sedaj niso znani.
Splošni pregled.
Trozveza se ne razširi.
Nemški listi izza meje so poročali, da se misli razširiti naša trozveza, „Vaterland“ pa konstatira sedaj, da je taka govorica popolnoma neutemeljena. „Že pogosto se je poudarjalo — piše list — da vprašanje ni aktualno, ker trozveza že obstoji celo vrsto let neizpremenjena in zato tudi ni vzroka zvezo obnavljati. Pri sedanjih dogovorih obeh ministrov v Solnogradu se gre baje samo zato, da se dožene, da v obojestranskem naziranju ministrov glede odnošajev med Avstro-Ogersko in Italijo z ozirom na trozvezno politiko in pereča dnevna vprašanja ni razlik in nasprotstev. Gotovi smo si lahko — zatrjuje list — da bode razgovor obeh ministrov vedel do zaželjenega cilja in utrdil zvezno razmerje naše države in Italije.
Papež proti francoskim mladokatolikom.
Papež Pij X. je zopet pokazal svojo veliko diplomatsko nespretnost. Proklel je silloniste, družbo mladokatolikov na Francoskem, ki niso imeli druge naloge, kakor delovati v interesu katoliške cerkve, toda popolnoma na demokratični podlagi. Sillon (brazda) je ustanovitev Marka Sangniera, nenavadno inteligentnega mladega dijaka, ki se je pred 15 leti pričel pečati z versko politiko in je imel to nenavadno srečo, da je na tisoče mladeničev drvilo za njim. Program Marka Sangniera, oziroma sillo-nistov je bil: delati, — toda na demokratični podlagi. Delovanje Marka Sangniera, katero je papež Leon XIII. javno pohvalil, je sedaj njegov ravnotako božji namestnik Pij X. — proklel. Pij X. sicer priznava, da imajo sillonisti v borbi za katoliško cerkev na Francoskem zelo velike zasluge, toda moderna, — demokratična podlaga — je po njegovem mnenju protikatoliška, to se pravi, napaka sillonistov je, da se nočejo podreči vodstvu duhovnikov. Sillonisti hočejo ustvariti ero enakosti in zategadelj je pri njih po papeževem mnenju, ideja o neenakosti življenskih pogojev, nepravilna. Marko Sangnier se je sedaj sicer papeževi volji podvrgel, toda vprašanje je, če bodo isto storili tudi njegovi učenci. Najbrž ne! Ravnokar ustanovljeni list sillonistov „De-
mokratie" bo kljub prepovedi ustanovitelja ostal in s tem je razpor tako rekoč že zagotovljen. Faktum pa je, da se danes proti-klerikalci na Francoskem lahko veselijo zopet velike zmage, dočim bodo klerikalci v pravem pomenu besede doživeli zopet velik poraz.
t Khan dežele Chivva.
Dne 29. avgusta je umrl nenadno I Khan dežele Chiwa v Osredni Aziji. Zadela I ga je srčna kap. Umrli khan Seid Muhammed Rachim Babadur je bil član rodovine Osbeskov in je dosegel starost 65 let. Vladal je od 1868 in se je kmalu po nastopu vlade zapletel z Rusi v nesrečno vojno, ki je ponižala prej svobodno njegovo državo na nižino vazalstva. Takrat mu je Rusija očitala, da je on spuntal Kirgize napram njej in da ne prepove svojim nomadom roparskih pohodov v Rusijo. Leta 1873 je zakorakal, general Kauzmann z 12.000 možmi proti Chiwi in je zavzel glavno mesto. Khana so odstavili, potem pa zopet ustoličili in mu dali tri Ruse in tri Hivljane za svetnike. Potem je bil Rusom vedno prijazen in je bil tudi general kavalerije med Kozaki. Hivanski prestol bode zasedel naj-brže tretji sin rajnikov Seid Asfendiar Tyn-rya, ki ga je car že 1891 imenoval naslednikom.
Dnevne vesti.
Izredni občni zbor Glasbene Matice
se vrši v ponedeljek, dne 5. septembra ob 8. uri zvečer z dnevnim redom: Spremembe pravil, na kar člane Glasbene Matice vnovič opozarjamo. — Odbor.
Hišni posestniki mesta Ljubljane se v svojo lastno korist vnovič opozarjajo, da je rok za vložitev napovedij o najemninskem dohodku za odmero hišnonajemnega davka za leti 1912/12 koncem avgusta t. 1. že potekel. Zato naj se vsi oni, ki so ta rok zamudili, nemudoma tej dolžnosti odzovejo, ker zapade vsled § 31 ukaza dvorne pisarne z dne 6. septembra 1821. št. 1589, vsak hišni lastnik 3 dni po brezuspešnem pogonu v denarno globo 20 K in mora po preteku nadaljnih 8 dni, če bi napovedi ne vložil, vrhutega trpeti stroške uradne sestave napovedi po odposlancu davčne oblasti.
Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca avgusta 1910 je vložilo 1380 strank 1,258.456 80 kron, dvignilo pa 1421 strank 1,004.52057 K. Stanje ulog koncem meseca avgusta 1910 38,791.193-63 K. Stanje uložnih knjižic 27.706.
Imenovanje pri C. M. Za provizorične učitelje na C. M. šoli v Trstu sta imenovana gdč. Pavla Hočevarjeva, učiteljica v Zagozdah in g. Vašte, učitelj v Ljubljani.
Imenovan je veterinarnim asistentom kranjske deželne vlade g. Šink, okrajni ži-vinozdravnik v Mokronogu.
Pri Družbi sv. Cirila in Metoda zopet primanjkljaj! Iz izkaza o dohodkih in izdatkih Ciril Metodove družbe v mesecu avgustu t. 1. je razvidno, da znaša primanjkljaj celih 15.187 K 23 vinarjev! Potrebe so velike, ker je pritisk od vseh strani naravnost ogromen, a slovenska zavednost in požrtvovalnost premajhna. Zavedni Slovenci bi se morali spominjati Ciril Metodove družbe vedno in ob vsaki priliki in ji pritekati s prispevki na pomoč, da ji omogočijo uspešno delovanje. — Prejemki so znašali pretekli mesec 11.197 K 36 vin. Podružnice so nabrale 3580 K 40 vin. in sicer: na Kranjskem 2360 K 41 vin., na Štajerskem 1130 K 81 vin., na Primorskem 89 K 18 vin. in na Koroškem — nič.
Otrovnica Castellez. Medicinca Mo-raweka, ki je bil osumljen, da je dal gospe Castellez strupene pilule za otrovanje in radi tega zaprt na Dunaju, so izpustili, ker mu ne morejo ničesar dokazati.
Profesor Delitzsch, sloviti asyriolog, je včeraj završil svoje 60. leto. Rojen je bil 3. septembra 1850 v Erlangenu kot sin lu-terskega teologa. Delitzsch je širno znan, tudi po Slovenskem, že radi tega, ker je pred par leti „Slov. Narod" objavljal njegova najnovejša odkritja na polju biblo-logije.
Odstop celovškega knezoškofa. Klerikalni »Khrntner Tagbatt" poroča, da so vesti o odstopu celovškega škofa dr. Kahna, neresnične. Temu nasproti pa zatrjuje „Neue Zeitung", da na okrevanje dr. Kahna niti misliti ni in da bo že v najkrajšem času imenovan njegov naslednik, kajti stolni prošt Mtlller zaradi visoke starosti nikakor ni zmožen in tudi ni pripravljen prevzeti vodstva.
Sklicanje deželnih zborov. Sklicanje deželnih zborov se bo v najkrajšem času izvršilo. Deželne vlade so naročilo ministrskega predsednika, naj izrazijo svoje mnenje o sklicanju, že izpolnile in bodo predlogi sedaj takoj predloženi cesarju v potrjenje. Najbrže bode večina deželnih zborov sklicana v tretjem septemberskem tednu. Nižje-avstrijski deželni zbor je pa že sklican in sicer za 26. septembra.
Za potovalne poljedelske učitelje. Razpisuje se na Primorskem mesto potoval-
nega poljedeljskega učitelja s slovenskim učnim jezikom, in sicer za politični okraj sežanski, sodni okraj Podgrad in tržaško okolico s sedežem v Sežani. Dolžnosti potovalnih poljedelskih učiteljev določene so v posebnem navodilu in obstoje zlasti v strokovnem potovalnem poučevanju kmetijskega prebivalstva s tem, da se mu dajejo poljudna s praktičnimi dokazili združena predavanja o različnih strokah domačega kmetijstva, posebno pa o poljedelstvu, živinoreji, mlekarstvu, trtoreji, kletarstvu, sad-jereji, zelenjarstvu, sviloreji in čebelarstvu. Poljedelski potovalni učitelji nastavijo se najprej po pogodbi in za sedaj za eno leto na poskušnjo, a po triletni zadovoljujoči službi bodo imenovani uradniki X. činov-nega razreda; oni so pomožni organi c. k. namestništva in se pridelijo navadno kakemu c. kr. okrajnemu glavarstvu. Poljedelski potovalni učitelji dobivajo, dokler so nastavljeni po pogodbi, letnino 1800 K, stalni potni pavšal 1000 K, stanovino od 300 K in pavšal od 100 K, za nabavo književnih in stroškovnih pomočkov, kateri prejemki se izplačujejo naprej v mesečnih obrokih. Prosilci za to mesto naj vložijo svoje z do-tičnimi listinami opremljene prošnje z dokazom starosti, avstrijskega državljanstva, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi in jezikovnega znanja najdalje do 25. septembra 1910 na c. k. namestništvo v Trstu. Oni prosilci, ki niso usposobljeni za pouk na kmetijskih šolah, se morajo zavezati, da položijo dotično preskušnjo v dveh letih. Ob drugače enakih pogojih imajo prednost oni prosilci, ki zamorejo dokazati zadostno znanje drugih deželnih jezikov. Trst avgusta 1910. Od c. kr. namestništva.
Dragi bratje! Po dolgi bolezni preminul je 31. avgusta t. 1. naš dolgoletni član, brat Milan Levstik, lekarnar v Ljubljani. Bratska dolžnost naša je, da pokojnega brata spremimo k zadnjemu počitku. V to svrho se zbiramo danes, nedeljo, dne 4. septembra t. 1. do 3/4 na 3. uro popoldne v Narodnem domu ter se podamo na južni kolodvor, odkoder se ob
3.	uri' vrši pogreb k sv. Križu. — Na zdar! — Odbor ljubljanskega Sokola.
Reveži so mestni stražniki. Odkar je baron Schwarz na tihoma vpeljal v Ljubljani pravo obsedno stanje, morajo biti stražniki neprestano, noč in dan, v službi, tako, da se že vsakemu smilijo. Posebne nagrade ne dobijo za to nobene, s čemur jim je prizadjana velika krivica. Merodajni činitelji naj poskrbijo, da se ta krivica odpravi.
Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša.
(z sodne dvorane.
Tiskovna pravda Bračič-PIrc.
Mnogo se je svoje dni pisalo v našem listu o čudnih razmerah v hotelu „Unionu“. Za to pisanje so naredili uslužbenci podjetja odgovornega g. Pirca, ter izvršili nad njim svojo ovadbo. Nato so se vršili pod odgovornim uredništvom g. Pirca še silnejši napadi na Hotel Union in takratnega ravnatelja g. Bračiča, ki je nazadnje po svojem zastopniku g. dr. Novaku vložil proti g. Pircu, časnikarju in bivšemu odgovornemu uredniku „Jutra“ tožbo. V obtožnici je zlasti inkriminirana notica, ki se v nji očita g. Bračiču, da je kot restavrater na Reki »hotel zaklati svojo deklo".
Vsled posredovanja sodnega nadsvet-nika se je pred začetkom obravnave po daljših pogajanjih dosegel med tožiteljem g. Bračičem in zastopnikom g. dr. Novakom ter obtožencem g. Pircem in zagovornikom g. dr. Ravnikarjem sporazum. G. Pirc je izjavil, da je bil v onem času, ko je izšla inkrimirana notica bolan, da tako ni mogel opravljati posla odg. urednika. G. Bračič umakne z ozirom na izjavo g. Pirca svojo tožbo. Stranki trpita vsaka svoje stroške, dočim se g. tožitelj zaveže plačati sodne stroške za porotno razpravo, dalje je upravičen izjavo g. Pirca v listih priobčiti.
Počitniški tečaj v Mariboru.
Pisali smo že, da priredi »Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem" počitniški tečaj v Mariboru za slovensko učiteljstvo in sicer v dneh 5., 6. in 7. septembra 1910. v Narodnem domu. Opozarjamo vse slovensko učiteljstvo na to prireditev, kajti predavatelji so znani strokovnjaki in tudi teme so izbrane in aktualne. Še je čas, pohitite tja ob deročo Dravo v Maribor ter se vdeležite tečaja. Splošne določbe: »Počitniškega tečaja" se lahko udeleži vsak slovenski učitelj in vsaka slovenska učiteljica. Izjemoma se dovoli udeležba tudi neučiteljem in neučiteljicam. Za upravne stroške prispeva vsak javljenec kot donesek 5 (pet) K. Kdor se javi in plača donesek, dobi karto, ki je veljavna kot legitimacija in vstopnica k predavanjem. V nedeljo dne
4.	septembra se je javiti, kdor tega že ni storil, v mariborskem Narodnem domu pri
zvezinem tajniku in sicer od 10. do 12. dopoldne ali od 5. do 6. popoldne. Tam se dobe tudi pojasnila glede cenejših stanovanj itd. Zvečer je ob 8. uri v Narodnem domu prijateljski sestanek kot otvoritveni večer. Predavanja se prično naslednega dne t. j. v ponedeljek ob 8. uri zjutraj. V četrtek, na praznik, 8. septembra priredi »Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem" izlet na Stanko Vrazov dom. Udeleženci »Počitniškega tečaja" in drugi iz Maribora in okolice se sestanejo na glavnem kolodvoru v Mariboru ter se od tam odpeljejo ob 8. uri 15 minut zjutraj. Na Pragerskem se jim pridružijo oni, ki so prišli z južne strani. Dohod v Ormož ob 10. uri 26 minut. Po kratkem krepčilu v Ormožu pešhoja v Cerovec na Stanko Vrazov dom (2 uri). Na Stanko Vrazovem domu: Pozdrav predsednika »Zveze", položitev venca pred Vrazov doprsni kip. Slavnostni govor govori Anton Kosi, nadučitelj v Središču.
Nato gremo v Pihlerjevo gostilno ob veliki cesti v Žerovincih, kjer je skupen obed (7* ure hoda). Zvečer ob 6. uri vrnitev v Ormož na vozeh. Ob 8. uri zabavni sestanek v ormožki čitalnici. Petje, godba itd. Ob 11. uri odhod z vlakom. Preskrbljeno pa bo v Ormožu tudi za prenočišča.
Kdor se iz teh ali onih razlogov ne more vdeležiti »Počitniškega tečaja", naj pohiti dne 8. septembra 1910. v krasno-lepe ormoško-ljutomerske gorice na Stanko Vrazov dom. Pojasnila daje zvezin tajnik Ign. Šijžnec, učitelj, tačas v Mariboru, Narodni dom.
Razne vesti.
* Zastrupljeno meso. V Hernu na Nemškem je včeraj vsled zastrupljenega meso obolelo 46 oseb. Tudi v sosednih krajih so se pojavile slične bolezni. Dotično meso je prišlo iz inozemstva in je bilo najbrže popolnoma okuženo.
* Ponesrečeni turisti. V petek je na Montblanku vjel tri turiste strašen snežen zamet. Eden izmed turistov je vsled groznega mraza umrl, druga dva sta le z velikansko težavo dospela v dolino. Na goro je odšla rešilna ekspedicija, da poišče truplo ponesrečenega turista.
* Nalivi na Sedmograškem. V petek ponoči so se nad večimi okraji kološvar-skega komitata na Ogrskem utrgali oblaki.
V	pokrajini Bacs se je razrušilo 60 do 70 hiš. Tudi več oseb se je ponesrečilo.
* Iz dežele dobrih šeg. Preiskava proti šolskemu ravnatelju Bocku v Berlinu je do danes dognala že 50 slučajev nravnih pregreškov nad šolskimi otroci. Naznanjenih je 90 novih slučajev. Preiskava je nadalje tudi konstatirala, da se je cela množica učencev, ki so bili pod Bockovim vodstvom, posvetila prostituciji.
* Med kosilom zblaznil. Poštni asistent Loesser, ki je bil še-le pred kratkim izpuščen iz blaznice, je včeraj med kosilom zopet nenadoma zblaznil in je v tej blaznosti prerezal svojemu šestletnemu sinčku vrat, svojo gospo pa smrtno nevarno ranil. Ko je nato udrla policija v sobo, je prerezal še sebi žile.
* Kolera na Ogrskem. Kakor poročajo listi, je bakterijološka preiskava trupla umrlega mornarja Schmidthauerja, ki je v Mohaču umrl na sumljivih znakih, dokazala, da je Schmidthauer imel v resnici kolero. Dosedaj so konstatirali na Ogrskem že dva slučaja kolere.
* Nobel družba. Grof in grofica Hohenau, bivša baronica Schonberger, sta nenadoma izginila iz kopališča Herkules. Policija jo zasleduje s tiralico.
* Upor na Portugalskem. Kakor poročajo listi iz Lizbone, je tamkajšnji občinski svet sklenil, da od 1. septembra naprej ne bo več postavljal policije pred kraljevsko hišo. Občinstvo je sprejelo sklep z viharnim odobravanjem. Ustanovitev narodne oficirske lige pomeni popolno zmago republikanskih idej v armadi.
N^jnovejša telefonska In brzojavna poročila.
Češka parlamentarna komisija.
Praga, 1. septembra. Včeraj je imela češka parlamentarna komisija sejo, v kateri se je posvetovalo o postopanju v predstoječem jesenskem zasedanju državnega zbora. Obenem so poskusili napraviti med češkimi poslanci vseh strank napraviti trdno zvezo. Posvetovanja so se udeležili Udržal, dr. Fort, Ifajn, Masaryk, dr. Zahradnik, dr. Stransky, Šilinger, Maštalka, Sviha, dr. Začek in dr. Horsky. Dr. Kramar se je opravičil. Komisija je sklenila, da se morajo statuti za novoskupno zvezo v najkrajšem času izdelati.
Draginja mesa na Ogrskem.
Budapešta, 3. septembra. Tukaj se čuti splošna draginja mesa. Mesarji so si položaj izrabili in s cenami znatno zopet poskočili; posebno telečje meso je nena-
vadno drago in sicer radi tega, ker je uvoz iz Galicije prepovedan.
Iz bolgarske meje.
Solun, 3. septembra. Poveljništvo tretjega' voja je dobilo iz Džumaibale poročilo, da je neki bolgarski vojaški oddelek prekoračil turško mejo. Radi tega je poveljnik 3. kora takoj poslal proti meji posebne čete, da preženejo Bolgare.
Solun, 3. septembra. Vest, da se je Sandansky postavil na čelo neke bolgarske čete, je neresnična, on je bil včeraj na potu iz Banicke proti Menliku od neznane osebe zavratno napaden. Neznanec je na Sandan-skega večkrat ustrelil, toda brez uspeha. Oblastva so odposlala tri vojaške oddelke, da zaslede napadalce.
Volitve na Portugalskem.
London, 3. septembra. „Mail“ poroča iz Lizbone: Portugalska vlada nikakor noče naznaniti pravi rezultat volitev. Do-sedaj ni bilo izvoljenih samo 12, ampak 20 poslancev republikanske stranke. Mestna lizbonska policija je izjavila, da prestopi k republikanski stranki.
Vstaja v Perziji.
Petrograd, 3. septembra. Iz Tiflisa poročajo: Poveljnik vstaških čet Rašid Sal-taneh je vprizoril veliko vstajo, ki je razširjena skoro po vseh provincah. Vladne čete so dosedaj popolnoma brez moči.
Izvolski In dunajski diplomati.
Monakovo, 3. septembra. Ruski minister za zunanje zadeve Izvolski je ponovno konferiral s francoskim poslanikom na Dunaju Crozierom in angleškim poslanikom Cartwrightoni. Slednja dva sta še včeraj vrnila na Dunaj, dočim je Izvolski na cesarjevo vabilo odpotoval v Friedberg.
Samomor.
Draždane, 3. septembra. Danes predpoldne se je v nekem tukajšnjem hotelu usmrtila 20 letna gospa Bardas iz Trsta. Nevesta je prišla tamo radi svojega ženina, ki študira na tehniki, semkaj in je vsled žalosti, ker jo je zapustil, izvršila samomor. Dijaka so začasno zaprli.
Ruska carska dvojica v Friedbergu.
Berlin, 3. septembra. Z ozirom na zdravje ruske carice se poroča, da nima nobene organične bolezni, ampak samo hudo nervoznost. Car je odpotoval danes predpoldne v spremstvu svoje najstarejše hčerke v kopališče Nauheim, kjer si je ogledal vso upravo. Proti večeru se' je nato vrnil peš nazaj v Friedberg.
Položaj na Španskem.
Madrid, 3. septembra. Radi nevarne situacije, ki je nastala vsled generalne stavke, je ministrski predsednik Canalejas svoje potovanje v Bruselj opustil, dokler ne bo nastal splošen mir.
Nova pošta se je podrla.
I glava, 3. septembra. Tukajšnje popolnoma na novo sezidano poštno poslopje se je včeraj nenadoma podrlo. Dva delavca sta padla v globočino in bila takoj mrtva. Dva druga delavca sta bila težko ranjena.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Za informacije se plača 10 Tin. — Pismenim vprašanjen je priložiti znamko 20 tIu. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Dijak ali dijakinja se sprejme na hrano in stanovanje. Poizvedbe na inseratni biro .Jutra*. 224/3-2
Kletarja s kavcijo išče zaloga pivovarne GOss v Spod. Šiški. Nastop takoj.	222/10—2
Proda se
nova hiša
dve minuti od Ljubljane, obstoječa iz dveh sob, kuhinje, kleti z velikim vrtom in stavbeno parcelo. Cena K 8400. Pogoji jako ugodni. Ponudbe M. K. št. 146, Moste pri Ljubljani.
pisarniški uradnik
zmožen slovenske in nemške stenografije ter strojepisja z lepo pisavo. Stalna služba, iplača po dogovoru. Ponudbe je poslati pod ,2000“ poste restante Ljubljana.
Jaz fim
da se kupijo najbolji platneni in bombaževi izdelki edinole v tkalnici bratov Krejcar v Dobruški 9215, Češko. — Vzorci krasnih barhentov in flanel kakor tudi platnenih in bombaževih izdelkov gratis in franko. Poskusite in naročite 6 beljenih rjuh brez šiva 150 + 200 cm velikih K 1360. — Opreme za neveste.
Črevljarskega pomočnika
sprejme za mešano delo
Ivan Šober, Škofja Loka.
 - Delo trajno. ===
Obleke
- - po meri izdeluje povsem pohvalno - -
Josip Ahčin, krojač,
Ljubljana, Vegova ulica 12.
Sprejemajo se tudi v. a v to stroko spadajoča dela.
Dve jako dobro upeljani
? 1 ? I K O ? O ?
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
? I ? I K O ? O ?
nlkelnasta In jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
? I ? I K O
? O ?
Tovarniška varstvena znamka:
„ IK O “
? i ? I K O ? O ?
novi iz slavonsKega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od	56	do	65 litrov
.	100	„	120	„
•	150	„	180	„
„	200	„	250	„
.	250	„	800	„
se dobivajo po prav nizki ceni pri
H. Rosner & Komp.
v Ljubljani, poleg pivovarne „Union“.
Edino zastopstvo In zaloga „Prve hrv. tvornice sodov* v Novski.
Tekoči kruh! Slatin!
Prihranek mleka v gospodinjstvu.
Vji|| daje samo dr. pl. Trnkoczy-ja
  sladni čaj, imenovan „Sla-
TVTnnj din“! Dobi se pri vsakem   trgovcu, zavojček % kg A 50
Zdravie! vinariev-. Za,v°j. p? p«*«
_______2___ v glavni zalogi lekarne
50°lo prihranka! pLv Najboljši zajtrk! s<§nf°>i.
narjev, katere se pošlje v znamkah.
a a n
Prodam na košnji na Grlincah
pri I-jjuiloljani
okoli dvanajst
oralov otave.
Ivan Jelačin, Ljubljana.
z vsem inventarjem sta naprodaj. Obrestujeta se dobro. Natančnejša pojasnila daje pisarna
Peter Mateliča
Škofja, nlica šte^r.±0.
I
TE0D0E KOM
poprej HENRIK KORN
pokrivaleo streli in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov
LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 in 10
PodmZnica : Start trg 'J.
Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z
aftbcst - cementnim Skrlljem (Eternlt) patent Hatschek,
z Izbočeno In ploščnato opeko, lekno - cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno In ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
Priporočljivi preparati!
c. in kr. dvorn. založnika in papeževega dvorn. založnika
lekarnarja G. Piccoli
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Malinov sirup izvrsten naraven izdelek v kl-j [ logr. steklenicah po K 1'50, v sodih K 1’— 1 kg.
Želodčna tinktura krepi želodec, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa. Steklenica 20 vin.
Železnato vino krepi slabotne, malokrvne in nervozne osebe. Polllterska steklenica K 2'—.
Antirrheumon preizkušeno zdravilo zoper rev-metične bolezni. Steklenica 50 vin.
Salmijakove pastile lajšajo hripavost In kašelj, mehčajo sliz. Škatljica 20 vin. 11 škatljic K 2—.
Naročila se točno izvršujejo.
Specialna trgovina
flnili ročnih del
Toni Jager
v Ljubljani, Zidova ulica štev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
POgOB I	FOZOSI
Prostovoljna javna dražba!
Do 6. septembra 1910, od 9. ure naprej, se vrši
prostovoljna javna dražba restavra-cijske, hotelske in druge oprave
t skladišču g. JUS. ŠKULJA, špediterja Dunajska cesta 29.
Za nakup jako ugodna prilika, na kar se občinstvo opozarja.
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19
priporoča po znano nizkih cenah
m
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
miBHHggHmnnnmggtmmraTOgmrggTngBip
<ČJTO.c3.ež: a,rrxerils:a,rLS]5:e iaadia-strije izumljeno je novo
Adirno pero („Maxim“)
s pisalno pripravo za črnilo in svinčnik.
Ta posebno duhovito sestavljen aparat služi za hitro in gotovo Seštevanje in so njegove glavne prednosti ob n a j p r i -prostejši uporabi in brezhibnem funkcioniranju: na eni strani veliko razbremenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu z Maximom ne občuti nobeno živčno utrujenje, ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 1060 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse št. 21. Iq.
s
mssaBmamnasnaBsmmsamsmmnm
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
r. z. z o. z. s sedežem v Ljubljani.
Marije Terezije cesta štev. 11 (Kolizej).
*2# Zaloga pohištva
lastnega izdelka in tapetniškega blaga.
Izvršni« vsa mizarska stavbena dela.
- Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani. -
§
i
l£odna trgfOTT-iri.a, 52_8
Josipina Podkrajšek
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2
najtopleje priporoča za pomladansko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic in spodnjih, kril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši nakit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — Perilo za dame in gospode. — Veliko izbero zavratnic, ovratnikov in manšetov. Nogavice in rokavice. Steznik po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
Cenjenim naročnikom, sojim prijateljem in znancem, kakor s lavnemu občinstvu sploh naznanjam, da sem
preselil svojo čevljarsko obrt
s Kongresnega trga št. 13 v
.	...= Sodno ulico št. 3	=
ter se priporočam za blagohotno naklonjenost in za obilna naročila zagotavljajoč vedno točne, solidne in cene postrežbe.
Z odličnim spoštovanjem ______________________________IVAN	ZAMLJEN	,	čevljarski	mojster.
Grand cirkus Kludsky.
T7" Evropi naj-večji in na,jod.ličnejei cixfe-a.s-
Ravnatelj in edini lastnik K. Kludsky.
100 ljudi.	150	živali.
Vsak dan ob 8.74uri zvečer najinteresantnejša predstava z vsakokrat izpremenjenim sporedom. V sobotah, nedeljah in praznikih dve predstavi: ob 4. uri popoldne in 8.J/4
zvečer. — Električna razvetljava.
LANDSKRONER & BOCHNER
Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 39. Preproge, posteljne oprave, zavese, blago za moške in ženske obleke, narejene obleke (konfekcija), perilo za moške in ženske, platneno blago itd. — Proti ugodnemu plačilu na obroke. Na željo pošljem zastopnika na dom.
Nova trgovina z zlatnino, srebrnino, dragulji ter žepnimi
urami
J. VECCH1ET, LJUBLJANA,
Selenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte
Vljudno priporočam sl. občinstvu svojo novo trgovino z zlatnino, srebrnino in dragulji najmodernejših vzorcev ter precizijskimi žepnimi urami. — Kot strokovnjak zlatarske stroke izvršujem naročila in popravila točno in solidno. — Kupujem ali zamenjayam z novimi predmeti staro zlato, srebrnino in bisere.
Zmerne stalne cene!
Zmerne stalne cene!
Steunpilje -veseli. vrst.
S. MONDSCHEIN
Dunaj I,, Laurcnzerherg št 3.
Stempel za datum 10 let 2 K.	Žepni stempel od 1 K višje.
Tipna tiskarna „FAM0S“,414 črk KD^1s„V«lie naprei-
Zaloga najnc^rejšila.
Numcrnteiire des Bates Macliiti €ompuny, \>w York.
Iščejo se agentje!	Ceniki	zastonj!
Za šolsko mladino
so že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pelerine za dečke kakor tudi najnovejša konfekcija za deklice. — Pošilja se tudi na deželo. — Cene jako nizke.
Angleško skladišče oblek
I O. Bernatovie
^v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
ft	m nnriuiz — vsakovrstna ročna dela— II I 1 |H m I IT in pripadajoči materljal. H M\L1 ^ I §\ Predtiskanje, tamburiranje, plesiranje. — Zunanja naročila se vestno izvršujejo. Velika zaloga telovadske obleke.		LJUBLJANA KONGRESNI TRG		
Stopnice, balkoni, •* ;; spomeniki, |\ j stavbeni okraski i IHIUIIIII :] i. t. d. 			ranjska betonska tvornica Tribuč & Komp.			Cementne cevi v vseh dimenzijah, 1 barvaste plošče \ i. t. d. E
Kamnoseški izdelki iz marmorja za 1 V A IVI ITT ¥7 AII UTI UIT cerkvene in pohištvene oprave spo- /m h ilB.9 Bi B S i m figi Eagf ra 1 i minki iz marmorja, granita ali sije- JLt* U ¥ nita, apno živo in ugašeno se dobi pri 	 knm»n»r«knm mnjstrn 					= Ljubljana = Kolodvorska ulica	
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
 — 	:	Sprejema	se	tudi les v žaganje na parni žagi. =
Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-== ljejo v račun. =