B7. št. — 5. to Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 Din. V Ljubljani, v četrtek 27. aprila 1922. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za tnkrat 50 para, večkrat popust Plačano do: Licealna knjižnica Pavšalni franko. * ■—T1 Ljubljana. Uredništvo: :a 1/L Telefon 360. prava: S. Telefon 44, i se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamk* za odgovor. g.^'^azawBmMT?irr.^aa; narodni poslanec Anton Zorko Fakin" »Jugoslaviie« Dnevno vesti. k?!?^nC\/a- prid,eta kralj Aleksander1 in aljica Marija takoj po poroki na Bled. ». ukrat ie ” b° I*.I?.a^em bo novi kraljevi dvor do- da^oenrn^Cm!tVU’- ^ Si S3 b° lahk° °«le-b v«LlV P?‘ 10 dinanev. Izkupiček J s.e ^o vporabil za spomenik nepoznanemu junaku. jr.lr~ Seja . »zvrSevalnega odbora NSS. » j v1? ze vcerai omenili, se je vršila »ain-11' t • Popoludne v mestni posveto-v Ljubljani seja izvrševalnega od- I-,.?. katere so se polnoštevilno ude- B ‘-1 VS1 clani. Na seji je bil podan naj-lih J tj eirat ° nar°dno socialističnih nače-.referatu se je vršila debata, katere Kl,^ležil.tudi navzoči senator Vaclav iocl .ja 'zvrševalnega odbora NSS je oglasno in navdušeno ugotovila popolno ^Srsmatično enotnost z bratsko češko-®Va®ko_ narodno socijalistično stranko in akl *zvrševalnega odbora viharno Kiamirali ustvaritelja narodnega socijaliz-rj* Vaclava Klofača. Izvrševulni odbor je ra p.rosrapiat"'čnem referatu Razpravljal o nlM?- vazn'^ notranje političnih vprašanjih m se je v popolnem soglasju odobrijo dosedanje politično nastopanje vseh anki~:h mandatorjev. j. — Poslopje beograjske glavne pošte, a e!fCa ^un'ja bodo pričeli graditi v Beogradu novo poslopje za glavno pošto. a. Volitve v pridobninske komisije v ?*0yemji se bodo vršile v nedeljo dne 28. t. 1. Vse podrobnosti so razvidne iz fKglasa v Uradnem listu Štev. 41. * *^azeš[< Dem. časopisje ima zopet svo-Od an'balsko veselje. Priobčuje »zadnje WjOieve Peskove afere* seve tendencijoz-alt gotov'm namenom udariti nasprotja. Pri znani sodni razpravi v Ptuju se j ■^>esek branii proti »pričam« ter od-K, ° zavračal vse obdolžitve. Zlasti se je 9*1 hud boj s pričo nadučiteljem Jožefom ♦-ovrecom, ki se je še pred zaslišanjem ba- * ; da on, on bo šele izpovedal reči, ki Dodo Peska ubile itd. V silnem ogorčenju nad brezstidnostjo in surovim obnašanjem te »priče* mu je zaklical g. Pesek Pri obravnavi »lažeš«. Izpovedbe g. Lovreca so bile tako neverjetne in protidokazi g. Peska, o neverodostojnosti Lovrečevi taki, da sodnik ni mogel g. Lovreca zasli-lati pod prisego. Njegova t. j. Lovrečeva soproga sama ga je postavila na laž, in dokazalp.se je, da je Lovrec zaradi nekih službenih solskih zadev silno sovražil svo-Jegva bivšega soseda g. Peska. Hujskanju Bestetih_ nevidnih in nedosegljivih politič-Wh intrigantov Jn nasprotnikov, ki so celo leto popreje v časopisju, kakor tudi v javnih lokalih blatili osebno čast g. Peska, se «* Pridružil tudi njegov stari osebni so-jrazmk nadučitelj Lovrec ter ga je obre- oval v neki gostilni na Ptujski gori in do-jr*aI° se je sodnijski. da je govoril g. J?*ip Lovrec neresnico. In če je takšnemu J°Veku v svojem ogorčenju zabrusil g. ®Sek pri obravnavi v obraz: »Lažeš«, je •^umljivo. Ker pa j‘e rabil g. Pesek »ne* Parlamentarni* izraz »lažeš*, ki ga srbski ??*enski zakon po § 104 prepoveduje, je J.'1 g. Pesek obsojen na 2000 K globe. Re-bi bil moral, »ne govoriš resnice«, pa ?' bilo. Zakaj je vse dober § 104 srbskega zakona. G. Josip Lovrec je bil obso-**•} na soo K globe, ker mu je g. Pesek “Okazal, da je govoril neresnico in je objokoval g. Peska, — Pesek pa je bil obso-itn na 2000 K globe, ker je v svojem ogorčenju rekel Lovrecu »Lažeš* namesto, da W se izrazil parlamentarno: Ti ne govoriš resnice. Šel je popotnik po cesti, pa ga iz-*a grma napade razbojnik ter ga hoče ubiti, hoče ga oropati časti. Popotnik se ga 0brani. Zadeva pride pred kadija, ki je obsodil razbojnika na 500 K globe, ker je hotel oropoti popotnika časti in imetja, a po-?°.tn'ka pa na 2000 K, ker je roparju re-**’■ da ropa, — Justitia fundamentum reg-»Orum — Reorganizacija tujskega prometa v Sloveniji, »Oddelek za javna dela« pri gradbeni direkciji, ki je dosedaj opravljal ™jski referat in nadziral generalni komisariat za tujski promet in turistiko, je v celoti prenehal. Izvrševanje teh poslov se je Preneslo na predsedstvo pokrajinske uprave, oziroma na temu podrejeni generalni »Omisarijat za tujski pomet in turistiko. 1— Ali Se imamo državo SHS? Po preobratu so dobili vagoni državnih železnic Označbo SHS. Na vseh novih vagonih, ki prihajajo iz Nemčije na račun vojne odškodnin pa beremo le' S. D. 2. — C. E. S. t. j- »rbske državne železnice. Ker prihajajo •aki vagoni tudi v inozemstvo, niso tam na jasnem ali še obstoji država SHS ali le Srbija. — Prevoz potnikov s poštnimi vožnja-Poštno in brz. ravnateljstvo nam piše: “Onovno prinašajo časopisi napade na Poitno upravo, ker ne vzdržuje poštnih vOženj med posameznimi kraji, oziroma Poštnimi uradi. Ker temeljijo vsi taki na-»adi na napačnem pojmovanju dolžnosti £0»tne uprave, naj služi sledeče pojasnilo: ■Dolžnost poštne uprave je, skrbeti za redno ^*drževanje poštnih zvez med posamezni-uradi in vzdržuje ista vožnje le tam, *Jer je to vsled obilice in teže tvarine pozeba. Drugače pa se pošta prenaša po Poitnih slih. Napačno je torej nazirajije, *** mora vzdrževati poštna uprava poštne ^Ožnje v svrho prevoza potnikov. Dokaz, °a temu ni tako, je že okolnost, da poštna ?Prava nima nikakih dohodkov od potni-S^jh pristojbin, ampak podjetniki sami. — ^jer pa vzdržujejo avtomobilne družbe £®dni potniški promet med posameznimi *raji, jim poveri poštna uprava tudi pre-7®* pošte proti primerni odškodnini, če te-P}}1 ne nasprotujejo prometni časi avtomo-«*lnih voženj. Nikakor pa se ne more od Postne uprave zahtevati da bi plačevala Podjetnike edino radi potniškega prometa. — Rakek. Južna železnica je stispendi-Tf** uradnika Jankota Pipana radi slepa- * u’ -Proporočamo, da se naj ne nastavlja T .bodoče takih ljudi na mejo, ki utrjujejo •®*lko opevano pesem o korupciji v Jugo-•laviji pri tujcih ir. domačih trgovcih, ob- pa izpodkopavajo ugled poštenega — Kralj in kraljica na Bledu. Sed aj je — Pomanjkanje učiteljstva. V celjskem, laškem In vranskem okraju je razpisanih 48 učiteljskih služb. — Nova planinska koča. Savinjska podružnica SPD zgradi v Savinjski dolini pri Piskrnikovem zavetišču novo moderno planinsko kočo. Obenem se že letos zgradi iz Solčave do Logarske doline vozna cesta za vozove in avtomobile. — 203.000 Čehoslovakov živi v naši državi po najnovejšem ljudskem štetju. — Beograjski trgovski in industrijski krogi pripravljajo protestni shod zoper davek na poslovni obrt. — Iz krogov finančne kontrole smo prejeli sledeče pritožbe: Glasom pravilnika za izvrševanje uredbe o organizaciji finančne kontrole, člena 2 in 3 izvršuje lažje pisarniške posle tudi potrebno število nižjega osobja, ki se jemlje iz višjih podurad-nikov finančnek ontrole, manj sposobnih za napornejšo zunanjo službo. Pri delegaciji ministrstva financ in pri finančnem okrajnem glavarstvu so pa zaposleni v pisarniški službi tudi pripravniki, ki nimajo niti enega leta zunanje službe, uživajo pa protekcijo od raznih višjih finančnih uradnikov in uradnikov finančne kontrole. Ker poznamo g. delegata kot strogo objektivnega vodjo finančne delegacije ga naprošamo, da napravi tudi v tem oziru red in da pripusti v pisarniško službo tudi druge starejše poduradnike, med tem ko naj zaposli mlajše poduradnike v zunanji službi, zlasti pa one, ki imajo že šestmesečno pisarniško prakso. — Utopljenega so našli v Savodnju nad Poljansko dolino v Leskovčevem mlinu posestnika in krojača Mih. Peternelja. — Ustreljen neznanec. V Varaždinu je straža ustrelila neznanega moža. Ustreljeni je velik, koščen mož, velikih, zmršenih las. Oblečen je bil v zelenkasto-sivo obleko in rjave čevlje. — Našel se je na Fužinah damski dežnik. Dobi se pri H. Solar, Sv. Petra ce9ta štev. 74. — Razne tatvine. Zidarskemu mojstru Josipu Peternelu iz Rovt je bilo, ko se je vračal vinjen domov, nkradenih 2700 Din denarja. — V gozdih nad Škofljico je bilo posekanih in ukradenih Fr, Potokarju iz Lanišč devet mladih drevesc, posestniku I. Potokarju iz Lanišč 12, Josipu Tompi iz Lanišč 13, in Jakobu Tompi iz Lanišč pa 1 hrast. — Avtomobilno družbo v Zireh so šoferji Rafael Demšar, Josip Polik in Fran Močnik oškodovali s tatvinami. Orožniki so tatove aretirali in Izročili sodišču. — Mesarici Frančiški de Toni v Begunjah pri Logatcu je bilo ukradenih 6 govejih in 2 telečji koži v vrednosti 10.000 kron. — Jakobu Presetniku iz Savelj sta bili ukradeni 2 konjski opremi, vredni več tisoč kron. — V Rovtah so neznani tatovi vdrli v trgovino Antona Kunca in odnesli za S tisoč kron raznega špecerijskega blaga. — V stanovanje posestnice Ivane Grilc v Spodnji Lipnici je bilo 16. t. m. ponoči vlomljeno in odnešeno razne obleke in perila v vrednosti 58 tisoč kron. — Tatovi na železnici. Posestniku Ivanu Bartolu iz Hrastnika je bila med vožnjo Zidani most—Zagreb izmaknjena ura z verižico, vredna 6000 kron. Ljubljana. = Mestna hranilnica ljubljanska v ponedeljek 1. maja ne uraduje. Izdajanje voznih listkov na ljubljanskem državnem kolodvoru se vrši ob sobotah, nedeljah ia praznikih nepretrgoma cele dneve. t= Tedenski zdravstveni izkae. V dobi od 16. do 22. t. m. se je v Ljubljani rodilo 18 otrok (9 dečkov, 9 deklic), med temi je bil 1 mrtvorojeni. Umrlo je v istem času 19 oseb (n moških in 8 žensk), med temi 8 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 1 življenska slabost, 4 jetika, 1 davica, 1 Škrlatica, t zastrupljenje rane, 3 možganska kap, 2 srčna hiba, I slučajna smrtna poškodba, 7 drugih naravnih smrtnih vzrokov. Nalezljivih bolezni je bil prijavljen po I slučaj davice, Škrlatice, trebušnega legarja in griže. = O Macedoniji predava v petek ob 8. zvečer v igralnici Mladike (vhod Šubičeva ul. 9) gospa Julka Petrovič. Vstop prost in vsakomur dovoljen. = Egoizem in altruizem. Peto javno predavanje Zvonimirja Bernota, glavnega urednika »Napreja«: »O egoizmu in altruizmu«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Petek, 28. aprila 1922. Velika dvorana »Mestnega doma* v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. ss Taznburaski odsek »Bratstva«;. V petek, 28. t. m. točno ob 8. uri zvečer se vrši v odsekovi sobi pri Zlatorogu _ zelo važen sestanek in skupna vaja za javen koncert. Udeležba vseh brezpogojno po trebna. Načelnik, = Ukraden voziček. Postrelčku Petru Jontezu je neznan tat odpeljal z Resljeve ceste voziček, vreden 3000 kron. = Nogo si je zlomli mali Joško Lovšin, sinček kurjača v Kolinski tovarni. = Aretacija. Detektivi so aretirali čevljarskega pomočnika Ante Breznika iz Frama pri Mariboru in slaboglasno Franjo Hribernik iz Polhovega gradca. Hribernl-kovo sta iskali mariborsko okrožno sodišče in ljubljansko deželno sodišče, Breznika pa mariborsko okrožno sodišče radi raznih tatvin. =*=. Policijske vesti. Na glavnem kolodvoru je bilo radi raznih kaznjivih deliktov aretiranih 7 oseb. — Dve telečji koži vredni 840 kron sta bili ukradeni mesarju F. Lovšetu. — Denarnica, v kateri je bilo 11 bankovcev po 40 kron, je bila ukradena delavcu Josipu Kalarju. — Ribič Franc Bernik je videl po Ljubljanici plavati sod, katerega je nato spravil na suho. V sodu je bilo 30 litrov smole. Lastnik soda je neznan. = Goveje meso po 24 in 28 kron se bo prodajalo danes in jutri na Predovičevi in prosti stojnici na Vodnikovem trgu. Meso je od domače govedi. = »Ana Karenina.« Kino »Tivoli*. Na splošno zahtevo p. n. občinstva se predvaja film »Ana Karenina« samo še danes 27. t. m. v Kino Tivoli«. = Cirkus Renlow v jahalnici na Blei-weisovi cesti je angažiral več izbornih moči, med katerimi se posebno odlikujeta dva ruska telovadca, ki menda nimata dosti tekmecev. Nadalje je angažirana šele 17 letna gospica Tamara, drzna zračna vila, ki z vso eleganco proizvaja na trapecu neverjetne telovadne vaje. Dresura konj je prvovrstna. Za zabavo skrbe gibčni burke-ži. Vstopnina se je nekoiffco zvišala. Cirkus ostane v Ljubljani le w nekaj dni* nato odide v Maribor. Maribor. Osebna varnost v Nemški Avstriji, K otvoritvi veržejskega mostu 9e je hotelo več naših dostojanstvenikov peljati preko Špilja v Ljutomer, toda avstrijski zastopnik v Ljubljani je obvestil pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja, da je nemško prebivalstvo v obmejnem pasu zelo razburjeno, zato avstrijska vlada ne jamči za osebno varnost naših državljanov. In res je bil vlak na pritisk obmejnega prebivalstva ustavljen, da so se morali gostje vrniti preko Ormoža. AH res nima naša država nobenih represalij? Zakaj dovoljujemo 10 kilometerski obmejni promet, ki koristi le Avstrijcem? Ljudska univerza. V pondeljek zvečer se je vršilo predavanje g. prof. dr. Pečovnika o elektriki v fizikalnem kabinetu, ki je bilo zelo dobro obiskana. Mnogi so morali celo oditi, ker ni bilo prostora. Gospod profesor je zelo poljudno predaval in spremljal svoje predavanje z zanimivimi eksperimenti €@9I@. Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek je imel na našem ljudskem vseučilišču zanimivo predavanje g. vladni svetnik Em. Lilek. Predaval je o temi »zemljepisne in narodopisne črtice o Bosni in Hercegovini.« Razpravljal je deloma v deželnem južnem govoru. Predavanje je bilo ilustrirano z zemljepisnimi in narodopisnimi slikami ter vsakovrstnimi predmeti iz domače umetne n hišne zgodovine. Po predavanju so si poslušalci te predmete ogledovali. Celjska pravoslavna občina je minulo soboto zvečer priredila v hotelu »Union« slavnost, katere čisti dobiček je bil namenjen za zgradbo pravoslavne cerkve v Celju. Te slavnostj $e Slovenci niso udeležili v obilnem številu, to pa vsled tega, ker so bratje Srbi na njo oficijelno povabili naše Nemce in Nemškutarje. Na prireditvi je bilo slišati v večini samo nemško govorico in je izgledalo na ta način, kakor bi obstojalo med našimi brati Srbi in celjskim nemštvom kakošno pobratimstvo. Oficijelno vabljenje naših nacijonal-nih nasprotnikov je bila takorekoč klofuta Slovencem. O nekako enakih razmerah, kakor v Celju, so svoj čas časopisi poročali tudi glede Maribora. Narodno-socijalna zveza ▼ Celju ima v soboto, dne 29. aprila ob 8. uri v gostilni pri »Wilsonu« svoj redni občni zbor. Stavka v Westenovi tovarni traja disciplinirano dalje. V tovarno hodi samo onih par stavkokazov, ki so padli svojim tovarišem v hrbet, da ližejo po tovarni za judeževe groše pljunke pruskega kapitalista. Nemškutarsko razgrajanje. V tovarni Westen še vedno vlada stavka. Znano je, da je v tovarni okrog ISO stavkokazov, katerih mnogi so pripadniki nemškega športkluba in drugih takih društev. Ti ljudje so minulo nedeljo zvečer tako razgrajali po Gaberju, da je morala poseči vmes policija. Tulili so nemške pesmi in menda mislili v pijanosti, da so nekje v tevtonskih gozdovih. Gotovo jih gospod Westen za stavkolomstvo zelo dobro plačuje, da imajo priložnost razgrajati v noči pijani okrog. Dirka kluba slovenskih kolesarjev v Celju, ki bi se morala vršiti minulo nedeljo, se je morala vsled neugodnega vremena in slabe ceste preložiti na prihodnjo nedeljo 30. t. m. Izlet na Veliko Kozje pri Zid. mostu se vrši v nedeljo 30. t. m. Priredi ga Savinjska podružnica SPD, PtuJ. V seji Šolskega sveta se je predlagalo, da dobi učitelj Šegula, znan iz Peskove afere, eno nadučiteljsko mesto najbrž v Ljutomeru vkljub temu, da je več starejših prosilcev. Se razume, da ga je treba za njegovo svojčas storjeno uslugo primerno nagraditi. Vsi Ptujčani željno pričakujejo poročila revizorj‘a o upravi na mestnem magistratu. Da je vladal »vzoren« red, je razvidno iz tega, da traja revizija že tretji mesec. Na demokratskem shodu dne 5. marca t. L je trdil in se hvalil dr. Kramer, da se imajo javni nameščenci zahvaliti edino JDS,_ da dobijo s 1. januarjem povišane draginj ske doklade. — Po odredbi demokratskega finančnega ministra v sporazumu z ostalimi ministri se s 1. majem maksimirajo draginjske doklade slugam na 7oo dinarjev mesečno, neglede na to koliko članov družine ima kdo. To bi bilo za ženo in nekaj na račun enega otroka. Ostali nameščenci najbrž ne bodo dobili izplačanega drugega obroka, ki jim ga država še dolguje na drag. dokladah. Komu se imajo javni nameščenci sedaj zahvaliti za te so-cijalne odredbe in dobrote? Sedaj povejte to, da bodo vedeli komu imajo biti hvaležni! Sedaj priredite v Ptuju shod, navdušenja ne bo manjkalo PekraiiEta. Iz Ormoža. Ormoška posojilnica je dobila novega tajnika. Pač čudno, da so se gg. odbornikom imenovane posojilnice tako iznenada odprle oči. da so spregledali, da če še dalj časa obdrže v posojilniški službi dosedanjega tajnika, da jim mora odzvoniti prej ali slej. Da preprečijo to nesrečo, so mu dali že prej brco. To pa je za njega silno velik udarec. Tajniška služba zgubljena, kaj pa če še pride, da bo zgubljena pokojnina, kar se zelo lahko pripeti. Najdejo se namreč še ljudie, ki dobro vedo na kakšen način se je prišlo do nje, znajo pa tudi, na kak način se to lahko odvzame osebi, ki pride po lažnjivi poti do pokojnine. S tem, da je tajnjk g, Rojs zgubil svojo službo, je hud^ bič za stranke, ki stanujejo v posojilniški hiši. Že ptcj dokler je še imel vsaj nekaj dela je iskal večen prepir sedaj z eno sedaj z drugo stranko. Kaj bo pa šele sedaj, ko je brez službe in dela? No zdaj bo pač laliko posvečal vse svoje moči v prid SLS. Zdaj bo tudi lahko študiral paragrafe, da si jih bo znal malo boljše razlagati, kakor dosedaj. Primorie. Divjanje fašistov v Trstu. Zadnjo nedeljo so fašisti posebno divjali, ker je bil v nekem pretepu zaklan is letni fašist Al-do Ivancich, tovariš Haynau pa ter.ko ranjen. Takoj po dogodku se je zbralo kakih 50 fašistov, ki so udirali v gostilne ter pre-tepaval; goste, na ulici pa so ustrelili komunističnega obč. svetovalca Visintinija v trebuh, nekega mladeniča Sabadituia, brata komun, mestnega svetovalca pa so zabodli z bajonetom v hrbet in sence. Tudi več drugih oieb j* bilo ranjenih. Sokolstvo. Naraščajska akademija. Danes zvečer ob 8. uri se vrši v telovadnici Narodnega doma akademija naraščaja ljubljanskega »Sokola«. Na sporedu je: I. Razglasitev izida nedeljske tekme moškega naraščaja. 2. »Sokolska koračnica« in »Vzidi ti soln-ce« poje ruski pevski zbor »Bajan«. 3. Proste vaje ženske in moške dece ter moškega naraščaja, orodna telovadba moškesja naraščaja in gojenk ter rajalne vaje gojenk. 4. »Testament«, ruska šaljiva »Napitnica« in »Volga« poje »Bajan*. Cene: sedeži po 8, 5 in 4 D, stojišče 2 D. Predprodaja vstopnic od 6. ure zvečer naprej. Sestanek za nabavo krojev se vrši v petek 28. t. m. v Savezni pisarni. Kdor želi kroj, naj se zanesljivo udeleži tega sestanka! Sokol v Škofji Loki priredi v nedeljo dne 30. aprila dramatični nastop z An/.en-gruberjevo burko. Začetek ob 8. uri. in ftsrlsfika. Otvoritvene kolesarske dirke v Ljubljani. Ob lepem vremenu je bila v nedeljo otvoritvena kolesarska dirka pri naravnost ogromni udeležbi občinstva. Disciplina občinstva je pripomogla, da je tekma lahko pričela točno ob 15- Na startu v šiški je igrala rakovniška godba. Dirke se je udeležil poleg »Ilirije« tudi mladi klub »DanL ca« iz Ježice. Točno ob 15. so startali novinci: (3 km): Ramovž Ivan (Danica) 5 minut so sek. ®/io, Franchetti Lado (Ilirija) s min. 52 sek. in Gabrovšek Ignac (Ilirija). Juniorji s km: Zupanc Ervin 9 min. 45 sek. (Ilirija), Snoj Anton g min. 45 sek. */«1 (Danica), Ramovž Ivan 10 min. 7 sek. (Danica). Star-talo je 9 dirkačev. Napet boj med prvima dvema na cilju. Dame 2 lem: Zalar Milka 5 min. 42 sek. (Ilirija), Ba-tjel Fani 5 min. 57 sek. (Ilirija). Glavna dirka. Startalo 11 vozačev. Skrajno napet boj med Kosmatinom, Šolarjem in Škrajnarjem. Rezultat: Kosmatin Ivan 19 min. 3 sek., Šolar Josip */» sek. pozneje, Škrajnar Anton 19 min. 6 sek., Nardin Mirko 3/k> sek, pozneje (vsi štirje Ilirija). Handicap 5 km: Kosmatin Ivan 9 min. 10 sek., Škrajnar 9 min. n sek. ®/u>, Černe Slavko. Startalo 12 vozačev. Tolažilna dirka 3 km: Goltes dolf 5 min. 52 sek. %>, Zano-škar Feliks 5 min. 52 sek. 8/w, Pečnik Avgust (Danica). Tekma je končala ob 17.30. Pokazala je, da je na razpolago izvrstni materijal in da doseženi rezultati ne zaostajajo za mednarodnimi. Treba je samo še uspešnega in zadostnega treninga. V glavni dirki je bil prvi zmagovalec Kosmatin. Glefaiišfe in glasba. Pevski zbor ljubljanskega državnega učiteljišča je v nedeljo popoldne poletel na Vrhniko in priredil v tamošnjem Sokolskem domu koncert, ki je pričal, da je na našem učiteljišču začelo živahno gia-zbeno življenje, odkar je nastopil tam službo_ profesorja glasbe skladatelj F.mil Adamič. Dočim nismo prej nikoli slišali, da bi na- učiteljišču gojili zborovo koncertno petje, je sedaj Adamič v razmeroma kratkem času izvežbal 80 gojencev in gojenk broječ mešani zbor, pevcev in pevk vedrih lic in svežih grl. Na nedeljskem koncertu je prvič nastopil javno in reči moramo, da za prvi nastop povsem častno. Ta mlada, nadepolna pevska četa zaupa svojemu vodji, rada ga ima in z veseljem prihaja poleg obveznih ur petja v glasbeno dvorano k pevskim vajam. Prve sadove njenr*ga truda in prve uspehe Adamičevega neumornega dela smo mogli v nedeljo z zadovoljstvom pregledati in oceniti. Zbor je vzorno discipliniran in za začetek prav dobro izvežban, sicer ne bi mogel absolvirati vzporeda, ki je obsegal poleg lažjih tudi nekaj večjih, te/jih skladb, katere pojo le rutinirani zbori. Tako je pred vsem prav z veselim razpoloženjem zapel Adamičev osmeroglasni mešani zbor »Svatbo na poljani« in V. Novakovo »Nesrečno vojno«. Prva je bila poslušalcem tako všeč, da jo je zbor na viharen aplavz moral ponoviti. Ugajala je posebno tudi Andela posrečena narodna »Anko, Ančice«. Celo vrsto kratkih, umetnih in narodnih pesmic so nam še zapeli vrli učiteljiščniki in učiteljiščnice, pa vse v splošno zadovoljnost in hvalo navzočih. Skladatelj Adamič se je moral za priznanje opetovano zahvaljevati. Vrhničani so mu poklonili dva venca, pevski zbor pa enega, s krasnimi trobojnicami. — Obislc koncerta je bil zelo lep. Prostorna, žal malo akustična dvorana je bila polna Vrhničanov, pa tudi gostov iz bližnjih krajev, kar zavednosti tamošnjega prebivalstva šteje v čast. Iz Ljubljane sta prišla na koncert poleg nekaterih članov profesorskega zbora učiteljišča (teh bi bilo lahko več) učiteljev in drugih gostov predsednik 'v višjega šolskega sveta dr. Stanko Bevk, ravnatelj’ Anton Dokler, kar je bilo idealni mladini gotovo v vzpodbudo za nadaljevanje začetega prosvetnega dela. Ne dvomimo, da bo pevski zbor ljubljanskega učiteljišča vztrajal na poti, katero mu je začrtal njegov dirigent. Ko se po dokončanih študiiah gojenci in gojenke razidejo in pojdejo na svoja službena mesta širom Slovenije, jim bodo ostali v srcu lepi spomini na pevske ure na učiteljišču, radi bodo potem tudi mladini vzgajali čut za vse lepo in blago ter ji vcepljali ljubezen do naše pesmi in domovine. Takrat se bodo pokazali stoteri sadovi Adamičevega dela in vseh, ki ga podpirajo. Večer baleta in klasične ritmike priredi v ponedeljek. I. maja t 1. v opernem gledališču slovenska plesalka Lydia Wisia-kova. Prireditev obeta biti zelo zanimiva, ker je to prvič ko naša domačinka kot plesalka nastopa v popolnoma samostojnem večeru. Opozarjamo naše sl. občinstvo na to izredno prireditev, ki se vrši samo enkrat. Na programu so: Chopin, Delibes, Dvorak, Gounod, Grieg itd. Na klavirju sprcmljr. kapelnik g. A. Balatka. Predprodaja vstopnic pri gled. blagajni. Društvene vesti. DniStvo »Soča« naznanja vsem članom in prijateljem društva, da predava v soboto dne 29. t. m. točno ob 8. zvečer v hotelu Llovd g. dr. Ernst Dereani o higijeni ušesa. Vstop prost. zn redni občni zbor »Narodne Galerije« se vrši v soboto 29. aprila ob štirih v posvetovalnici magistrata. Poslano* OTVORJENO PISMO OOSPOMNU KRA-LJEVSKOM NAMESTNIKU IV. HRIB ARU. Nekako u isto vreme, kada ste VI, so- spodine namestniče, bili Imenovani _ Kr. nainesnikom za Soveniju, bio sam I la imenovan dekretom kr. Ministrstva za agrar-nu reiormu državnim upraviteljem na ve-likom posjedu ostavštine Windischgritz-a u Planini. Sečam se Vaših reči prigodom dolask« na Ljubljanskoj stanici kao što i Vašeg proglasa prigodom nastupa službe na lav-nost. U oba navrata obečall ste, da čete štt-titi zakon čistoču uprave, korektnost I pravilno uredovanje člnovništva te uopšte državno-nacionalne interese. Doista ja u početku tako izzledavalo. Poznato mi je točno Vaše delovanje I nastojanje u svrhu zaštite državnih interesa u Planini obzirom na protldržavnl rad VVlndischgratzove porodice. Poznati su mi Vaši ukazi političkfm upravnim vlastima kao i agramo-reformnol vlastl, u kojima ste kategorično zahtevali, da se u svrhu zaščite državnih interes* održi državna uprava na tom posedu . Nastaje pitanje kako i zašto ste Vi preko noči promenili svoje osvedočenje i svoj postupak napratna mome radu 1 jua« prama porodici VVindiscligratz? Koliko je meni poznato ,nl}e porodfc* Windlschgr5tz podnela nikaka nlkakve prt-tužbe proti mojo! upravi kod ledino kompetentno agrarne oblasti, dopače se ie sata dr. VVindiscligrStz pohvalno Izjavio o mojem radu kao državno? upravitelja . Vi ste, gospodine namesntče, na temelju osebnog pogovora sa Otonom Win-dischgratzom smatrali dovoljno utemeljenim I potrebnim, da promenlte potpuno svoje mnenje o meni, mome radu I o rada i nastojanju porodice VVindlschgratza, dok se niste obazlrali na mnogobrojne Izvje-štaje o radu i ponašanju te porodice, koje ste imali u rukama od ledino kompetentnih vlasti. Mesto da ste ostali veran svome proglasu prigodom nastupa službe I IzručIU pritužbe VVindischgrStza jedlno nadležno! vlasti agrarne reforme. Vi ste izrabljajučl svoj visok položaj, uzeli u zaščitu porodteu WindischgrStz i Izigrali interese agrarne reforme i naše države. Vi ste, da nadjete način kako bi mogli postupatl proti meni i udovoljiti zahtevlma porodice Wlndischgr3tz, poslali savetnlka dr. Vodopivca sa nalogom ,da vodi Istragu I podnese izveštaj. O torne izveštaju reču samo to, da Je siibjektivan .tendenciozan a mestimlce direktno namerno lažan. A i takav izveštaj nije mogao da dovoljno poslužl Vašim namerama, Jer uza svu subjektivnost priznaje u njemu dr. Vodopivec, da sam upravu vodio pošteno I korlsno. Zato ste VI, gospodine namesnlče, smatrali za potrebno, da u svojem izveštaju 1 predlogu na kr. Ministarstvo Unutrašnjih Dela što jače poduprete izveštaj dr. Vodopivca te nazlvate izričito moj rad, ukaze 1 sve korake državnih vlasti, koji su pod-uzeti proti porodici WindischgrStz Jedno-stavno scLaUirama. Kot toga zaboravljate, da ste baš Vi, gospodine namesnlče pozivali pismeno i usmeno Iste oblasti na strogo Izvadjanja zakona proti porodici Win-dischgratz. A sada Vi sami, kao kraljevi namesnih I glavni zaštitnik zakona, nazlvate ovo Izvadjanje zakona sekaturama. Koji motiv Vas je dakle vodio, Jtospo-dtne namesniče, da ste se u ovom predme* tu toliko zttboravili? U interesu ugleda naše države I n Interesu ugleda naše kraljevske porodice, za koju sam kroz pimih 20 godina prolevao krv i noslo svoj život na pazar te bio osudjen na 10 god. tamnfce samo radi moga nacionalnog rada, izjavljujem, da ste to učlnlli samo radi nakupa vile Otone Wlndischgr5tza na Bledu. Ta vila imala bi da predstavlja naeto-nalni dar Slovenije svomo kralju prigo-dom njegovog venčanja. Vi ste, gospodine namesniče, radi te vile izigral! potpuno državni interes, ta koji ste se sami pre kratko vreme borili time, da ste izposlovali moje ostranjenje. Vi ste se radi te vile tako ponizili, da ste osobno i putem svojih istomišljenlka, vlšlh državnih činovnlka, kao na primer agrar-nog direktora dr. Lukana, prosjačili t !*• nudjivall kod naših narodnih protivniki, nemačkih veleposednika, novčane t\ot% da platite tu vilu. Vi ste Još dalje pošli, te ste zahtevaju-čl, da se ukine svaki državni nadzor, sve državne uprave i svl sekvestri hteli izigrati agrarnu reformu kao preku socljalnu potrebu a time i jedan opstoječi državni zakon, koji je I u samom ustavu utemeljen, a sve to radi par pišivih groša naših na-cijonalnih protivnika, ili da sl oslgurate niihovu provrženost i pomoč za postignuče Vaših ambicija. Dali ste pomišljali, gospodine namesniče, da je baš izvedba agrarne reforma zagarantovana kraljevskom reči tstog onog kralja, komu kanite Vi pokloniti tu vilu, radi koje ste irlgrali 1 žrtvovali njegova kraljevsku reč? Zašto se ntste obratlli kao n a! višji državni funkcionar na narod i pozvali ga, da dobrovoljno i iz srca dade svomu kralju vencan dar? Niste II pomišljali Vi I VaSI prijatelji, da takvim postupkorti ne samo Izigravate državne Interese ,nego da se nanacujete blatom na ceo sovenački rod, K011 bi drage volje u najkrajšem roku bio 3.1KUPI0 potrebam novac i ne bi bilo potrebno, prosjačiti odnosno i?nudjivati tal novac od naših narodnih protivnika? Niste II nadalje pomišljali, gosnodlne namesniče, da bi bilo mnogo pametnlje, da se VI povučete sa poprišta te da legnete steeene lavorike, mesto da sprečavate radi svojih zastarelih ambicija u radu ljude koii su pripravni žrtvovati za državu I na-od ne samo imanje nego I krv I život svoj? Atannslje Ristič bivši državni upravitelj veleposestva Wlndlschgrfitz v Planini, •) Za poslano odgovarja uredništvo 1» V toliko, kolikor določa zakon. ... U.e°*av,I“ se, da gospod AtanaztJ Rl-stič ni identičen z gospodom Kostom Rlsti-čem, blvilm dri. sekvestrom y i-ihniqhL C. N. in A. M. VVilliamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) >Njbolje bom spala, ako mi ne “° v glavi, kaj bi se ti bilo utegnilo pripetiti.« »To je resnica!« je vzdihnila Ellen ter seda nazaj. »In končno bo tudi meni laglje ako se izpovem; pri vas so moje skrivnosti spravljene, kakor bi jih zaklenila v železno skrinjo. Hotela sem brž zapisati vse to v svoj dnevnik, s črkami name-stu Imen; toda dnevnik mi ne more svetovati, kako in kaj. Vi morete, mamica. Samo — ali res ne bi bilo bolje počakati do jutri?« »I, kje! Oči ne zatisnem, dokler ne zvem.« je rekla gospa Backbur-neova. »Toda nekaj ti rečem naprej: kar si storila, si storila prav. Ti se ne zmotiš nikoli.« »Moj nocojšnji doživljaj ni podoben ničemur, karkoli se mi je pripetilo doslej,« je odgovorila Ellen ter začela: »Rekla sem vam, še preden sem Sla z doma, nocojšnji posel ne bo karsibodi. Ne le zato, ker je gospod Sands imeniten mož in njegova soproga sloveča krasotica. Kakor hitro sem ga zagledala, me je prešinila slutnja, da se obeta nekaj posebnega. Rogcr Sands, mamica, je takšen človek, da bi se morala zaljubiti vanj, ako bi bila le količkaj Zaljubljene nature. Močan je in molčečen. Prav nič ženskega ni v njem, še toličko ne. Sama ne vem, kako bi vam ga popisala. Njegova bližina me je navdala s takšnim čuvstvom, da sem komaj čakala prilike, storiti mu kaj na ljubo. In strašno sem bila radovedna, kakšna je žena tega moža. Izkušala sem si naslikati bitje, ki ga je vzljubil tako, da ga je pobral s ceste in dvignil k sebi.« »Za Boga, dete!« jo je prekinila gospa Blaekburneova, vsa drgečo-ča od napetosti. »S ceste pa vendar menda ni prišla? Nikoli nisem slišala -------« »Ne, ne! Po krivem sem se izrazila tako,« je priznala Ellen, »dasi pripovedujejo o njenem poreklu vse mogoče. Očividno pa ni resnična nobena teh istorij, zakaj njene prave zgodbe ne pozna živ krst. Ljudje so jo krstili ,dekle od nikoder’. Toda treba jo je videti, pa veste takoj: karkoli je bila prej, vzgojena mora biti po knežje.« »Ali je lepa?« »Pravcat sen krasote! V tem pogledu je vredna svojega soproga, drugače pa ne. In to me opravičuje.« »To te opravičuje, ljubica? V čem?« »V tem, kar sem storila. Pustiva za zdaj. Dokler vam ne povem vse zgodbe, me ne bi razumeli in mi ne bi mogli oprostiti.« »Nadaljuj jo, dragica, nič ne hiti. Ne bom te več prekinjala.« In tako je povedala Ellen materi vse od kraja do konca — do tistega usodnega trenutka, ko je zapazila, da biserov ni v zaklopnici. »Zaklopnica prazna! Biseri izginili! Bog nebeški!« je zevala stara gospa. »Kar živim ,se nisem tako prestrašila. Gospa Sandsova mi je bila povedala, da se je oblekla v spalnici in pustila vrata v budoar medtem odprta, ker so bili biseri tam, pripravljeni zame, da bi lehko takoj začela, ako bi prišla, preden bi bila ona gotova. Ali je res verjela, da so biseri še v zaklopnici, ali pa je hotela, da bi mislila vsaj jaz tako! Obupna zbeganost, ki se je skrivala za njenim lubeznjivim vedenjem, me je navdala s sumnjo, da igra morda le vražjo komedijo, in ko me je minila prva osuplost, sem se zba-ja te ženske kakor živega pekleščka. ,Nič ne mara, če uniči mene, da reši le sebe iz zagate,’ sem si dejala. In takoj sem sklenila, da ne posežem po njen kcctanj v žeravico.« »A kaj si storila v tej stiski?« je zasopla gospa Blaekburneova ter se vzravnala. »Pozvonila sem sobarju. Vstopil je takoj. Rekla sem mu, naj nemudoma pokliče gospo Sandsovo, ker se mudi. Mislila sem, da bo to zadoščalo, pa ni. Sobar se je vrnil sam. Zdel se mi je nekam v zadregi: gospa Sandsova da je ta hip zelo zaposlena in more priti šele čez nekaj Časa. Prišlo mi je na um, da me pušča morda nalašč samo v tej sobi, kjer naj bi bili njeni krasni biseri, da bi potem, kadar se Izkaže, da jih ni več, obdolžila mene ,češ, ti si jih ukradla, in tvoji pajdaši so jih odnesli. Ni mi preostajalo drugega nego veleti sobarju, naj brž pokliče gospoda Sandsa. ,Gospod Sands se odpravlja z doma,’ je dejal. ,Baš sem mu hotel obleči svršnik, ko. ste pozvonili.’ ,Nič ne de,’ pravim jaz, ,prosite ga, naj pride za hipec semkaj.’ Mož je odšel, in res, par tre-nokov nato je vstopil gospod Sands. Pokazala sem mu prazno zaklopni-co, ki je ležala na mizi, ter mu povedala v kratkih besedah — zakaj mudilo se mi je končati, preden pride gospa! — da mi je milostiVa ve- lela vzeti bisere iz škatle; nato da je hitela v naglici ven, in ko sem odprla zaklopnico, da sem jo našla prazno. Poslala sem ponjo,’ sem dodala, ,pa je biia zaposlena.’ Povem vam, mamica, srce se mi je krčilo, ko sem mu gledla v obraz! Da sem mu porinila nož v srce, ga ne bi bila mogla raniti huje. Nekaj hipov e molčal, kakor bi bilo treščilo vanj. ,Ali moja žena ve, da ste poslali pome, ker ni prišla?’ je bilo njegovo prvo vprašanje. Rekla sem mu, da ne. .Poklicala sem vas na svojo lastno odgovornost in upam, da sem storla prav.’ .D-da,’ je delal počasi, ,ne dvomim, da ste Imeli dober namen. A vendar bi bil rajši zvedel to slabo novico naravnost od sveje soproge.’ Nato je stopil k ok- uu in pogledal na ulico. Zavese so bile široke, tako da se je človek skril za njimi. Komaj je obstal tam* pa so odletela vrata, in gosoa b>ana-sova je planila v sobo. ,Pome s .a poslali?’ je vprašala ter se _ ozi .a Kr""’."krog, kakor bi nekoga iska a. Mislila sem, da se pogreznem v tla, ako se prikaže njen soprog iz svojega skrivališča — toda ni ga bi.o. Trudoma sem izdavila, da biserov ni v zaklopnici, in tako dalje; t0,1‘V? da ni okamenela od mojih besedi Zastrmela je vame. ,Mogoče mislite, da sem jih ukradla jaz?’ sem dejala. — .Nikakor ne!’ Z vso prijaznostjo je zatrdila, da ji takšna budalost n« pride na um, ker itak ne bi bila mogla spraviti biserov iz hiše, tudi č* bi jih vzela. (Dalje prih.) ipi' mmmm V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da je naša predo-dobra mati, teta, svakinja in soproga gospa LEOPOLDIH«! BRAJEI1 soproga slikarskega mojstra danes po dolgi mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti V gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se vrši v petek dne 28 t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Ulica na gTad št. 13 k Sv. Križu. Llubljana, dne 26. aprila 1922. Tonika, hči. Franc Brajer, slikarski mojster, soprog. Leopold, sin. Družine: Miletič, Smrkolj, Stržlnar, Briskole ln Surkovlč. ... magj U OGLASI PRODAJA: VELIKO HIŠO na glavnem trgu z lepim vrtom, gozdom, 2 lepi njivi po primerni ceni. M. Vivod, pe-karna. Laško pri Colju. 746 ZABOJEV večjo množino srednjih in velikih ter nekaj vreč po ugodni ceni. Naslov v upr, lista. 744 MANTEL za motorno kolo. Poizve se pri Matija Jeras, Šmartno pod Šmarno goro št. 39. 743 službi; KROJAŠKE pomočnike za malo delo na dom išče I. Sušnik, tu. Sv. Petra ct *tai6/I. 748 TRGOVSKI POMOČNIK vešč slov. in nemškega jezika, uslužben v Avstriji, želi premeniti službo v Jugoslaviji v trgovini mešane Stroke. Ponudbe pod »trgovski pomočnik«, na upravo lista. _______________->40 ""VEČ TESARJEV in te-larskih preddelavcev sprejme takoj Ivan Zakotnik, mestni tesarski mojster, parna žaga. Ljubljana, Dunajska c. 46. 732 RAZNO: DANES in jutri prodaja govejega mesa v šolskem drevoredu kg po 24 do 28 kron._________ 749 NEMEC išče meblovano aobo s popolno oskrbo pri boljši rodbini. Ponudbe pod »št. 747« na upr. lista. 747 NAGRADO dobi, kdor preskrbi pekarno za v najem, najraje na deželi. Naslov v podružnici »Jugosla-viji« v Mariboru. 745 NA STANOVANJE in hrano se sprejme gospoda. Naslov v upr. lista. 742 2000 K tistemu, kdor preskrbi stanovanje z dvema ali eno sobo in kuhinjo v mestu ali bližnji okolici. Cenjene ponudbe pod »Nujno« na upravo lista. 722 1000 K nagrade onemu, ki preskrbi mlademu zakonskemu paru stanovanje obstoječe iz kuhinje in 1 ali dveh sob v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe se prosijo pod »Mlad par«, na upravo lista. ____________ 724 Popolnoma varno naložite svoje prihranke v jiihliuiihi mehih m id 1 ussuam Marijin trg 8. Podružnica v Murski Soboti. Hranilne vloge ^I[ C| brez odbitka rentnega obrestuje s “sS1 12 |9 ln invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-čekovnega urada, vlagateljem so Položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča zaznambo >: >; na službene prejemke, proti poroštvu Itd. :< M Na d-afefto Venci, šopki in cvetlice zo neveste. Žico, svilen, krep, iafet in cigaretni papir Aba-die zlata znamka, Altesse, Golub, Stročnice št. 2 in 3. Črnilo la, Ha. Razglednice itd. Uran -- Papirnica Ljubljana, Mestni trg Številka tl. ™5111 _ e a s c ! žas perem zastsnji brez ropota, brez kita če Vaše perilo v dveh urah snežno* belo* jaz Vam prihranim jezo in mukol Kajti laz sem nesebičen in neutrudljiv, jaz prihranim čas In denar, kajti Jaz delam sam In ne zahtevam nobenega plačil? baz prištedim milo, ohranjam perilo In se z enim samim pranjem že izplačam, kajti jaz sem HELSON-FONTAN l»' avtomatični prslnl stroj. TSffi Predstavljanje In poskusno pranje, ne da bi trebaio kupiti pri Ufl živalske slike za naše malčke, na trdem kartona. Cena 8 dinarjev. 9 Zvezni fcnligarai Ljubljana, Marijin trg S. Mm— HELSON, Wien VI., Chwa!!a§asse 2 za hotelom Kitmmer. Marlahllferstrasse, dnevno od 4-6 ure popoldne. Tečen Izvoz. Telefon 909/VilL Zastopstvo za SHS še za oddat). VABILO NA III. REDNI OBČNI ZBOR LJUBLJANI TRGOVINO v prometnem kraju vzamem v najem ali kupim. Tudi vinograu-niško ali drugo primerim posestvo kupim. Ponudbe prosim na upravo lism poet »Amerika 22«. 735 Knjiga s siirai a zatoni in paisii caiia malim Izvod 20 K v Zve?ni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO ki se vrli v četrtek drce 11. maja 1922 ob 4. ud popoldne v posvetovalnici na magistratu v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Citanje in oclcbrenje zapisniku o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo upravnega sveta. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računskega zakjučka za 1. 1921. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Volitev upravnega sveta v smislu § 20. pravil. 7. Volitev nadzorstva v smislu § 34. pravil. 8. Slučajnosti. Glasom § 31. je občni zbor klepčen, če je zastopana vsaj ena petina vseh vplačanih deležev. Ako bi tega ne bilo, vrši se pol ure kasneje na istem prostoru s prvotnim sporedom drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število udeležbe. Za upravni svet: Anton Pesek, l r. predsednik. Sokolske potrebščine I za člane, članice in naraščaj kakor tudi sulcno za kroj priporoča tvrdka LIMIIIEIIE Ljubljana. Mestni trg 10. za ozkotirno gozdno železnico se kupi. Ponudbe pod „Tračnice“ na An. zav. Drago Be-seljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. PRODA SE stavbena vogeljna parcela ob eni glavnin cest mesta v neposredni bližini glavnega kolodvora. Poizve se v pisarni Dr. Josip Grablovlc, odvetnik. Ljubljana, Sodna ul. 11. STSoad KOSTIM LES prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J.Pogačnik, Ljubljana Dalmatinova ulica štev. T /1 Posredovalci se dobro plačajo Krasna stanovanjska hiša v Grazu v bližini Jako-miniplatz, sedaj na novo renovirana, je proti gotovini za prodat. R. Galler.t, Graj, MorHlenfeldgasse 12. *®©©e®®®®®®® «©® «©$@©«®e®®9® POZORI POZORI Šivalni stroji so dospeli v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo« istotam za čevliarje in krojače. 30SIP PETEUNC Ljubljana, Sv. Petra nasip. Iščem samos ojnega automonterja za Ljubljano, le prvorst-no moč. Nastop takoj! Ponudbe na pošt. »'red. 18 B3ix«aB»BaoaB Razno perilo za dame, gospode In deco priporoča tvrdka a. K E. SROBERHE Ljubljana, Mestni trg St. 10. «•©••9 9 ©®©©»® Poti ta neizmerne žalosti naznanjava vsem prijatel,em in znancem, da je najin iskrenoljubljeni sinček Mlchel v naj nežnejši mladosti umrl v torek, dne 2a. t. m. Pogreb se bo vršil v četrtek, 27. t. m. ob ’/a 3 pop. iz hiše žalosti, Komenskega ul. 7. Venci in cvetlice se hvaležno od-ldanjajo. Ljubljana, 26. aprila 1922. Luclen in Seanne Tesničre. :Državno zdravilišče: toplice Dobrna pri Celju. Akratoterma 37® C izredno bogata na radiju in ogljikovi kislini. Izvanre-dni uspehi pri živčnih boleznih, boleznih srca, ledvic, mehurja in revmatizma. Najstarpjše žensko zdravi-— lišče južnih alp. — Priporočljivo za rekonvalescente in slabotne. Gorsko podnebje, smrekovi gozdovi, krasen park, divni izletu Predsedja od 25. aprila 1— - do 15. junija. == V tem času so vse cene za 25 % znižane. Drž. uslužbenci, častniki in duhovniki imajo v tem času 90 % popusta. „§ ®®Ot © > © 9 © msmsmm • • © < ••• 19991 tena tiskarna in knjigarna V LJUBLJANI ■ Woifova ulica štev. 1. Poštni predal 74. Telefon 359. ^arolaii® in širite »Jugoslavijo Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporočamo. Te® postrežba! Zahtevajte proračun! 999« »e®®« »••-t Glavni in odgovorni urednik Zorko Lakta. Izdata konzorcij dnevnika »Jugostaviia« liska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani