Posamezna štev. 60 vin.
Šiev. 5.
»SLOVENEC« velja
p« poitl na vsa strani Jugoslavije la v Ljubljani: ■a ealo lato naprej. k 100-— m pol lota u .. „ JM*— m četrt leta * ... 30-— aa en meaeo „ .. » 10*—
Za laoaematvo celoletno K140--
seg Sobotna Izdaja: =
Za eeio lato.....K 20 —
aa laoaematvo. . . . „ 25-—
PoStnf na	paviallrana.
¥ LMMlani, v nedello, dne 4. lanarl t m.
Letom
mr Uredalštvo ]• v Kopitarjevi nllol itev. 8/111. Rokopisi a« ne vračajo; aatranklrana pisma ae ae sprejemajo. Urada, telet Ihr. 50, oprava, itv. 328.
olifičen list za slovenski narod.
Knostolpaa petltvrata (SI mm široka ln 3 mm vlaeka aH nje
prostor) xa enkrat . . . pe K uradni raaglaal, poaiaaa Itd. . . . . pa K
Pri naročilo aad 10 popeat
najmanj« oglas 59/tann K»—
lakaja vaak daa lavaeaiil p*.
nedeljek la daa po praaaua, ob 5. url zjabtaj.
Uprava jo » Usp!*»rtavl al. 6. — Bačna poštne Ima. ljubljanske it. 650 aa narooniuu Si »« oolaae, avatr. In čaa^e 24.797, ogr. ŽS.511, bosn.-bero. 75«w.
Kam »odi reuoluciia od zgoraj.
Ob prevratu so politične stranke po posameznih pokrajinah postavljale pokrajinske vlade. V Sloveniji so se politične stranke zedinile in poslale po sklenjenem kompromisu v vlado svoje zastopnike. Naj ima kdo o naši prvi Narodni vladi katerokoli sodbo, to pa stoji, da je mnogo delala in v najhitrejšem času s pomočjo uredništva upravo vendar tako uredila, da so nas druge pokrajine in druge države, Id »o imele na razpolago vse drug aparat, naravnost zavidale. Kdor je prihajal iz sosednih držav, se je naravnost čudil in dejal, da so v Sloveniji še najbolj urejene razmere. Človek bi bil pričakoval, da se bodo pri nas razmere v vsakem oziru čim-dalje ie bolje uredile. Saj je bila podlaga m to tudi dana. Najbolj pereče je v drugih državah vprašanje prehrane; v naši državi je živil več nego dovolj, ako bi se z njimi ekonomično postopalo. Razpoloženj« celega naroda za državo jc bilo kar najboljše. Z združenimi močmi bi bili danes lahko v kolikortoliko urejenih razmerah.
Toda demokratom je v istem hipu, bo so govorili o edinstvu države, migljala pred očmi samo ena zvezda, ki jih je omamljala; Prevzeti vso državno oblast in z njeno pomočjo zasigurati svojo strankino moč, Id je bik samo umetna in ni bila zasidrana v širokih ljudskih plasteh. Ker resni politiki niso marali podpirati tega njihovega stremljenja in so odklanjali njihovo vabilo za sodelovanje pri tem he-rostratskem delovanju, so jih razglasili za nrotiedinstveni in separatistični element. In začela se je zoper najzaslužnejše in naj-delavnejše može najgrša gonja, polna zakulisnih intrig do najvišjega mesta in naj-gnnsnejiih laži; kar je bilo predebelo za tisk, je Slo med ljudstvo s skrivnostnim šepetanjem.
Ker pa tudi to ni zaleglo, je policijski minister Pribičevič započel z revolucijo od zgoraj. V tistem trenutku so začeli resni politiki Demokratsko zajednico zapuščati in iz vladne demokratsko-socialistič-ne večine je nastala vladna manjšina. Pribičevič se je začel iz parlamenta in iz sporazuma med Narodnim večem in krono norce briti, ne da bi pri tem opazil, da maje na temelju, ki je tudi njega in sedanje vladne člane dvignil na ministrske sedeže. Vlada se ni uklonila splošno veljavnim parlamentarnim načelom, ampak se je hotela vzdržati za vsako ceno na krmilu, tudi proti parlamentu in brez parlamenta in brez zaslombe v narodu. Odgodila je proti sporazumu vseh udeleženih činite-
ljev parlament in začela vladati z nared-bami. Pa tudi revolucija se more delati le, ako stoji za voditelji revolucije narod. Da bi dokazali, da je javnost za to revolucijo od zgoraj, je vlada razpisala volitve, ker upa, da bo s policijskim sistemom, s pomočjo uradniškega aparata in z materialnimi sredstvi, ki so vsaki v tem oziru ne-izbirčni vladi na razpolago, dobila pri volitvah večino. Da bo ves ta vladni aparat ; zanesljiv, je obglavila vse poverjenike v pokrajinskih vladah, ki niso bili demokrat; ali socialisti, in je celo lastne pristaše zamenjala s politiki, ki bolje umejo Tiszin režim.
Narod se je začudeno vprašal, kaj so zagrešili razni odslovi jeni poverjeniki ali ( poslaniki, ker se mu je laka revolucija od < zgoraj zdela kratkomalo nemogoča in je zato iskal pravih, realnih vzrokov. Danes seveda, ko je po cgromni večini spregledal j to revolucionarno, za državo nevarno j igro, zmajuje z glavam; in zbira vihar, ki bo odnesel vladne revolucionarje in edinstvene rušitelje države.
Kaj so posledice te revolucijo od zgoraj? Korupcija je večja kakor je bi) a prej kdaj in grozi potegniti za seboj še doseaaj nedotaknjene sloje in stanove. Z lepo gesto, namenjeno lahkovernežem, da bo nastopila proti korupciji, je vlada sama začela s korupcijo z nastavljanjem strankarskih pristašev na najvažnejših mestih; namesto s korupcijo je začela pometati z uradniki druzega političnega naziranja in uvedla tako v celi državi staro pogubno prakso srbijanskih strank, ki onemogoča upravno stabiliteto in dobro upravo sploh. Železniški promet, prej vsaj v Sloveniji po zaslugi železničarjev samih razmeroma dobro urejen, vidno nazaduje in mu grozi tak nered, da se bo vsaka bodoča vlada s strahom poprijela te težavne naloge, da za silo popravi, kar se bo še dalo. Živil je bilo nagomiljenih, pa jih vlada brez vsakega pregleda izvaža na vse strani, da se je do prihodnje žetve resno bati gladu, ako se bo še naprej tako delalo. Namesto da bi se vlada lotila resne, smotrene gospodarske politike, da ublaži socialne rane in nudi revnim in srednjim slojem življenjske pogoje s sistematično uravnavo, pa deli miloščine.
V Sloveniji je vlada z revolucijo od zgoraj odstranila od vlade delavne može in pustila njihova mesta prazna. Dva meseca se vleče že kriza pri Deželni vladi in ni še prav nič videti rešitve. Vlada je znala zrušiti, ne pa zopet zgraditi. V rokah enega samega moža je sedaj — v teh demokratičnih časih — vsa absolutistična oblast; sedaj imamo absolutističnega guvernerja, ne pa Deželne vlade; tako je izginil — za kako dolgo, ne vemo — zadnji
ostanek avtonomne vlade v Sloveniji, ako absolutizma ene osebe ne pripoznamo za avtonomno vladno zastopstvo. Posledice se čutijo takorekoč ob vsakem koraku, in vsakdo si bo premislil po tako zavoženi politiki demokratsko - socialistične vlade prevzeti njeno dedščino, ker v enem letu ne bo mogel popraviti, kar se je sedaj zagrešilo.
Nevarna je revolucija od spodaj, nevarnejša jc pa za državo in njene povzročitelje revolucija od zgoraj!
Odgovor ministrskega preds-jdnika Davi-doviča poslancu dr. Kobnjecu.
Poslanec dr. H o h n j e c jc v zadevi mednarodne komisije ::a podrobno in kon-čnoveljavno določitev naše državne meje napram Avstriji stavil na g. ministrskega predsednika Ljubo Davidoviča kot voditelja ministrstva zunanjih zadev interpelacijo, završujočo se v to-le trojno vpra-šanie:
1.	Ali je vlada obvestila našo delcga-cijo v Parizu, naj skrbno pazi, da sc ne bo komisija po J vplivom Italijanov sestavila pristransko v prid Avstrije?
2.	Ali vlada zastavlja, oziroma bo zastavila ves svoj vpliv v Parizu, da ^e naše zahteve v vprašanju komisije izpolnijo? jo?
3.	Ali je vlada voljna kot zastopnika Jugoslavije v komisije poslati moža, ki je dober poznavalec krajevnih in obmejnih razmer?
Na to interpelacijo je g. ministrski predsednik dal 8. decembra pr. 1. odgovor ki je bil preko predsedstva Narodnega predstavništva poslan dr. Hohnjecu ter mu je bil po pošti dostavljen 1. januarja 1920, Odgovor pisan v srbščini s cirilico slove v sjovenščini tako-le:
Gospod poslanec!
Na Vaše pismeno vprašanje, p -sljno mi pieko g. predsednika Začasnega narodnega predstavništva, katero se nanaša na uredbo meje med našo državo in Avstrijo, imam čast dati Vam sledeči pismeni odgovor:
i. Kraljevska vlada je preko naše delegacije na konferenci mira v Parmi uči-nila potrebni korak v pogledu koi i si je, ki ima izvršiti razgraničevanje (uredbo meje) med nami in Avstrijo. Po členu 29. pogodbe z Avstrijo moč komisije za razgraničevanje je v resnici velika, l.aknr
to trdite sami. Kraljevska vlada ie ta korak učinila, četudi je voljna verovati, da sestav komisije ne bo takšen, da bi imeli razloge za mnenje, da bo ona v vprašanju razgraničevanja podvržena vplivu na škodo za naše narodne interese. Z ozirom na člane komisije sporazumnih sil in zlasti onih, ki so do zdaj dale dovolj dokazov prijateljskega razpoloženja proti nam, je treba, da so naši obmejni sonarodnjaki, kakor tudi mi vsi preverjeni in prepričani, da se ti ljudje, ko bodo preučili v do-voljni meri naše obmejne razmere, ne bodo pregrešili zoper pravico.
2.	Kraljevska vlada ne bo prenehala vlagati svoj vpliv, da se o naših zahtevah v vprašanjih razgraničenja vo-Jli račun. Ona jih bo podkrepila s potrebnimi argumenti, s katerimi razpolagamo, in nadeja se, da ji v tem pogledu bodo tudi koristni narodni poslanci, ki dobro poznajo naše obmejne razmere. Kraljevska vlada smatra, da je vprašanje razgraničenja splošnega, a ne samo lokalnega interesa, in ona mu bo kot takšnemu poklanjala pozornost.
3.	Kraljevska vlada jc ne samo voljna, marveč smatra za dolžnost, da pošlje v komisijo moža, ki jc dober poznavalec naših obmejnih razmer napram Avstriji. Naši interesi zahtevajo, da se tako važen posel, kakor jc definitivno potegnenie meje, poveri možu sposobnemu, da brani naše stališče v vseh vprašanjih, ki bi se na osnovi članka 29. imenovane pogodbe mogla prinesti pred komisijo.
Predsednik ministrskega sveta, zastopnik ministra zunanjih del:
Ljuba Davidovič.
Po upravah zasebnih podjetij: denarnih zavodov, zavarovalnic, industrijskih podjetij različnih strok sede kot člani osebe, ki so po svojem poklicu državni uradniki, Ti imajo v personalnih uradniških zadevah, osohito pa v vprašanjih, ki se tičejo plač, merodajno in po največkrat tudi odločujočo besedo, ker jih smatrajo v takih zadevah za veščakc. Kakor pa pričajo številne pritožbe članov in kakor se jc mogla organizacija zasebnega uradništva opelovano tudi sama prepričati, zavzemajo ti gospodje z malimi izjemami na svojih upravnih mestih stališče, ki je, milo rečeno, neskladno s stališčem, ki ga zagovarjajo organizacije državnih javnih nameščencev v korist svojega članstva. Ta-
LISTEK.
Pesmi Ignacija Borštnika.
(K večeru dne 8. t. m. v Ljudskem domu.)
Komaj dobre Lri mesece je poteklo od enega dne, ko smo pokopali našega nad vse priljubljenega igralca Ignacija Borštnika. Njegova umetnost nam je ostala še v živem spominu; vidimo ga še vedno, kako herojično miren je v Strindbergovem -Očetu«, ki ga je igral s toliko dovršenostjo.
Slava gledališkega umetnika je minljiva. Ko utihne aplavz in se razgubi občinstvo, ostane sam v mrzli okolici, ki ga obdaja, le Iavorovi venci ga spominjajo, da je množica pred kratkim vsa navdušena klicala njegovo ime. Kadar si nadene zadnjo masko smrti na obraz in utihne njegov govor ter se za večno umirijo poteze njegovega obraza, pozabijo počasi tudi ljudje nanj. Zdi se jim, da so ga videli nekoč kakor v sanjah. Zdaj aplavdirajo drugemu, nregov obraz je izginil popolnoma.
Borštnik nam nc bo izginil. On ni bil samo naš igralec, negova lirična, tenkočutna duša je izražala svojo notranjost v stal-nejši obliki umetnosti — v pesmi.
Ni se štel med pesnike po poklicu. Kader je bila njegova duša polna, jc izlil najdražje kar je nosil v sebi v pesem, ki jo je vlival aam in hranil »m is aa nestni kot
take, globokočustvene in dokaz njegove globoke in bogate notranjosti, ki je prekipevala.
Večina njegovih pesmi jc širjemu občinstvu še neznana. Opeval je rad domovino, naravo in največ svoj rojstni kraj, svoje ljubljene Cerklje, kjer se je kaj rad mudil ob prostih dneh. Po svojem značaju so vse njegove pesmi otožne, a po svoji vsebini globoke. Naj navedem pesem, ki jo jc priobčil »Slovenec« leta 1913. ob priliki 30 letnega Borštnikovega jubileja.
Spustite zagrinjalo . . .
Pobčde ni, le boj vihra brez kraja! Kdo v borbi težki padel bo nocoj Tu, kjer junakov kri tal nc napaja, Kjer Muze, ste razvile prapor svoj? Minulo trideset je let, Odkar sem v hram vaš bil vsprejet, V vrte vaše in nasade. O, časi krasni! O, dnevi jasni!
Sto src, sto duš sem dal vam v dar, Položil jih na vaš oltar — Jaz: kralj, berač, ljudij tolmač Iz nizkih koč, gradov, palač. Poslednja krinka danes pade. A s krinko zadnjo padam jaz; Pokriva prošlost te zaklade — Ostal mi je le moj obraz! Umetnosti se hram zapira, Zaklepu se duhteči vrt, t& JO«®! ne bo odprt;
Junak nekdanji tu. umira! Zato tecite, Solze, škropite Še enkrat mi ta mali svel, V obleko praznično odet! Teko poslednje naj solze, Ki plakal sem vili jaz zate, ZaLe, umetnost, tvoje ideale! Da tc solze v očeh bi vedno stale, Da ena vsaj ostati more Do zadnje noči — zadnje zore '.'ivljcnja mi, kot drag spomin: Na sreče dni — dni bolečin! t: pustite zagrinjalo . . .
Ta pesem je globok odmev Borštnikove duše. Njegovo življenje ni bilo skozi in skozi z rožicami postlano. Razmere so mu pogostoma zagrenile umetniški poklic. Ob priliki 30 letnega jubileja je hotel za-pusliti oder /.a vedno. To dejstvo nam razloži nerem dovolj jasno.
Zelo lepa je tudi pesem •■Mlin , ki jc kot drag.spomin na njegovo zadnjo bivanje v Cerkljah.
Naj navedem samo šc pesem Domov, v gore —« ki je zadnja njegova pesem, in ki jamo priča, kako je ljubil svoj rojstni kraj in hrepenel šc v zadnjih trenutkih po njem.
Domov, v gore —
Ivu zadnjikrat mi zlato solnce sine. življenja meni »e od mota nit.
Takrat še mislil bom na vas, planine. Na tebe, dom, v gorah visokih skrit.
Ko večni mrak se spuščal bo na mene, Oblival čelo mi že smrtni znoj, Zaihtčl bom šc: Gore zelene, Zakaj ne selite sc ve z menoj!?
Moj svet, moj raj ste bile mi, planine, Ločitev bolna, težka je od vas! Na pragu vrat, tja v tajne, večne tmine
Zaklical bodem še enkrat na glas:
Domov, domov v gore me ponesite, O, čujte moj poslednji, težki dah — 1 Z zemljo domačo rac pokrite,
V gorah le našel bode mir moj prah!
Njegove pesmi nam bo umetniško podal;: njegova soproga gospa Zofija Boršt-nik-Zvon ar jeva v četrtek, dne 8. januarja zvečer v dvorani Ljudskega doma. Ona tudi hrani največ teh biserov njegove mehke duše, in upamo, da ga je ona, kot njegova soproga, umela dovolj dobro, da nam bo pedala to deco njegovih čustev vsaj približno tako, kol se jc porodila v njegovem srcu. Tu večer bomo spoznali Borštnika takega, kot ga do sedaj še nismo spoznali. Nni to spoznanje poveča naše spoštovanja do njega in njegove umetnosti in naii ga ohr.Mii v nnšem spominu.
Stran 2.
SLOVENEC, dne 4. fantfatfa 1919,
Štev. 3.
ko je v seji nekega upravnega sveta predlagal tak član, da se odkloni prošnja urad-ništva za draginjsko doklado, ker se je uradništvo dalo organizirati. Znan je nadalje zavod, kjer uradništvo doseže vse, za kar prosa, ako ni pri seji navzoč član, ki je višji finančni uradnik. Ako pa je on navzoč, se prošnja odkloni ali pa se nje rešitev odlaga od seje do seje, da on zadevo »temeljito preštudira« in se končno reši zanesljivo tako, da razburi in ozlovoli vse uradništvo. To traja redno že leta. Drug enaki funkcijonar je pred kratkim izjavil deputaciji uradniške organizacije, ki je prišla k njemu posredovat za ugodno rešitev draginjskih doklad: »Jaz imam akademično izobrazbo, sem v državni službi, pa imam komaj tako plačo. In jaz bi naj podpiral potem Vaše zahteve? Če nihče drug, bom jaz proti.« Šlo je za to, Ida bi neki vodilni uradnik z 20 letnim službovanjem in oče štiri šolo obiskujočih (otrok dosegel vsaj 1600 K mesečnih prejemkov, zdaj ima 1090 K. Naravno je, da organizacija zasebnega uradništva takega in enakega postopanja in naziranja ne bode mogla več dalje molče prenašati, ker take osebe ne škodujejo samo prizadetim posameznikom, temveč škodujejo ugledu celokupnega uradniškega stanu in tudi podjetju samemu. Zasebno uradništvo ni bilo nikoli proti temu, da se je javnim na-stavljencem izboljšal njih gmotni položaj, dasi morajo k temu prispevati direktno ali indirektno tudi zasebni uradniki kot davkoplačevalci, ker se zavedajo, da je treba tudi državnemu uradniku takih dohodkov, da more stanu primerno živeti. Toliko bolj mora torej boleti zasebne uradnike, če vidijo, da nekateri poedinci iz njihovega stanu, ld občutijo težo današnjega časa v enaki meri na svojem telesu svoje družine, nasprotujejo udejstitvi onih glavnih življenskih pogojev, po katerih stremijo v svojo lastno korist oni sami potom svojih stanovskih organizacij. To nasprotujoče postopanje je še toliko grše, ker najčešoe ne izvira iz prav nobenih drugih razlogov, kakor edino iz grde stanovske zavisti. Notranji ustroj zasebnih podjetij — in bodi si te ali druge stroke — je pač po vsem drugačen, nego oni po javnih uradih. Vsako zasebno podjetje, ki se hoče ugodno razvijati in ne samo životariti, mora gledati na to, da si vzgoji in ohrani agilno in ambicijozno uradništvo, da se posli kolikor mogoče hitro in dnevno sproti rešujejo, Agilen in ambicijozen pa bode uradnik le takrat, če mu bode njegov delodavec nudil to, kar rabita on in njegova družina za vsakdanje življenje. Ako pa uradnik v svoji službi tega ne bode dosegel, ako si bode moral on potrebnih sredstev za vsakdanji svoj obstoj iskati izven službe, je pa čisto naravno, da bode ta okoliščina vplivala tudi na njegovo agil-nost in ambicijoznost v službi in to v negativni meri Škodo bode imelo podjetje, ki bode na eni strani ovirano v hitrem razvoju, na drugi strani pa bode rabilo v dovršitev svojih poslov polovico več usluž-benstva. Slaba plača in vsled tega manjkanje agilnosti in ambicijoznosti pri usluž-benstvu je vzrok resničnega dejstva, da ima danes marsikatero podjetje več nameščencev, nego bi jih bilo za opravljanje poslov dotičnega podjetja potrebno. Ker stremi organizacija zasebnega uradništva za tem, da se vzgoji v vseh strokah kvalificirano uradništvo, kar pa se bode moglo doseči le na podlagi zdravih službenih razmer, k čemur spada tudi ureditev službenih prejemkov v tem smislu, da se bode mogel uradnik, brez nevarnosti za rvoj lastni obstanek popolnoma posvetiti svoji službi, zato se organizacija zasebnega uradništva obrača do vseh članov v upravah zasebnih podjetij, ki so državni uradniki in so se doslej izkazovali za odločne nasprotnike teženj zasebnega uradništva in njihove organizacije, da opuste to svoje neutemeljeno stališče v interesu svojega osebnega ugleda, ugleda svojega iste tako trpečega in po reformah stremečega stanu, pa tudi v interesu podjetja samega, katera pametno upravljati so bili pozvani v upravo.
iriOTa SHS.
Volitve poslancev — 16. aprila.
LDU Belgrad, 3. jan. Ministrski svet je pretresal razna načela, po katerih bo imel minister za konstituanto dr. Paleček izdelati ureditev volitve narodnih poslancev. V demokratskih krogih se trdi, da bo ta ureditev gotova v enem tednu. Pravijo, da bo manjšinam zagotovljeno večje število poslancev, kakor je bilo dosedaj v kraljevini Srbiji. Nove volitve bi bile 16, aprila, med tem ko še ni odločeno, ali se bodo obenem opravile tudi volitve za konstituanto.
Nova ustava.
LDU Belgrad, 2. januarja. »Pravda« javlja: V zvezi z volitvenim zakonom in prsdstoječimi volitvami je vlada na zadnji seji razpravljala tudi o vprašanju ustavo-tvornega odbora. Ker je vprašanje izvršitve ustavnega projekta obenem tudi popolnoma politično vprašanje, so sklenili,
da bodo ta odbor tvorile vse politične stranke razmerno po svoji moči ter bi bili v njem kot člani tudi neopredeljeni politiki Jaša Prodanovič, dr. Smodlaka in predsednik parlamenta dr. Pavlovič. Da bi bila ustava izdelana na podlagi pravnih principov, bi bilo za člane odbora pozvanih tudi 6 vseučiliščnih profesorjev iz Bel-grada, Ljubljane in Zagreba. Vlada je sestavo ustavnega odbora zasnovala tako, vendar pa ni mnogo nade, da bo res tudi sestavljen. Zelo verjetno je, da bo opozicijski blok odbil vsako sodelovanje v tem važnem poslu. Danes se smatra, da se bo ponovil isti primer, kakor se je odigral pod kraljem Aleksandrom, ko so radikald odbili sodelovanje pri izvedbi ustave. Naše mišljenje je, pravi list, da mora v tem primeru vlada sama izdelati ustavo ter da kot veščake in sodelavce pozove vseuči-liščne profesorje.
Masarykovo voSčflo.
LDU Praga, 2. jan. (ČTU) Predsednik
češkoslovaške republike Masarvk je poslal prestolonasledniku regentu Aleksandru nastopno novoletno voščilo: »Prvi dan Novega leta si usotjam pozdraviti Vaše Visočan-stvo in izraziti Vam kakor tudi vsemu jugoslovanskemu narodu v imenu naŠeča naroda nafiskrenejše čestitke in voščila za bodočnost. Mirna doba stavlja po trdih vo:nih stinkah nove ne lahke naloge obema prijateljskima narodoma. Združeni v preteklosti, ostanemo združeni tudi v bodočnosti, da lažje izpolnimo veliko nalogo, ki nam jo nalaga človeštvo. Predsednik Ma-saryk.«
General d'Ešperey v Belgradu.
LDU Belgrad, 2. januarja. Glavni poveljnik zavezniške vojske na vzhodu general Franchet d' Esperey je iz Carigrada prišel v Belgrad. Na kolodvoru ga je pričakoval vojni minister general Hadžič z načelnikom štaba vrhovne komande. D' Esperey bo jutri posetil ministrskega predsednika ter potuje iz Belgrada v Segedin.
Jugoslavija in Romunija.
LDU Belgrad, 2. januarja. »Politika« prinaša brzojavko iz Bukarešta o namišljenih razgovorih med našo in rumunsko državo glede nekih teritorijalnih vnr?* v Banatu ter pristavlja: To brzojavko prinašamo samo zato, da bi se še enkrat pokazalo, na kak način ljudje iz Bukarešte, naj se imenujejo Bratianu ali Vajda, gledajo na naše medsebojne odnošaje. Absurdno je že samo misliti na kako popuščanje v Banatu, kjer bi mi po tej vesti morali še dalje odstopiti od svojega narodnega teritorija v zameno za materijal, ki so ga nam Rumuni nasilno in brez razloga zadržali.
LDU Dunaj, 3. jan. (ČTU) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Vsled poloma na fronti je morala odstopiti Denjikinova vlada. Zveza za vzpostavitev Rusije je prevzela vladno oblast v svoje roke in postavila na krmilo generala Romanovskega.
LDU Moskva, dne 3. jan. (DunKU — Brezžično.) Frontno poročilo z dne 2. januarja: Na severo-zapadni fronti poizvedovalni boji in topniški ogenj. Na južni fronti smo 40 do 45 vrst južno-zapadno od Berdičeva zavzeli mesteci Pikov in Janov.
LDU Berlin, 2. jan. (ČTU) V pogovoru s poročevalcem lista »Sozialdemo-kraten« je izjavil Litvinov: Mir s sovjetsko Rusijo bo prišel hitreje, kakor se pričakuje. On ne veruje, da bi Japonska pomagala admiralu Kolčaku. Zavezniki potrebujejo ruskih surovin, zato je potreben skorajšen mir na gospodarski podlagi.
Ljeninov zaupnik pri Nittiju.
LDU Dunaj, 3. jan. (ČTU) Napolski »Mattino« javlja: Ministrski predsednik Nitti je sprejel Ljeninovega zaupnika in je tudi prejšnji teden konferiral z odposlanci ruske sovjetske vlade.
Trockij umorjen?
LDU Berlin, 2. jan. (ČTU) »Morning-post« javlja iz Rige, da so uporni mornarji umorili Trockega.
Hftziaa poročila.
Carigrad — mednaroden
LDU London, 2. jan, (DunKU - Brezžično) Kakor poroča »Pall Mali Gazette«, se bo vprašanje Carigrada in Dardanel rešilo najbrže tako-le: Carigrad in morska ožina postane mednarodna, kjer bosta prevladovali Francija in Anglija skupno. Novi sedež turške vlade bo v Mali Aziji. Sultana bodo priznali za poglavarja Muslimanov v verskem oziru in ostane Carigrad versko središče izlama. List še pripominja, da bo šel Lioyd George z natančno izdelanim načrtom v Pariz ter da se more računati s tem, da bo mirovna konferenca njegov načrt sprejela.
Angleška demonstracija proti Italiji.
LDU Lugano, 2. jan. (ČTU) Vse angleško brodovje v Atlantskem oceanu in
v Sredozemskem morju priredi meseca januarja manevre v Sredozemskem morju. To smatrajo za demonstracijo proti Italiji.
Kaj vse zahteva Italija.
LDU BudimpeSta, 2. jan. (ČTU) Italija zahteva od Madžarske izročitev dveh kodeksov kralja Matije Korvina, ki jih je vojvoda Modenski 1. 1874. podaril Ogrski. Kot nadomestilo ponuja Italija enega izmed Dantejevih rokopisov.
Volitve na Češkem.
LDU Praga, 3. jan. (ČTU) Kakor javlja »Češke Slovo«, ni izključeno, da bo imela narodna skupščina seje še po 27. januarju, katerega dne naj se razpišejo nove volitve, in sicer zato, da se vzdrži skupnost stare narodne skupščine z novo izvoljeno.
Angleško posojilo v Amerik!.
LDU Berlin, 3. jan. (DunKU) Nieuwe Rotterdamsehe Courant« poroča iz Londona, da je bila po »Daily Chronicle« lord Greyjeva naloga v Zedkjenih državah pravzaprav ta, da pripravi posojilo 13 milijard dolarjev ,v Icaterem se bodo združila vsa poprejšnja v Zediimjenih državah sklenjena posojila aliiraticev s plačanimi obresti vred. Govori se, da je Grey pri svojih prizadevanjih popolnoma uspel.
Ustavljen železniški promet v Bolgariji.
LDU Belgrad, 2. januarja. »Politika« javlja iz Pirota: Po vsej Bolgariji je ustavljen železniški in poštni promet, ker so železničarji in poštarji prijavili stavko. Vlada je pozvala pod zastave tudi rezerviste. Trdi se, da je na mnogih mestih do-šlo do spopadov med stavkujočimi in policijo.
Dve glavni dolžnoetL
LDU Pariz, 2. jan. (ČTU) Cleraenccau je v svojem govoru v Drajfuignan priporočal vsakemu Francozu dve glavni dolžnosti: Redno plačevati davke in skrbeti za obilen naraščaj.
Politične novice.
+ Občinske volitve v Sloveniji. »Slov. Narod« poroča: V nskaj dneh objavi deželna vlada za Slovenijo naredbo o uvedbi novega občinskega volilnega reda, ki bo veljal za vse občinske volitve v Sloveniji, Volilni red bo osnovan na temelju splošne, enake in tajne volilne pravice in na podlagi proporcijonalnega volilnega sistema. »Pravda« pa poroča, da je dr. Žerjav odredil občinske volitve za celo Slovenijo po-četkom januarja. Poroča se nam, da je dež. predsednik dr. Žerjav zares občinam ukazal, da morajo volilne imenike do 8. jan. sestaviti. Še predno je izšel oktroiran vo-livni red za občinske volitve, še prodno naša javnost ve, kakšen bo, deželni predsednik že izvršuje priprave za volitve. Oči-vidno hočejo demokrati zmavšlati občinske volitve, predno bi naši ljudje spoznali volilni red, da bi jih mogli potem oslepariti z neveljavnimi glasovi. Kjer manjka moči, naj nadomesti zvijača! Tudi demokratsko!
•f »Odprto pismo dr. Korošcu in prizadetim.« V »Slov. Narodu« in »Jugoslaviji« je objavil neki Janže Novak, predsednik reprezentativnega odbora akademikov ljubljanske univerze in dosedaj še čisto nepoznana veličina »Odprto pismo dr. Korošcu in prizadetim«. Taka v javnosti neznana potenca ni sicer oseba, s katero bi bilo vredno resno polemizirati. Z včerajšnjim odgovorom dveh članov reprezentativnega odbora je stvar pojasnjena. Ne zaradi g. Janžeta Novaka, ampak ker mu je dal »Slov. Narod« brez vsakega rezervata prostor za njegov duševni proizvod, objavljamo iz dolgoveznega odprtega pisma vsebinsko sledeče: Janže Novak ni za slovensko univerzo v Ljubljani, ampak za enkrat samo za tehnično visoko šolo v Ljubljani, za vzorno medicinsko fakulteto v Zagrebu in za dobro pravno in filozofsko fakuletto v Belgradu. Vsi argumenti proti takemu načrtu so — mas ki ran separatizem in megalomanijal Telegram dr. Korošca proglašuje v Ljubljani za simbol in za trdnjavo slovenskega separatizma. Akademikom v Ljubljani se dobro godi. (Ker po Marinkovičevi zaslugi zapravljajo čas! Op. ur.) Adreso reprezentativnega odbora za ministrstvo je nekdo brez Novakove vednosti in proti intenci-jam odbora objavil in to celo kot telegram. S tem je na videz postavil odbor poleg dr. Korošca, da bi mu dal aurelo »slovenskega« naroda, ki iz separatističnih, strankarskih in osebnih razlogov grmi proti sedanji vladi. — Po včerajšnjem odgovoru na to odprto pismo je vsak komentar nepotreben I
-f Duhovita polemika. Kadar hoče biti »Naprej« duhovit, zapiše vedno nekaj tako pametnega, kakor včeraj: »Žitni zavod, črna knjiga, ah, kaj to! Žitni zavod bi bili lahko kontrolirali, članke, ki jih pri-občuje »Naprej« je podpisal veliki Šuster-čijanec, pokojni — Stefe. Ena, dve tri, čarovnija je gotova.« Kdor zna, pa zna!
+ »Gorostasne slike iz hrvaške proge« ic objavil v klasični sloverščini včerajšnji
»Naprej«, v katerih opisuje, kako »sc dela« z našimi železničarji na raznih hrvatskih in drugih progah. Opisane razmere so res prava slika sedanjega vladnega režima in mu ne služIjo v nobeno čast, »Naprej« komentira: Najj omenimo samo, da se sedaj v Ljubljani enostavno suspendira tiste železniške uslužbence, ki ne kažejo navdušenja za službo na takih progah in v takih razmerah. K temu komentarju je pozabil samo Pridejati, da je vodil v teh razmerah so-drug - minister Kristan kot Draškovičev namestnik železniško ministrstvo in da se ima tudi uradništvo ljubljanske direkcije njemu zahvaliti — četudi bo to tajil — da je s Masiranjem ljubljanskega ravnateljstva na jezo Hrvatov m škodo v Sloveniji poslano v ZajSreb.
+ Generalni itrajk delavstva in nrad-ništva na Hrvatskem? »Nar. Politika« poroča, da je izzval razpust »Saveza javnih namještenika« in temu sledeča preganjanja uradništva — več uradnikov je bilo že odpuščenih, za nadaljnje se odpust napoveduje — tako ogorčenje, da so se začele priprave za generalni štrajk uradništva, kateremu se pridruži tudi delavstvo. Da-li bo to odprlo oči demokratskim političnim kopitarjem?
-f Poziv dr. Laginju in njegov odgo* vor. Dr. Ivo Antončič je bil nedavno dr. Laginju poslal spomenico s 125 podpisi iz Istre, v kateri se pozivajo istrski poslanci
Prof. Vek. Spinčič, dr. Laginja in dr. oščič, naj izstopijo iz posameznih strank in ustanove lasten klub ter posvete vse svoje delo edino-le osvoboditvi zasedene Istre. Na to spomenico odgovarja dr. Laginja z odprtim pismom v »Hrvatu«. Zavrača domnevo, kakor bi bila politika navedenih treh istrskih poslancev kriva, da se Istra do sedaj še ni zedinila z ostalimi zemljami Jugoslavije ter piše: »Kolikor vem, v Jugoslaviji ni nobene parlamentarne ali kake druge stranke, ki bi glede naših od tuje oblasti še zasedenih krajev mislila, govorila ali delala drugače, nego da se ves hrvatski, slovenski in srbski narod, v kolikor še ječi pod tujo oblastjo, osvobodi in zedini z ostalimi deli skupne naše domovine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Umazana robata je, širiti med ljudstvom taka sumničenja.« Glede zahteve po materialni pomoči in drugem delu za okupirane kraje pravi dr. Laginja: »Jaz nimam ne bogastva ne službenega položaja, ne druge prilike, da bi materialno pomagal. Zaklet sovražnik sem fraz in vpitja. Nikomur ne branim, da zbira doneske in drugo pomoč za okupirane kraje. Toda nastopam in nastopal bom proti zahtevi, da sipaj naša država na desno in levo —-bojda za ljudstvo, a v resnici povečini za tiste, ki bi bili mogli in morali bodisi doma v okupiranih krajih ali tukaj na drug pošten način služiti vsakdanji kruh, ne pa se šopiriti po mirnih ulicah Belgrada, Zagreba, Ljubljane in drugod kot mučeniki in osvoboditelji naroda.«
+ Bojno glasovanje v zagrebškem Sokolu, Sokolski sabor v Novem Sadu, je bil sklenil, da se srbska in hrvatska so-kolska društva, ki obstoje v istem kraju, združijo v eno. Ta sklep je skušala izrabiti J. D. S. v svoje namene; zanesla je v sokolstvo, ki je bilo na Hrvatskem še obča narodna institucija, strankarski boj. »Riječ SHS« je pisala ob tej priliki, »da je treba zanesti češki Tyršov duh v sokolske vrste; najbolj zato sposoben mož je dr. Laza Po-povič«. To je isti g, Popovič, ki je iz lastne inicijative pred tedni objavil v časopisju oklic proti Orlom, v katerem pravi: »Uje-dinjeno jugoslovansko sokolstvo nima bolj hudega in ljutega sovražnika od Orlov, tako kot narod nima bolj nevarnega in strašnega sovražnika, kot so klerikalci.« — Tega moža so kandidirali »demokrati« za starešino zagrebške sokolske župe, ko sta se srbski in hrv. Sokol ujedinila. Kot kandidat opozicije je bil postavljen dr. Lev Mazzura, dosedanji starešina hrvatskega Sokola. Dne 28, decembra je prišlo do ostre volilne borbe na občnem zboru. »Demokrati« so uporabili teroristična sredstva, mobilizirali svoje poverjenike, Tučana, Demetroviča šefa policije, banske svetnike in vratarja banske palače. Kljub vsem »demokratskim« naporom je dobil dr. Popovič le 452, dr. Lco Mazzura 468, M. Marjanovič 33 glasov. Potrebna je ožja volitev, na katero se obe skupini pripravljata z živahnim delom. Nadaljevanje sokolske skupščine v Zagrebu, na kateri naj bi se izvršile ožje volitve starešinstva, je odgodeno na 11. t. m. Medtem se vrše pogajanja za sporazum. Zdaj pa je dr. Lazu Popoviču res treba braniti Sokola, pa ne pred Orli, ampak pred lastno demokratsko infekcijo, ki grozi, da izzove razkol v telovadni organizaciji tudi na Hrvatskem.
Bnmmm novice.
— Ne gre za osebe, ampak za stvar.
Danes je posetil naše uredništvo g. dr. Bre-celj in se je pritožil, da smo v včerajšnjem uvodniku omenili njegovo osebo in da mti je osebno neljubo, da se je stvar razpravljala v javnosti. Že v članku pa smo poudarili. da nam ne gre tu za osebo dr.
Štev. 3.
SLOVENEC, dne 4. Januarja 1919.
Stran 3,
Kraigherja, ampak za načelo, ki je važno v svojih posledicah.
—	V Št. Ilju pri Velenju je umrl dne 2. t. m. posestnik Fran Vranjek, dolgoleten župan in cerkveni ključar. Bil je vrl narodnjak in vsestransko priljubljen mož, posebno pa skrben oče svoje mnogobrojne družine. Bodi mu žemljica lahka!
—	Osebne novice s pošte. Vodstvo poštnega in brzojavnega urada Ljubljana 2 je poverjeno višjemu poštnemu kontrolorju Matevžu Pogačniku. — Poštni pristav VI. Koser ter poštni pristav Mavricij Flux sta premeščena iz Ljubljane v Maribor. — Za poštarja na Grobelnem je imenovan poštni pristav Frančišek Vaupotič. Za nadpoštarja na Jesenicah na Gorenjskem je imenovan poštar Frančišek Javor. Mesto poštne odpravnice v Jarenini se je podelilo bivši poštni odpravnici Tereziji Ornigovi, roj. Komanerjevi. Mesto poštne odpravnice na Suhorju se je podelilo poštni aspirantki Milki Popovičevi. Odpravniško mesto v Mirni peči se je zopet podelilo prejšnji odpravnici Ani Samesovi. Poštni oficiantki Amaliji Eisenropsovi se je podelilo mesto poštne odpravnice v Stari cerkvi pri Kočevju.
—	Moste, Na praznik Sv. Treh kraljev ponovi kat. izobraževalno društvo v Mostah igro »Cvrček«. Ker je ves čisti dobiček namenjen za vojne ujetnike iz domače vasi brez razlike strank, bi bilo želeti obilne udeležbe, da na ta način pokažemo sočuvstvovanje in usmiljenje do mu-čenikov, ki trpe v krutem robstvu. Le na ta način, da naberemo skromen znesek, jim bomo mogli prirediti ob njihovem po-vratku, ki ni menda več daleč, dostojen sprejem. Pridite vsi! — Predsednik.
—	Kat. slov. izobraževalno društvo v Velikih Laščah ponovi krasno igro s petjem »Materin blagoslov« ali »Nova Sou-šon«, na splošno zahtevo občinstva dne 6. januarja ob pol 3. uri popoldne.
—	Občni zbor društva za otroško varstvo in mladinsko oskrbo za tržiški sodni okraj bo v nedeljo 18. t. m. v Našem domu ob 11. uri. Ob nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje v istem prostoru.
—	Tržiška pošta. Že več let ima Tržič erarično pošto. Ko je nastala nova država, so se začele širiti vesti, da bo poŠta prenehala biti državna. Občinski odbor tiga je na predlog g. župnika storil vse potrebne korake na pristojnih mestih, da se ta nakana prepreči. Slo je posebno odposlanstvo v Ljubljano k ravnateljstvu in tam se je obljubilo, da ostane vse pri starem. A zopet so se sedaj pojavile gornje vesti. Ne vemo sicer, koliko je resnice na tem in ne moremo misliti, da se v trgu, ki ima tako razvit promet vsled velike industrije, ki je tu doma, nastopijo slabše poštne razmere, nego so bile v prejšnji državi. V kratki dobi nekaj mesecev dobimo že tretjega novega poštnega voditelja. Oskrbnik pošte si mora iskati po trgu stanovanja, dočim so na pošti prazne sobe za vodjo pošte. Država plačuje za prazno stanovanje, oskrbniki pa ne smejo stanovati v njem. Kdo razume to državno gospodarstvo. Po eni strani se hoče ?fe-aiti, kjer to ni na mestu, po drugi strani te meče denar proč po nepotrebnem,
—	Kmetijska podružnica Slov. kmetijske družbe za Tržič in sv. Ano si je na občnem zboru dne 29. decembra 1919 izvolila sledeči odbor: predsednik Jos. Rožič; podpredsednik Ahačič Alojzij, posestnik pri sv. Ani; tajnik Niko Theuerschuh; blagajnik Niko Ahačič; odbornika Meglič Janez in Matej Dovžan, posestnika pri sv. Ani.
—	Kranjska podružnica S. P. D. priredi dne 31. januarja t. 1, Planinsko veselico, Vsa narodna društva v bližnji okolici prosimo, da se blagovolijo ozirati na •to prireditev. Na mnogobrojno svidenje!
* — Slov. Gradec, Krajni ubožni svet občine Stari trg pri Slov. Gradcu priredi ha praznik Sv. Treh kraljev ob 2. uri popoldne v gostilni gosp. Andr. Ose-ta (hotel Belgrad) veselico s tombolo, petjem moškega zbora in raznimi šaljivimi nastopi. Ker sodeluje tudi polnoštevilni slo-venjegraški »Salonski orkester«, je pričakovati obilne udeležbe od blizu in daleč, ker bo užitek vsestransko zadovoljiv. Darila za tombolo se naj blagovolijo oddajati pri g. Osetu, ali pa v pisarni mestno-občinskega urada Slov. Gradec. Na praznik Sv. Treh kraljev vsi v Slov. Gradec.
—	Pripravljalni odbor za ustanovitev •Društva poštnih uradnikov in uradnic za Slovenijo«, naznanja vsem članom kategorij poštarjev, odpravnikov, adjunktov, ofi-cijantov in aspirantov obojega spola, da se vrši dne 11. januarja 1920 ob 2. uri popoldne v pismonoški dvorani glavne pošte v Ljubljani ustanovni občni zbor.
—	Železniška zveza z Italijo. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja: V ponedeljek, dne 5. januarja, začne voziti turinski brzovlak do Ljubljane, od torka dne 6. januarja dalje pa brzovlak v nasprotni smeri iz Ljubljane proti Turinu. Iz Trsta odhaja ta brzovlak ob 14.50. pride v Logatec ob 17.50, odhaja iz Logatca ob 18.20 in pride v Ljubljano ob 19.33. V nasprotni smeri odhaja iz Ljubljane ob 8., Pride y Logatec ob 10„ iz Logatca odhaja
ob 13.55 in pride v Trst ob 16.30. Ta dva brzovlaka imata zvezo na brzovlak Ljubljana — Belgrad v obeh smereh, imata
Ea samo vozove I. in II. razreda. Carinska ontrola in potniška revizija se vrši na Verdu,
—	Računski oddelek in blagajna ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani sta ustavila vsled preselitve v Zagreb svoje poslovanje v Ljubljani dne 3. januarja 1920. Njihovi posli preidejo s tem dnem na ravnateljstvo drž. žel. v Zagrebu. V svrho preprečenja zavlačevanj pri reševanju tekočih poslov priporočamo p. n. občinstvu, da odslej naprej naslovlja vse spise in račune za delokrog teh oddelkov v Zagreb, vse denarne pošiljatve pa, v kolikor se ne vrše s položnicami Čekovnega urada v Ljubljani, na »Glavno blagajno ravnateljstva drž. žel. v Zagrebu«,
—	Klaverjev koledar za leto 1920 je izšel. Obsega zanimive povesti in članke iz življenja zamorcev v Afriki. Stane samo 1 K 50 vinarjev in se naroči pri Klaverjevi družbi v Ljubljani, Pred škofijo 8.
—	Dražba zaplenjenih krav. Dne 7. januarja 1920 ob 9. uri dopoldne se vrši pri županstvu občine Borovnica javna dražba -neznanim tihotapcem odvzete krave. Istočasno se vrši tudi pri županstvu na Vrhniki dražba dveh tihotapcem odvzetih krav. Tihotapstva ali verižništva sumljive osebe so od dražbe izključene. Interesenti se vabijo. Vladni svetnik: Lasič.
—	V »Mantovi« ukradeni konj. Posestnik Ivan Rupnik iz Velike Ligojne se je nekega večera pripeljal v gostilno »Mantova« na Vrhniki. Svojega tovariša Verbiča je poslal v hlev z naročilom, da naj ukrade iz njega konja, hlapca, ki je. čuval v »Mantovi« hlev, je pa povabil na žganje v gostilno. Konja je Verbič ukradel. Vsa reč je prišla na dan. Pred kazenskim senatom ljubljanskega deželnega sodišča je Rupnik vse priznal. Sodišče je obsodilo Rupnika na 4 mesece težke ječe.
—	Montekarlo v Zagrebu. »Nar. Politika« opozarja oblast na razmere v »Tr-govačkom domu«. Tu razni verižniki in špekulanti hazardirajo cele noči. Izgube posameznika v eni noči znašajo 80 do 100 tisoč kron. Posamezna družba plača za šampanjec po 10.000 K v eni noči. Tu vlada ne kaže tiste energije, da bi napravila red, nego nasproti ubogim uradnikom!
—	Roparski umor na Dunaju. Morilec odpotoval najbrže v Jugoslavijo. Pleskar Ivan Hahn, rojen 1. 1894., je nujno osumljen, da je umoril in oropal gostilničarja Ziersdorfa na Dunaju. Gre za 52.000 kron in za zlato uro z dvojnim pokrovom. Sumi se, da je Hahn pobegnil v Jugoslavijo. Osumljeni roparski morilec potuje s svojo ženo Rozo in z otrokom starim eno leto in pol. Bolj slaboten je in blondin.
lj Krekova prosveta. Seja odbora zveze uradnic in trgovskih nastavljenk je v ponedeljek, dne 5. januarja zvečer ob pol 7. uri. — Predsednica.
lj Novoletnica kat. društva rokodelskih pomočnikov je, kakor vsako leto, tudi letos napolnila dvorano Rokodelskega doma. Prireditev, katere se je udeležil tudi presv. g. škof dr. Jeglič, je prav lepo izpadla. Pevski zbor pod spretnim vodstvom g, Gorjupa je izborno izvršil svoj nastop. Posebno pohvalno moramo omeniti solista gg. Fr. Rusa in Avg. Jeločnika. Igri »Sv. Janez in ropar« ter »Ob gozdnem znamenju« sta zelo ugajali. Igralci so bili vsi na svojem mestu, posebno sta se odlikovala priznana igralca gg. Peterlin in Vrančič. Splošno je znano, da so vse prireditve v Rokodelskem domu skrbno izbrane in dobro pripravljene, zato so tudi vedno dobro obiskane.
lj Osrednje društvo poštnih in brzojavnih nastavljencev za Slovenijo v Ljubljani ne priredi svoje veselice dne 5. januarja v Narodnem domu, ampak združi svojo veselico z Zvezo poštnih organizacij dne 10. januarja 1920 v Unionu. Odbor.
lj Društvo poštnih prometnih uradnikov ima svoj sestanek dne 8. januarja t. 1. ob pol 20. uri v gostilni pri »Panju«, Vegova ulica 10.
lj Članice društva žena javnih uslužbencev in uslužbenk se sprejemajo vsako sredo in soboto od 3. do 4. ure v pisarni »Samopomoči«. Odbor tega društva irna svojo sejo 7. januarja ob 4. uri popoldne na magistratu.
lj Višji šolski svet in profesorji. Profesorju G. sta dala predsednik Višjega šolskega sveta in upravni referent dr. Ska-berne službeni nalog, da toži prof. dr. M. pred sodiščem in se tako nekega očitka opere. Ta afera, o kateri smo svoj čas obširneje poročali, se je končala dne 30. decembra pred vzklicnim sodiščem s tem, da je sodišče dr. M. oprostilo vsake krivde in kazni in naložilo javnemu obtožitelju vse sodne stroške.
lj Glas o jugoslovanskih ustnikih na Japonskem. Te dni je prejela družina železničarja .Voieta od sina Leopolda sledeče
pismo (pisano 11. oktobra 1919) iz Nara-
sliino pri Tokiju na Japonskem: »Ljubi starši! Naznanjam Vam, da sem s srčno hvaležnostjo prejel Vaše pasmo z dne 28. avgusta 1919. Zdrav sem še vedno, kar upam tudi od Vas. Pred nekaterimi dnevi je bil tudi neki srbski profesor, ki nam je povedal, da nas je japonska vlada že odpustila, da pa moramo še počakati, dokler ne pride od doma po nas posebna komisija. Ko sc to zgodi, se bomo takoj vsi odpeljali v svoje lepo domovino. Vsak dan željno pričakujemo, da po petih letih pride ura, ko bomo prosti. Noč in dan mislim na to. Kmalu bo Božič, upam, da zadnji tukaj. Vedno sem upal, da bomo o Božiču vendar le doma, toda morda še ne bomo niti na potovanju. Toda vse pride, Nc izgubim poguma! . . .« Iz pisma je razvidno, da je na Japonskem še več jugoslovanskih ujetnikov, ki čakajo, da pride po nje komisija. Da hi se take komisije saj malce požurile!
lj Italijanska legacija v Ljubljani ume-va svoje poslovanje na poseben način. Kadar se gospodom »legatom« poljubi, pa gredo, eden v Logatec, drugi v Belgrad, tretji bogvekam »a passarvi le feste«. Potniki, ki bi radi potovali v zasedeno ozemlje, pa čakajo tri ali štiri dni, včasih še mnogo več, preden dobe svoj vizum. Ali ne bi lahko naša vlada enako postopala napram različnim tržaškim Lahom, ki švrkajo dan za dnem iz Trsta v Ljubljano in nazaj iz vzrokov »poštene« kupčije? Zob za zob pa konec!
lj Detomor, Perica NeSa Jordan iz Gotovelj pri Celju, roj, le,a 1896.,-ki stanuje 2 leti v Ljubljani, je obdelžena deto-mora. V soboto dne 3. januarja 1920 je šla žena policijskega stražnika Lovrenčiča v svojo drvarnico na Radeckega cesti št. 2.
V	sosednji drvarnici Jordano^e je zagledala otročjo oorteljico, k^.r je povedala svojemu možu, kateri je šel precej v nezaklenjeno drvarnico Jordanove, pobral posteljico in jo nesel ca dvorišče, na katerem so se hitro zbrale žene; poslali so tudi po babico, ki ie potrdila, da gre za ovoj novorojenega otroka. Ženske so kmalu dognale, da mora biti prizadeta Jordan o va, ki je bila v blagoslovljenem stanu in jo nekaj dni ni bilo na dan in se je pokazo.la šele 2. t. m. vsa bleda in prepadena. Policija je nato šla k Jordanovi in jo vprašala, kje da ima otroka. Po dolgem obotavljanju je povedala, da je nesla otroka v drvarnico in ga tam djala v vrečo, kjer mora še biti.
V	drvarnici so res našli vrečo in mrtvega zelo močnega s krvo oblitega fantka; cunja in kos železa sta tudi bila v vreči. Jor-danova je na to priznala, da je res povila na Silvestrov večer dete, ki pa da je bilo mrtvo in da ga je ona sama položila v drvarnico. Jordanovo so na to aretirali in prepeljali na policijsko ravnateljstvo, kjer jo je zaslišaval policijski adjunkt g. Mcdic. Preiskovalnemu uradniku je Jordanova izpovedala, da je oče K. J., ki pa da je odšel iz Ljubljane, nakar se je seznanila z nekim drugim gospodom, kateremu ie hotela materinstvo prikriti. Nekaj časa je trdila, da je povila mrtvorojeno dete, toda ko je policijski zdravnik g. dr. Drč izjavil, da je Jordanova povila živega sinčka, je Jordanova izpremenila svoj zagovor in rekla, da ji je moral otrok pasti s postelje in se ubiti, ker se je ona onesvestila. Mrtvega nekrščenega fantka so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu, da ga sodnijsko raztelesijo, Jordanovo so pa pridržali v zaporu.
Ij Kolodvorsko restavracijo na glavnem kolodvoru v Ljubljani prevzame s 1. februarjem 1920 gosp. Matija Dolničar, znani ugledni restavrater v Št. Petru na Krasu. Bil je skrajni čas, da je podjetje prišlo v domače roke.
pordela,
DEMOKRATSKI VOLILNI RED.
LDU Belgrad, 2. jan. »Pravda« po-:oča; Vlada je na svoji predsnočnji seji dokončala razpravo o zakonski predlogi glede volivnega reda. V glavnem je bil sprejet predlog ministra za ustavodajno skupščino, temelječ na srbskem volivnem zakonu za narodno skupščino. Ta odobreni projekt se bo predložil glavnemu odseku Demokratske Zajednice, potem pa še plenarni seji kluba demokratskih poslancev. Nato bo vlada z naredbo oktoirala volivni red, na čigar podlagi se bodo vršile volitve za novi parlament. Razprava o ženski volivni pravici še ni končana, ker vladata o tem predmetu dve mnenji. Ena stranka meni, da je treba vprašanje ženske volivne pravice predložiti v rešitev ustavodajni skupščini kot prvo načelno volivno reformo; druga stranka pa stoji na stališču, da se mora ženskam priznati pravica glasovanja ter jim tako omogočiti sodelovanje že pri prvih volitvah. V ostalem se pa obe stranki strinjata v tem, da imajo ženske v načelu dobiti pravico do glasovanja. Vlada se še ni odločila za to. da li naj iz predstoječih volitev izide parlament v pravem pomenu besede, ali pa samo velika narodna skupščina. Vsekakor je že danes, sprejeto načelo splošne volivne pra-
vice in popolnega varstva manjšin po D' Houtonovem sistemu.
Pravico do udeležbe pri volitvah narodnih poslancev bo dobil vsak državljan kraljestva SHS, ki je dovršil 25. leto. Na ozemlju bivše kraljevine Srbije se bodo vršile volitve na podlagi popisa, ld je bil sestavljen leta 1910. Na ta način bo imel Bel-grad pravico voliti 5 poslancev. Kvalifikacija poslancev se odpravi. Mesta, katerih prebivalstvo ne dosega gotovega določenega števila, ne bodo več volila svojih poslancev. Volitve se bodo vršile po administrativnih enotah, kakršne točasno obstoje v posameznih ookrajinah naše države. /lovi volilni red predvideva tudi kazni za zlorab«; in sleparstva pri volitvah. Vsled vstop* članov iz novocsvohojenih krajev se bo državni odbor povečal in dobil svoje krajev, ne podctTior?.
NAMERAVANI UMOR REGENTA ALEKSANDRA.
LDU Rim, 3. jan. (DKU Brezžično.) V Cannesu so aretirali Črnogorca, ki je priznal, da je nameraval umoriti prestolonaslednika regenta Aleksandra.
NOVA KORITA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 3. januarja. Na včerajšnji seji ministrsKega sveta, ki je razpravljal o uredbi narodne banke, sc je sprejel načrt dr. Veljkoviča. Narodna banka se spremeni v emisijsko banko SHS. V upravni odbor prideta tudi Hrvat grof Miroslav Kulmer in Slovenec dr. Vekoslav Ku-kovec.
TISKARSKA KRIZA V ZAGREBU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 3. januarja. Jutri ne bo v Zagrebu radi pomanjkanja papirja izšel noben časopis.
Zagreb, 3. januarja. Zagrebško tiskarstvo stoji pred novo krizo. Obnoviti sc mora kolektivna pogodba, ki je iztekla 3t. decembra. Danes so lastniki tiskarn odbili predlog tipografov glede nove koletivne pogodbe. Jutri bodo imeli tipografi zboro-' vanje, na katerem bodo zavzeli svoje stališče. Z ozirom na slab financielni položaj tipografske organizacije se zdi, da bodo tipografi popustili.
ANGLEŠKA V VOJSKI.
LDU London, 2. januarja. (DKU) Kakor navajajo uradni viri, so posamezni deli britanskega imperija med vojno prispevali k armadi v nastopnih izmerah: Velika Britanija je postavila 5,700.000 mož, Kanada 641.000, Avstralija 416.000, Nova Zelandija 220.000, Južna Afrika 136.000, Indija 1,406.000 in ostale kolonije 135.000 mož. Skupna vsota vsega tega vojaštva znaša 8,654.000 mož. Padlo jih je 851.000, ranjenih je bilo 2,067.000, pogrešanih in ujetih pa 142.000 mož. Ameriška armada je za časa svoje največje jakosti štela dva milijona mož. Britanska armada je, ko sc je sklepalo premirje, štela 1,165.000 mož, med njimi 412.000 pušk.
a Člane »Splošne gospodarske zadruge«, ki dobe izkaznico za cenejša živila (moko, zabelo itd.) opozarjamo na to, da bodo ta živila dobivali v imenovani zadrugi, ida naj si torej dajo tudi izkaznicc staviti le na to zadrugo. — Načelstvo.
a Člani Splošne gospodarske zadruge za Slovenijo se opozarjajo, da pridejo po krompir, katerega ima zadruga še nek oddati. Posebno se opozarja, da je to zadnji krompir in zadruga kasneje članom ne bo več mogla s krompirjem postreči. Cena kilogramu je 1.30 K.
pr Pred smrtjo. On, ona, on. Za uprizoritev teh dveh čednih novink mora biti vsakdo Ljudskemu odru hvaležen, na predstavi sami pa mu od vsega srca časti-tati. Resnico povem: malokdaj sem šel od dramske predstave tako duševno zadovoljen domov, kakor ravno ta večer. _
Vsaka žaloigra zahteva od igralca vestnosti in točnosti do pičice pri naštudiranju vlog ter duševno ravnotežje m polno zanesljivost na samega sebe pri njenem podajanju; enodejanka zahteva to v tem večji meri. Igralci so bili temu kos in če izvzamem par čisto slučajnih malopo-membnih hib v glasovnem izrazu duševnega razpoloženja, moram reči, da je igra uspela prav dobro. Kar se pa tehniške strani tiče, bi le omenil dim, ki sc je pri premijeri 30. decembra vvalil prezgodaj in v preveliki meri na oder. Pri reprizi je bil tudi ta pogrešek odstranjen. Kaj naj pa rečem o veseloigri? — Ona se je spremenila v nekakšno apoteozo velike naše umetnice gospe Zofije Borštnik-Zvonar-jeve. Komaj se je začulo njeno veselo petje , za odrom in se je pokazala, si ta nena ; vadni uspeh že predčutil. Igrala je, kakor ! more igrati le ona. Njene ljubke kretnje, njeno mladostno veselje, njena blagoglasna, čisla govorica: vse to je izražalo njeno
Stran 4.
SLOVENEC, dne 4. januarja 1919.
štev, 3.
veliko umetniško dovršenost. In ravno radi teh umetniških vrlin se je zdela njena igra gledalcu tako neprisiljena, tako naravna. — Njeni soigralci so bili vsak na svojem mestu izborni in so pripomogli k velikemu uspehu predstave, za katero »Ljudskemu odru« še enkrat od srca ča-stitam.	P. Radlin.
pr Peca Slojanovič, ki je zadnje čase nastopil v Ljubljani, da nam pokaže svoje sposobnosti in vrline, in sicer kot umetnik in virtuoz na gosli, jc bil pred nastopom javnosti predstavljen v nekoliko drugačni obliki, kakor se je pozneje pokazal sam. Kar je igral starejših del (Tartini, Bach) ne bom opisoval. Bruchova muzika, ka-koršna je v igranem delu, me pa kaj malo zanima. Nas zanima v prvi vrsti on sam. A njegova muzika nas žal niti oddaleč ni tako zavzela, kakor bi si morda kdo mislil, Tako torej o kaki osebnosti in v dozoreli umetnosti ne more biti govora. Saj je človek dostikrat videl na Dunaju lepak, na katerem je stalo, da se tu in tu igra njegova »Ljubica na strehi«, ali kdo jc vedel, da je ta »opera«, ki se uprizarja v drugem okraju, jugoslovanskega, da srbskega izvora. Če tej »operi« sledi še kak »Tiger«, uprizorjen v »Rajmund-Theatru«, nas več ne oplaši, že vemo namreč, da je ma-skiran .Nekaj podobnega se je tudi pokazalo pri igranju »Valse noble«, kj je triumfalno zadonel po dvorani k čemur je g. Štritof izdatno in vsem pravilom odgovarjajoče pritiskal bas. Če so vsi skladateljevi ostali valčki taki in če ima na jugu kaj več sorodnih tovarišev, potem bi naša želja bila za enkrat edino ta, da bi njih muzika ne bila razpoložena tako severno. — G. Negro-Hrastova, ki jc pri koncertu sodelovala, ima z gdč. Sadarjevo v proizvajanju glasu take podobnosti, da bi se ju včasih dalo zamenjati, ne, da bi se čutila razlika. Glede predavanja bi bilo težko reči, katera je boljša. Pela ni ne slabo in ne posebno dobro, s čemer mislim, da sem podal višino te prireditve, (Vsled obilice gradiva malo zakasnelo. Op. ured.)
Marij Kogoj.
g Lesna industrija v Jugoslaviji, —
Gozdovi v Jugoslaviji pokrivajo 7,275.000 ha, to je več kot 32% površine, ki jo obsega naša država, Razven Rusije nima nobena evropska država takega lesnega bogastva. Lesna industrija bo ena najbolj razvitih vej našega narodnega gospodarstva. S tem dragocenim zakladom bo treba pa pametno gospodariti. Ne sme se več zgoditi, da bi v celih pokrajinah popolnoma izsekali gozdove, da bi zemlja postala pusta in prazna, kot se je to zgodilo na mnogih mestih v Bosni. Naredbe same tu ne bodo pomagale, gospodarska izobrazba širokih kmečkih plasti bo rešila naše gozdove.
g Izvoz lesa v Trst. Ravnateljstvo drž železnic v Trstu brzojavlja obratnemu ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani, da se sprejemajo lesne pošiljatve za Trst, staro luko le pod pogojem, ako so vozni listi žigosani od uprave javnih skladišč v Trstu, da ni proti pošiljatvi nobenih zadržkov. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani,
g Češke finance. Po proračunu Češkoslovaške republike so znašali izdatki za L 1919. 8615 milijonov kron, dohodki pa so dosegli 3709 milj. kron, od tega je prora-čunanih 26i3 milj. rednih in 1096 milj. izrednih dohodkov. Narodna skupščina je sprejela zakon, s katerim pooblašča vlado, da z raznimi kreditnimi operacijami krije primanjkljaj v znesku 4906 milj. kron.
g Težkoče pri lesni trgovini z N. Avstrijo. Neredni in nesolidni promet in stalno spreminjajoča se valuta ovirajo izvoz lesa v Nemško Avstrijo. Dunaj jc brez drv, številna industrijska in 6tavbna podjetja počivajo, ker ni lesa. Količina drv, ki pride na osebo, znaša 3—5 kg na teden Lesni trgovci tožijo, da stoji na dunajskem severnem kolodvoru na stotine vagonov drv, ki jih ni mogoče razložiti. Kriv je temu sistem državnih central, ki čisto birokratsko posluje, deloma pa dela velike zapreke to, da primanjkuje delavskih sil.
| V dunajski trgovski in obrtni zbornici se j je to vprašanje prerešetalo in so bile spre-| jete resolucije na vlado, kjer se zahteva, naj čimprej napravi konec neredu, naj ukine vse omejitve v lesni trgovini in naj odpravi lesno centralo, ki le obremenjuje celo poslovanje. Zahteva tudi podaljšanje svobodne plovbe po Donavi do Baje. Dunaj računa sicer v prvi vrsti na uvoz iz Slovaške, mislimo pa, da bi tudi naš les mogel priti tu v poštev kot kompenzacija za industrijske izdelke.
c Ali smemo res citati vse vprek?
Propoved danes ob sedemnajstih v jezuitski kapeli.
VESTMIK ORLOVSKE ZVEZE
Občni zbor Orlovske zveze se vrši danes ob pol 10. uri v Ljudskem domu. Vse prijatelje orlovstva vabimo s tem, da se občnega zbora udeleže.
Radovljiški Orel priredi v nedeljo dne 11. januarja 1920 s sodelovanjem jeseniškega Orla in jeseniške godbe v Ljudskem domu v Radovljici ob 3. uri popoldne javno telovadbo. Nastopi šolski naraščaj s prostimi vajami, obrtni naraščaj z vajami s palicami, moreško in na orodju, gojenke z vajami z venčki. Članice proizvajajo vaje s šerpami, francoske vaje in nove češke vaje. Člani nastopijo s prostimi vajami, na orodju in pri vzorni vrsti. Po telovadbi alegorična skupina. Po telovadbi velika ljudska veselica v dvorani s srečolovom, šaljivo pošto, godbo in petjem. Opozarjamo na ta prvi nastop vse bližnje orlovske odseke in vsa naša okoliška društva.
Damsko 7apestno aro je zgubila neka gospa v petek zvečer v opernem gledališču (I. nadstropje). Najditelj naj proti na-
gradi blagovoli oddati uro prodajalki v trgovini Jurčičev trg 3,
Našla se je črna doza za svalčice z malo vsoto denarja. Dobi se pri J. Kra-marič, Sv, Florjana ulica 22/II.
Objava.
Lastnoročno podpisani Izjavljamo,
da
1.	obžalujemo vsa sramotenja in žalitve, ki smo jih v svojih dveh dopisih v listu „Domovinitt z dne 25. VII. in 29. VIII. 11. storili gospodu Ivanu Zupančiču, kaplanu na Tre-bolnem.
2.	Preklicujemo vse grde laži, s katerimi smo ga hoteli v Javnosti spraviti ob dobro ime in ga prosimo odpuščanja. Zatrjujemo, da je bila laž, kar srni mu očitali glede Lak« niča, glede spovedi, in tudi ni res, da bi bil kaplan koga k vojakom spravil, paC pa moramo priznati, da je prav mnogim pomagal, da so prišli na dopnr*; ali k oprostitvL
3.	Obžalujemo tudi vse, kar sramoti v člankih Marijine Družbe, ki jih vodi gosp. kaplan.
4.	Zavezujemo se solidarno plačati vsa v tej kazenski zadevi narasle stroške, kakor jih bo sodišče odmerilo.
5.	Kot znak zadoščenja plačamo 1000 kron za „Dom", ki ga namerava g. kaplan graditi.
Na Trebelnem, dne 28. decembra
1919.
Frane Gradnik, 1. r.
nadučitelj na Trebelnem
Ivan špolar, 1. r.
posestnik in gost1 ln i čar v ČeSnjicah pri Trebelnem.
Anton ftagar, Lr.
priča.
Jožef Seiko,
priča.
Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerievega pravega Elza-fluida in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 27 K, Fellerjev Elza mentolni črtnik, en komad 3 K 50 vin. _	.
Želodec Vam ni ▼ redu? Nekai pravih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so dobre! 6 škatljic 12 K. — Pravi balsain 12 steklenic 30 K, — Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. 1'ellcr, Stubica donja, Elza trg št. 134. Hrvatska. _C
IS8? deCeK (mešalec), ^TS
kateri je poSten in marljiv, z lepo pisavo, ter če mogoče zmožen slov. in nemškega jezika. Ponudbe na biiojna tovarne 'ii livarne d. d. Eiektro odd. Dunajska cesta št. 48.
utamivioo rsš:1^
let star zdrav krepak sin poštene rodbine. ki je dovršil vsaj 4 razrede ljudske šole. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 27.
•Bistra« kovinska in lesna indu-Btrija, družba z o. z. v Domžalah, išče za takojšnji vstop več
ključavničarjev,
ki so izvežbani v montiranju ključavnic. — Sprejme tudi nekaj ključavničarskih vajencev.
Veliki slovenski spisovnlk
zbiika pisem, listin io vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike, sestavil Henrik Podkrajšek, profesor na kr. drž. obrtni Soli v Ljubljani, je ravnokar Izšel. Cena 1£ 24— Priročna knjiga, katera je neizogibno potrebna za pisemski promet za vsakega v vsehživljenskih dneh. Naroči se lahko v vseh knjigarnah, ali pa pri založniku Ignac pL Klein-mavr & Ped. Baiuberg, Ljubljana Kongresni trg 2.
Vsem, ki so spremili našo preljubo, nepozab-ljeno teto, gospodično
FANI
na njeni zadnji poti, in darovalcem prekrasnega cvetja, se iskreno zahva-lujejo
žalujoče Gestrinove.
V Ljubljani, dne 1.januar j a 1920.
Otinija rp leseD, nov, dvojnat svinjak; riUUU 3B istotam so na prodaj tudi dobro ohranjeni škornju Cena po dogovoru. Opekarska cesta 34. Trnovo. Ljubljana.
Do&ro mm
ali deklico, ki zna nekoliko kuhati, >šče gospa Vera kasarno vič Koprivnica,
Hrvat. Plača 100 — 120 K me^čno in hrana. Potni strošek sc povrne.
V mm dam fosile in trgovino
v zameno za stsnovanje v Ljubljani. Hiša stoji na lepem prostoru in je oddaljena od prometnega križišča južne železnice 20 minut. Cen eno ponudbe na upravo tega lista pod «B. K. M.»


Čigav Je konji T
20. dec. m. 1, zjutraj so ujeli konja 10 do 12 let starega, ki jo okroglo 16 pedi visok, rudeče bai ve, in ima na čelu malo belo liso, na levem stegnu pa užgane tri črke ,,DU. Črke so mai hne, a vendar popolnoma razločljive in so vžgane v obliki trikota. isonj ima ostriženo grivo, kratek rep Nahaja se pri posestniku Alojziju Sporu, vulgo Smole v Vodicah, okraj Kamnik.
Proda se popolna njcaPRa 8 steklenimi
skrraj nova fJijlHUU stenam' v velikosti 3X3-50 m. A. Sušnik, Ljubljana. Zaloška cesta S'. 21.
19 kompletnih gj^jj ^{jj. p«
izpraznitve skladišča takoj proda Proda se tudi točajna hotelska i.ap.rava, vrtne mize in stole. Poizvedbo: Zadružna centrala, Mislošičeva c. 8./I. od 10. do 11. ure dop.
enmnjia pristna in zanesljiva kupuje Julllbilu Josip Urbanič, trgovina s semeni. Ljubljana, Miklošičeva cesta 8.
pripraven za vsako delo želi službe v žu ni$ču. pomagal bi tudi v cerkvi. Piača po dogovoru. Naslov pove uprava pod št. 18.
Kupujem vsnko množino kož od d.v-jih zajcev ter plačanem po najvišji dnevni cen).
6311	IVANBERNIS
(30)	klobučar v Višnji gori.
23 let star, izučen v trgovini z raeža-nim blagom išče službe. Cenjene ponudbe pod »Oelai in moli« 39, na upravo -Slovenca".
KUPIM vil® na Bledu
ali v najbližnji okolici, ali pa v Ljubljani. Cenjene ponudbe s popisom ob-lekta in ceno. prosim na upravo tega lista pod „vila 44*.
t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni očo, brat, svak in stric, gospod
Makso Posega
višji levident ju;ne železnice
dne 29. grudna 1919 po dolgi, mučni bolezni v 3li. letu starosti, preminul. Pogreb se je vršil v Celju dne 31. grudna.
Žalujoči ostali.
Y Tužnim srcem nazna-I njava vsem sorodnikom, prijatel iem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni soprog in oče, gospod
Erath
trgovec in posestnik
danes ob pol 8 uri zjutraj po kratki, mučni bolezni preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek ob 8 uri zjutraj ua farno pokopališče. Mokronog, 27. grudna 1919. Žanjoča zena in hčerka.
Stanovanje
2 sobi in pritikline v bližini južnega kolodvora zamenjam za stanovanje v mestu z 1 sobo in kuhinjo. Vpraša se pri Anončn. zavod. Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr, 5.
kompletno garnituro; slamoteznlco. mtatilnico s kroglieastimi ležišči, pie-vozna, dalje vitej s transmsijo injei-meni. Franc Berlič, posestnik Zapuže 3 1J. Št. Vid. n. Ljublj.
Kožuhovina
skuns, kolje in boa, izvrstne vrste, se slučajno proda. Informirati se (4 in 5 januarja) od 10—12 dop. in 4—6 pop. v Hotelu Union St. 66.
Kupi se
pražilnica
za kavo in žito. Ponudbe »Samopomoč* Ljubliana.
Potrt neizmerne bolesti naznanjam vsem, ki ete Jo poznali, da se je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi v boljše življenje mojo nad vse ljubljeno ženo
ElCi Primožič
v starosti 21 let Podati je hotela življenje najinemu sinčku. Vsemogočni pa Je sklenil v svoji veliki previdnosti drugače ter ju poklical med svoje izvolience.
Pogreb bo v nedeljo, dne 4. Januarja ob pol i. uri popoldne na farno pokopališče v Mekinjah.
l&flf v • V	0
Hocm čuvaj
zanesljiv in ne uporekljive preteklosti se sprejme. V. Scagnettl parna žaga za drž. kolodvorom Ljubljana.
Mekinje, dne 2. Januarja 1920.
Ivan Primožič,
nadučitelj.
Proti takoJSnemu nastopu se Išče mlajša samska moška ali ženska
pisarniška mol
vešča popolnoma stenografije in strojepisja. Prosilci, ki so morebiti delovali v lesni stroki imajo prednost. Tozadevne ponudbe j<; vposlati takoj na naslov Trboveljske premogokopnedružbe v Ljubljani — Knaflova ulica 13.
Kadilo
dobi se v vsaki množini pri tvrdki
I. Perdan v Ljubljani.
Iščemo
uradnika za zvona, s
bo verziran v knjigovodstvu in glasbeno izobražen. Ponudbe na 8tmjne tovarne in livarne d. d., Dana j s K« cesta štev. 48.
kakor tudi več stavbenih delavcev, dobi takoj posla. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno. Ivan Ogrln, Ljubljana Grubarjevo nabrežje št. 8
Kupuje;o se dobro ohranjeni
šivalni stroif in slolala
Ponudbe na Jos. Peteline, LJubljana
DRVH,
naehlta in trda dobavi in pripelje na dom V. Scagnetti, parna žaga ea drž. kolodvorom.
- Vreče -
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Knšlan, Kranj,
Gorenjsko.
I a bosanske
slive
v zabojih po 15 kilogr.
Kavo
Čaj
Čokolado Kakao
Kavni pridatek Konjak Kuni L kerje Sampanjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave
razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto
Josip Fabiani
Ljs&ljana, Prešernova s!!ca 54.
lzdaia Konzorcij »Slovenca«.
Odiovorni urednik Mihael Moškerc v Ltubliam,
Jugoslovanska tiskarn« v Liubliaci.