Stran 144.
Kmetijstvo.
Dvoje velikanskih dreves.
Jedno izmed najpomenljivejših in največjih dreves afrikanskih je Baobab či Adansonia. Mnogi naši ljudje si mislijo Afriko kot zemljo gole puščave, kjer le ob obrežjih morskih je obljudena, znotraj pa je sam pesek, brez narave. Res je, da zavzema v Afriki velikanske prostore Sahara, ali nasprotno je tudi res, da v sredini Afrike je še mnogo sveta, kjer raste marsikako drevo ali zeljišče, nam dozdaj še nepoznano. Takšno drevo je Baobab či Adasonia imenovano. V visokost ne sega to drevo nad 25 metrov, panj meri (deblo) okoli 3 do 4 metre, ali vrh je jako razširjen. Veje vodoravno viseče merijo od 15 do 20 metrov dolgosti, tako da ima vsa krona (obseg drevesa) cesto do 50 metrov v premeru. Takšno drevo je bolj podobno malemu gaju, nego posameznemu drevesu. Časih doseže panj celo do 10 metrov v premeru, pa do 30 metrov v obsegu. V veliki suši se veje ogulijo, da so gole, ali ko pride blagodejen dež, zaželeni drevo in odene se z lepim velikim belim cvetjem. Sad ima prijeten, kiselkast okus, a listje je dobro zdravilo proti mrzlici. Ako še pomislimo, da marsikatero teh dreves je staro že nad 2000 let, potem ga bomo imenovali res čudež sveta.
V Ameriki pa vzbuja pozornost na se neko drugo drevo, katero Amerikanci „Waschingto niagigantea8 imenujejo. V Kaliforniji je namreč neka nižava, kjer jedino raste to drevo. Neki prirodoznanec, ki je to ogledoval, pravi, da je naštel kacih 100 takih doraslih dreves. Pri merjenju pokazalo se je, da je imel jeden od njih pri zemlji 30 metrov v objemu (okrožni meri). Vsako drevo je znotraj nad polovico votlo, a ogromnosti te votline se moramo čuditi, ako rečemo, da more v njej jezdec sedeti na konju in se sukati s konjem vred. Po dolgosti se to drevo računi po 140 metrov, kar je gotovo tudi čudež sveta. Popotnik Vinslov sodil mu je starost do 3000 let, Kaj je proti takšnim drevesom še celo velikan — slon?