Slovenski tednik z* koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi Je moči GLASILO SVOTBODOMISEL/fIH SLO\’£ JV C E V V AMEHIKI Slovénie Weekly Od boja do zmage! devoted to the Interest! of the laboring classes Štev. 48. Entered as Second-Glass Matter July 8th, 1903, at the Post-Ciflbse at Chicago, 111., under Act oi March 3rd, 1879 Chicago, 111., 28. novembra 1913. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Letoxn; Od boja do Oktobra meseca je preteklo e-najst. let, od 'kar je prvič zagledal beli dan Glas Svobode, glasilo .svobodoiniselcev v Ameriki in prvi delavski boritelj proti izkoriščajočemu kapitalu. Glas ¡Svobode j je ¡prvi dvignil glas in protestiral proti srednjeveškem zapeljevanjem od strani slovenske duhovščine v Amerike. Bil je prvi slovenski list 'V Ameriki, ki je odprto pokazal zobe\ kapitalistom in povedali Slovenskemu trpinu, da ga duhovnik in kapitalist nečuveno izrabljata. In ko strmimo nazaj v dobo začetka in prve kali probuje med našimi rojaki, se čudom ču- j dimo, da nas ni klerikalna svojat in neprizanesljiv kapitalizem požrl v prvem letu in da smo vstra-jali in v teku enajstih let. toliko, napredovali, da bo list Glas Svobode vendar enkrat izšel po dvakrat na teden. Ves tu. čas metali so nam polena pod noge ljudski izkoriščevalci, pijavke našega naroda in delavca v obče in nas pri našem delu ovirali, kolikor se je le dalo. Bili smo neizprosen 'boj s črno k n go in morit eljico človeške druž-j be. Napadali so nas kjerkoli so le mogli. Tožili nas so, i/. lece so me- j : tali grom in strelo; a vse zastonj, j i mi se jih nismo vstrašili, zmagovali smo povsod, ker resnica in | pravica, za katero se bojujemo, je bila še vselej zmagovalka, čeprav > po dolgem in trudapolnem delu in j z velikimi žrtvami, lunarno v rokah meč, svobodo tiska, s katerim vihtimo nad glavami kapitalizma I in njegove desne roke, rimsko du-: hovščino in jim lučamo v obraz ] krivico, katero delajo delavcu, 1 njegovi ženi in otrokom. In dela-i vec čita resnico in začel se je za-' vrdati, poveđM J'e svojemu prija- j j tel ju kaj je čital in tako je šla he-• seda od ust do ust in postala me-! so in kri. Nismo se jih hali v začetku in I še manj se jih bojimo sedaj ! Spominjamo pa se še tistih časov, ko i je še Glas Svobode izhajal v Pue-1 blo. Colo. na štirih straneh, v spominu nam je še dobro prvi napad od strani slovenske duhovščine, ki je hotela kar v povoju n dušiti no-i v »rojeno dete svobodne misli, da ■ spominjamo se hudega boja s slo-j vensko duhovščino, ki je hotela ' zaviti vrat M. V. Kondi, zaradi i razpošiljanja brošiu’e “Žrtev Raznim“' in stem ugonobiti enkrat za j vselej izdajatelja in list Glas Svo-I bode ter narediti konec izpostav-1 1 jan ju rimskih in kapitalističnih j ogrov na pereče solnce. Pravica je 1 zmagala tudi tukaj. Rimska duhovščina. ki ribari v kalnem, ¡se j je morala zadovoljiti s tem, da je ; bila poražena in da je takratne-1 mu izdajatelju Glas Svoji od e na-j pravila velikanske stroške. Vse te male in velike ovire so imele v splošnem toliko učinka, da l se je moral list Glas Svobode bo-I riti enajst let s denarno krizo in I da pri najboljši^volji izdajateljev [ ni bilo mogoče spraviti lista na i dvakrat na teden. V slogi je moč! Iz par sto naroč-f nikov, ki smo jih imeli je narastlo I število na več tisoč naročnikov. — . Temu se imamo zahvaliti v prvi vrsti našim vrlini zastopnikom in | vestnim naročnikom! somišljeni-I kom, ki so prostovoljno žrtvovali i čas in denar ter razširjali luč svobode med slovenskim delavcem; iz štirih strani smo .spravili list na osem strani pet kolon in potem šest kolon. V znamenju “Od hoja do .zmage’’ in v imenu svobodne misli podali smo se z vsimi silami v razredni boj proti združenim sovragom delavstva. I.n kakor sedaj kaže, naš slovenski trp(n se organizira vsepovsod, večina rojakov je v društvih, socialističnih klubih in unijah, česar pred letini ni bilo. In taborišče črne garde, ki se bori z levu podobno besnostjo za svoj obstanek, v taborišču njihovih črnili generalov in kapitalistov vrvi kakor na mravljišču. S kapitalom in organizirano milico, katero imajo na razpolago, združeni kapitalisti in razne ljudstvo poneumnevajoče verske sekte, hočejo sedaj zapreti pot svobodni misli in socijalizmu. Tu naj omenimo samo en slučaj, kako sistematično vodijo boj. Pred par tedni prišel je v naše upravništvo a-gent velike oglaševalne tvrdke in nam ponudil oglas, katerega bi priobčevali v vsaki številki našega lista. Rekel je, da bode kompanija skrbela, da bodemo dobili vsakikrat potrebno čtivo, prestavljeno na slovenski jezik in sicer v obliki kake povesti ali članka. Plačati nam so hoteli za vsako izdajo po ¡*1.00 od palca. Ko smo konečno vprašali 'kaj ho vsebovalo to čtivo, nam je agent, ki ni vedel kako stališče zavzemamo povedal sledeče: “Rimska cerkev ima velikanski kapital na razpolago, da uniči socijalizmu in zato huče upeljati v vsih časopisih velikansko agtacijo proti socijalizmu in svobodomiselnosti.” To je zadostovalo. Odklonili smo ponudbo, katera nam ¡bi nosila vsaki teden najmanj *100.00 reci sto dolarjev ali *5200 na loto, kar bi skoraj plačalo tisk našega lista . . . Kdor ne misli svobodno se ue more boriti za svobodo, ali kdor ni svobodomislec je slab socijalist. V Ameriki je približno 100,-000 rojakov, med temi več kot 90 odstotkov navadnih mezdnih sužnjev in okoli 60 odstotkov od teli čita: razne časopise, toda koliko jih je, ki „so naročeni na Glas Svobode in drugo delavsko časopisje? Niti deset odstotkov! Delavci, zapomnite si! Napredni časopisi bijejo vaš tagL se potegujejo ¿a vaša stvar-jai žrtvujejo za vas,' šo vsaiani]!^vf nevarnosti kake izmišljene obtožbe, zapera in riskirajo svoje življenje in ravno ti listi vam lahko odkrito povedo, da ne 'dobijo tiste podpore od vas, kot 'bi jo morali. Časopisi ne delajo nobene izjeme, nekateri delavci pa jo delajo in večina je takih. In kljub vsej tej mlačnosti od strani nekaterih, i-mtamo že sedaj lepo armado zavednih in svobodomiselnih delavcev, ki so naročniki na list Glas Svobode, ki podpirajo list po svoji moči in ga širijo. Na moč te armade zavednih in svobodomiselnih delavcev smo zidali vse naše upe in varali se nismo. Nakupili smo potreb np stroje in vse potrebno za moderno tiskarno, in ravno ko se ta številka, tiska smo prejeli motorje, kar nam daje upanje, da izide prihodnja številka GLAS SVOBODE na šestnajstih: straneh in potem pa po DVAKRAT NA TEDEN. Ni nas sram priznati, da imamo veliko dolga na tiskarni, ker to dokazuje, da ši lastniki lista niso flikali žepov, niti niso postali bogati,. dasi bi bili lahko, a ko bi bili nezvesti svojim načelom. In ker drugače ni kazalo in ker drugače tudi ni bilo misliti na dvakratno izdajo, morali smo zabresti v dolg v nadi, da nas zavedno delavstvo ne lio pustilo na cedilu, ampak u-poštevalo pregovor “roka roku u-mije . Odkritosrčno povemo, ko bi Gl. Svobode trobil v papežev rog, ko bi pomagal kapitalistom izrabljati delavce, ko bi delavce vodil za nos po poti teme, nam ne bi treba beračiti, tolkli bi se lahko na prsi kakor A. S. in drugo rmeno časopisje. Mi svojega prepričanja nimamo na prodaj, svojih principov ne dajemo na licitando in zato se moramo boriti za svoj obstanek, ravno tako kot vsak drug delavec. In ker smo bili vedno in ker hočemo ostati vedno na strani zatiranega delavca, na strani resnice in pravice, apelujemo na nase zastopnike, naročnike in zavedne delavce. da širijo list Glas Svobode, da postanejo njegovi naročniki in mu z malenkostjo dveh dolarjev zagotovijo obstanek. Nadalje naj na tem mestu izjavimo, da ko hitro poplačamo dolg, bodemo izdali Glas Svobode vsaki dan. Bodočnost Glas Svobode je odvisna od vas zavedni delavci. Pot ste listu tako daleč ugladili, da postane dvotednik, ugladite jo za DNEVNIK. Našim e. zastopnikom priporočamo. da se ta teden potrudijo med rojaki ter jih nagovorijo, da se naročijo na Glas Svobode; prihodnja izdaja ho obsegala 16 strani izbranega in poučnega čtiva in samo ta izdaja bo vredna, da se vsak rojak naroči na list. V ostalem pa prosimo vse tiste naročnike, katerim je naročnina potekla, da isto ponovijo še ta teden, ker ravno sedaj in^mo velikanske stroške in vsaka ponovitev naročnine veliko pomaga. V zalogi imamo tudi lepo število vsakovrstnih knjig, katere priporočamo rojakom, ki radi čitajo ob zimskih večerih. Ceno knjigam smo znatno znižali, toraj so pristopne vsakemu. Celoletna naročnina za Glas ■Svobode je *2.(K). Naročite se še danes! Razgled posvetu. AVSTRO-OGRSKO. Dunaj. — Državna zveza avstrijskih gospodinj je imela grmadno zborovanje v trinajstih o-krajih Dunaja in v vsili drugih večjih mestih monarhije, kjer so protestirale proti podraženju živil. Govorniki so očitali vladi, da prednost daje agrarcem ter so zahtevali več ozira na konzumente, ki tvori večin» prebivalstva. V resoluciji je bila vlada pozvana, da opusti viisoko varstveno politiko in pripusti prosti uvoz žive in mrtve klavne živine ter prekomorskega mesa. Vrh tega se mora nekaj n-kreniti proti pretirano visoki voznini plovnih družb. Nemčija. Berlin. — Z nenavadnim zanimanjem je bilo sprejeto letno poročilo, ki ga je objavila delniška družba Friderik Krupp v Essen in ki daje podobo o izvenredno dobrem stanju ogromnega podjetja tvrtke. Zaključek poslovnega leta je nad vse ugoden. Čisti dobiček znaša preko 36*4 milijonov mark (1 marka — Kr. 1.16 — 9 milijonov več kot v minulem letu — in omogoči po znatnem odpisu ¡razdelitev dividend nič manje kot 14 odstotkov, medtem ko so se delničarji lansko leto morali zadovoljiti s “samo” 12 odstotki. (Op. ur. Kader mesar zakolje prašiča, dobimo rep, kader pa se kolje ljudi, dobijo kapitalisti milijone. — Vse po naravnih zakonih, katere vodijo kapitalisti! Izvenreden uspeh je posledica od minulega leta nastopljih izvrstnih zvez- in od tega, da se je moglo delavstvo in Friderik Alfred-plavža do cele delavne zmožnosti izrabljati. Številna napoved o produkciji jekla doseže nenavadni višek, ker skupna, produkcija v zadnjem letu znaša več kot poldrugi milijon ton. Višji uradniki podjetja seveda niso bili pozabljeni. Za penzijsko. blagajno uradnikov in delavcev, se je določilo '2 milijona mark in 2 milijona .je vloženih v delavski dopustni sklad. Za božične darila uradnikom in delavcem, je določen znesek 2 milijone mark. Pri vsem tem se'pokaže žalostna slika. Delavec ne dobi tiste plače, ki jo resnično zasluži in je nakazan na “ dobrodelnost, dobrodelne naprave in sočutje”. Za to mora svoj pokončen značaj prodati in -petoliziti, sicer ne dobi nič. Berlin. — Opravilniki Nemčije v Guatemala, Venezuela in Peru so postali poslaniki. V Panama bo ustanovljen nemški konzulat. — Konzulat v Montrealu je povišan v general konzulat. Državna podpora za nemške šole v inozemstvu je od ‘*100,000 povišana na *375,-000. (!!) (Op. ur. Avstrija daje Rafaelovi družbi v Ne# Torku *5000 na leto, prispevek za rejo ščurkov, uši in stenic, katere nadzoruje znani pater Zakrajšek, u-rednik lista “lahka noč Mica ; druzeganič !) Nemški proračun za leto 1914 balancira v dohodkih in izdatkih z *910,250,000 proti *963,-500,000 v letu 1913. Vojna stane *304,250,000 in mornarica *122.-000,000. — Velikabritanija. London. — Pod naslovom ‘'Vojna denarnih roparjev” (denarnih piratov) priobčuje londonski list “Outlook" oster članek glede me-hikanskega vprašanja. Na nekem mestu piše: “(Inostran Atlantič-nega oceana, so gotovi interesi pri delu, da izvršijo zločin proti civilizaciji in humaniteti. Vsaki trenutek smo pripravljeni na poročilo pričetka vojne, ki bo gotovo stala življenje tisočev Amerikan-cev in na pol oboroženih kmetov. “In čemu je vse to? Vojske so za vojaško pred vlad» izmišljene, toda k.je je Napoleon Zdr. držav? Vojske, so bile ¡pričele iz vzrokov razširjanja ozemlja, toda polovica Zdr. držav je samo redko naseljena. Vojske so se konečno v-ojevale za svobodo— in kakšne vojske smo pod tem imenom videli v zadnjem času ! "Toda v predležečem slučaju ni merodajen niti eden teh povodov. Vojska med Zdr. državami in Mehiko, bi se, ako pride do tega, bojevala edino in samo za zasebne Koristi — prva vojna denarnih roparjev.” Pisatelj članka, piše z ozirom na zgodovino Zdr. držav, da ta dežela je celih šestdeset let jemala ozemlje od svojih sosedov in slabotne države na ameriški celini naredila za nič druzega kot vazale pod brezvestno vporabo Mon. roe-doktrine, (Op. ur. Monroedok-irina se imenuje pod predsednikom Monroe leta 1823 sprejeti sklep, po katerim se ne dopušča, da bi se kakšne -druge države vmešavale v ameriške zadeve.) — uk, ki se zamore tako razlagati, kakor je baš prikladen. Outlook prorokuje, da bo ameriški dolar osnoval na Trinidad in Jamaiko, kakor je to storili v Panama, ter na-migava, da je 'prisvojitev severne Mehike edino še vprašanje časa. London. — Zadnjo neurje je na velikih jezerih Severne Amerike povzročilo škode in Lloycl-zavaro-valno družbo obremenilo za *7.500,000. Mehikansko vprašanje. Mexiko. — Prvo zasedanje me-liikanške poslanske zbornice je trajalo samo nekaj minut. Govornik Tamarix je po klicu imen naznanil, da ni sklepčnega števila, nakar je bilo zborovanje odloženo. Vera Cruz. — Evaristo in Daniel Madero, dva sorodnika prejšnjega predsednika Mehike, sta bila, sprejeta na ameriško bojno ladjo. Čez noč*sta imela zavetišče v 'ameriškem konzulatu. Dne 20. t. m. sta bila proti poroštvu izpuščena iz zapora in sta si takoj šla v konzulat iskati zavetja.. Konzul Cañada se je nemudoma obrnil v Washington, odkoder je dobil odgovor, naj skrbi za -varstvo beguncev. Konzulu je bilo zažugano nasilno postopanje, ako begunce ne izroči, toda. brez v speha. Ameriška bojna ladja “Rhode Island” loži nasproti, vsaki trenotek pripravljena. nastopiti v akcijo, če bi nastali nemiri v zvezi z ubegom. Ko.sta.se oba Madero poslovila od Jolin Lind, ki jih je spremil do ladje, je Evaristo zaklical: “Edino bog zamore rešiti Mehiko", nakar je brat odvrnil: “Toda samo s pomočjo Zdr. držav.” (Op. ur. Tedaj tudi pobožni Mehikanci so že izgubili upanje v 1 božjo pomoč!) Razne novice, Odgoja mladine. •St. Louis. — Na letni konvenciji “National League of -Compulsory Education Officials”, je rekel William L. Bodini, predstojnik oddelka za javno šolstvo v Chicago, da dečki, v starosti 16i ih let preveč vejo in dekleta v starosti 14tih let premalo. “Vprašanje moralne,, odgoje,” pravi on, “je eno najvažnejših, s katerim bi se morale baviti uprave velikih mest. Jaz jo ne bi imenoval spolno zdrastvo, marveč, o-sebna snažnostna odgoja za blagor mladine,” Jaz sem v chikaš-kem mladeniškem sodišču videl dekleta, katerih padec so povzročile lastne matere, ker so iz napačne sramežljivosti pred svojimi hčerami prikrivale stvari, katere so prej ali slej zvedeti morale in vedeti morajo. Ako bi šlo po mojem, tedaj bi na to silil, da. bi se v vsaki javni šoli poučevalo stari-, še o tem, kaj naj učijo svoje otroke.” Osušeno. Toledo, O. — Sodnik Menton je odklonil prošnjo za sodnijsko prepoved proti izvedbi likernega (šnops) zakona v Lucas okrožju ter proglasil dotično postavo ustavo-) »ravno. Šlo je za poskus, ki ga je vprizorilo 40 pravdnikov državne zveze trgovcev z alkoholičnimi pijačami. Brezžični brzojavi na železničnih vlakih. ¡Scranton, Pa. — Praktične poskuse z brezžično telegrafijo na vozečih železničnih vlakih med tukaj in Bingharnpton, N. Y. so se vršili, ko so bile postaje za brezžično telegrafijo v Scranton in Binghâmpiy:x^ç#*ftdni zvezi z najhitreje vozečimi vlaki. Depeše so bile menjavane z brzovlaki. brez vsakega motenja vzlic temu, da so brzovlaki vozili po hribovitih krajih. Chicago podpira, puntarje v Mehiki. ¡General Lee Christinas, plaćeni vojak, najema tu. v imenu generala Carranza vojake in je iz Chi-cage odpotoval z 19 mož za Mehiko. On je obljubil mesečno plačo med *200 in *500 ter. je sklepal tozadevne pogodbe ¡proti predujmi v znesku od *200 in *300. Sredstva za to so baje dali mehikan-ski kapitalisti, kateri interesi so ? Mehiki ogroženi. Niadaljb kroži .vest, da so ¡dotični kapitalisti dali 1 milijon ¡dolarjev -v vojni sklad Carranza. Štrajk proti — jajcam. “Clean Food Club” iz Chicago je sklenil, da njegovi člani v času prihodnjih 14 dni ne plačajo za ducat jajc več nego 32c. E a u-temeljevanje temu dokazuje klub, da so bile sedaj v hladilnicah shranjene jajca v minulem aprilu kupovane po 18, 18*4 iu 18*4e ducat, in stroški za shranitev in zavarovanje ne stane več kot D/2, za durât, Klub je mnenja, da njegov sklep toliko ložje izvede, in ceno na zaželjeno stopinjo zniža, ker so velebržci vedno na stališču, da svoje zaloge jajc za božič največji del razpečajo. “Sveže” jajca stanejo sedaj na drobno ducat 47c. Vrednostna predloga. Washington. — V senatu sedaj ležite dve različni predlogi od elanov bančnih- in vrednostnih odsekov, ki da jeti nazore dveh raznih “finančnih šol”. Sedaj ima senat sklepati o tem. Sindicirard 'veliki kapital se hrani na vse prete-ge proti državni kontroli. Volitve pri A. F. of L. Seattle, Wash., 24. nov. — Zopet izvoljen: Gompers. Izstopil: Mitchell. Prihod no, konvencija American Federation of Labor v Phi-lado.lphiji, Pa. ZOPET JEDEN KRISTUSOV NAMESTNIK dobil batine. In to je pošteno, kaj ga vraga brigajo delavske razmere. Ako delavci nečejo ske-bat, pa naj gre on. Tako .piše George Volk iz Louisville, Colo., kateri nam je poslal izrezek iz “News” sledeče vsebino : Oak Greek, Colo. — ¡Od kar ja bil napovedan premogarski štrajk ni bile do danes tu nobenih izgredov, vse je bilo mirno, dokler ni. prišel Rev. Father J. C. Meyers iz Steamboat Springs, poslan od c-peratoi jev ,da ¡se pogaja s štrajka rji. , Duhovnik pravi, da štrajkarji so prvi napadli (?). Njegov obraz so mu popraskali, očale razbili in obleko raztrgali, vendar nič predeč hudega se mu ni zgodilo ker šerif je bil kmalu na licu mesta in razgnal navzoče. Jeden štrajkar je aretiran. “Father” Meyers se je mudil tam dva dni in kakor se trdi je dal navzočim štra.jkarjem več ponudb od strani ¡premogovnih operatorjev, dovoljujoč jim deset odstotni povišek place in vse ¡druge zahtevke, samo unije ne marajo priznati. “Father” Meyers se je izgovarjal, da samo posreduje med o-peratorji in štrajkarji in jo rekel, da ima *1000 na rokah, katero svoto mu je dala Routt County Fuel Co., ki operira Pinnacle premogovnik. kot poroštvo, da se bo družba držala svojih pogojev. Radovedni smo, koliko je prejel Rev. “Father” o'd kompanije m svoje ¡posredovanje in koliko dobijo farji, ki nosijo zvezde pomožnih šerifov. Vidite takovi so ti rimski duhovniki, pa 'naj JaiA L'kaj reče, da ni tako' ali pa da lažemo, ko trdimo, da so farji hla.pei kapitalistov. Odločilna beseda. Shenectady, N. Y., 21. nov. — Ako General Electric Company do danes večer ne ugodi zahtevi 12,-000 delavcev, tedaj grejo na štrajk. Uradniki 25tih Zvez so to danes naznanili. Vslužbenei ¡zahtevajo, da se zopet sprejmejo' od družbe odslovljeni Frank Dujay, predsednik od “Electric Trades Alliance’’, in Mabel Leslie, predsednica ženskoga o d dpi k a zveze. Ameriška gostoljubnost. Washington. — V resoluciji, ki je bila kongresu predložena, se je kongresni poslanec Clark iz Floride, izrazil za to, da se k otvoritvi Panama kanala povabijo kot, gosti Zdr. držav cesar Fran Josip.iz Avstrije, ekjeesarica Evgenija in Charles de Lesseps. Za Erjavca ni rešitve. Pred zaključkom listat prejeli smo sledečo brzojavko iz Greens-burga, Pa.: “Naznanjam Vam, 'da ni več rešitve za J. Erjavca; on hode obešen tukaj v Greensbung 2. decembra t. 1. Toraj je ves naš trud, da bi mu rešili življenje, zastonj. F. Matko.” DENARJE V STARO DOMKO pošiljamo: Za $ 10.30 ................. 50 kron Za $ 20.45 .................. 100 bron Za $ 40.90 .................. 200 kron Za $ 81.80 .................. 400 kron Za $ 102.25 ................. 500 kron Za $ 204.00 ................ 1000 kron Za $ 407.00 ................ 2000 kron Za $1017.00 .................. 5000 kron Poštarina je všteta pri tek svotah. Doma sv> nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje o. kr. poštno brani ln i urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najpriffičhe-je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft: FRANK SAKSER 82 Cortland St, New York 104 St. Clair ave., N. E.( Cleveland,, 0. miAfí fmaBOPE Roman iz časov francozke revolucije Spisal Alks. Dumas star. v VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Le chevalier de Maison Rouge) XI. Listek. (¡Nadaljevanje.) “Povedala sem Vam svoje mnenje o Miaairicu,” je odvrnila (lene vie va; “on je pošten, on je viteški; toda .je tudi muhast in jaz se nočem nikomur drugemu pokoriti, nego svojemu soprogu.” Ta odgovor je :bil tako miren in tako odločen, da je Dixmer spoznal, kako brezuspešno bi bilo v tem trenotku, ko bi še nadalje vstrajal pri svoji zahtevi. Zato ni pripomnil niti besedice več, pogledal Genevievo navidezno, kakor da jo opazuje, pogladil se po svojem čelu in nato odšel. (Morand je nemirno pričakoval. Dixmer mu je natančno povedal, kaj se je bilo zgodilo. “Dobro,” je dejal Mor and, “o-staniva pri tem in ne misliva več na to. Raje ¡se odrečem vsemu, nego da bi vzbudil V asi soprogi le senco bolesti, ali jo pa celo razžalil ...” 'Dixmer mu je položil roko na ramo, ga strogo pogledal in mu odvrnil: “Vi ste norec, ali pa no mislite tega, kar -govorite.” “Kaj, Dixmer, Vi mislite ...” “Mislim, vitez, da kakcu- mteni, tudi Vam ni na. svobodo dapo^pre-puščati svoja čustva srčnim nagonom. Niti Vi, niti jaz, niti Gene-vieva nismo gospodarji nad seboj.” Dixmer se je vrnil po teli besedah v delavnico, tam nekaj naročil, -p-rečital časopise, odredil, da se razdeli v sekcijah med uboge kruh in kolači, se podal na to v svoje stanovanje in se preoblekel v «prehodno obleko. Uro pozneje je prekinil Mamica, ki se je bil v sekciji popolnoma uglobil v svoja politična opravila; glas njegovega postrežnika, ki se je nagnil k njegovim ušesom, mu je-prav tih o zašepetal : “'Občan Lindeÿ, nekdo Vas pričakuje v Vašem stanovanju, ki Vaim ima, kakor sam pravi, povedati nekaj zelo važnega.”' . Maurice se je podal takoj domov ter se zelo začudil, ko je uzrl v svojem stanovanju Dixrnerja. Po poti je -sicer izpraševal svojega postrežnika ; toda ta ni bil v stanu ga natančno poučiti, ker ni poznal strojarskega mojstra. “Katera muha Vas je pičila in kaj ,ste mi pisali?” je vprašal Dixmer mladega moža, ki se je nehote ustavil na. pragu in zardel. "V resnici, zade-li ste me občutno, moj ljubi Maurice. Jaz, pa mlačen in hinavski patriot ! Pojte vendar, kaj takega mirne morete ponoviti v obraz; priznajte raje, da iščete prepira z menoj.” “Priznavam Vani vse, kar hočete, moj ljubi Dixmer, ker Vaše vedenje nap-ram meni je vedno pričalo, da ste spodoben in postrež-ljiv človek; toda vzlic temu sem tudi jaz nekaj sklenil, in ta. sklep je nepreklicen.” “Kako to?” je vprašal Dixmer; “sami priznavate, da nam ne morete ničesar očitati, in nas kljub temu zapuščate? Kar ste napisali, je bilo torej le pretveza!” “Da, Dixmer, kot poštenjak Vam ne morem še nadalje tajiti : vzroki, ki sem Vam jih navedel, so bili le pretveza.” “Toda resnični vzroji?” je vprašal Dixmer. “Tega Vam ne morem izdati, in če bi ga tudi poznali, bi ga gotovo odobravali, o 'tem sem prepričan.” Dixmer je silil vanj. “Torej hočete na vsak način?” je dejal .Maurice, “Dai,” je odgovoril Dixmer. ‘"'No, dobro,” je rekel Maurice, ki se je- čutil olajšanega, ker se je 'ia-bko približal resnici; “čujte, kakšen je položaj : Vi imate mlado, lepo ženo, in priznana čednost te mlade in lepe ženske ni nikakor ovirala ljudi, da so začeli napačno naizla-gati moje obiske pri Vas.” Dixmer je nekoliko obledel. “Res!” je rekel; “.potem, moj ljubi Maurice, se Vam mora soprog zahvaliti za zlo, ki ste je pri-zadejali prijatelju. “(Imejte me,” je dejal Mamice, “nisem tako samoljuben, da i bi si morda, domišljal, da bi bila ^ m-ojia navzočnost nevarna Vašemu miru ali Vaši soprogi; toda lahko postane vir obrekovanja, in Vi veste : naj bodo obrekovanja še tako neumna, vendar naletajo na vero. ” ‘'Otročarije!” je pripomnil Di-xmer ter mignil z rameni. “Vi, da bi nas več ne videli, občan! Saj smo Vas tako ljubili.” Pri tem je prijel mladega m-o-ža za roko in jo krepko stisnil. Maurice je trepetal. “Morami,” je nadalijeval Dix-mer, ki mu ni ušlo to tre-petauje, “M-orand mi je še danes zjutraj ponavljal: “Storite vse, da pil vedete zopet nazaj ljubega gosp Mamica. ” “Ah!” je vzkliknil mladi mož, nagubavši lice in umaknivši -roko, “nikoli bi ne bil mslil, da je že toliko napredovalo moje prijateljstvo z gospodom Morandom. Akc sem zahajali k Vam, sem to delal radi Vas in Vaše soproge, ne pa občanu Morandu na ljubo.” "Vi ga ne poznate, Maurice, ” je odvrnil Dixmer; “Morand je plemenita duša.” “Saj Vani priznavam,” je dejal Mamice z grenkim nasmehom “No. povrniva se k predmetu mojega obiska,” je nadaljeval Dišni er. Mamice sc je priklonil kakor človek, ki nima ničesar več povedati in ki pričakuje. “Vi trdite torej, da so nastale neke govorice?” "Da, občan.” "Govoriva odkritosrčno. Zakaj -e ozirate na prazno govoričenje uezdelmli sosedov? Ali nimate v eje vesti, Maurice, in ni na-!; G ene'leva sv-o-j-e poštenosti?” "Mlajši skm od Vas,” je dejal Maurice,. ki se. ju .^ačdi čuditi tej trdovratnosti, “in zato gledam morda stvari z 'bolj občutljivim o-česom. Izjavljam Vam, da ne smete biti uiti praznega govoričenji brezdelnih sosedov, ko gre za dobil glas ženske, kakor je Genevie-va. Dovolite mi torej, ljubi Dix-nier, da Vstrajam pri svojem resnem sklepu.” "Dobro; ali niste imeli nikake-ga drugega vzroka, da ste izostali iz moje hiše, ¡razun tega, ki ste mi ga ravnokar -povedali?” “Pri moji časti, no.” "Dobro, Maurice,” je dejal I)ix-mer; vstal in stisnili mlademu možu roko, “ upam, da! si stvar premislite in opustite sklep, ki nas vse tako boli.” Maurice se je priklonil in ni odgovoril, kar je pomenilo, da se o-botavlja do zadnjega. Dixmer je odšel ves obupan, ker si ni mogel ohraniti zveze s tem možem, ki mu radi gotovih okol-ščin ni bil samo koristen, temveč skoraj neizogibno potreben. Maurice je imel od svoje -strani tisoč nasprotnih želja. Dixiner ga je prosil, naj pride zopet; Gene-vieva mu .je morda odpustila. Čemu bi tore-j obupoval ? Toda tu je bilo Genevievino pismo: ta for- malna odslovitev, ki jo je vzel „s seboj v sekcijo- in .jo nosil na srcu. A več nego vse to, je bila trdovratna ljubosumnost naprarn ob-sovraženemu Morandu glavni vzrok, da je prekinil vsako občevanje z Genevievo. Maurice je torej vstrajal neupogljivo pri svojem sklepu. Toda ne da se tajiti: njegovo srce je postalo nekako prazno in ko je prihajala ura, ko se je navadno podajal v oni mestni del in ga je obšla- globoka otožnost in vsi drugi občutki, od upanja do pobitosti. Vsako jutro, ko se .je vzbudil, je upal, da dobi oj Dixmerja pismo. Že vnaprej se- je bil odločil, da sprejme nje-gov-o povabilo. Vsak dan je odhajal od doma v upanju, da sreča Genevievo. Večkrat je kar zdivjal ob misli, da se ne more maščevati nad povzročiteljem svojih muk. Nato .je koval načrte, kako bi obiskal Moranja. in pričel z njim prepir. Toda dozdeval se mu je tako šibak in nedolžen in mislil je, da bi bilo od njega, kolosa, strahopetno, ko bi g,a razžalil in izzval. Tudi Dorino vi joliroboinš poskusi in šega vi njego vi verzi niso mogli zdramiti prijatelja iz letargije. Pod vsakimi drugimi okoliščinam bi se bi’. Maurice živahno udeleževal onega velikega gibanja, ki je takrat pretresalo javno življenje v Parizu in po vsem -Francoskem. K temu sta ga silili njegova močna narav in navdušena domovinska ljubezen. Toda v Mau-ricevo srečo ali nesrečo: niti Lo-rinovi opomini, niti strašni poulični upor mu ni mogel pregnati edine misli, ki ga je obhajala: in ko je napočil 31. majnik, je ležal pogumni sonaipialclalec Bastilje in Tnillerij v svoji postelji, izmučen od mrzlice, ki lahko umori najmočnejšega. Samo pogleda je potreboval, ki bi ga razvedril in besedice,- ki hi ga ozdravila. (Dalje -prihodnjič.) ZASTOPNIKI “GLAS SVOBODE”. ARKANSAS. Za Huntington: J. Zupančič. Za Jenny Lind in Fort Smith: J. Zajc COLORADO. Za Colorado City: P. Erčul. Za Denver: Fr. Okoren. Za Pueblo: F. Petelin, 1218 Bohman Za Somerset: F. Bervar. Za So;pris tol okolico: F. L-ukanič. Za Leadville: F. Bizjak. CALIFORNIA. Za San Francisco: P. Kurnik. Za I-os Angeles: A. Fisher. ILLINOIS. Za Bradley: G. Staudohar. Za Brereton: I. Petje. Za Chicago: Victor S. Skubic. Za De Pue- D. Badovinac. Za Nokomis in okolico: F. Deželak. Za La S-alle: Paul Berger. Ža Livingstoni F. Krek. Za Lovington: F. Plaz-zo-tta. Za Pullman: J. Tisol. Za Springfield: A. Pe-kol. Za Staunton: J. Klau-žar. Za W en ona: J. Arhar. Za Waukegan in North Chicago: VI. Železnik. Za Witt: D. Sanuškar. IOWA. Za BUxton in okolico: A. Pirnat. INDIANA. Za Clinton: J. Albrecht. Za Indianapolis: J. Bruder. KANSAS. Za Breezy Hill: M. Smolčnik. Za Dunkirk in Radley: L. Lekše. Za Frontenac: M. Breznik. Za Girard in Franklin: J. Žager. Za W. in E. Mineral: P. Jurše. Za Skidmore: J. Zakrajšek. Za Stone City: J. Zaitz. Za Yale in Pittsburg: L. Cvetko. KENTUCKY. Za Browder: L. Jeras. MINNESOTA. Za Ely: I. Praznik. Za Aurora: V. Mikulič. Za New Duluth in okolico: J. Judnič Za Biwabick: J. Delak. Za Eveleth: J. Pogačnik. Za Gilbert in okolico: A. Sterle. Za Pineville: S. Mahnič. Za Chisholm: A. Mahne. Potujoči: Louis Wes-sel. MISSOURI-. Za Naylor ih okolico: F. Levar. MICHIGAN. Za Calumet: Peter J. Špehar. Za Detroit: Joe Kotar. MONTANA. Za Bear Creek: Ig. Marinčič. Za Butte: L. Šporar. Za East Helena: F. Smith. Za Red Lodge: F. Razboršek. Za Roundup in Klein: A. Kenda. OHIO. ,Za Barberton: J. Balant. Za Cleveland: Ig. Smuk in F. Mežnaršič. Za Collinwood: F. Požel, J. Potočar Za E. Palestine: S. Čuk. Za Girard: A. Strah. Za Lorain: F. Ažman. Za Newburg: J. Križmanič. PENNSYLVANIA. Za New Alexandria: F. Trinkaus. Za A-dam-sburg: M. Pompe. Za Bessemer: J. Serjak. Za Brougton: J. Žitnik. Za Burdin e, Federal in Presto: J. Tau-čar. Za Canonsburg in okolico: B. Godec in J. Kern. Za Cla-ridge: A. Praček. Za Conemaugh: F. Dremelj. Za Darragh in okolico: J. Hauptman. Za Fredericktow-n: M. Jaklervič. Za Forest City m okolico: F. Leben. Za Green-s-burg in okolico: F. Matko, bartender Key Stone Hotel. Za Du-n-l-o in okolico: L. Strle. Za Cliff Mine: M. Petrich. Za Imperial:.J. Rudolf Za Johns-town: J. Pavlovič. Za Lloydell: J. Culkar. Za Manor in okolico: F. Demshar. Za Fitz Henry in okolico: F. Juvan. Za Herminie: Igc. Kollar. Za Herminie No. 2, Wendel in okolico: L. Stock. Za Wick Haven: Jos. Lenček. Za Wi-1-lock: Josl Maček. Za- McDonald: F. Mikiaučič. Za Marianna: M. Čebašek. Za Moon Run: Jos. Seme. Za Morgan in okolico: .T. Pleteršek. Za Pittsburgh: A. Škerbet-z. Za Sharon: J. Pavlenich. Za West Newton: B. Vertačnik. Za Yukon: J. Widmar. Za Midway in okolico: M. Stru-pek. Potujoči: A. Zifienšefc. UTAH. Za Kenilworth: J. Juvan. Za Sunnyside: J. Lončarich. Za Winterquarters, Scofield in Clear Creek: Mike Kers-bnik. WASHINGTON. Za Black Diamond: M. Pečnik. Za Renton in okolico: M. Paterbin. Za Ravensdale: M. Metznar. WISCONSIN. Za West Allis: M. Stan car. Za Kenosha: F. Zabukovec. Za Milwaukee: J. Lenko. Za Sheboygan: F. Stamcar. Za Fond du Lac: A. Bajt. WYOMING. Za Diamondville in okolico: J. Bro-vich. Za Rock Springs: A. Justin, L. De-m-išar in Fr. Pogorelc. Za Superior: L. Groser. POTUJOČI: Terbovec in Škerjanc. ROJAKE v onih n-asel-bina-h kjer še nimamo stalnih zastopnikov, prosimo, da -se zglasijo za zastopništvo. Z o-bratno pošto -pošljemo potem vse potrebno. Sicer pa ima pravico naročnike nabirati vsak -pošten Slovenec. - Izdatki republikanske volilne borbe. . Albany. N. Y„ 21. nov. —V sredo pri državni oblasti v Albaniji vloženi obračun v volilni borbi republikanskega državnega komiteja izkazuje $1 17,000 dohodkov in $112,009 izdatkov. Večje svate so prispevali: J. P. Morgan & Go. $15.000; W. Rockefeller $10,000 : A. Carnegie $5000; • is-enator E. Rott $2,50-0; G; M. Depew in I. D. Archbold vsaki p-o $1500. (Op. ur. Videti je, da se za volitve potrošijo o-grömne svote ; vprašanje pa je, ali Morgan, Roekeffer, Carnegie itd. dajo 'denar zato, da se ga iznebijo,' aili pričakujejo zakone, ki jim bojo izdani denar podvojeno ali š;> več doprinesli?) Obtožen umora. Denver. Colo. — Proti Jahn D. Rockefellerju, kot lastniku največ prednostnih delnic "Colorado Fuel and Iron Company”, bo baje vložena obtožba umora, ker i-iiia družba biti kriva, da je v treh premogovnikih bilo ustreljenih 18 p-i emogarjev. Tudi proti J e-se F. Vel bo m, predsedniku -družbe, se bo na isti način postopalo. Obdol-žitve so bile na. zapisnik dane na pritožbo nekterih -linijskih uradnikov, toda sodniji še niso predložene. Olajšava za poštne nakaznice (poštne čeke.) Washington, D. C., 21. nov. — Generalni poštar Burleson se je odločil, prositi kongres za dovoljenje, da -uvede izplačilo -poštnih nakaznic pri vsili poštnih uradih, namesto samo pri določenih, ¡kakor je sedaj. Pred kratkim od generalnega poštarja imenovana komisija je preiskavala \tozao čifiča. Potrežem vsakemu točno in izbomto. MARTIN POTOKAR 1625 S. Racine, prej Centre av. V ZALOGI IMAMO veliko izbiro importiranih slovenskih grafofonskih plošč in Columbia grajo fonov. Dalje ure, verižice in vseh vrst zlatnino in srebrnino. A. J. TERBOVEC & CO. B°x 25, Denver, Colo. JOHN TANCEL POGREBNIK in BALSAMOVEC 1921 Blu« Island Ave. Koči j« oddaja in automobile za vso priložnosti k-ot pogrebe, svatbe, piknike, itd. Tel. Canal lloi. “TiseRoosevelt Saloou,i’ ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik m trgovec z vinom, cigarami, mrzite, pivom i-cd. — S« priporoča ¡SUrywieesB' ODVETNIK PATENT) EARL SIROVE! (Sabe štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, Ud Tzl, S»S9 main GOSTILNA kjer j« najvež žaba tv in a vžibka ta par centov e biljurdaia mizo na razpolago. Vk* to tu* v gostilni Joliit Košiče k 1807 Racine, prej Centre ave. Telefon Canal 1439. J. F. HALLER 0-0 STI LISTA prve vrat«. Magnet pivo, mrzeijin gorak prigrizek. Domač in importirani lik-.rji. Tel. Car.nl 80M. Vprašajte po Vac. Donat sodo-viei, je najboljša na trgu, 1529 2103 Blue IsUnfi Av. cor. 2t.St j W. 19th St., Chicago, 111. NAZNANILO. Rojakom v WITT, ILL., in okolici naznanjam, da sem preselil svojo Gostilno na Nokomis, III. kjer točim najboljše, Schoenhofen pivo, kjer imam na razpolago vse unijske smodke in najboljše likere in domača .vina. 'Nova naselbina! Vsi rojaki dobrodošli! MATH. STERMEC, lastnik. GUÍAS BTBB0M ✓ S.S.P. v Zveza =•=/ Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave.( Chicago, III. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Are., Chigago, 111. ANT. FISHER, 'podpieds., 516 N. Bunker Hill St., Lo« Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik;. 11250 Indiana Are., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar, 11224 Langley ave., Chicago. 111. JOHN KALAN, blagajnik; 3+1 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.);.+53-53rd Are., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 2656 Crawford ave., Chicago, 111, POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohia JOH1N BATICH, Box 208, Claridge, Pa. JOB CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, 1*4. POMOŽNI ODBOR: ANTON SLOGAR, 1507 — 58. ave., Cicero, 111. JACOB TISOL, 11266 Langley ave., Chicago, ill. JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, 111. FRANK GODINA, 1441 FullertonSt, Chicago, III. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: • DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Are. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatTe) pa na John Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je "Glas Svobode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo «redo v mesecu v Stastny-eyl dvorani, 2005 Blue Island ave. 1 DRUŠTVENO NAZNANILO. št. 12 Sublet, wyo.: F. Petač, pred., _____ B. 97; L. Stopar, ta j.. B. 83; L. Golob, „ , ta -i t'. v, , blag. —Seja 1. nedeljo v mesecu, blov. Svob. Podp. Društvo st. 7 j 13 wittj m>: p Kokalj, preds., v Al-Oli«, Pa., obveščal vse svoje Box 342; V. Mažgon, taj., Box 475; L. elane, cba se zanesljivo vdeležijo DernovSek. blag. — Seja vsako 1. ne- deljo v mesecu. prihodnje celoletne društvene so- 1 ,, mWadnih i,i-n Št. 14 Yale, Kana.: A. Rupar, pred., je, katera se visi v navadnih pio- R 6g; L Kuplen, taj., Box 115; Fr. ‘ štorih dne 14. decembra 1913, unjti-na, mag., b. 127. v mesecu. kateri bode mnogio važnih st v ari j za rešiti in tudi novi odbor za le Se- Seja 2. nedeljo Št. 15. Taft, HI.: B. Papež, pred., B. ni seji je bilo sklonjeno, da vsak član, ki se brez tehtnih vzrokov ne v deleži seje v: decembru plača v društveno iblagiagnio .$1.00 kazni. Vdeležite se toraj vsi te seje tako da bodemo zvolili samo najboljše člane v urad. Z bratskim pozdra-Mrke Kajer, tajnik. vom : naznanilo. to 1914 se bo volil. Na zadnji red- 92i J. Urbančič, taj., Box 89; J. Starič, blag,, B. 232. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 16. Clinton, Inch: A. Jarc, pred.. B. 130; F. Mrak, taj., Box 73; J. Tratnik, blag., B. 167. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 17. Aurora, Minn.: J. Drašler, pred., B. 81; V. Milkulich, taj.. Box 21; J. Rožanc, blag., B. 148. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. ~* Št. 18. Girard, Ohio; F. Ban, pred., B. 365; A. Strah, taj.. Box 372; M. Leskovic, blag., B. 510. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. * S. S. P. Zveze da se vrši drugo št. 19. Chicago, m.: J. Tisol, pred., nedeljo decembra glavna geja in ,11226 Langley ave.. Chicago, m.; w. volitev odbornikov za prihodujo «»>• leto, in kdor se ne \ deleži seje pla- gc Chicago. 111. — Seja zadnjo nede-ča v društveno blagajno 50c kazni, ijo v mesecu. iZa dr št 112 ,S S. P Z. V'Whit- Št. 20. Cleveland, O.: I. Marn, pred. ., p ‘ : 1107 E. 64. St.. A. Grobolšek, taj.. sett, ra. 1146 E 61th stA Bolka, blag., 1138 Bratski pozdrav . ^ E. 63. St. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Vilic. Lorenčič, tajnik. §t. 21. Naylor, Mo.: F. Levar, pred. in taj.. Box 123; V. Dobnikar, blag., B. 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 22. Indianapolis, Ind.: J. Pušnar, ~ v - -im OCD7 pred.; J. Markič, taj., 731 N. Warman Člane društva st. 119 bbi Z v ■ ave . M stanič, blag., 743 N. War- Bridgepoirt, 0., poročam da se vr- man ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu, ši prihodnja mesečna seja drugo | št. 23. Orient, Pa.: M. Biščak, pred., , T v,v I I Aoo v B. 98: J. Novšek. taj., Box 105; J. nedeljo v meseai to jc 14. lec Gregorčič, blag.. P. O. B. 51. — Seja društveni dvorani na Byesville. Na vsako i. nedeljo v mesecu, dnevnem redu volitev uradnikov j št. 24. Milwaukee, Wis.: J. Krolnik. DRUŠTVENO NAZNANILO. za leto 1914. pred., 501 Park St.; .1. Lenko. taj.. 483 DRUŠTVENI URADNIKI. Št. 1. Chicago lil.: A. Samsa, pred., 2008* Bino Island ave.; Victor S. Skubic, taj., 2727 So. 42 nd Ct.; F. Šetina, blag.. 4252 Drexcl blvd.. Soja 2 nedeljo v mesecu. Št. 2 Claridge, Pa.: V. Rednak, pred., B. 426; J. Tunik, taj., Box 493; M. Draftina. blag., B. 231. — Soja 2. nedeljo v mesecu.. Št. 3. De Pue, IH.: M. Omerza, pred. B. 601; J. Omerza, taj., Box 651; D. Badovinac, blag., B. 341. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu. Št. 4. Black Diamond, Wash.: G. Podkrajui-Ji,- pred:?; Ji - Sharlack, taj., Box 195; F Kutchar blag., B. 606. — Seja L nedeljo v meseca. Št. 5. Darragh, Pa.: M. Kuetz, pred. Box 36; J. Učakar, taj., Box 234; J. Godec, blag., B. 4p. — Soja 2, nedeljo v mesecui. , Št. 6. Winterquarters, Utah. J- Brezovar, pred., P. O. B 2,7, Scofield. Utah; V. Orač, taj.. P. O. B. 171, Scofield, Utah; I. Mlakar, blagajnik, B. 11. —Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 7. Arona, Pa.: V. Huter, pred.; B. 61; M. Rajer, taj. Box 53; J: Kočevar, blag., D. K. No. 2- B. 52. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 8. McGuire, Colo.: }■ Hribar, pred.; A. Lach, ta.j., Box 52; F. Skr-bech, blag. Sejá 1. nedeljo v mesecu. Št. 9 Leadville, Colo.: Jos. Lanlch, pred., B. 972; L. Blach, taj., A. V. S.. Co.,; J. Ponikvar, blag., B. 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 10. Moon Run, Pa.: V. Butje, pred., B. 271,; G. Pivk, taj.. Box 15; J. Mahne, blag., B. 57. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. Staunton, lil.: J. Konchina, pred. B. 658: J. Koser, taj., Box 104; J. Prelogar, Ulag., B, 66. — Seja vsako 2. nedelja v mesecu-. ir .- 6j;‘ • -l. Park St.: 1,. Bergant, blag.. 257 First 3Iaitm S , i jati, dobi kot “ravnatelj'' še en- krat $20,000. Rudolf E. Agassiz se mora kot prvi podpredsednik zadovoljiti z $50,000 in posebej $20,-000 kot “ravnatelj”; James Me Naughton, kateri v 'Calumet dis-triktu kot politični boss vihti bič, dobi $25,000, kot drugi podpredsednik, $20,000, kot ravnatelj in še enkrat $40,000, 'kot generalni u-pravnik, k čemur še pridejo razne plače, katere ta McNaughton dobiva. kot ravnatelj raznih rudnikov C. & H. Ostali “ravnatelji”, E. L. Higginson, W. HunniweTl itd. se morajo z lopovskimi $20,000 skromno preživljati . . . K tem pa. ‘še pride, da. delavci z dnevno plačo $2.65 v ceneni Ca-lumetu. stanujejo, medtem ko imenovani uradniki, ki nikdar s roko ne ganej'o za njihovo 'korporacijo, morajo z veliko večjimi življen-skjmi stroški živeti v imenitnem Brookline, Mass. Pošteno, oni kratkomalo nemorejo privoliti deset odstotni ppvi-šek plače, ubogi delničarji in ravnatelji, oni nemorejo, kakor bi tudi radi.-------— —• DUHOVŠČINA IN VERA. (KONEC.) “Eatlier” Butler, Jersey City, N. J.? odpeljava.' “Eatlier” J. J. Boyle, Raleigh, N. C.: Winchester, 111.; v North Carolina! je izvršil napad z namenom posilstva; ob priliki izleta v St, Louis je v neki zloglasni hiši nameraval ustreliti neko žensko. “Father” Tomaž Dempsey, Highland, Wis.; je delal sumljive poiskuse pri gospej Orače, ker je Grace Vzdignila obtožbo, ga je 11 faranov pod klicom “linčajte ga!” vleklo v hišo duhovnika, ka;-teri ga je v lice udaril. Potem je bil od faranov prisilen poklekniti in je moral vse preklicati, da si je rešil življenje; Grace j,e tožila za odškodnino $15,000. ‘‘Father” Donnelly, Los Angeles, 'Gal.; je zapustil svojo 'ljubo na cedilu. ‘ ‘Father ” Derepenteneigny, Montreal, Kan.; nepostavnia čli-sti-laci.ja. •“Father” 'Early, Poughkeepsie, N. Y.; napad na farane med duhovnem opravilom. “Father” Fitzgerald, Chariot, X. Y.; je bil radi terpinčenje neke ■dame kaznovan z $50.00. “Father” Finnerty, Dayton, O.; zakonolomstvo. “Father” Charles Flaherty, Rochester, N. Y.; posilstvo. “Father” Farrington, Louisville, Ky.; pijanost in nedostojno vedenje. “Father” Guihot, Montreal, Kans.; zakonolomstvo. “Father” Gratza, Hillsboro, 111.; razširjanje nespodobnih slik. “Father”'E. M. Henessey, Gun-gannon, O.; je bil radi zločinskega napada na nebo ženo obsojen na $700 in 90 dni ječe. “Father” Healy, Pearce City, Mo,; aretiran radi kriminalnega zločina, “Father” Nicholas United, Louisville, Ky. ? je bil obtožen ne-moraličnega; dejanja z neko mlado damo: je bil prisilen se služili odpovedati. “Father” John J. Ilolohan, Hinsdale, X. H.: obtožen podlega •dejanja. “Father” J. J. Jedlička, Chicago, 111.; onečastila malih deklet. “Father” Kalasinski, Toledo, O. ? obtožen/ posilstva llletnega dekleta. “Father” Charles Kulilman, Marshall, Hi.; iieinoraiično vedenje. “Father” Kroeger, Elkhart Hid.; goljufija za $17,000. “Father” Josip Koesalsko, Hazleton, Pa.; poneverjenje. “Father” Fred Lerch, Syracuse, N. Y.; nedopustljivega dejanja niaipram osemletnemu dekletu; so ga vtaknili* v samostan.. “Father” L. Mailluch^tte, De troit. Mich.; zakonolomstvo. “Father” M. J. McBride, llar-risbu/*, Pa.; dedinoilovstvo. “Father” A. Michanowski, Jersey City, N. J.; poneverjenje cer kvenega denarja. “Father” Mavzynski; poneverba $3,700. ‘‘Father” O’Donnel, Seansville O.; pijanost. “Father” M. V. Riordan, Guffa-lo, N. Y.; pijanost, ponarejanje, občevanje z zloglasnimi ženskami, poneverba cerkvenega denarja. “Father” O ’'Connor, Wilmington, Del.; pijanost. ‘“Father” O’Oonnor, Chicago, 111.; zločinsko občevanje z nekim dekletom v starosti pod 14 leti. “Father” Otis, Calumet, Mich.; zapeljevanje. “Father” Pedro Poole, Vera Cruz; umor. “Father” J. H. Peters, Marien-field, Tex., z “Father” Andrews, kateri je vodil zavod za dečke. E-den dečkov je pobegnil ter pravil, da sta oba duhovnika umorila nekega dijaka. Proti dotičnemu dečku sta oba duhovnika, pravila, da imata pravico moriti. Andrews je preiskavo vodečega mirovnega sodnika, strogega katoličana in pod farsko kontrolo stoječega, pridobil, da je vložil izrek glaseč na samomor; bil je aretiran? Peters je izginil. ‘ ‘ Father ’ ’ tj nar, Snohomish, Wash.; sodomija. “Father” Francis Ryan, Philadelphia, Pa.; tatvina. “Father” Peter Ryan, Low-ville, N. Y.; je zmoli.tveno knjigo neko damo udaril v lice ter jo o-zmirjal, ker je protestirala proti cerkvenim doneskom. “Father” Aloysins Steffens, Long Island City, N. Y.; Obrekovanje : je moral $1000 odškodnine plačati. “Father” Seeley, Granville, Wis.; nedostojno obnašanje proti dekletom farne šole; je pobegnil predno so ga mogli posnioliti in v perju povaljati. “Father” Math Yodzuz, Brooklyn, N. Y.; napad, pijanost, poneverba. “Father” John Zyla, Chicago, 111.; zločinski napad. “Father” Aceoursini, Pierre, S. D.; pijanost, zavratni napad na nekega mesarja. “Father” James F. Bowe, Ed-gerton, Wis.; obrekovanje; $5000 odškodnine. L’ Abbe de la Croix de Castrie, Tacoma, Wash.; obtožen tihotapstva. “Father” E. J. Englebrecht, Lu verne, Minn.; zločinski napad. “Father” Michael J. Hickey, Jersey City, N. J.; zakonolom-stvo. “Father” Mariano Lepore, N. Denver, Colo.; nemoralnost in nepoštenost. “Father” Henry Koehler, Cincinnati, 'O.; je v katoliški cerkvi ukradel srebrne svečnike. Duhovnik P. C. Yorke, San Francisco, Ca'l.; aretiran radi 'kriminalnega zločina; izpuščen iz tehničnih razlogov. (??) “Father” McJuarez (ali Mly-narzyk), Menominee, Mich.; obtožen obrekovanja. “Father” Josip Noonan, Los Angeles, Cal.; nemoralnost; dve leti zapor v samostanu. “Father” Dominick O'Grady, Cincinnati, O.; pripoznal umor Mary Gilmartin; poskusen samomor. “Father” Pieffer, Duelm, Mich, napad na farnega elana, “Father’’ Smith, Delavan, Wis.; aretiran radi osnovitve loterije pri cerkveni svečanosti. “Father” Cornell Murphy, Sioux City, la,; pijanost in nedostojno obnašanje. “Father” Rivera, Brooklyn, N. Y.; zapeljevanje; pobegnil v Porto Rieo, kjer sedaj “bravee” pase. — Po njihovem delu jih bodete spoznali! Vrsta “ blagoslovi jenih ” zločincev pa s tem še daleč ni zaključena. Tukaj smo samo nekoliko slučajev navedli, da sprevidi vsakte- ri, kakšnji so tisti ljudje, ki hočejo mm natveziti svoje nezmotljivo prvenstvo med človeštvom, in očitajo nam, da smo mi svobodo-miselci in ¡socialisti propalice v primeri ž njimi. To so ljudje, katerim naj bi pošteni stari.ši svoje otroke izročili v izgojo! To so ljudje, ki -liočejio nas o čem učiti in ki hočejo biti nam v zgled!! — Tej bandi so svobodomiselci in socialisti odveč, ker pohujšujejo do-bi-o, pošteno in verno ljudstvo!!! Naše geslo mora biti: Proč od nas, peklenski ljudski sleparji! Morda bo kteri rekel, da ni med navedenimi lopovi kakega kranjskega “Fathra”, toda le počasi. “Glas Svobode” bo lepo polagoma razkrinkal vse vzorne nebeške agente, in to tako po zasluženju, da bo sani rimski Dalai-Lanna. ponosen na svojo gardo! AVSTRIJSKA SKRB ZA ALBANIJO. Dunajski in tržaški listi javljajo, da je stopila arnavtska vlada v Valoni v dogovor z avstrijsko-la-škini društvom za gradnjo električnega tramvaja, ki naj prevaža ljudi iz pristanišča iv mesto Valono. Delo mora biti dovršeno v sedmih mesecih in albanska vlada jamči za 300,000 frankov (!) Zahteva pa za to jamstvo, da ima pravico kontrole in pravico odkupa v 36 letih. Tako pravijo poročila, tv resnici pa pomeni to, da bo Avstrija plačala polovico stroškov za valonski tramvaj (!). — Tako skrbi Avstrija za prebivalce Valone, ki leži poleg vsega še v laški interesni sferi, 'ali z drugimi besedami, avstrijski davkoplačevalci plačujejo tramvaj, v katerem se bodo vozili laški vojaiki in laški uradniki. Tudi na tem si naj čestita grof Bereh-told. Sedaj pa poglejmo malo po Dalmaciji. kjer so tudi pomorska mesta, ki tudi nimajo tramvaja. Poglejmo na 'Split, — Tu je prosila občina vlado samo za koncesijo, da sme sezidati progo od pristanišča do mesta Trogira. Avstrijsko 'vlado se je prosilo le za konced^o, niti za en vinar podpore. In kaj se je zgodilo? — Vlada je odbila prošnjo v celem obsegu. In vendar, je Split v Avstriji, Vailona v tuji državi, Split ima krasno pristanišče, Valona nobenega, Split s Trogirom ima 4A,000 prebivalcev, V.alo-na. 5000. ¡Split je za Trstom in Reko prva luka v Avstriji, Valona je zanemarjeno selo- brez obljudene okolice*. Split ima veliko tujskega prometa, Valona nobenega. Do Splita, kot avstrijskega mesta. ima avstrijska Vlada dolžnosti, do Valone, ¡ki je vrhu vsega še v italijanski interesni sferi, nobenih, pa prav nobenih. In kljub vsemu dobi Valona milijon, Split pa niti koncesije ne, Na Dunaju pa pravijo taki politiki — pametna politika, — Dni, ki pa ne morejo odobravati tških dejanj — so^ seveda veleizdajalci. — O tužna Avstrija ! Trgovinska pogodba. Washingon. — Po konferenci s predsednikom Wilson, je dr. S. S. Wise iz New Yorka v Wasliingto-nu, D. C. naznanil, da predsednik in državni tajnik Bryan še nista izgubila nado, da se s Rusijo sklene nova trgovinska pogodba, v kateri se bo ruska vlada zavezala pripoznati vse potne listine ameriških podanikov, ne glede na vero ali pleme imejitelja, "No Work-No Pay (The Workingman’s Problem 'Zanemarjen prehlado Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER ]odstrani nevarne posledice, ako I se pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. — Pazite n ¡ime in sidro na omotu. C AD- ‘¡'-O i _H Jc CO. J>r 7 ^'reet N'» ta* i r' Rihterjeve Congo Pilule „laišulo (-5c. ali Če hočete prispeti hitro in po ceni v staro domovino poslužite se parobro- dov Austro=Americana S. S. Co. itd. Parniki vozijo iz Nčw Yorka do Trsta samo 13 dni. Lepa prilika videti ___-t—.Afriko, Italijo in Grško. Cene so do Trsta ali Reke................. $36.00 Ljubljana .................. $37.18 Kaiser in Martha za........... $3.00 več. Da potniki lepše in lažje potujejo je odredila Austro Americana S. S. Co. posebne sobe ali kajute z dvema ali štirimi posteljami, kar stane za odrastlo osebo $4.00, za deco pa $2.00 več. PARNIKI ZAPtJSTE NEW YORK: Belvedere S. S..... 22. novembra Argentina .................... 6. decembra Martha Washington ............. 11. decembra Parniki so opremljeni s brezžičnim brzojavom in rasvitljeni z elektriko. —• Domača jed. Vsi vslužbenci od kapitana doli do navadnega mornarja govorijo slovensko. Sifkaret prodajajo vsi od nas pooblaščeni agenti. K. W. KEMF, PHELPS BROS & CO., "i glavni zastopnik za Zapad, glavni zastopniki, 120 N. La Salle St., Chicago, III. 2 Washington St., New York, N. Y. ATLAS BREWING CO. TJ slu je na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pire iz češkega hmelja in izbiaoega ječmena. j LAOER f MAGNET Y ORANÀT ] Í1 Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do na«, kajti mi te bodemo zadovoljili. Il H sana Pozor Slovenski Gostilničarji: Moja tvrdka je prva slovenska in 'edina te vrste v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite enkrat en zaboj, 12 steklenic in sicer: brinjevec, tropinovec, slivovec in grenko vino. Jatnčin, da boste zadovoljni. Dokaz temu je. da nisem v osmih letih še nobenega odjemalca zgubil. Prodajam po oeni toda samo na debelo. A. Horvat, Joliet, III. Tabor Supply Co. na j večja trgovina na zapadni strani Chicage s pohištvom, preprogami, vsakovrstnimi pečmi itd. Naše cene so nižje kot kje drugje. Blago je najboljše in najmodernejše. Pridite in oglejte si te predmete. Ta s W. Steel closed opremi jena peč je vredna $35.00 naša OR cena ............ tpuU.ud Velika zaloga vsakovrstnih peči. Cena ' od $3.00 do $65.00 $4.00 wringer garantiran za eno leto. Cena ..... Ta $7.00 pralni stroj za....... $4.98 OPOMBA: To blago Vam prodamo po tej ceni edino takrat ako prinesete seboj GLAS SVOBODE in pokažete ta oglas. — Še posebej damo 5% popusta pri vsakem nakupu za gotovino, ako pokažete ta oglas. Tabor Supply Co. 3514-16-18-20 West 26 th Street Chicago. STRANI OBSEGA V eliki Slovensko-Angleški T olmač i O A «lin VIB jrirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih A V/ slovensko-anglešk h knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdajni razgovori, Anglešika pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden neseljeneč. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St. NEW YORK, N. Y. — Pišite po cenik knjig. — Pilsen Auditorium Restavracija in Bufé \ Chicago, lil. JOS. FALTA, lastnik. 1657—61 Blue Island Ave. Največje dvorane na zapadni strani Chicage. Importira n Pilsner, Anheuser-Bush, Mi eh el ob in Primatov vedno na čepu. Importirana vina in cigare. T ELEFON P ANAL 4250. • rt' J r- v. .-‘v- •■'.C-- TPf » Slovenska Delavska Podporna in Iukerp. 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA ' GLAVNI ODBOR : < fW-1 PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK : J. Zakrajšek, R. R. 3 Bor 57 Cotamlwia, Rams. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, Ul. BLAGAJNIK : John Gantar, Bor 286, North1 Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: , W~ ’ -i» .k*- j ¡ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa MATH PiETRLOH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa. HENRY LAMUTU, II., Box 114, Marianna, Pa. s POROTNI ODBOR: r JT~ JOHN LEKŠE, predsednik, Box 73 Black Diamond, Wash. ALBERT ŠVAJGAR, n. Box 146, Livingston, 111. JOHN GOMEELLAR, HL, R. F. D. No. 3 Bor 144A, Johnstown, Pa. POMOŽNI ODBOR: MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa. AILOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa. MARTIN PUMPE, Bor 130 Adamsburg, Pa. (VRHOVNI ZDRAVNIK : Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa. f Glasilo je “Glas Svobode.” Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da ▼ poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika. Družba Penzijska Ustanov. 21. nov. 1909 “JOHANCA IZ VODIC”. Iz stare domovine. Čudež je dogodjaj, ki se ne more dogajati po prirodnih zakonih, voda se ne more spreminjati v vino, mrtva; stvar se ne da oživeti. Torej je čudež dogodjaj, katerega morejo povzročiti le izvan prigode stoječe moči,'torej Bog. Nekatera verstva pripisujejo svojim vstano vitel jem čudodelne moči in duhovniki nekaterih verstev si prisvajajo tudi take čeznaravne moči, pravijo, da jih jim je podaril sam Bog. Taki duhovniki tudi učijo, da si izbere Bog tudi kakega drugega človeka, nad katerim ima svoje posebno dopadenje, da. po njem dela čudeže. Včasih se vzame kaka podobica in se isti prisvaja čudodelna moč. Dokler niso sile razkrite, ki delirjejo v prirodi, dokler ni človek sam pregledal vse prirode in našel,'da je vse na zemlji podvrženo prirodnim silam, da ne more kaka zunaj prirode stoječa sila-anoč vstaviti sil prirode — narave, v nasprotji z njimi kaj s tvar jati, dotle je duhovniku koristilo, da se je ljudem predstavljal kot božji namestnik najemlji in da zamore vmes poseči v življenje prirode ter tudi čudeže stvarjati. Nerazsodnim, še malo a-li nič razvitim ljudem se je'videl tak človek duhovnik nekaj izvan-rednega, ki se mora posebno visoko spoštovati. Duhovniki so se raji pečali z zdravilstvom in tudi s tem kazati lvoteli, da so nadnaravne narave. Spoznati so-se učili v prirodi tudi človeško telo in njegove bolezni. Vse zdravljenje obstaja v tem, da se pomaga človeškim naravnim močem, da hitrejše premagajo bolezen. Tudi pri zdravljenju ran to velja. Seveda so duhovniki tako vedo prikrivali, ker so je malo imeli in stem kot zdravniki postali čarobniki, s čemur so utrjevali svojo veljavo kot namestniki Boga. To seveda je bil.o praznoverje. Čudežev ni bilo; v nasprotji z zakoni, s silami prirode se ne da nič stvarjati, vse na svetu je bilo in je natorno odpletavanje prirodnih moči v zemlji, živalih in človeku, vse na svetu in v življenju človeka se more le dogajati,'kakor dopuščajo moči prirode. Bog ne sega vmes, ne vstavlja življenja. in učinkanja teh prirodnih moči. Praznoverje je bila močna podlaga nekaterih verstev, človek je pa; tekom veliko tisoč let tudi v večjem številu spoznaval življenje prirode, s katero je bil kot lovec, pastir, kmet v vedni dotiki, o-pazoval je, da se vse redno vrši, opazoval, da se da razložiti marsikatera prej neumljiva prikazen v prirodi kot učinkanje gotovih prirodnih sil, nastopili so prirodoslovci, učenjaštvo, ki je razkrivalo te sile in tedaj .je ljudem jasno postalo, da. ni mogoče iz vode napraviti vino, ni mogoče oživeti, kar je umilo, ni mogoče oživeti mašinerijo rastlinskega, živaljske-ga, človeškega telesa, ako je ista celo nehala delati. Duhovnikom verstev, ki so slonela; na priznanju čudežev to ni bilo všeč in naj-hujše so preganjali ‘ učenjake, naravoslovce, ki so tudi njihovemu zdravilstvu odkazali pravo mesto in mn odvzeli čudežno stran. Od tedaj, ko so ti učenjaki odkrili veliko knjigo prirode, so nehale ico-perniee, katere so prej trpinčili in iztirpinčene zažigali; 'ženska, ki ;je bila prej duhovnikom posoda vsega grdega, Maši jih je imela, kakor posvetne možke pod svojo komando, ni več trpela grozne muke kot coprnica, zaveznica hudiča. —■ Hudiča, ki je bil tisočletja toliko važno bitje in prevažno njegovo domovanje: peke’r vice. so učenja-ki-naravo.slovci izbrisali iz naukov, proglasili in dokazali so, da jih ni. Tudi verstva; se morajo razvijati, ako 'hočejo živeti naprej in danes tudi verstva, v katera so pre.j njihovi duhovniki utikavali čudeže, hudiča, pekel, vice in ž njimi vplji-vali na vernike, sklepajo sedaj mirovne pogodbe s prirodoznan-stvoin in le še prav neumni duhovniki ali varalci še niso pogodb sklenili. Misel, da se kje dogajajo čudeži, je danes neumna. Božja pota tudi ne morejo obstati pred sodiščem naravoslovcev. Kar se je skušalo po zdravnikih dokazati, da so čudeži matere božje, oziroma sohe te matere v Lurdu na Fran-cozkem resnični, torej da; ozdravlja tam sam Bog ali soha matere božje nekatere bolne ljudi, se je dokazalo ali kot naraven proces ali goljufija. Zdajšnji naravoslovci stojijo na stališču, da čudežev naravoslovne vede ne morejo pripoiznati, tisti odkaževajo t.o spoznanje bogoslovcem, duhovnikom, ki baje vse vedo, ki so v lemenatih preštudirali VABILO NA VELIKO PLESNO VESELICO katero priredijo DRUŠTVA ŠTEV. 1, 19, 47, 100 in 104 SLOV. SV. POD. ZVEZE v Chicagi in okolici V SOBOTO DNE 6. DECEMBRA 1913. v Stancikovi Dvorani, na 205 E. 115. cesti, Pullman, 111. Začetek ob pol 8. uri zvečer. VSTOPNINA 25c. Dame v spremstvu gospodov vstopnine proste ODBOR, X. IB.: Pri White City vzemite “W. Pullman” poulično learo in se peljite do 115. ceste. Tam iztopite in hodite dva bloka1 proti jugu do dvorane. GHJAB SVOBODE vse znanosti, tako da je po izreku še živečega nadškofa v Solnem-gradu naj ne u milejši duhovnik katoliške cerkve pametnejši in mogočnejši. kakor sam 'Bog, — ker zna ta duhovnik Boga delati in grehe odpuščati. — Učenjaki pravijo: ne vemo, “ignorabintus” •— ako Bog čudeže dela, po naših spoznanjih pa vendar niso mogoči čudeži. Ne bi rad komu jemal verskega čustvovanja. Ni odraslega človeka, ki bi ne vpraševal, kaj je smisel življenja: od kod pride člo- vek, čemu je na svetu in kam gre. V časili, v katerih je masa kmeta neznansko trpela pod tlako in desetino, vojskami vladarjev, v času velike reve, ali ob prilikah bo-leznij v družini, je marsikatera žena in tudi možki pokleknil pred sliko kakega svetnika, svetnice, matere možje in prosil sliko, ali bitje, katero slika predstavlja, da pomore iz reve, tudi na kako božjo pot se zaobljubi človek, ki š-veruje, da so čeznaravne moči, ki segajo v naravni tok stvarij in jim velevajo nadnaravno zaprošeno rešitev in imel je tak človek morda nekaj miru v svojem notranjem pri tem in boljše je to vsaka-ko, kakor pa, če bi se zapotekel k Steklenici žganja. Ali tudi to čustvovanje se razvija v boljše, ljudje ne verujejo toliko več na čudeže, njihove molitve so predlagane Bogu samemu, od slik, predstavljajočih svetnike — svetnice, bogove, že ne upajo več usližbe želja; duhovitejše je postalo bogočastje, — naravoslovne vede so človeka prisilile, da opušča grozno neumnost, ki kakor črne, (ne-ger) od kake slike, napravljenega izrezljanega boga zahteva izpolnitev svojih žtlja. Na Gorenjskem se je te meseče dogajal čudež. Neka prekanjena ženka "•Johaueal iz. Vodic” se zdaj imenuje, ki se je plazila po farovžih, se je nastanila pred par mesci v Vodiškem farovžu na Gorenjskem in tam ljudem kazala rane na svojem telesu, kakor jih .je imel Krist. Vodiški župnik je to v postelji ležečo, žensko s križem v roki blagoslovijal, ženske inMo-tr-oci in tudi možki so jo prišli gledat, pokleknili so, molili in ženske so celo kri. ki je bila na rjuhah in na telesu te babe s prsti spravljale do svojih inst, misleče, da bo ta kri čudežna. Prišli so duhovniki in občudovali ta Čudež: Johanca kri poti — Švica — in pisalo se je, da je ljubljanski škof -Jeglič dve krvavi srajci od te Vodiške Johan-ce, ko ..jo je obiskal, seboj vzel. — Zenske in možki so darovali Jo-lianei denarje, tudi večje svote. — Okrajni glavar v Kamniku je zvedel po orožnikih to vse, pa se ni upal svojo dolžnost storiti proti tej goljufiji.. Tako so že v naši Avstriji in posebno na Kranjskem farji mogočni, da se naši politični uradniki: okrajni glavarji in seveda deželni predsednik s svojimi svetniki še ne upajo, da bi svarili ■pred takimi goljufijami. — Ubogi ljudje, ki so se vendar nekaj učili! Kruh se jim odvzame, — kat, far ne razume šale. Višje avst. vlade .pa, mislijo v kat. pojmu svojo rešitev, ko bi masa kako drugače hotela. Orožniki v tistem kraju so rekli, da se godijo goljufije v vodiškein farovžu. Ali kaj ti, ti ne smejo inrkniti in če vidijo še take svnjarije v kakem farovžu. Izvedli so časopisnikarji o tej stvari in časopis je pri nas že precej upljivno sredstvo, s katerim se pride farjem do živega, naši ljudje že tudi na kmetih berejo in naši pametnejši kmeti radi berejo tudi kaj o svojih duhovnikih in njenih temnih kotili. Napredno časopisje je klicalo drž. pravdnistvo, da stori svojo dolžnost proti Jo-hanci v Vodiškem farovžu, no in čez nekaj mescev je neki izvošček •v Ljubljani, ki je večkrat vozil to babo v ljubljansko 'klavnico, kjer je kupovala pisker krvi, to povedal in zdaj so tudi naše uradnije stvar v roke vzele in “sveto Jo-hanco iz Vodic” zaprle. Ali le njo. —- druge, ki so to goljufijo s to babo nemara upeljavali, denar iz njene goljufije 'vlekli, tistih se ne upa. naša sveta justica prijeti. — Ta ženska je tudi že v Reki v kapucinskem samostanu kri švicala, pa tam hrvaške oblastnije niso dolgo gledale te lumparije in Johanca je všla na Kranjsko. Na Kranjskem pa vsa pobožna neumnost najde varno mesto. Gorenjci. so sloveli kot jako nadarjeni Slovenci, ali zdaj bodemo morali dosti manj o tej. gor. duhovitosti misliti. Ljudje, ki še take neuinno.sti verujejo, so hudo nazadovali v razvoju možganov, tafye ljudi far lahko do nazega sleče. Seveda je faro veko časopisje dotle molčalo o tem lopovstvu in tej neumnosti, dokler ni moralo vmes poseči kazensko sodišče. Ali je treba, da se izdajajo napredno svobodno pisani časopisi? Iz našega kmeta, se naši duhovniki norca delajo, da je kar prijeti in ta božji volek nič ne čuti, za njimi gre in če mu velevajo, da pije gonjnieo, sekretino, jo bo tudi. — Nič več vlastne volje nima kranjski kmet. Goriški, štajerski je dosti boljši in že spregledava, kranjski je pa menda že popolnoma vsled hemi a. neumen postal. — BEL PAPIR NE SPADA K BALI. Tako je odločil nad vse modri carinski urad v Šleziji .na Pruskem. Mlad mož iz Prusije se je poročil z mlado Avstrijko in tako je prišla njena bala tudi v Nemčijo. Bala je pa po 'carinskih določilih eolnine prosta, toda gorje, če bi šlo čez mejo nekaj, kar ne spada k bali. Določiti je sicer težko, kaj ni bala, ker končno vendar ne bo vzela nevesta reči s seboj, ki jili ne more rabiti. Ali ljudje božji, kaj vi veste, kaj je*to carinski tirad. Izvršiti je treba celo tvrsto formalnosti, predno sme bala čez mejo. Po dolgem času je smela tudi naša bala čez črno-žolte mejnike a obenem z balo je šel tudi natančen popis vse bale na višji carinski brad. Ta urad je pa imel prebrisanega. uradnika, ki je takoj spoznal,,da vsebuje bala tudi stvari. ki pravzaprav ne spadajo zraven. Bil je to zavoj voščenega in zavoj belega papirja. Krajevni carinski urad je dobil toi’ej povelje, določiti eolnino in dvigniti jo za ta dva predmeta. Tabo stp prese-neči-’a lepega dne dva uradnika mlada poročenca in zahtevala, da se jima predložita oba zavoja. Po kje je že bil tačas papir ? Tako sta morala določiti eolnino samo na podlagi izpovedb p or ocen e e v. Sedaj se je pa pričelo prerekanje o višini eolnine. Končno pa so bili le vsi edini in poročenca sta plačala. 12 ¡vinarjev cdlnine in 48 vinarjev stroškov. Čisto gotovo pa ni prišla država na svoje stroške zato bi mogla kriti svoj deficit, če bi izdala humoristično zbirko z naslovom: “Prebrisanosti sv. Birokraei- ia”r~ -___________. DOLGOLETNI LOPOV PRIJET. Vse mine je stara, pa še vedno veljavna pesem na tem svetu. Tega si pa vseeno ni mogel misliti Mario Thaust, ki je celih 25 let delal najraznovrstnejŠe lopovščine od vlomov v hotelih pa do najnižjih tatvin. Pa tudi on je morali občutiti resničnost pregovora in 'v jubilejnem letu njegovega, lopovskega. življenja mu je prišla policija na sled in ga prijela, Kake je to mogoče, se’ marsikdo vpraša,' da more danes, ko imamo telegraf, telefon, ko imamo predvsem “izvrstno” policijo, da bi kdo uganjal nekaznovan toliko let razna hudodelstva. Sicer je 'res, da pride policija navadno takrat kadar je prepozno, ali to še ni edin ¡vzrok. Mario Thaust je bil prebrisan človek. Po dnevi je bil skrbni rodbinski oče, ki je imel pet otrok v starosti 4—17 let. Po dnevi je bil u-gleden meščan, vitez častne legije, po noči je pa vlomil v hiše in kradel ko sraka, Tako je bilo mogoče, da „je zapravil na mesec tri do štiri tisoč ¡kron. Bil je ugleden meščan. Zato ni njega nihče sumil in policija, je vedno* zaman iskala vlomilce. Toda ¡vse mine. Ko je pred kratkim bil Maria Thaust zopet “na, delu” je bil pa že osumljen. Policija ga je zasledovala in ga tudi kmalu dobila, ravno ko je odhajal “na delo”. Oblečen je bil v črno triko obleko, čevlje je imel iz gumija, seboj pa vse polno vlo-milnega orodja. Ko so ga prijeli stražniki se je hotel usmrtiti ti pa so mu preprečili in tabo bo moral sedaj v joči delati pokoro. Žalostno je le za njegovo rodbino, ki ni niti slutita o njegovem ravnanju in ki je pahnjena čez noč iz največje udobnosti v najhujše .pomanjkanje. Najboljši med vsimi j f~""m ■ ■ Čisti-dohri- j 'Za,d G'Voïjxjjocî j fino i Izjemno dober tabak . . . J Največja in najstareja lekarna v Chieagi! Lekarnar 25 let 1801 Centar ave,, vogal 18. cesta. Kedar potrebujete zdravila, ali |e-karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem. V moji lekarni uradujejo skušenj češkl-slovenski zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno. V moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času sme odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke jn plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete. C. ,£ Fouček 1801 S. Centro av. CHICAGO, ILL. Prodajam šifkarte za vse linije in izdelujemo vse notarske posle, kot: pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, potrdila itd. Vselej se obrnite do nas z zaupanjem. Pazite in obiščite Atlas, kor nobena druga prodajalna nima tako velike izbere, dobrega kroja in prikladnega blaga. Cene so zelo zmerne in blago vse garantirano. Vogal Blue Island Avenue, in 18. cesta JELINEK & MEYER, lastnika NAJVEČJA slovanska TISKARNA V AMERIKI JE MRODM TISKARNA 2148-50 BLUE iSLAND AVE., CHICAGO, ILL. » TEL,;CANAL 44® Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. m Zaloga zimskih oblek Največja prodajalna najboljših oblek na zapadni strani mesta. Pridite, oglejte in prepričajte se. Vas nič ne stane. OBLEKE in SUKNJE od S8.90 do S25 Popolna zaloga spodnjih oblek, srajc, klobukov, kap itd. 1328-30 BLUE ISLAND AVE. ** * V * * ¿*#*** *.*#**;** >*•£■ v' **#«•*>* »*** a»*»*****« Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” DOPISI đ . Calumet, Mich. Krajevnim društvom S. S. L’. K, 'kaikor tudi drugim društvom (ali društvom drugih jednot ali zvez) in drugem darovalcem za podporo štrajkujoeim rojakom v Calhmetu in ¡bakrenem okrožju .Michiganu javljam, da vse darove pošiljajo na sledeči naslov: Andrej Spacal, Box 40 Baltic, Mich. 'Po pa ziapadi tega, ker sod mg John Golidi je .šel v Chicago za nedoločen čas in se ne ve ali se bode povrnit ali ne. Zadnjič, se mi je vrinila neljuba pomota namreč, da je darovalo dr. št. 11, kar pa ni, ampak društvo št. 117 iz EVeleth, Mirin., dotično društvo prodni, da mi odpusti. Dalje sem prejel durove od naslednjih društev.: dr. št. HO -S. S. P. Z. Hermine, Ha. $39; dr. Št. 70 $4.75; dr. št. 105 $3.50; dr. št. 68 $-5.60; dr. št. 107 $3.40; dr št. 4 $6.05; dr. št. 90 $10.50; dr. št. 13 $6.00;dr. št. 25 je darovalo iz blagajne $5.00po 50c so darovali': P. Kočevar, J. Starešinich, J. Košute rl, P. Kralj; po 30e: A. Kočevar; po 25c:J. Šuklje, A. K o-.šmeri, J. Filo-k. M. Težak, M. To-pieh; skupaj $8.35. — Dr. št. 127 je darovalo oziroma posamezni ¡rojaki po 50c; 'Andrej 'Benko in Ig. Debevc; po 25e: L. Ha.u-čar, Fr. Primožič, T. Reven, M. Lautar, -J. Lakner, A. Ruper, J. Reven, A. Tauear, 1. Ravar, M. Dolinar, M. Kraina, J. iZlouf 20e; A. Kumer 50e; R. Benko 50«. Skupaj $4.75. iZadnja iakaaana svate je bilo $197.90 potem, je bilo $59.40 in d; lies 92.10, skupaj $349.30. Vsem darovalcem srčna zahva ia za njihovo blagodejno delo, katero so nam storili v našem mdaj-nem položaju. V pravem pomenu beisede ste storili delo vr h'e! vredno, — torej Vam kličem v za hvalo: Živeli! Živeli S. S. P. Z. Teter -I. Špehar, tajnik. Calumet, Mich. Prosim, da (ponatisnite nekoliko vrstice t o je imena' darovalcev in društev S. 'S. P. Z. Vsem društvam kakor tudi posameznim darovalcem najsrčneje zahvaljujem, ker so nam toliko naklonjeni, da so nais podpirali, da moremo ostati člani naše slavne napredne organizacije S. S. P. Z. Društva so darovala: dr. št. 43 $10.65; dr. št. 3 $5.00; dr. št. 10 $5; dr. št. 19 $7.00; dr. št. 126 $3.50; dr. št. 122 $5.00. — Pri dr. Št. 95 so darovali: -I. Stamtohar $2; D. Sina $1 : po 50: -I. Coenig, M. Novak, J. Zupee, V. Petač, K. Grain, -M. Skill, A. Su-tarič; po 25c: K. Sterbentz, 'C. Ponikvar, L. Sterbenc, F. Ožbolt. Skupaj $7.50: Od dr. št. 126:* po 25ci •). Varoga, F. Gerlovich, J. Hočevar, L. Tru-■gar, F. Starman, L. Hlad, A. l>iz-jak : po 50e: -1. Lavrici), K. Lah. — Od dr. št. 15: V. Fortuna $1 ; po 50e: J. Cesar, A. Zalokar, 15. Papež, A. Če.jko, F. Peterlin . J. Papež, F. Blatnik, A. Kini, Ph.cs. Kristman, A. Pekc-il, A. Kuman, A. Papeš. F. Petelin, N. Rufing, L. Sepelich, -1. Kaprle, M. Ovan; po 25c: A. Mahne, S. Rahinatis, J. Bregar, Urili Kenig, J. 'Starec, C. Kuman, -T. Kraiičič, L. Bodeuko; skupaj $11.50. Vsem darovalcem srčna za hvala. Avslri.j-ko Hov. Bol. Podp. dr. št. 20 Ely; Minil, je darovalo $4.25. Do danes sem. prejel svoto $257.35. iZgo.raj omenjenemu društvu in darovalcem srčna zahvala. Cenjena. društva1 iii posamezni darovalci''Maj, hlagovlollijo zastran kake pomote se obrniti na blagajnika John Coticha,. Box 45, Baltic, Mich., ali pa na tajnika P. v r -1. 'Špehar, 420 — 7th St; t nlmnet, Midi. , Cenjenim društvam in daroval cem. še enkrat kličem hvala in > veli, živeli S, S. P. Z., km- o a: v in bode vedno bratska organi/.ae.i ja, katera obstoji na temelju bral si vo, sloge in svobode. S pozdravom Peter J. Špehar, tajnik začasnega odbora. ' * Dunlo, Pa. Premogarji v rovu Henriette Coal Mining iCo. so prenehalli z delom. In to nadi ne enakosti 'd-ofoitve premogovih vazov. Mogoče bode že .poravnano .predno bo en teden. 'Ter nadel ja. va lo z delom, drugače se v tem rovu še dosti .redno dela. iZadn.jo nedeljo v uieseen oikt smo ustanovili socijalistični klub. Cian istega bi moral biti vsak zaveden delavec,1 kateri želi pristopiti, Maj pride četrto nedeljo v mesecu v Slov. Dom ob 2. uri popoldne kjer se lahko upiše. Slov. Izobraževalno dr. “ Vihar” bodfe imelo v mesecu decembru glavno sejo. Takrat se bode volil odbor za leto 1914. Seja se bode pričela .ob 1 uri popoldne, yse člane se poživlja da se iste polno številno udeleže. Pozdrav vsem zavednim delavcem ! Poročevalec. Section Thirty, Minu. Dovolite da V»s s par vrsticami tudi jaz podpisani nadlegujem'. — Nimam sicer kakih novic za poročati ali umestno se mi zdi javljati, namreč : Kakor med raznimi 'višjimi in nižjimi sloji se večkrat kvanta in govori neumno in pametno, koristno in škodljivo. Ali večkrat se sliši pa tudi zelo koristna beseda. Tiako n.i primer o stavki na Michiganu, ker nekateri ki ne čita jo listov nič ne*vejo, a znali bi pa Tildi in kadar so jim odgovori, da-,iia,j ne izprašujejo ampak kc naj siimi naročijo n.a delavske liste, da potem bojo srnini znali kakšen položaj' imajo štrajkarji na 'Michiganu. Polom se zopet, debatira, kdo bo zmagal Comp. ali delavci'. Tilko nekako je mene vpraša 1 moj sodelavec, češ) 'kaj jaz k teinu porečem kdo bo zmagal? -—- Jaz mu odgovorim: Ma brade št o Ti mene izpitavaš,-/ To je odvisno od nas drugih; ako Ludemo mi njim pomagali svaki po svoji nio»'»i a manje pitali, ko hude zmagal pa više nova e klali, jur oni moraju «la živijo. jer zaslužit sad. nema gdje, niti se ne spodobi da bi šH vsi štrajkarji iz Michigana .ven, jer drugače ne bi j m,portira ni akciji nitf znali, da je štrajk in taka h.i bjl šinijk na mah zlomljen. A tako, ako hočemo da budemo se veselili zmage ž njimi skup, moramo jim pomagat, več kdo mart. Potem šele lahko računamo na. zmago. Na take in enake ¡opazke mi moj partner odgovori: Pa sta Ti misliš, da: ja nebi dal ? i svaki od nas Bugarov bi dal, a ja ne žalim dati za takvo .stvar dolar ! samo da koji čovjek pride, da se izkaže da v istim pobira za štrajkarje novce. In v resnici, kakor sem videl je mož pripravljen žrtvovati za delavsko stvar. Zatorej bi bilo dobro, da se pooblasti enega ali dva moža in bi si» potrudili sem v 4 mile od Ely oddaljen kraj. Upam da ne bi šli praznih rok nazaj. Tudi takšni bi dali, ki nimajo volje in norazumejo delavskih vprašanj, a ko ’bi videli svoje prijatelje ki žrtvujejo, bi oni tudi. Posebno bi bil ugoden čas zato sedaj prihodnjo nedeljo dne 23. ker v ¡soboto 22. t. m. bode plača. Toraj na delo! ker stvar je resna. Drugih novic neveni. Dela se pa srednje. Kakor se vidi in govori bomo kmali za nekaj časa štaprtli 1o-pa radi tega, ker delajo višji šaft-house na starim gor in .radi glavnih del hode nekaj časa moralo počivat delo. Vsekakor se kaže v bodoče veliko dela tukaj, ker so začeli zopet of) novi šaft đp'lat. K pozdravorii George Gornik. Op. lir. Ta dopis smo prijeli šele petek 18. I. m.; tedaj veliko prepozno za zadnja štev. Gl. Sv. Alta, »Utah-. Mnogobrojni «robi'ni rudniki, ki še nahajajo v državi Utah so mini j ali bolj bogati, iz katerih se posebno v teh časih črpa, neizmerno bogastvo v prid posameznikov, v sl e d česar se spopolntijejo milijonski zakladi v zapadni met ropo-liŠait Lake City; kjer je,tuji ¡.davil i stan istih. Rudniki srednje vrednosti; ki mobilizirajo in' k 'Sebi vabijo ulo-smdn.je lovce za zlatom, korenjaš kr s!6\V»nske delavce In pripozna-ne šiiops-fa.jt n\ie se gotovo oni v koničastih vrhovih Alta Senici' gorovja, oddaljeni približno 30 mil,; od glavnega mesta iti ravno toliko od svetovnega pritiska žandarjev in sveže katoliške morale. Mesto Alta, ki je ¡raztreseno kot uničena granata; po razoranem grabnu visoko gori 'blizu nebes ozir., K),GOO čevljev nad morsko »gladino, poseduje med svojimi sto grešniki nad en dozen zasebnih, elegantno izdelanih hiš, ki se pred vsem odlikujejo po arliikt uri iz 'Stoletja pred Kristusa, dva moderna boar- ding hoitse-a za navadne kristjane — opremljene z alia karte Cing nebeškega kraljestva, vsakdanji enonadstropni hotel za plavo eksistenco, neobdačeni saloon kaj lito vega kalibra, sovražna mlečezo-ba baraki vse rti naprednim sufra-getkam in glavna sejmarska razlaga — edina prodajalna, ki pobije v svojih visokih cenah vse grafterje na 5. avenue naprani »svojini konsuinentom. Ta prodajalna je končno pravi induvidi in ideal Vse Alte, kajti tu se dobi za demur, bodisi kredit ali že na zaraščeno brado — vse, od najmanjšega zebla do kosmate, kape in celo od daj slajšega čika do importi-lanih zdravil in skadovo imperial bonbonov. Ta prodajalna pa ne eksistira samo z vsem potrebnem v prid naili navadnim zemljanom, se npofahljn tudi kot dvorana v pretres svetovne politike, v upravo mesta, čitalnice in v vse mogoče» prepire, ter v doslovno ameriško gademauje. Ako pripomnim še, da se v tej prodajalni nahaja velikanska peč v kateri ob vseli letnih časih veselo ogenj plapola, tedaj mi ostane le še ¡oddelek,-ki slovi kol za,dni —- post reštant.e; do tu ima namreč še moč — privelegi lastna-ročnn pomen konec ¡sveta in v slučaju, «la pisma ali parcela potuje še dalje gori v notrajnost. Snežnik,iv, tedaj se isto vroči na milost in nemilost raznim ¡Cracker | Jackom z brzino navadne samoglave mule. 8o p« slučaji pri tem -— I ko se tak pismonoša vstavi mimo-gi de pod znano “verigo' ;/ nameni,m. po’.ziti pa»r i.riiiuiyev v prilog in v po-.; t'-anje sva ,(>r<:d (bivati. prepust i l aško >. »general delivery enc- tavno n..; vz/ooceiH-m hrbtu hudomušne mule in k e r se pripeti slučaj in nič druz-egu, da pridi- sosedov osel med tem. mimo I znane mu primadone, se seveda nekoliko poke.-a z. njo in »v svoji zabitosti ' ;-lo njeno tažko zgrize in vs-.» listo, kar je načečkano v nji! Konec vseh 'koncev je, da se jezimo na razna upravništva glede nerodnosti čaenikov, osobito pa i-mamo neprijeten nesporazum z našimi siveet-eebnilarji doli v dolini Mormonskih krtačarjev in take posledice neizostanejio, da se radi enega neumnega osla prismodi priljubljen ričet ali celo razon-gavi sladka zaroka! \' poletnem času imamo izvrstno zvezo z ostalim svetom potoni telefon-ki mountain cable ; posebno se odlikuje v tem. da obratujemo in prejemamo glavne novice še I redno so s,- dogodile in sicer skozi pristne ustnice »lepega komi ja; eni pravijo; da je baje pol' čarovnika. vkljub temu, da nosi krila ! Well, veli, karamba, Ufi Ampak sedaj, ozir. po zimi je to naravnost škandal za vso A Barsko o-četnja'vo. Tele ion.-ko žico raztrgajo vsakoletni -m žni plazovi in še predno se to zgotli, se prav posest rska poslovi od mas krasen koinij in ravno tako par belili labodov, ki so začasno gnezdili v praznem prospektu. Isto storijo močna ke'l-narca. ki -e ponaša, da je lepa — n mojih let in par vsakdanjih žen, ki so sko/J romantično poletje kritkoČašile in .jezile svoje može. Vse se odpravlja kat* je lepo in idealno, h» miklačarji ostanemo, ki i lini mo srca močim kol jeklo in »voljo železno, da kljubujemo strašni zimi in njeni »posledici. Delavski .položaj ali “čenč" za delo ¡1 bili tukaj — je ugoden le tedaj, kmhii» se »Slovenski armada i»«i kratek \vai«»jšin doli na med veje ljubljence in Tukaj so namreč Slo kot najboljši de-ijili ivakejšin dobe».1 e,-.... M-;-; i: i i, tedaj so si ile-lo-i/..«;.,>•! gotovi Tri v posnmez-11»-111 s!; 11»i: j u' * i. i rudnik zastopajo za. gv,t.. \»o določen čas. i ta si» si.»de je k,L; lahko pripet i peiponi-» nun , dokay.. da je V(»r»iua radiu kov tukaj ki obratujejo ,. iti 15 niožiTii'dnevno — a delavca pa tudi ni mogoče dobni vsuk (lan in tako delodajalci naše počitnice priporočajo vsem korom zavrženih angel.jev — dočim se nii veselimo izvori nužnosti in pogrezamo oklop — srca v mehke duše tam, kjer ni politike niti ¡gademanja. Prvi, pri. boduji tak vakejšin 'hode ol) “'oh you ¡Merry Xmas” do “.Happy new year”, ki kot takega; žeflim ■vsem. ki Slovana čuti, brez politike ,lirez zamere in brez nabrušenih nožev '! Vaš Val Eltz-župauov. South Omaha, Neb. Pred osmimi meseci • je moja zaročenka iz stare domovine in nato sem se takoj poročil. A da ne bodete mislili kje in 'kako, tedaj odkrito povem, da pred postavnim zakonom, ki bolje dra!» odliti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki bo napravilo p¥ebavne organe čiste .in močne. Za bolezni v želodcu, je-trah in drob ju, kjer je zguba apetita' in zaiprtje -glavni pojav, ima to zdravilo jako dober učinek. V lekarnah. Jas. Triner, 1333—13:39 ¡4 Ashland A v«».., Chicago, lil. O-trp'Ii členi in mišice rabijo »drgnjc, nja s Trinerjevim Linimentom. \’a»v. lelra.ruar »pplio za Vas naročil. , (Advertisement) DENAR IN ČAS Sl PRIHRANIŠ AKO SE BRIJEŠ Z Benko Rus & Co. Safety razor-jem Naši safety» razorji so izdelani z najboljše kovine imajo lepo oblik«, ter se radi Koje popolnosti in trpežnosti odlikujejo od vseh drugih lzd*V kov te vrste. Rezila so napravljena iz najboljšega švedskega jekla, katera bodej* v ¡kratkem radi svoje »kakovosti svetovno znana. Mi izdelujemo 3 vrste Safety raz orje v, kateri se razlikujejo la ▼ tem, da ena vrsta od druge obstoji iz boljše kovine in finejšega izdelka la sicer: Št. 1. Močno posrebrnjeno držalo In niklasta glava z 7 rezili v lepi škatulji ...............................................$1.00 Št. 2. Močno posrebrnjeno držalo in pozlačena glava z 13 rezili v f|- nej škatujji ...........................................$2.00 Št. 3. Fino izdelano z 22 karatnim zlatom preoblečeno držalo In glava, z 25 rezili v elegantni škatulji..................... $3.00 Vsa naročila se pošiljajo le proti predplačilu, poštnine prosto. BENKO RUS m. CO. 11250 Indiana At© Chicago, Illinois Compagnie Générale Transatlantique Iz New York v Avstrijo ć«x Havre Basel, Potniki tretjega razreda dobiva brezplačno hrano na parnikih dralbi snažne postelje, vino in razna b«m jedila. Pristanišče 57 North River vznožje 15tli St., New York CltY HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak S. S. France »nov dvovijak) 8. S. La Lorraine sredo ob io. uri zjutmf: B. S. La Provence S. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. r a zre du- Odplujejo vsako soboto ob 3, pop. 8. S. Rochamheau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara S. S. La Touralse Glavnizatop na 19 State St , Nev Virk. MAZUUC& W. KOZMUljUU glavni zastopnik za zapaiu, 139 N. Duarfoom St. GMea^eJlul Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 So. Racine Ave.t Chicago, 1 (Prej Centre, sedaj Racine ave.) Se priporoča vsim Slovanski» društvam sa izdelovanje druš-tVeaili znakov, gumbov, zastat in vsakerih potrebščin. Izdelek ja najfineji in najokusneji, tat! tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj JamSi M pristnost in okusni izdelek naročenih pot robit to. Pišite v svojem jeziku zn vvoreš in »cenik. ? Solidna slovenska trgovina V zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, kar jo-spadavto stroko. Popravljam tidi ure in drvgo. V zalogi imam tudi gramofone, s 'ovensko, hrvaš ke, nemške in angleške plošče, sle priporočam. Za vse pri mehi kupljeno blago jamčitn. FRANK ČERNE 60*4 St. Clsir Ave. CLEVilLASD, O. JRAZNO IN DRUGO*! V_____,____._________________f KRANJSKO. Uboj. Iz IDolenje 'vasi ¡pri Ribnici poročajo: V noči od 30. na 31. oktobra jo zaklali F. .Merhar iz Dolenje vasi vulgo Opalijarev — fant pri 18. lotili svojega tovariša Antona Kromarja tudi iz Dolenje vasi vulgo Šeinutov. Usmrtil ga je popolnpma brez povoda, kajti u-morjeni je bil na daleč znan kot miroljuben. Da ¡se je zločin izvršil. je krivo žganje, ki ga. je ubijalec ravno ta večer menda precej zavžil. Zločin, se je izvršil okrog 11. ponoči, ko se je vračal Kromar od soseda domov, kjer je pomagal obrezavati repo. Ogenj v Cegelnici. Y Cegelnici pri Novem mestu je na Vseli svetih popoldne izbruhnil ogenj, katerega žrtev je bila hiša soposest-nikov Željko-Pelko. Zažgali so baje otroci. K sreči je bilo ravno takrat mirno, sicer bi bil ogenj segel tudi na druga poslopja. Gasili so domačini sami. Pogorelcema je ravno letos potekla zavarovalnina, ki jo pa nista obnovila. Samomor. Hotelir -v hotelu “Iva-mehšek” na 'Dobravi pri Bledu se je zastrupil 30. m. m. ponoči, pustivši v svoji sobi odprto' plinovo cev. Preselil *sc je.pred kratkem iz Gradca, kjer je imel kavarno, k;i-lc.ro je zamenjal s hotelom na Dobravi. Ker je prišel v denarne težit oče, si je poiskali smrt. Zapušča, vdovo s d nepreskrbljenimi otroci. Krek kandidira. Samo pri tako nesramni- stranki, kakor je klerikalna stranka na Kranjskem, je mogoče, da je dir. Janez Krek zopet kandidat za deželni zbor. Značilno pa je, da je vendar še nekaj duhovnikov, ki se s takim škandalom nočejo sprijazniti. Ti odločno obsojajo kandidaturo Krekovo in vsaj pred ljudstvom nič ne skrivajo svoje nevolje. Ni sicer izključeno, da igrajo samo komedijo in se pred ljudstvom lepe delajo, ker vidijo, kako je ljudstvo ogorčeno. toda mogoče, je 'vednar, da res tako mislijo, kakor govore. V zadnjj uri jih .bodo -seveda že prisilili, da pojdejo v o-genj za častilca Brezmadežne in škofovega ljubljenca “ta zvestega Janeza”. Toda, da se dobe duhovniki, ki jih je Kreka sram, je gotovo zanimivo, kakor je tudi zanimivo, da gotovi fa.rovški razuzdanci niso bili nikoli tako navdušeni za Kreka, kakor so sedaj, ko so izvedeli, kako po ženskih posteljah rešuje slovenski narod. Nevednost našega ljudstva. Na kako nizko stopnjo kulture so klerikalci pritisnili naše ljudstvo, kažejo sleparije vodišike Johance. 0 tem gorostasnom slučaju se poroča : V Tržiču v tovarni zaposlene delavke, stanujoče v tržiški okolici, so opetovano romale v Vodice gledat Johanične čudeže. Napo-' sled. is e jim je posrečilo, da so dobile neko staro, s krvjo zanamaza-no Johamcno krilo. V triumfu so nesle to krilo domov, je razrezale na kosce in iz njih napravile nekake škapulirje v — varstvo čistosti. Pa bodo klerikalci še ugovarjali, da ne poneumnujejo našega naroda. PRIMORSKO. Samomor vojaka. 22letni Josip »Sorč z Bovškega je bil letos 'potrjen k vojakom. Uvrstili so ga med rojaka-ptanince in sedaj na jesen ;je moral nastopiti vojaško službo. Malo časa je služili, že je počil «t rol. Sorč se je zadel v srce in obležal mrtev. Vsaj na zunaj veseli prihajajo fantje k’vojakom, ali čez kratek čas že obupa ta in oni; vsako leto je beležiti obilno število samomorov vojakov-novin-, cev. Vzroki m pač različni; največ pa jih tiči v,strogosti in v tistem ravnanju z vojaki, kakoršne-ga marsikak fant ne prenese, zlasti ne, če je doma vajen, že gospodariti. Sorča so pokopali brez o-bičajnih vojaških časti. Tako je ti-kazalo brzojavno vojno minister-stvo in ta ukaz ostane v veljavi za vse vojaške samomorilce; Čudna rodbina. V nedeljo 2. t. m. je skočil čez most koncem ulice Sv. Klare v hudournik Koren mlad fant, katerega so spoznali pozneje 'v mrtvašnici za. Gorjupo-vega iz Gorice. V ti rodbini vlada čudno 'razpoloženje za samomor. Prod kratkem se je streljal oče, pa se ni zadel. Na isti način se je poskusil usmrthiti njegov sta- rejši sin, toda tudi brezuspešno. Hčerka, ki je pohabljena, je jedla žveplenke. Toda tudi njo so rešili. Posrečil se je samomor torej samo najmlajšemu sinu. Samomor podčastnika. Podčastnik Bernard pri brzojavnem oddelku v Pulju se je obesil v bližnjem gozdiču Olvina, Vzrok samomora še ni znan. Zastrupila se je v Pazinu 23-letna dekle Hermina Grubica. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico, kjer je ikmailo umrla. Vzrok je nesrečna ljubezen.. Velik požar na Reki. — Tatovi požigalci. Nedavno je začelo goreti v trgovini za jestvine pri Ivanu Malnichu. Ogenj se je zelo hitro širili. Ko so po večurnem gašenju ogenj pogasili, so zapazili, da so vlomili v trgovino tatovi, ki so že navrtali železno blagajno. Toda do denarja še niso prišli. Odnesli pa so večjo, zalogo suhega mesa. Do-sed-aj še ni znano ali so zažgali tatovi zanalašč ali vsled peprevid-r osti. Škoda znaša 60.000 K in je škuro' popolnoma krita z zavarovalnino. O tatovih nimajo še nobene sledi. Homoseksuelna afera v Lovrani. J' Lovrani so aretirali zaradi ho-moseksuelnih dejanj Grke Čihaka, Peenija in Tolmajvtra. V to‘uma-zaivo mero je zapleten tudi neki M., odličen Lah, ki igra veliko vlogo v italijanskih krogih v Lovrani. Njega sicer še njso aretirali, pao< pa se to zgodi bržkotne v najkrajšem času. Aretirani Grki so se izdali! sami v neki gostilni. — Bili so pijani in so glasno klicali, da bodo še tisti dan prav lahko zaslužili najmanj 200 K. Pri tem so se pomenljivo smejali in delali razne znake. To je izvedela žandarmerija, ki jih je takoj aretirala. KOROŠKO. Velik požar. V beljaški okolici je pogorelo veliko poslopje, obstoječe iz hiše in več gospodarskih poslopij, last posestnika Zauchen-bergerja. Ogenj se je razširil tako naglo, da ga je bilo nemogoče pogasiti. Domačini in združeni gasilci več ¡požarnih bramb -— vojaške pomoči ni bik)----so ogenj o- me.jili. Zgorelo je skoro vse. Skoda znaša čez 15,000 K in je pokrita z zavarovalnino komaj za polovico. Kako je ogenj nastal še ni znano, govore pa po soseščini, daje bil zanalašč podtaknjen. Po 26. letih je priznal umor. Iz Volšperka poročajo: V februarju leta 1887. je umoril nekdo v okolici Volšperka kmeta Proebstla iv njegovem stanovanju in ga oropal. Dobil je le 12 K. Sestra umorjenega kmeta je slišala ponoči 'klice na pomoč, hitela je iz svoje ižbe, a. tuj mož jo je zgrabil in zaklenil v izbo. Nato je skočila skozi okno in poklicala, sosede na pomoč. Ko pa so vdrli v Proebstovo stanovanje, je bili ta že mrtev, o morilcu pa nikakršnega sledu. Pred neikaj dnevi sc je ipa izdal kmet Reinbard iv neki gostilni. Orožništvo je zbralo proti Reinbardu toliko obtežilnega materiala, da so ga aretirali. Pri zaslišanju je priznal Reinbard, da je pred 26. leti umoril Proebstla. Pretep za dedščino. Gostilničar v Ganjčah se že delj časa prepira s svojim pastorkom za njegovo dedščino. Povodom prepira, ki se je.vršil na praznik je zagrabili mož sekiro in jo Arrgel za pastorkom. Pastorek se je umaknil in sekira je zadela v glavo tamošnjo učiteljico Tillaeherjevo, ki je stopila v istem hipu na. vežni prag. Dobila je težko rano na, glavi in je obležala nezavesna. Odpeljali iso jo v brezupnem sanju v bolnišnico. Velika nesreča v gozdi. — Trije .mrtvi, dva ranjena. Iz*,Zgornje Bele poročajo: Pri spravljanju lesa 'v takozvani AVollinitzergraben se je podrla opora nad jarikom, ki je zadržavala nad jarkom nakopičene hlode. Na hlodih je bilo takrat pet delavcev. Delavca IValdegger-ja in Ladinika so hlodi tako zmečkali, da sta ostala na mestu mrtva, delavec Dionis je umrl čez e-no uro, delavca Štriduik in Pa-eher pa sta dobila, težke poškodbe. Nesrečo je povzročila, neprevidnost pri gradili opore, ki je bila zgrajena nepravilno in iz preslabega lesa. ŠTAJERSKO. Nesreča v cementni tovarn^. Z ,Zidanega mosta poročajo: Dne 29. oktobra je polagali v tukajšnji cementni tovarni 28'letni sedlar Anton Koler na kolesje transiuisijsko jermenje, in sicer med obratom. Pri tem pa se mu je obleka zapletla v jermenje, ki je Koler ja potegnilo s seboj ter ga vleklo v ■krogu kakili pet- do šestkrat. Kou-čno se je K oler ju odtrgala obleka ter je padel na tla, kjer je obležal težko .ranjen. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Samomor. 231etna posestnica Marija Medved v Zavodnjah pri Šoštanju je pred nekaj dnevi nenadoma obolela in 29. 'oktobra u-mrla. Imela je dlje časa s svojim 18'letnim svakom Ivanom Medvedom razmerje. Pred nekaj dnevi pa je svojemu možu vse priznala in od tedaj je bila zelo pobita. 'Mogoče je vsleđ tega zaužila strup. Aretacija izseljevalnega agenta v Grabiću. Aretirali so v Gradcu upokojenega vratarja južne železnice, sedaj lastnika izšel jevalne pisarne, Ivana Sehvvarza in njegovo ženo Zofijo. Do'lže ga, da je pomagal mladeničem, ki še niso zadostili 'vojaški službi, pri izseljevanju,. Ko je bila preiskava pri dunajskem zastopniku'Kanadske družbe ravnatelju Altmannu, so našli mnogo Schvvarzove korespondence. Dunajsiko državno pravdništvo je dalo za to nalog, da. se izvrši pri Schvrarzu hišna preiskava. Pri preiskavi so našli mnogo obtežilnega materiala, Zlasti o posredovanju delavskih transportov z Ogrskega. Njegovo pisarno je graško državno pravdništvo zaprlo. RAZNO. Zopet Albanija. To nesrečno dete velesil nikakor noče prenehati s svojini sitnarjenjem. Komaj smo se izognili eni neprijetnosti, ko že trka'druga na- vrata. Preje je bil boj vsled severne Albanije sedaj pride na vrsto južna’Albanija. Laški in avstrijski poslanik sta izročila. v Atenah noto, ki zahteva od grške vlade, da ne moti grška vlada delovanje mednarodne komisije, da odpokliče takozvane “svete bataljone" in da izroči mesta Ar-girokastron, Kovico in Santi Qua-ranti Albaniji. Sedaj se vidi, kako resno ščiti Avstrija in Italija narodnostni princip. Prebivalstvo teh mest je grško, ki noče ničesar slir Sati o Albaniji in ki je zato osnovalo 'svoje prostovoljske bataljone (“svete”), da z orožjem brani svojo narodno samostojnost. Tako velja za severno Albanijo princip narodnosti v južni Albaniji pa teptajo njegovi zagovorniki narodno misel. Kdo bi bil pa tako naiven, da bi mislil, da je Avstrija za narodno avtonomijo. — Grška se mora. seveda uklonit j in avstrijska diplomacija je tako dosegla, da i-mamo 'sedaj še v ¡Grški smrtnega sovražnika. Grof Berchtold bi se res lahiko že odpočil. črnogorsko-srbska mejna pogajanja so končana. Crnagora dobi raz ven Peči še. mesta Plevje, Dja-kovico in Metohijo. Princ Wied, določen za vladarja. Albanije. Tudi Albanija bo imela kmalu svojega kneza, ke.r so se velesile že zjedinile za princa .Wieda. Ta zahteva sicer še nekatere garancije, ki mu jih bodo pa velesile pri njih znani ljubezni do Albanije gotovo izpolnile. Zahteva namreč, da jamčijo velesile za nedotakljivost in neodvisnost Albanije, da sam določi ustavo in da priskočijo 'velesile Albaniji z znatno finančno podporo na pomoč. To zadnje se pravi ipo domače: Princ WiM ima le 150,000 K letnih dohodkov, ker pa Albanci ue mislijo plačevati davkov, bo pa Avstrija dala princu redno letno podporo. Radovedni smo le še na ustavo, ki jo bo dal princ Wied Albaniji. Izseljeniški škandal v Avstriji. Policija pridno nadaljnje s preiskavami, ki vedno spravljajo nov material na dan. V pondeljek je policija v Lvovu obnovila hišne preiskave v vseh izseljeniških družbah in je na podlagi preiskave aretirala na novo 150 oseb. V Krakovu je aretirala policija na zahtevo kazenskega sodišča šefa tamošnje podružnice “Austro-Americana” cesarskega svetnika Reša. uglednega meščana in podpredsednika trgovske in 'obrtne zbornice. Podružnico so zaprli. Ravnatelj podružnice “Canadian Pacific” dr. Gargais je še pravočasno pobegnil na Rusko. — V Krakovu zopet aretirali 16 oseb. To bo smradu, kadar bo sodna obravnava pričela s, svojim delom. !!!G!ČE ŠE NISTE!!!!!! pošljite naročnino! 1825—1837 Blue Island ave., Vogal Loomis St., Chicago, 111. HRANITELJICA VLADNIH POŠTNIH VLOŽKOV. GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00 Državna Banka JAN KAREL, pj^dsednik, j. p. ŠTEPINA, blagajnik, L radne ure so od 8.30 dopoldne, do 5.30 popoldne, ob sobotah do 9 mre zvečer, ob nedel-jaii pa od 9 dopoldne do 12 ure opoldan. Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta. Govorimo vse slovanske jezike. Ameriška Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete izogniti neprili-kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne marate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na ieto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes. Ce hočete zgubiti prijatelja, posodite mu denar! Kedar prosi, zlata usta nosi, Kedar vrača, hrbet obrača ! I Pošiljamo denar f v Domovino Kaspar State Bank 1990 Blue Island ave. CHICAGO, ILL. I Nered y Prebavi'5!! BSS3S$iKflSaESEEaffi»3ES - smmmmamm i ■ma} i; Da se ohranimo v dobrem zdravju, ne smemo dovoliti nobenega nereda v naši j prebavi, ker to je vedno znak kake bolezni, ki zadene celo telo ali pa samo nekatere organe. Brez pravilnega všivanja in pravilne prebave, ni življenja. In ravno radi ■' tega je potrebno in jako važno, da imamo pri rokah kako zdravilo, katero bo v slučaju nereda v prebavi dalo takojšnjo pomoč. V takih slučajih lahko vsakemu priporočamo dobro znano, zanesljivo in hitro delujoče Trinerjevo ameriško zdmilno grenko vino. To izvrstno zdravilo bo izčistilo prebavni sistem popolnoma, ne da bi povzročilo kako grižavico ali druge* težkoče; isto bo povečalo apetit, dalo moč črevam in odstranilo zaprtje in vse težkoče združene se slabo počutite. Imejte to Zdravilo vedno v hiši in t JOSEPH TBIKHB‘8 CF rtER v/í¡ .«EGI STER El» s tem. To vino naj bi se rabilo kadarkoli ga rabite za ZAPRTJE, GLAVOBOL, BOLEČINE V DROBU, SLABOST, NERVOZNOST, SLABO PREBAVO, ZGUBO APETITA, ZLATENČE, SLABOSTI PO' OBEDU. m ! s s m s s ; Nikar ne odlašajte radi tega, ker si morda mislite, da bo ta stvar sama od sebe odšla. Ako se pravilno ne zdravite, bodo ti neredi vedno oslabeli organe. — Najboljše zdravilo v vsih takih slučajih je TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO. m m m V LEKARNAH. NE SPREJEMAJTE PONAREDKOV. JOS; TRINER Vvaževalec in Izvaželavec. 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. 8 8 ••••seesseeeeee • V- , •X ' \ -, ■■ » * GLAS Cenik knjig, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE*’ 2656 So. Crawford Ave. Agitator .......................$1.00 Amerikanci in povesti .............BO Andersenove pravljice .............50 Avstralija in nje otoki............50 Babica.............................50 Bajke in povesti, I. zvezek........75 n , * ,i 11* a ................ -75 n n a III. a ••*••• -75 ........... IV...................75 Blagor na vrtu cvetočih breskev .50 Berite Novice, Politični listki ..$1.25 Boj za pravico.....................40 Bolnik ........................V -00 Brambovci: zg. roman ..............40 Brez dogm^......................$1.50 Brodikovski odvetnik ......'.......75 Bolgarija in Srbija............. .50 Barvaste ¿.-epjij« • ■ '..... ".30 Cvetke iz papeževega vrta ..... .50 Človek in pol ..................$1.25 Črtice ............................50 Črtice z ogljem .................. 50 Deteljica ....................... .20 Dim ...............................40 Džungl..........................$1.00 Elizabeta ........................ 50 Etiketa in politika................15 Gospa Judit........................75 Gospod Janez, Kmetske slike i dr.$2.00 Humoristični leksikon .............30 Jara gospoda, Očetov greh ....$1.00 Igračke ...........................75 Igralec, iz spominov mladeniča. Roman .......................... .75 Ilijada............................50 Islandski ribič....................50 Ivan Solnce; Grajski pisar _____$1.25 Izdajavec.............■............50 Iz dnevnika malega poredneža.. .75 Izlet g. Broška v XV. stoletje.-.. .75 Jagode ........................ .C0 Junaki svobode ....................75 Jan Marija Plojhar, roman ....$1.75 Judež JtekarJat ................ 1.50* Jurkica Agičeva .................. 1.00 Kako vzgaja useda................. .40 Kacijanar..........................50 Karamfii s pesnikovega groba.. .25 Kazaki.............................75 Kitajci in Japonci.................50 Knjiga za lahkomiselne ljudi... .$1.00 Križana usmiljenost ...............40 Križ na gori; Spomini gospoda Ignacija Brumna .................40 Kletva ........................... 75 Krvava noč v Ljubljani ,... 35 Kultura In politika.............■. .10 Lutrski ljudje, Testament ......$1.00 Lux in tenebris lucet..............50 Mali ljudje ....................$1.50 Mali lord..........................76 Mali vitez v 3 delih............$2.50 Malo življenje.....................50 Med knjigami in ljudmi............ .25 Milan in Milena .............. 1-00 Mina ............................. 50 Mir božji ......................$1.00 Mladost............................40 Momenti.........................$1.25 Mož Simone......................$1.00 Notarjeva sablja ..................40 Na devinski skali .............. 1.00 Najhujši sovražniki ............30 Na bojišču.........................40 Na krivih potih.................... 40 Narodne pripovedke soških planin .......................... 1-50 Naša Vas, prva knijiga...........1.25 Naša Vas, druga knjiga, ........ 1.25 Na Žerinjah ................... $1.00 Novele; Morilec, Debeluška; Morilec: Končano; Pijanec in dr. .75 Novele in črtice, (vezana)......$1.50 Obsojenci ......................$1.00 Ob tihih večerih ...............$1.50 Ob zori.........................$1.00 Oče naš............................50 O kulturnem pomenu slovenske reformacije ......................50 Pisana mati ...................... 40 Pripovesti o Petru velikem.........75 Postrežba bolnikov .............. .20 Peter Prostak (vezana).............40 Pol litra vipavca..................75 i Pogreb, Brez s,volje. Črtice. In druge povesti ...................50 Politično življenje Slovencev... .30 Pod spovednim pečatom; prva knjiga ........................ 1.25 Pod spovednim pečatom; druga knjiga ....................... 1.00 Pot spokornikov, in drugo..........50 Pot za razpotjem, (vezana) ....$1.50 Potop II...............:........$1.25 Povesti Maksima Gorki .............75 Premaganci ........................30 Pri Jugoslovanih ..................50 Prilike patra Bonaventure_____... .40 Pri stricu ........................40 Pumčika ...........................20 Razporoka.......................$1.00 Reformacije in socialistični boji slovenskih kmetov ...............50 Reliefi ......................... .75 Rječnik hrvatsko-slovenski.........50 Rodbina Polaneških v 3 delih____$3.50 Rošljin in Vrjanko .............$1.00 Rusinja ...........;...............50 Ruska moderna...................$1.50 Sami med seboj. Učenjak............25 Slepa ljubezen (Igra) .............50 Skrivnost najdenke ................30 Skrivnosti srca ...................60 Slučaji usode .....................75 Socijalizam in moderna veda... .50 Spake .............................75 Štiri ruske-slike (vezana)...... .50 Štiri ruske -slike (broširana)... .30 Tartarin iz Taraskona..............50 Tiberius Pannonicus; Kuzovci; vita vitae meae ............. $1.25 Tiiho in drugi.................... 75 Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30 Turki pred svetim Tilnom (ve. zana ......................... 1.00 Ukrajinske dume ...................15 Undina ............................45 Uporniki...........................40 Utrinki.........................$1.00 V službi Kalifa ............... 1.00 Vaška kronika......................75 V delu je rešitev................. 20 Velita punt .......................75 Veliki trgovec.....................50 Vinjete.........................$1.00 V burji in viharju ............ 1.30 V kamnolomu ......................30 V naravi...........................50 V Študentovskih ulicah ......... .75 Vstaja Škenderbergova (vezana) .40 V znamenju življenja .............75 Za bratoljubje ....................40 Zadnji rodovine Benalja ...........75 Zadnji dnevi nesrečnega kralja. .33 Za križen.......................$1.00 Za srečo ..........................40 Za staro pravdo ...................50 Za vozom; Izgnanci; Študent Doj-ze; Fenny; Klanec siro- . makov ..........................40 Za svobodo in ljubezen ......... 1.00 Zgodbe iz doline, šent florjanske .75 Zgodovina avstrijskojogrske monarhije ......................... 25 Zimski večeri .....i...............60 Zlatokopi .........................30 Zlatarjevo zlato...................75 Zmaj iz Bosne......................50 Znanci ............................75 Življenja trnjeva pot..............40 Življenje in smrt Petra Novljana; Ella ........................40 Naročilom je priložiti denarno vred nost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina Je pri vseh teh cenah že všteta. DOPISI. De Pue, 111. Ker se malo keclaj sliši iz naše male slovenske naselbine, hočem jaz nakratko nekoliko poročati. — Kar se tiče v tukajšnji Zink Go. gre zmerom po starem; dela se vsaki dan, ¡plača pa je odvisna od dela, kakoršnega kdo ima. Delo se sedaj na zimo .težko dobi kakor drugod, ker na zimo ga nikdo rad ne pusti. 1 Naj omenim, da: smo se tukajšnji Slovenci začeli zanimati za “konsumno društvo”, ker vsaki e-ri izprevidi kakšna draginja je tukaj. Da bi Slovenci napravili lastno trgovino (grocery Store), to M bilo pametno in koristno- za nas tukajšnje -Slovence. Torej ro-jaki bodimo složni, v slogi je moč ! T-o vsaki ve, da začetek je -težaven, toda pogum in naprej, in videli bodete, da dosežemo kar želimo. Vsaki lahko- vidi in občuti,1 kako je dandanes “lahko” živeti in vidite kako nas tukajšnji groceri-sti in mesarji neusmiljeno derejo, tako da ne bomo mogli živeti, če bo šlo tako na-prej. Toraj apeliram še enkrat na vse zavedne tukajšnje rojake, da idemo naprej, da -bodemo enkrat sami-svoji ponosni gospodarji. Ni potrčim Visace-ga poslušati, ki pravi da ne bo nič iz vsega tega' in vse druge stvari. Tako mislijo in govorijo samo tisti, ki so naši nasprotniki in pa ki nimajo v glavi možganov. Tukaj imamo štiri slovenske Solone in par slovenskih trgovcev, ki skoraj vsi dobro napredujejo osobito pa eden in to zato, ker nima posebnih stroškov, slovenski delavci pri njemu skoraj za polovico plače delajo -ali kakor se -reče za slepo plačo; povrhu pa še mora delati po 15 ur vsaki dan. Zato pa : omenjeni trgovec išče vsaki teden druzega ’delavca. Kako je pa pri Angležih ali drugih narodih? Tam se delavci držijo svojega dela po 3 do 4 letia. ali še več,' a tukaj pa ne več kot po 2 do 3 mesece in pusti delo. To je res lepo! Delavci ali ne veste kje vas žuli čevelj? Keclaj se bodete zbudili iz vašega trdnega spanja? —a Kar se tiče društvenega polja, imamo tukaj eno -društvo št. 3 SSPZ; drugo št. 59 SNPJ in tretje socialistični klub št. 106 in še dobro napredujemo pa bi lahko še bolje, ko ne bi bilo takih ki pravijo, kaj mi če društvo; saj sem zdrav. Ali počakaj malo, ne veš-kje te nesreča čaka, potem bodeš -pa drugače -govoril. Mar pristopi k S-SPZ, ki ti daje tedenske podpore ¡$8 in usmrtnine $500 za mali mesečni asesment Straža Solcm-onovi rudniški Sherlock Holmes, detektivske po- vesti, I. del .75 II. 'del . . . .75 III. del . .. .75 IV. del V, del Štaof -proti župniku ... -35 Tajnosti španske inkvizicije, zv.. 05 Taras Buljb-a .... ... 75 1.25 in bodeš videl d^i boš na boljšem, kakor pa si brez društva. Naj še omenim, da je tukaj -dobro znani naprednjaki* brat predsednik društva št. 3 tg-SPZ Mike Omerza pi4d dvejma meseeoma zelo oboleli za pljučnico, tako da je težko če bo okreval, kar mu pa iz sre,a.' želimo 1 Pozdrav vsem svobodomiselnim -Slovencem širom Amerike. Depjaški Jože. Šali da, Colo. V društvenih zadevah smo dobro preskrbljeni akoravno nas je še malo število članov pri ,našem dr. št. 40, ki šteje sedaj nas 25. — Vendar je mogoče, da je še kateri, ki ni pri nobenem -društvu; zato pa apeliram na vse tukajšnje rojake, da pristopijo k našem-u. društvu oziroma k naši SSP-Z. Le-ta plača najboljšo dnevno podporo, namreč $1.15 na dan in v slučaju smrti $500.00. Torej, kateri še niste pri nobe nem društvu, vas povabim, da- pristopite k nam v našo- -delavsko Zvezo, kjer ste po naših pravilih svobodni in edino- tu se bodete zamo-gli svobodno razvijati, biti svoboden in zaveden delavec v korist sebi in celi organizaciji. Vsi kateri mislite pristopiti, pridite na redno društveno sejo 11. decembra v šolo aili pa se osebno zglasite pri meni kadar vas je volja in jaz vam z Veseljem vstrežem v vseh društvenih zadevah. Rojaki ne poslušajte hujskačev, k a kor šen je Josip C lava n, ko prani : kaj če ono društvo, ki je za nič in tudi Zveza je za nič, bode kma-li zopet razpalo. Jaz pa vprašam tebe Glavan in tudi tebe Glavan-ka koliko je šestkrat pet? Seveda ko bi naše društvo imelo take mas-la-rje, 'ki »e vedno maslo na glavi nosi -ter se -boji na solnce prjti, da •;e mu mast na-glavi ne raztopi, potem ne bi z društvom nič bilo. — 'Stric Glavan, tebi pa rečem, da ponosen bodi, ki si Lil prišel v našo S. S. P. Z., drugače ti ne bi bil nikoli pri društvu sv. Alojzija št. 78, kakor je- še več tacih, in v zahvalo bi še rad škodoval našemu društvu. Svetujem ti, da se nikar ne vtikaj v naše društvene zadeve, ko toliko umiš kakor tele. In prosim te, pridi enkrat k meni, jaz ti bodem gotovo tisto tvojo mast raz glave zbrisal, kakor tudi zavezal tvoj je-zik, da -bodeš postal bolj miren in imel čistejše možgane. Ti sam dobro veš, da mi nočemo takih maslarjev v društvu, kakoršen si ti in tudi naša Zveza jih ne mara, in vam znaš, da za društvene zadeve niti nisi vreden čik tobaka. Ti Glavanka pa ponujaš re-ga-lijo od našega prejšnjega društva za'SOe. “Jese, jese,” društvo je za nič; 5‘jese, jese, jese” -Glavan je regalijo. kupil, “jese, jese”. In Glavan naj napravi lieitando za regali jo, “jese, jese”. Se -enkrat ti rečem Glavan, da pustiš naše društvo pri miru, kakor društvo tebe pusti, ker s takimi kot si ti, »e mi ne menimo. Kdor nič -ne zastopi, niti ne razloči črnega in belega in svetoval bi ti, da bi šgl še 10 let v šolo da se nekoliko izobr.ažiš. Toda je težko starega medveda učiti plesati, in je boljše dav 'brlogu sedi. -Sedaj pa pusti naše narodno delavsko -društvo pri miru, ker te nič ne stane in tudi nič ne škoduje. Pozdrav vsiin 'Slovencem in Hrvatom ¡kakor tudi mojim sobratom S'SPZ in našega društva. Frank. Miklič, tajnik. 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. / Vjolo Kjijiiica je %’redna jSSO.oc dsaKernu bolnemu člo-deKu. Mi želimo, da vsaki bolni človek pise po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma v pesno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zg-ubitek moli, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in a ko vam pri seda za'bađavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma poSlemo in hodite uverjeni da o-zdrarite Na tisoče ljudi je ozdravilo no navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite doienji odrezek in ga nam poš.ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM. Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 FifthAve., Chicagv lil. Gospodje: Mene’zanima ponudba, s ko jo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter va» prosim, dam tako pošlite. Ime«. ............................................ Pošta.......................Država................. roparskih družb v državi Illinois za delavce. Ravno sedaj imamo trubel s to družbo, ona odslovi delavca 'brez vsega ¡vzroka, potem pa ne pomaga nobena “žavba”, da bi delo nazaj dobil. Zgoraj sem omenil, tla se je v kratkem eaUu naselilo približno-sto ¡Slovencev i-n tudi imamo že eno podporno društvo spadajoče k -S. N. P. J. št. 209, 'ki tudi precej lepo napreduje; lahko hi še bolj, da bi bilo malo manj kričanja od par oseb in več bratske sloge, da se podpora deli vsem jednako iti ne samo drugorodnini članom. Toliko za. sedaj v prihodnjič še kaj. Čitatelj. BOŽIČNO DARILO. Nokomis, 111. Želim, da mi natisnete par vrstic v naš delavski list 'Glas Svobode, ker hočem nekoliko opisati naša hitro -rastočo slovensko naselbino^ Res približno sto- (100) -Slovencev biva, kar smo pa tako raztreseni. da če novinec pride od drugod težko najde kje bivajo rojaki, Tudi nekaj si jih je napravilo svoja domo'vje, -drugi pa. tudi čakajo do spomladi do časa štrajka, da pričnejo zgradbo, ¡kateri i-majo že zemljišče (lote) 'kupljene. Radi dela pa samo toliko omenim, da ni 'vij-e'tako kakor Se je s prvega pc-ročalo;. koliko delavcev se bode potrebovalo in kakšno delo da bode, tega se še sedaj za gotovo ne ve; res premogova žila je bogata od 8 Go 9 čevljev je premog visok, ker pa ta ¡bogata -žila premoga ne dela bogastva delavcem, pač 'pa družbi rova Peabody Goal Go. Kakor pravijo je ena najbolj Vsakteri premišljuje kaj bo dali sorodniku, prijatelju ali znancu za božično ali novoletno darilo, kakor je to -običajno. Vs trezen o bo vsakemu, ako daste sledeče: Za $1.00 dobite škatljo v kateri je 100 finih Prince Olaf cigaret, -poleg cigaret pa še dobite brezplačno Škatljo za cigarete iz nemškega srebra in vrhntega en cigaretnik iz jantara. Vse to stane samo en dolar. Za $1.00 dobite škatljo, ki ima 25 velikih Prince -Olaf Perfecto smodk, izvrstne kakovosti; kot prosto darilo pa tudi dobite tok (Etui) za smodke iz pravega usnja in ustnik za smodke iz jantara. Tudi ile-ti trije predmeti stanejo samo $1.00. In konečno dobite za $1.00 1 funt finega Prince Olaf tobaka za pipo v kositrasti šk-atlji. Poleg tobaka dobite prosto darilo eno francosko Brier-pipo z jantarskim ustnikom in še eno mošnjo za tobak iz gumija, ki ohrani tobak vlažen. Vsi ti trije predmeti stanejo samo $1.00. Pripomni mo, da vzorci ki smo jih dobili, odgovarjajo ¡popolnoma ponudbi in moramo reči, d-a je vse prav vredno. Naročila se pošiiajo po paketni pošti in je poštnina' plačena vna-prej. Naročiti je: Kolo Company, Inc., Dept. 66, 114—118 Liberty Street. New York City, N. Y. Vsak naročnik naj z naročilom pošle -svoto en, dva ali tri dolarje, kar ni kakor želi blago dobiti, -ter naj pristavi, da si pridrži pravico blago nazaj poslati, ako mu ne u-gaja proti povračilu vposlanega denarja. Jako zar-imiv je postal “Slovenski llustrovani Tednik'1. Priobčuje slike o vseh važnih in zanimivih dogodkih domačih in svetovnih, znamenitih osebah itd. — Priporočamo, da si ga naj naroče Slovenci tudi v Ameriki. “Slovenski llustrovani Tednik” stane za Ameriko celoletno 3 dolarje, za pol leta 1 dolar 50 cent. in se denar lahko pošlje ali naravnost na upravništvo “Slovanskega'- Ilu-strovanega Tednika” v Ljubljani, Avstrija, Evropa ali v priporočenem pismu ali potom- banke Fr. Sakser. New York, 82 Cortlaudt Street. Naročite si ga in razširjajte ga- Roek Springs, Wyo. Naše naročnike v Roe-k Spi;ings, Wyo., opozarjamo, da plačajo zaostalo naročnina A. Justinu v njegovemu saloonu, ker sotrudnik Justin nima. časa, da bi obiskaval rojake in kolektal naročnino za Glas Svobode. M. KARA 1919 SO. HALSTEĐ STREET » Prinesite ta oglas s seboj in kadar kupite čevl. je, vam dam na vsakem dolarju 5c popusta ČEVLJI za jesen in zimo. Trgovina s pohištvom ia pečmi V. KOBZINA, 1849—1851 BLUE ISLAND AVE. Tel. Canal 2054 Chicago, 111. Posebne ponudbe in lobki obroki novopo-ročencem, Lep dar s vsakim nakupom pohištva. PENINSULA* # Bernardova Vinarna in veletrgovina S Californijskimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na 1903 Blue Island Avenue Tel. Canal 842 Imamo samo čista prirodna vina. Specijaliteta: MT. BLANCHE CHAMPAGNE. Razpošiljamo na vse dele Združenih Držav in samo proti predplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na JOS. BERNARD. 1903 BLUE ISLAND AVE. Dept. A CHICAGO, ILL. Hrani danes! Da boš imel jutri! Prični še nocoj! i Ni Vam daleč do nas, pridite! Ob sobotah večer imamo odprto od 6. do 8. ure. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVE. Varnost, priročnost 22 let v businessu. in vljudnost. Govorimo v vseh jezikih. M. A. WEISSKOPF, M. D. Zdravnik in Ranocelnik = Urad 1801 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILL. ===== ■m Tel. v uradu: Canal 476 Tel. v s-ta-no vanju: La.wn.dato'8906 URADNE URE SO: Od 10. do 12. ure dopoldan vsak dan In od 7. do 9. zvečer razen ob sredah In nedeljah. DR. WBISSKOPF je gl. zdravniški nadzornik S. -N. P. J. 0: i©