St. 8* PitotPioratujtu (tati mrutiiiiti piffi) li TTSfU, V CMTMK« 8» IPTOB 192». Posamezna številka 25 stot. LetniK li List Izhaja vsak dan 6 mesece L 22,—, L a 50 vel — * lirokoctl 1 ©•mitnice, sahvale. Mali ©g ji ponedeljka. vnMii« celo lete 25 stot sa trgovali a L* L20. za betedoT"najmanj L 3. EDINOST UredniStro in upravniltvo: Trst (3), ulica S. Franceico d'Assisi 2a Te lefon 11-57. Dopisi na) se paiiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« niaci{e in denar pa upravniitvu. Rokopisi s« ne vračajo. Nefrankiran« pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost" Poduredništvo t Gorici: ulica Giosuž Carducd 8t. 7, L n. — Telef. it 327. Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Irka Violette Gibson ustrelila vferaj predpoldne enkrat proti min. predsedniku — Nussolini lahko ranlen na nosu Demonstracije v Rimu in drugod (Glej tudi v notranjosti lista pod »Dnevnimi vestmi") 22-letnl Antonio Angaro Iz Reke. Pri I Lani, člani: podpredsednik parlamenta obeh je policija naftla več komunistič-1 Kulmiedo in generalni tajnik zunanj. nega gradiva. | ministrstva Djafer Vila. Na kolodvoru ==—__m i so jih sprejeli tukajšnji albanski posla- Antntfoll umrl 1 nik. Staura Stauru in dva višja uradni- MILAN, 7. «Corriere della Sera» po-|ka zun. ministrstva, jroča iz Pariza: Danes zjutraj ob 6.55 je umrl na kifoiki Cannes socijalistični poslanec or. Amendoia. KIM, 7. Danes ob 11. dopoldne Je bil na trgu Gampidoglio izvršen atentat na Mussolinija. Ko je prvi minister po otvoritvi mednarodnega kirurgičnega kongresa zapustil palačo Littorio in odkorakal na trg Campldoglio, Je oddala proti njemu iz neposredne bližine neka 62 letna žena en strel lz revolverja. Mussolini Je bil le lahko ranjen na noen, kajti krogla mu je predrla nosni hrustanec. Kljub temu pa Je ohranil popolno hladnokrvnost ter takoj cddal stroga navodila, da se ne moti javni red. Napadalka, ki so jo policijski agenti le z največjim trudom obvarovali pred linčanjem razjarjene množice, je bila odvedena v zapore Man-t ellate. RIM, 7. Vest+ o izvršenem atentatu na Mussolini j a se je z bliskovito naglico razširila v Rimu. Fašisti so takoj priredili po mestu med vzklikanjem «Ewiva il Duce» navdušene manifestacije. Skupina demonstrantov je odkorakala pred poslopje liberalnega dnevnika «Mondo» ter sežgala uredniške prostore. Nato so demonstranti odšli tudi proti sedežu republikanskega glasila «Voce Repubblicana», kjer je prišlo do drugih incidentov. V mestu vlada velika razburjenost. Rana nrvera ministra Knssolinija f? neznaitia in ?e veri sir\o, da bo kljub temu odpotoval v Libijo. kavic. Na prva vprašanja je mrmrala nekaj nerazumljivega v angleškem jeziku. Oblasti javne varnosti so ugotovile, da je ženska, ki je danes zjutraj izvršila na Campldogiiju atentat na on. Mussolinija, neka Violette Albina Gibson, od pok. Edvarda in Frančiške Gal-les, neomožena, rojena v Dalkeyju na Irskem dne 31. avgusta 1876, angleška državljanka. 27. februarja 1925 je skušala izvršiti v svojem stanovanju v ul. Gregoriana _ _ ^ št. 18, samomor; pognala si je kroglo dušene manifestacije. v prsa. Dala je poklicati k sebi duhovni k a Carolo, kateremu je izjavila, da se je skušala usmrtiti Bogu v čast. Duhovnik jo je spremljal v bolnišnico Sv. Jakoba, kjer so jo pridržali v opazovalnici. Zntopiov Jane'* odpiole danes no severni tečaj RIM, 7. Italijanski zrakoplov «N. 1», ki so ga Norvežani prekrstili v «Norge», bo odplul proti severnemu tečaju jutri zjutraj ob 8. uri. Zrakoplovu, na katerem bo plapolala norveška zastava, bo načeloval severni raziskovalec Amundsen, vodil v* »a bo njegov izumitelj ing. Nobile. Ma letališču Ciampino se bo poslovil od letalcev državni podtajnik za zrakoplovstvo gen. Bonzani in rimski guverner sen. Cremonesi. Pri odhodu bodo prebivalci Rima priredili letalcem nav- * * * KaKo le Msn atentat Ko so kont. le t .voivvone svečanosti, je on. Mussolini, kateremu so sledili razni povabljenci in zastopniki oblasti, zapustil palačo «Littorio». Na Cam-pidogliju se je bila zbrala velika množica občinstva; sredi trga pa so stali razvrščeni dijaki rimskih šol. Ministrski predsednik je odzdravljal množici, ki mu je prirejala burne ovacije. Ko je stopal po trgu proti svojemu avtomobilu, je neka ženska, oblečena v temno obleko, nenadoma potegnila iz žepa majhen revolver, iztegnila obe roki in ustrelila proti ministrskemu predsedniku, ki je takoj, skoro nehote, segel z roko k nosu in stopil korak nazaj. Curek krvi se mu je vlil po roki in mu zamazal belo srajco. Prof. Ba-stianelli, ki je stopal tik za njim, mu je hotel pomagati, a on. Mussolini se ga je takoj oprostil, dvignil je levo roko in rekel: «Saj ni nič. Ohranite mirno k ri!» Komaj je ženska ustrelila iz revolverja, že so planili nanjo kvestor comm. Bodino, neki kapetan orožniko.v in neki policijski agent, da ji onemogočijo nadaljno streljanje, Aretirali so jo takoj in jo le s težavo iztrgali razjarjeni množici. On. Mussolini je ostal popolnoma miren. Stopil je v vežo neke hiše na Cam-pidogliju, kjer je dobil prvo pomoč. Obrnil se je do on. Grandija in mu zagotovil, da ni nič hudega; rekel mu je tudi, da je treba ukreniti vse potrebno, da se ohrani javni red in da se ne izvršijo represalije. V spremstvu nekaterih drugih oseb je ministrski predsednik stopil nato v avtomobil in se odpeljal na svoje stanovanje v ul. Rasella. Vest o izvršenem atentatu se je takoj razšiiila. po Rimu. Ministri in druge osebnosti so se takoj podali na stanovanje ministrskega predsednika. Med prvimi sta prihitela zasebni tajnik on. Mussolinija, comm. Chiavolini, in notranji minister on. Federzoni, kateremu je načelnik vlade dal formalna navodila, da naj ukrene vse potrebno za ohranitev miru in reda. Prišel je tudi vojvoda D'Aosta, ki je ostro obsodil izvršeni zločin in Čestital on. Mussolini-ju, da ni imela stvar hujših posledic. Na stanovanje ministrskega predsednika so prihiteli tudi predsednik senata, on. Titoni; ministri, državni pod-tajniki, glavni tajnik fašistovske stranke, on. Turati; rimski guverner, E. Cremonesi; on. Farinacci, tajnik parla/-mentanie večine, on. Pennavarla; številni senatorji in poslanci. Načelnik Vlade je za vsakega našel prijazno besedo, In vsi so se prepričali, da se ni prav nič hudega zgodilo. On. Mussolini je takoj poročal o atentatu Nj. vel. kralju, ki se nahaja v fian Rossore; telefoniral je tudi svoji družini v Forli. Člani diplomatskega zbora so se podali v zunanje ministrstvo, kjer so izrazili v imenu držav, ki jih zastopajo, obžalovanje radi izvršenega atentata. Ves Rim je v zastavah. Atentat Je Izvršila blazna ženska RIM, 7. Takoj ko je bila aretirana, je ženska izvlekla iz nedrij par Črnih ro- Radie upa na sretno rtflteo Krize Živahni razgovori w vladnih krogih. Mandat za sestavo nova vlado bo dobil Uzunović? BEOGRAD, 7. (Izv.) Pričakovalo se je, da pride danes do odločilnih dogodkov v razvoju krize, vendar pa se to ni zgodilo. V tukajšnjih političnih krogih pa z gotovostjo računajo, da bo jutrišnji dan prinesel odločitev. Ministrski predsednik PaŠič je ob 10 uri prišel v svoj kabinet. Novinarjem je dal le kratke izjave. Nekaj minut za njim je prišel v predsedništvo vlade Stjepan Radić v spremstvu dr. Nikića; ostal je pri Pačiću pol ure. Medtem so prispeli v predsedništvo vlade tudi Pavle Radič in vsi radikalski ministri, ki so ostali pri Pašiću na konferenci tudi potem, ko je Radić odšel. Radić je novinarjem zatrdil, da mu je Pašić obljubil, da se bo s svojimi prijatelji domenil glede »klicanja narodne skupščine. Radićevci so to sklicanje preložili za 12.—14. t m. Rekel je, da upa, da bo kriza srečno rešena. Odšel je nato h kralju. Ko se je povrnil z dvora, je Časnikarjem spet podal nekatere izjave. Rekel je, da je kralja obvestil o razgovorih s Pašićem. Mi vztrajamo pri svoji zahtevi, da se skliče narodna skupščina in da pride 16. t. m. na dnevni red odgovor na interpelacije — je naglašal Radić —» ker to zahteva interes države. Paleg tega pa je skupščina za to tukaj, da dela. Zasedala bi lahko kakih deset dni in razpravljala o pogodbah z Avstrijo in Italijo ter uredila še nekatere druge stvari. Konferenca radlkalskih ministrov Popoldne ob 4. uri se je v predsed-ništvu vlade vršila konferenca radikal-skih ministrov; predsedoval je Pašić. Ptišel je tja tudi F avle Radić, ki je bil prej pri Stj. Radiću; razgovarjal se je s Pašićem celo uro, nakar se je spet povrnil k svojemu stricu. Po tej seji so ministri sporočili novinarjem, da je bilo vse odgodeno za jutri. Uzunović je poudarjal, da mora Pašić radi radićevskih zahtev konzultirati Marka Trifkovića; jutri pa se bo sestal s Stjepanom Radićem. Uzunović je nato odšel na dvor, kjer je ostal do 8 ure zvečer. Pri odhodu z dvora je izjavil, da je kralju poročal o popoldanskih razgovorih. Do večera se glede sklicanja narodne skupščine ni še ničesar sklenilo. Sirijo se vesti, da bo Uzunović najbrže dobil mandat za sestavo nove vlade. Krnu poveril OznnovICo mandat za nadaljevanje dosedanjega spo- Atentatorka — hči irskega lorda LONDON, 7. Agencija «Reuter» poroča, da je ženska, ki je izvršila atentat na oil Mussolinija, Violet Albina Gibson, hči pokojnega lorda Ashbourne, ki je igral veliko vlogo v irski politiki in je bil tudi lord kancelar Irske. V. Albina Gibson, ki je znana po svojem ekscentričnem temperamentu, je sestra lorda Alhbournea, ki prebiva v Com-piegne. _ MILAN, 7. Prva vest o atentatu je dospela uredništvom listov in prefekturi ob 11.30. Prefektura je izdala stroge odredbe, da se ta vest iz razlogov javnega reda ne sme takoj razširiti po mestu. Okoli 13. ure pa so zvedeli za atentat tudi meščani. Vest je napravila v vseh krogih zelo globok utis. Skupina mladeničev je neki razproda-jaln. listov na trgu Duomo odnesla več iztisov komunističnega glasila «UnitA» ter jih sežgala na ulici. Mussolini je osebno telefoniral svojemu bratu Arnaldu v uredništvo dnevnika «Popolo d'ltalia», da se mu ni hudega zgodilo in da je popolnoma zdrav. Okoli 14. ure so tukajšnji listi priredili posebne izdaje, da obvestijo občinstvo o izvršenem atentatu. «Secolo» je k uradnemu poročilu o atentatu ^ pristavil, da je Mussolini ohranil popolno hladnokrvnost in da se je po atentatu podal v palačo Chigl. V znak radosti, da se je atentat na Mussolinija izjalovil, so bile na vseh poslopjih izvešene zastave. Vsklikajoč ^•Evviva Mussolini!», «Evviva Duce!» so ljudske množice priredile poulične de-montracije. Prefektura je izdala stroge odredbe, da se niti v najmanjši meri ne moti javni red. Sv. Oče Je bil zelo vzradoščen, da se Jo atentat Izjalovil RIM, 7. Tudi v Vatikanu so takoj zvedeli o atentatu na ministrskega predsednika Mussolinija. Mons. Pizzar-di je o tem najprej obvestil kardinala G as p ar rij a in nato sv. Očeta. Državni tajnik Gasparri je zaukazal, da se natančno informirajo o atentatu. Sv. Oče je bil zelo vzradoščen, da se je atentat na Mussolinija tudi tokrat izjalovil. Čestitke iugoslovenske vlade HossoIMlfl BEOGRAD, 7. (Izv.) Povodom posku-šanega atentata na italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija sta Pašić in Ninčić brzojavno čestitala Mussoliniju k srečni rešitvi in izrazila nado, da bi kmalu okreval. Pokrajinski faUstovskl tajniki pri direktoriju faSlstovske stranke RIM, 7. Ob 14. je načelnik vlade v spremstvu državnega podtajnika on. >Suardo, kabinetnega načelnika markiza Paoluccija de Calboli in posebnega tajnika comm Chiavolinija zapustil svoje stanovanje v ulici Rossella ter se odpeljal v avtomobilu v palačo" Littorio, kjer so bili pokrajinski fašistovski -------- . __ , .„ _ tajniki predstavljeni novemu direkto-f^1«!™ ^T riju fašistovske stranke. * * AretocUe komunistov v MM Med njimi se nahaja tndl ei in en HeCan PADOVA, 7. Pred dnevi je policija aretirala sedem komunističnih omla^-dincev, ko so ponoči nalepi j ali prevratni ške lepake po ulicah. Aretirane! so pri zasliševanju izjavili, da so prejeli letake od dveh komunističnih agi; tatorjev, s katerima bi se imeli ponovno sestati Po neumornem poizvedovanju se je policiji posrečilo iztakniti omenjena agitatorja. Bila sta aretirana na glavnem kolodvoru v trenutku, ko sta hotela odpotovati z vlakom proti Trstu. Eden se imenuje Giordano Pratol ongo;-----—----„—» „ . . . ima 30 let in je iz Trsta. Drugi pa je duje bivši pravosodni minister Tutu zbornica na počitnice. BEOGRAD, 7. (Izv.) V razvoju krize Je nastopil nocoj senzacijonalen preobrat, s tem, do Je kralj poveril mandat za sestavo nove vlade ministru javnih del Uzunović«. Ko Je namreč St. Radić dozna!« da Pašić odklanja njegove hteve radi sklicanja parlamenta, Je ob 9. zvečer odšel na dvor, kjer Je ostal do II. ure. Med tem časom se Jo nflla v pred-sednlStvn vlade konferenca vseh radl- ferenci Jo Uzunović od&el dvor ter ostal tam do 11. ure. Novinarjem Je Izjavil po avdtjenei, da m« Je kralj poveril mandat, da nadaljnje dosedanje delo sporazuma. Jutri so bodo pričele konsultacije. Pri tem preobrata v razvoju krizo vidijo nekateri kapitalaeljo N. PaUća, kar po nI mogoče trditi sprite dejstva, da Je Uiuiftf sprejel mandat za stavo novo vlade s privoljenjem d danjega ilća. _ »gajenja mod Jugoslavijo ta Albanijo BEOGRAD, 7. Včeraj je prispela v Beograd albanska delegacija za trgovinska pogajanja. Delegaciji predse- General Pangalos Men za predsednika grške republike ATENE, 7. Volitve za novega predsednika grške republike so se vršile dne 5. t. m. Po uradnih poročilih ni bilo nobenih nemirov in je med volitvami vladal najlepši mir in red. Ista poročila zatrjujejo, da je izvolitev generala Pangalosa popolnoma zasigurana. Pangalos je dobil skoro 90 odstotkov oddanih glasov. Tako je na pr. v Atenah dobil od 53.866 glasov Pangalos 43.9B7, v Solunu od 37.000, Pangalos 35.000, v Pireji od 33.474, Pangalos 31.952. Udeležba pri volitvah je bila zelo dobra. Pangalos je izjavil časnikarjem: Rezultati včerajšnjega plebiscita nadkri-ljujejo moja pričakovanja in vsebujejo svečano desavuiranje takozvanih političnih strank, ki ne reprezentira j o nič drugega kot ambicijo gotovih oseb. Dejansko te stranke itak ne obstoje. Sedaj imamo samo narod, ki se hoče razvijati in ta razvoj su mu stranke s svojimi prepiri onemogočale. Pangalos je dejal, da pomenijo volitve potrditev vladnega programa s strani ljudstva in pol-jiomoč za bodoče postopanje. Za presojo uspeha g. Pangalosa je treba vedeti, da so 3. t. m. vse politične stranke sklenile, da se volitev ne bodo udeležile, ker vlada ni ugodila njihovi zahtevi, da se volitve prelože. Vlada je namreč po mnenju političnih strank pripravila tako, da so vsake svobodne volitve izključene. Mih s&Iast piega predsednika Vojne izpremembe v ustavi republike ATENE, 7. Uradni list grške republike objavlja ukaz, s katerim se izpremi-njajo nekatere določbe državne ustave in Id daje predsedniku republike gotove pravice, katerih do sedaj ni imel. Tako bo po tem ukazu mogel predsednik republike vedno razpustiti zbornico pred potekom kakega določenega roka. Odslej bo tudi zabranjeno predlagati resolucije za nezaupnico vladi tekom zasedanja, v katerem je zbornica vsaj enkrat že izrekla vladi zaupanje. Ta prepoved pa ne velja, ako vlada odreče svojo solidarnost napadenemu ministru. Tekom vsakega zasedanja more predsednik republike po svojem preudarku enkrat razpustiti zbornico radi izida glasovanj o zaupanju vladi Kakor poročajo listi, je bil sestavljen svet 7 pravnikov, ki bodo tekom zborničnih počitnic izdelali načrte za odlo-ke-zakone. Ta svet bo tvoril podlago za državni svet, ki se ima še ustanoviti. Pangalos namerava preurediti zakonodajo in bo žačel z reformo upravne zakonodaje. _ čičerln o Ženevskem neuspehu MOSKVA, 7. V razgovoru z novinarji je izjavil ljudski komisar za zunanje zadeve Cičerin, da je sovjetska vlada ponovno in jasno obrazložila svoje stališče glede razorožitvene konference Ker Švicarska vlada nikakor noče ugoditi upravičenim zahtevam sovjetske vlade, se Rusiia ne more s udeležiti posvetovanj, ki bi se vršile na švicarskih tleh. Neposredni vzrok ženevskega poloma, je dejal Cičerin, je v nasprotstvih Chamberlainove politike, ki hoče pridobiti vse države proti sovjetski uniji, ne da bi upošteval med njimi obstoječega antagonizma. O vprašanju nemško - francoskega zbližan ja je Cičerin izjavil: Da pomirim Brianda, moram opozoriti na moje ponovne izjave, da gleda sovjetska unija z največjo simpatijo na nemško-fran-cosko zbližanje. O stališču Amerike do locarnskih pogodb in do ženevske konference je dejal, da bo končni efekt na^ dalnje gospodstvo ameriškega kapitala nad Evropo. _ Zinovjev odžagan RIGA, 7. Boljševiki so odvzeli Zinov-jevu predsedstvo leningradskih sovje-tov. Že pred dvema tednoma je moral odstopiti kot predsednik izvrševalnega odbora tretje internacijonaie. Na ta način izgublja Zinovjev vso oficijelno avtoriteto. _ Francoski dolg napram Angliji PARIZ, 7. «Echo de Pariš* piše: Ne ve se še, kedaj da bo finančni minister Raul Pćret odpotoval v London, da uredi vprašanje francoskega vojnega dolga v Angliji Vprašal pa je za mnenje razne vplivne politične osebnosti, v prvi vrsti pa nekatere bivše finančne ministre. Najbrž bo v London odposlan kak funkcijonar finančnega ministrstva, ki bo potem poročal o tem, da^li bi bilo mogoče doseči sporazum. Minister Pćret pa ne bi mogel pričeti pogajanj pred koncem aprila« ko pojde Opnionje miru o Maroko Pogajanja se niso Se pričela. - Zahteve francoskega tiska PARIZ, 7. Pod naslovom «Predaja, ne pa pogajanja»- piše današnji »Journal«: Briand je rekel, da Abd-El-Krim lahko doseže mir, če si ga resnično želi. In če si res želi mir — piše list —, potem se mora rifovski poglavar podvreči. Kako bi se sicer zamogel na logičen način razvozlati položaj, ki ni nič drugega kot posledica pobune? Če \bd-El-Krim izgine, se bodo rodovi gotovo podvrgli, če pa ostane, pa naj se to zgodi v eni ali drugi obliki, bodo vrata ostala odprta za večne incidente, da ne rečemo hujšega. Španci bi v tem oziru znali marsikaj povedati, saj so isti sistem preizkusili z El-Raisulijem. «Excelsior» piše: Miroljubni nameni francoske vlade so dobro znani. Vendar pa Abd-El-Krim še ni pokazal, da bi rad sklenil mir. Ce računa, da bo lahko sklenil s Francijo separaten mir, so Abd-El-Krim zelo moti, kajti med Parizom in Madridom vlada glede maroškega vprašanja popoln sporazum. Pogajanja za sklenitev miru se še niso pričela. Abd-El-Krim se lahko še bojuje, a na zmago ne more več upati. Če bo prosil za mir, ga bo lahko dosegel \o Če bodo dana potrebna jamstva za to, da Abd-El-Krim ne bo mogel nikdar več seči po orožju. Bombardiranje Pekinga in tujci PEKING, 7. Poslaniki inozemski 1» vlasti so poslali kitajskemu zunanjemu ministru noto, v kateri ga opozarjajo, da spravlja meščanska vojna, posebno pa zračno bombardiranje Pekinga, v veliko nevarnost življenje in imetje tujcev, ki prebivajo v Pekingu. V noti je rečeno, da je kitajska vlada odgovorna za vsako škodo, ki jo bodo utrpeli tujci na življenju ali imetju. Našr&i nadvojvode Frana Ferdinanda Zanimiv zgodovinski dokument Mnogo se govori in piše o bodočih «Zedinjenih državah Evrope» kot edino možni rešitvi iz sedanje zmede in bede. I. A. Freiherr v. Eichhoff, bivši poslanik avstrijske republike v Parizu pa priobčuje iz «starih aktov» načrte umorjenega nadvojvode Frana Ferdinanda za ustanovitev «Zedinjenih držav Velike Avstrije». Njegove vodilno misli da so bile: zbližanje in sodelovanje narodov monarhije v mirnem dela, gospodarska svoboda pomeznika, politična svoboda narodov, medsebojna odvisnost na gospodarskem, neodvisnost na političnem polju. Po načrtih nadvojvode Frana Ferdinanda naj bi se območja devetero narodnih skupin avstroogrske monarhije teritorijalno skrbno obmejila, a kjer bi bile meje dvomljive, naj bi odločilo ljudsko glasovanje po enostavnem in pravičnem sistemu. Prebivalci teh območij bi dobili popolno avtonomijo, ki bi bila omejena le v toliko, kolikor bi moral vsakdo sadove svojega dela oddajati drugim delom monarhije in od tam dobavljati vse izdelke, živila in surovine. Na ta način bi — pripoveduje Eichhoff — vsak državljan Zedinjenih držav Velike Avstrije v svojih odnoša-jih napram inozemstvu užival tiste koristi, ki izhajajo iz pripadnosti k enotni, mogočni gospodarski in carinarski zvezi. Za trgovino in obrt ne bi bilo med posameznimi državami Velike Avstrije nobene meje. Bile so Že določene vse mere, da ta temeljna pravila dobijo izraza v ustavi novoustanovljene države in da se tudi praktično izvedejo. Besedila temeljnih zakonov in vseh drugih naredb so bila že pripravljena. Eichhoff omenja, kako se je po vojni leta 1866. monarhija razdelila v dve polovici. V eni so imeli relativno večino Nemci, v drugi Madžari. Ta duallzem pa je bil povsem nezdružljiv z avtonomijo narodnosti, kakor jo je nameraval Fran Ferdinand v svojih načrtih. Odpraviti se je imela tudi določba starih državnih temeljnih načel, po katerih mora vladar ob nastopu vlade položiti slovesno prisego, da bo spoštoval ustavo dotične dežele (Avstrije in Ogrske). Nazor Frana Ferdinanda je bil namreč, da je materijalno in tehnično nemožno* da bi vladar polagal tako prisego, dokler nista ustavi obeh delov (Avstrije in Ogrske) v skladu med seboj. Spremembe, ki bi bile potrebne, da se navzkrižja med obema ustavama odstranijo, bi bile dale polno možnost, da bf se dežele, združene pod žezlom Habs-, burgovcev, iz temelja preosnovale v. smeri narodne neodvisnosti In gospo* darske enotnosti na korist delov ln celote. Eichhoff priobčuje tudi Se priprav« ljeno besedilo manifesta, ki bi ga bil izdal Fran Ferdinand, čim bi nastopil vlado. V manifestu so bila naglašena že gori označena načela. NaglaAa se enotnost države napram manjemu svetu, obenem pa odločna volja za sodelovanje za-ohranitev miru, «da se bodo » narodi monarhije mogli nemoteno posvečati svojim kulturnim In gospodarskim nalogam.* Istotako pa, kakor naj bi bili vsi narodi enako deležni pravic 'glede sodelovanja pri skupnib stvareh imonarhije, zahteva načelo pravičnosti, da je vsakemu plemenu zajamčen naroden razvoj v okviru monarhije, da bo vsem plemenom, vsem stanovom in *sem poklicem omogočeno varstvo svojih opravičenih interesov. Le z zložnim sodelovanjem vseh narodov monarhije se more zagotoviti in pospeševati blaginja vsakega poedinega plemena. To bi bile temeljne točke v manifestu Franca Ferdinanda, kakor ga navaja Eichhoff. Potem piše še naslednje pripombe: «Railičnosti na političnem polju pre-prečajo skupno voljo za vojno, razen če gre za zaščito gospodarskega življenja. Na drugi strani pa zahteva narodna zavest za vsak narod pravico do samoodločbe in neodvisnosti. Vsak narod odklanja sodelovanje na vojnih podjetjih, ki so jih dozoreli politični nameni drugega naroda. Tako bi bila onemogočena napoved vojne od strani Ze-dinjenih držav Velike Avstrije in bi bila ta v resnici zavetišče miru in blaginje njenih narodov... Vodilne misli, katerih izvedbo je preprečil atentat v Sarajevu, pa niso zamorjene in zadušene. Uničene na območju avstro-ogr-ske monarhije napredujejo nevzdržno napram svojemu uresničenju* na širši podlagi: v ogromni gospodarski zajednici, v «Zedinjenih državah Evrope*, morejo tudi na političnem polju z vsestranskim razumevanjem in mirnim skupnim delom ozdraviti marsikatere rane in krivičnosti.» * * * Eichhoff naglaša, da je to, kar priob-čuje, zgodovinski dokument. Prevzema torej jamstvo za resničnost označenih načrtov Franca Ferdinanda. Toda zgodovinska resnica je tudi, da so se pokojnemu nadvojvodi pripisovali vse drugačni, iugoslovenstvu sovražni nameni- Glasom teh glasov je nadvojvoda res hotel preosnovati državo v smislu, da bi na mesto dualistične stopila tria-listična uredba s posebno jugosloven-sko skupino. To pa na eni strani iz njegovega nasprotstva. proti Madžarom, na drugi pa in v glavnem z namenom, da so prepreči ujedinjenje Jugoslovanov s Srbijo ko« kristaliracijsko točko. Sovraštvo proti Srbiji da je bila vodilna misel Frana Ferdinanda. In potovanje njegovo v Bosno, krvavo prekinjeno v Sarajevu, je imelo biti preludij izvajanja teh načrtov. Pa naj bi bilo, kakor bilo, vsekako spadajo načrti Frana Ferdinanda v zgodovino in so danes v resnici zanimivi le kot zgodovinski dokument: Zgodovina je odmerila dogodkom drugačen razvoj nego ga je imel nadvojvoda v svojih načrtih. DNEVNE VESTI Atentat na ministrskega predsednika Mussolinua Na drugem mestu poročamo obSir-neje o blaznem zločinskem poskusu proti življenju ministrskega predsednika Mussolinija. To Je v kratkih par mesecih že drugi atentat naperjen proti osebi voditelja povojne Italije. Usoda je tudi tokrat odvrnila od naše države nesrečo, ki bi zadela Italijo, če bi se zločinska namera posrečila. Mi Slovani v Italiji se pridružujemo splošnemu ogorčenju, ki Je upravičeno objelo vso Italijo, preti blazni zločinki. Pridružujemo se brez pridržka tudi vsesplošni vsedržavni radosti nad čudežno rešitvijo moža, ki z železno roko vodi usodo nove Italije. Proglas prefekta gr. uff. Gasti-ia Tržaški prefekt gr. uff. Gasti Je izdal povodom včerajšnjega atentata proti osebi ministrskega predsednika sledeči proglas, naslovljen na vsa ob-lastva tržaške pokrajine: «Prvi minister, načelnik vlade in vodja fašizma se Je danes predpoldne čudežno rešil pred novim atentatom! Ko se je vračal s Kapitola, kjer Ja o tvoril neki kongres, se Je ustrelilo enkrat proti njemu i* revolverja prav od blizu. Strel ga Ja zadel lahko na nosu. Demonska, obnemogla pokvarjenost, sovražna Italiji in vodji, ki Je domovini svet, ne bo zmagala! Božja previdnost podpira in brani izbranega reditelja Italije, okoli katerega se danes _ v znak brambe in vdanosti — zgrinja zopet vsa fašistovska stranka, vas italijanski narod. Hvalimo Boga in dajmo izraza svoji radosti nad tem, da se Je naš vodja, naša ljubav, ponos in sreča naroda, rešil tudi iz te nove nevarnosti. iivel Benito Hussolinil Prefekt: GASTI.® Mesto v zastavah Čim se je razširila v našem mestu vest o atentatu in o rešitvi ministrskega predsednika, je bilo takoj vse mesto v zastavah. V zadetku so se ljudje začudeni vpraševali, kaj pomenijo zastave. Vest o atentatu je namreč prispela v Trst okoli poldne in je bila znana, v začetku le oblastvenim krogom, fiele v prvih urah popoldneva in pozneje je postala vest splošno znana. Oberdanova vojašnica in druga javna p<*slopja so bila razsvetljena. * Manifestacije no tm Onltfi in obhod po mestu Ob 6. uri zvečer se je vršil na trgu Unita pred prefekturo shod, ki je bil v naglici sklican tekom popoldneva spo-.razumno od prefekture, občine in tržaške pokrajinske zveze fašistovske stranke. Shoda se je udeležila velika množica meščanstva. Z balkona prefekture so govorili tržaški župan sen. Pitacco, senator Gentile, fašistovski komisar Bonsembiante in tržaški prefekt Gasti. Po shodu se je vršil —- okoli 8. ure — obhod po mestu s tremi godbami . Sprevod se je pomikal po Korzu, preko Goldonijevega trga, skozi Giosue Carducci, ul. Cesare Battisti do mestnega vrta, kjer se je glavni del manifesta nto v razšel okoli 8.15, medtem ko je manjša gruča nadaljevala manifestacije po uL Carducci do približno 8.30. _ IZ HOCOLA G. Karlu Švagelj je umrla 6. t. m. soproga. Rocolski tamburaši izražajo tem potom svojemu bivšemu predsedniku in častnemu članu iskreno sožalje IZ GOVORA TiŽAftlEOl PREFEKTA GASTIJA V POSTOJNI Pri pogrebu obeh žrtev roparskega napada na Prestranku, uradniku Del Fiume in finančnega stražnika Tempesta, je imel tržaški prefekt gr. uff. Gasti ob odprtih grobovih poslovilen govor, iz katerega po-snemljemo glavne misli: Religijoznost trenutka bi morda zahtevala strog molk, ki naj bi bil obenem izraz žalosti in molitev, obred in posvečanje. Toda na Prestranku, uradnika Del Fiume in da dolžnost nam veleva, da premagamo] žalost in napravimo iz nje sredstvo^ za idealen preporod življenja, in naša tiha žalost naj govori besedo resnice in pravice, obsodbe in slavljenja. Strašni zločin je uža-lostil to zemljo. Kdor vama je (umorjenima finančnima stražnikoma) vzel življenje, je med tistimi ki so polni najgrših strasti človeške brutalnosti. Najnižja poživinje-nost, podel pohlep po denarju krade, radi denarja se ubija, zločinstva se dogajajo to-in onostren vsake meje, kajti slepo zločinstvo nima domovine in pozna le solidarnost v slabem. Vsi narodi imajo zavržen-cev, ali vsi nastopajo tudi proti takim zločinom, nasprotnim človečnosti! Potem je prefekt slavil nesrečni žrtvi, ki sta vršili le svojo dolžnost, ki sta se izpostavili smrti za vrhno idealnost: za obrambo socijalnega miru, obrambo zakona. Njiju smrt obseva ista slava kakor smrt v bitki, kajti obema so lastne svetost stvari, veličina ideala, religija dolžnosti, srčnost akcije. Ostavila sta odločen opomin, sijajen zgled. Vsi vemo — je nadaljeval govornik — Ifake moralne energije, kolika moč discipline, kolika srčnost požrtvovalnosti je v italijanskem vojaku po geslu: pokorijo se molče in umirajo molče. Končno je prefekt pozival, naj se med tem dobrim prebivalstvom nabirajo prispevki za priprost spomenik padlima žrtvama na mestu, kjer se je izvršil krvavi spopad, naj bregu Pivke, v bližini državne meje. Govor gospoda prefekta je napravil globok vtis na vse prisotne. Tudi domačini so kazali svoje sožalje, kar izrecno naglaša tudi poročilo v italijanskih listih. IZ BAZOVICE. Zopet je posegla smrtna kosa v naše že razredčene vrste in pobrala nam mladega domačina Antona Grgiča, posestnika v Bazovici h. št. 191. Pregrel se je na delu in pripeljan v Magdalensko bolnišnico je po kratki bolezni tu umrl v torek popoldne. Včeraj so ga pripeljali na njegov dom v Bazovico in danes popoldne se bo vršil njegov pogreb. Pokojnik je bil splošno priljubljen pri vseh znancih radi svoje delavnosti in resnosti. Bil je odbornik pri vseh petih domačih društvih, posebno je bil izredno delaven pri Gospodarskem in konsumnem društvu od njegove ustanovitve, kjer je bil skoraj nepretrgoma blagajnik. Komaj 45 let star zapušča vdovo in pet mladoletnih otrok. Bodi mu lahka zemlja domača, Žalujočim pa naše iskreno sožalje. jo in ureditev občinskih užitkov v svrho, da se doseže priznanje popolne svobodne in izključne lastninske pravice jusarjev do skupnega zemljišča. c) Zbirati tozadevne statistične podatke in preskrbovati članicam potrebne dokumente, izpiske itd., ki služijo za vložitev prijav v smislu kr. odloka zakona od 22. V. 1924. d) Nasvetovati ali izvrševati po nalogu Članic potrebna pravno-strokovna dela, ki se tičejo likvidacije in ureditve občinskih užitkov. Z ozirom na važnost vprašanja pričakujemo obilne udeležbe. Pripravljala! odbor. NOTI BOD Izšla je VII. številka Novega roda. Vsebina: J. Samec «Pomladans££»>, Fran Žgur «Zjutraj», Pastuškin -cUjeti golob», J. M. Donald «Otrok» (pesmi); Bosanska pripovedka «Sreča v nesreči«, «Povest o štruk-ljih»; J. Samec «Crni strah», Pastuškin «Stonoga»; bosanska «La£ za stavo«; J. Samec « Vožnja« (pesem); J. Albreht «Kmet godrnjač in žalik žena pomočnica«; M. Samsa «Burja» (pesem); France Eržen •Veliki prijatelji življenja«. Slede «Zrna», «Kotiček» in «Uganke». Ta številka Novega roda ima velikonočno prilogo ter je obsežnejša kot običajne. Ilustracije so večinoma izvirne. Prva številka tekočega letnika je pošla in je novim naročnikom ne moremo preskrbeti. Sicer je samostojna In se v naslednjih številkah ne nadaljuje nikak sestavek iz prve. Uredništvo "in uprava lista je v Trstu, ul. Udine 35, III._ IZ UBADA POLIT. DRUŠTVA »EDINOST. Karel PečarK - Koper: Generalno pravd-ništvo pravi, da je bil Vaš akt odstopljen oddelku za potrebne registracije, slednji trdi, da ga nima..... Bomo pogledali še na računskem dvoru; vsekakor privedemo zadevo do zaključka. Za Ivana Jajčflča, v smislu poziva v 65. št. Edinosti od srede, 17. marca 1926 so dospeli sledeči darovi: X. Y. Lit. 10.—, N. N. Lit 10.—, Fr. Dekle-va 25.—, Prime Fr. — Trst Lit 20.—, Mar-kon Trnovo Lit. 20.—, Dolenc Prosek Lit. 5.—, Bazovica na nabiralno polo lit. 70.—, Lah Iz Maribora in družba Din. 155.—. Vkupno: Lit. 160.— in Din 155.— Iskrena hvala! _ Tajništvo. OrttltvtM VMM — Klub Esperantistov v Križu se zahvaljuje vsem ki so prihiteli, da se poslovimo kot bratje od naših fantov-vojakov, ki jih i i • v _J_X__0 L odškodnine Rijavcu. A tudi v t^m slučaju je zaporna kazen le pogojna. — Prav tako so bili obtoženi Josip Prešeren in Fr. gkodnik in Avgust Kovačič, da so oskrunili avško vojaško grobišče. Zadeva je šp vsem v dobrem spominu. Prva dva obtoženca t. j. dvanajstletna Prešeren in škod-nik sta bila obsojena na 1 mesec in 25 dni zapora. Kovačič je bil oproščen. ŠTANDREŽ. Ni manjkalo mnogo in zgodila bi se pri no se le snremenUo in se mora odsedai na-' nas velika nesreča. Na dvorišču se je ipra - -• --- - - • — 1 la mala, poldrugo leto stara deklica, Karo- lina Novak. Mati jo je pustila samo in šla v hišo po opravilu. Po dvorišču je pa begal sem ter tja prašič, veseleč se svoje prostosti. PriŠef je tudi k deklici in ji oglodal kožo in meso na licih in pil njeno kri. Na v nedeljo, dne 11. aprila 1926 ob 16 se bo vpitje deklice so prileteli domačini, rešili vršila muzikalna prireditev s sledečim otroka in ga s Zelenim križem prepeljali sporedom: 1. Dvofk: Slov. plesi št. 1. Or-|v goriško bolnišnico. Stanje otroka je pre-kester. 2. Tosti: Ideale. Bariton solo, poje tvj težko. gosp. Zlatko Bisail. 3. Bizet: Romanca iz G,1BRUE PRI ŠTANJELU, opere «Carmen» (Ouel picciol fior) Rog 9 v liedc);0 zjntraj so pri nas, kakor vsako spremi jevanjem klavirja. Svira g V - *a- let ietos* streljali med velikonočno proce-bro. 4. Naglig: Impressiom. Orkester^ 5. a) sijo z moznarji. Pri tem se je .pripetila ne-B. Ipavec: Mak 2an. b) Dr. G. KreK: i-ogod- greCa Nafeiti možnai. je poei] pred Casoin, ba. Bariton solo s spremljevanjem orkestra da se raogel več odstraniti Cehovin Jo-poje g. Zlatko Bisail. 6. Mozart.: Bo&tjan in . ki . bj1 nabil s smodnikom, in tako Boštjana. Komična opera v enem dejanju. . prjg1o da zadobil hude rane na des-Osebe: Boštjana, pastirica (sopran) g.na nem kolku prepeljali so ga v goriško bol-Primožičeva, Boštjan, pastirček (alt) g.na nISnico prav tako slabe praznike je imel Fonova. Colas, dozdeven čarovnik (bas), 8-!Vrtovec Gabrijel, ki si je pri padcu d »na Levpušček. Vaščani in vaščanke. — Vodja ;v kuhin« ziomii iGVo nogo in jih je radi prireditve^gosp. E. Komel. — Cene obi-j. a praznova| v goriški bolnišnici. DOBROVO. Kakor običajno, je tudi letos na velikonočni pondeljek priredila dobrovska mladina veselico v prijaznem grajskem dvori- tknjigarni ŠAHOVSKI TURNIR ¥ GORICI. Stanje v torek 6. aprila opoldne: za prvenstvo IV. divizije. Ko bi njena napa dal na vrsta odgovarjala vifiku njene obrambe, v kateri briljira posebno stalni branilec Steblei, bi se zamogla ta Četa postaviti na lepše mesto, kot ga sedaj krije. Potek igre bi bil na kratko sledeči: Začetni udarec ima «Val», ki preide takoj v napad, iz katerega se «Roiano» reši v korner, katerega pa ValaSi ne izrabijo. Igra se nato prenese na sredino igrišča, a le za trenotek, kajti ValaSi so spet v napadu ter končno po lepi kombinaciji Stel-Markovič zabije poslednji neubranljivi strel v vrata. «Roiano» bi rad izenačil ter preide v napad. Jan reagira takoj s krasnim odvratnim udarcem ter tako prenese igro spet pred vrata belo-rudečih. «Roiano» utrpi takoj za tem par kornerjev, iz katerih pa se srečno reši. Konec prvega polčasa najde Četi v razmerju 1-0 v prid Valu. V drugem polčasu postane igra skrajno napeta. «Roiano» nastavi vse svoje sile, le da prodre, kar se mu tudi posreči, a moj------------- -. xx . .. - .Vrt strski udarec konča v rokah nedosegljive- šist Vsi obtoženci so bili oproščeni obtož- kratko ulogo. Kristančič 21 (22), Dr. Pavlin 19 in pol oan je bil lep, sem si mislil, pa, hajdi (20), Valtrič 17 (19), Pavlin B. 16 (22), Ker- na prijazno Dobrovo. Zanimala me je naT- ševani 13 in pol (18), Kuzmin 12 (23), 2ivec bolj igra, ker poznam dobrovske fante in 12 (25), Dr. Reja 11 (12), Ličen 11 (27), Koiii* veni, da dobro igrajo, in sicer že iz prej- janc 10 in pol (13), Terpin 9 (10), ŠuSteršič gnjih prireditev. Igrali so «Divjega lovca». 9 (12), Medvešček 8 in pol (17), Bregant B Na splošno j3 igra dobro izpadla, čeprav in pol (16), Tivan 5 (19), Klavžar 5 (20), vem, da znajo dobrovski fantje in dekleta Krmac Vlado 3 in pol (12), Bolko 3 in pol tudi bolje igrati. Izmed glavnih ulog mi je (16), Saunig 3 (9), VeluSček 3 (10), Breščak najbolj prljal Janez (divji lovec) s svojim 3 (12), Vujnovič 3 (14) Košuta Just 3 (H), sigurnim nastopom in pa Tonček (berači, Kozman 2 in pol (8), Dr. Marmolja 2 in pol | kj sta prav dobro pogodila svoji ulogi. rl a- (S), Molar 2 (9), Bovcon 1 in pol (2), PavliČ ko tum stari Rihter je nam vsem ugajal, 0 (4). Opomba: Številke v oklepaju značijo ie gkoda, da Jo je preveč po briSko zakro- igrane partije. ▲V6E Pred goriškim tribunalom so stali nafli domačini Kovačič Avgust, Madon Martin, ial tudi tam, kjer to ni bilo na mestu. Njegova hčerka Majda je pokazala premald sočustvovanja že z Janezom, a ni Je ganila niti očetova zblaznelost. Molitev pred po- Kovačič Stanko in Prinčič Rafael, obsojeni'dobo Matere Božje mora poslušalcu segati da so pretepli Jožefa Rafael zato, ker je fa-jv srce. Ugajal mi je tudi kovač, čeprav s mešanfzbor izFoiane Gos^oi »^T^ Jffi^Afft planine«. igrata je goana na pi"**«----- ga je napravil kak dober tovariš. nim in pobožnim jezuitom ter ga ni bilo Časa se ta godba vežba, mi m znano, moram pa reči, da Brici postajajo v glasbi nekam izbirčni in radi slišijo tudi kaj boljšega. Po pravici rečeno, pogrešal sem znani orkester iz Biljane s pevskim zborom društva «Lipa» iz Biljane. IDRIJA OB BA6L Pomladansko, res praznično vreme velikonočnega ponedeljka me je zvabilo v naravo. OdloČil sem se, da grem na Idrijo m Gosp. "dr. Desetak, znan odvetnik, ki ima sram trditi, da so se vsi ti pregrešili proti mnogo klijentov navzlic dejstvu, da ima predpisom glede užitnine (di haver con- Severni teial Kakor pravijo poročila, bo zrakoplov «Norge» danes zapustil Rim in odplul proti severnemu tečaju. 21. maja 1925. se je Roald Amundsen vkrcal na letalo, ki ga je imelo ponesti na severni tečaj. Leto dni je, odkar se 1111 Hig \J niAJVUVUT UU V » «*y ——--* - M--W - , ,, . " a 1 * 1 • V • Ud OV Vvl 111 VVVUrJ* AJV VV Uiil J J tablico s svojo firmo visoko gori nad pod- trafatto a detti datij). Vidite, takšen uc je ta njeRova ekspedicija ponesrečila. afr^fiiAm — iioT»er v iuho. kar baje bi! ta Bandelj. užitnina mu je aooro ntj- ______ . r»i fl "Lr n 1 A/t ni ivnllKll strefijem, sipi je — poper v juho, kar baje' bi! ta Bandelj pospešuje prebave; To mene sicer »nič ne sla: v štirih letih je tako obogatel, da je briga, ker vsak človek pač jš, kar potre- dajal sijajne pojedine, pri Stari norveški raziskovalec ni izgubil poguma: pred nekaj dnevi si je v Rimu BABICA diplomirana sprejema noseče. Via Madonnina 10/11. 494 nriira. Ker vsait cioven. ptic je, &«u u»joi oijojut (ivjviuu«« r-- katerih se je,- w •- . _ - «T 4 /, . buje za svoje ljubo zdravje. Čuden svat igralo za visoke denarje (banchetava, giuo- ogledal italijanski zrakoplov «N. 1», (ki oziroma gost je poročnik Sava, vrlo Iju- cava all'ingrosso), oblačil se je imenitno,'ga je prekrstil v «Norge»), s katerim bo bezniv in čeden fant, ki je snel že pri juhi pa tudi napram svoji lepši in gotovo boljši spet poskušal svojo srečo. In sedaj upa, tri kose kruha. Pa tudi to ni nič poseb- polovici je bil kavalir: kupoval ji je dra-,da bo ^ njegOV polet uspel, upa, da bo ni mi h,In 7flto žal PrileTVem dvakrat na' nega, pač pa njegova trditev, da je — Si-;gocene obleke da je bila bolj elegantna razregil skrivnost, ki odeva to nepozna-s v obračun: krasm! vreme, povrh pa še lepo cilfjanSc, Kako zlomka pride Sava_v Sto- nego Plemkinje m meščanke^ kar jihje posrečena prireditev idrijskega društva, obstoječa iz pevskih točk pod vodstvom izkušenega zdravnika Muniha in lepo uspele igre «Na dan sodbe« in «Tihotapca». Dolge odmore nam je krajšal podmelški tam- bUvaf^ri ^m^mi^ueaialo najboij prvo TiV okusno* «vržadlo« in me praša prijazna iztirjevalceV, podzakupnikov, nadzornikov, se je ogrnil v neprodirno ledeno pla-ianfe kai^ti prizori v gozdu so bili podani Matilda, ali «vom šie nejč ki yzieu>>, na- ki so se razpasli po deželici ko požrešne tj J janje, kajti prizori v gozuu » v _ ročim košček sira in dve jabolki. Pridna kobilice. Kmetje so kleli, stiskali žuljave natakarica odpre nekje omaro in čudno pesti, imenovali so Bandelja in njegovo' Dovolj je, če pomislimo, da bo zraKO- močno je zadišalo po hodniku, še bolj pa svojat pijavke revežev (sanguisughe dei piov moral preleteti kakih tritisoč kilo- po sobi, ko mi prinese sir na mizo. Sčege- poveri), dajali so jim še druge strašnejše metrov dolgo ledeno odejo, in da bo to talo me je v nosu, ko da se komu v moji priimke (altri nomi nefandi). Navzlic temu t preletel v treh ali štirih dneh, med-neposredni bližini potijo — noge. Jabolka niso Tolminci hoteli plačevati davka na J. rk rio ____* _ ji _ •---— mma Xn -arvws in»nO *_1'_• ____1________IpumnilrAvr no/) vnm i Lr ntf > •« ____ -t • ___ _ V _ J __ _ —. 1 d c* j £t 11 j G__- prav naravno,"igralci so se z lahkoto takoj oživeli. V drugem dejanju ni bilo o pravem času enega igralca, kar pa pri nas na deželi — vem iz lastne izkušnje — ne jemljemo pretragično in se da drugič popraviti. Motilo je tudi dejstvo, da najbrže ni bilo su-flerja. ki bi pomagal županu iz hipne za-'drege Dobro je vsekakor, da znaš svojo mu«, 3C vlogo na pamet, vendar se nič ne boj su-| Kranjcu«, flerja• tk iikoAstUker ti odvzameskrb, da'Po končanem kosilu pride g. prof. Chvalič kapelan na šentviški gori, in pregovarjal prideš iz teksta in ostane ti tako. čas, za| na črno, kavo in ? » Nič več ne bomo slišali o dolgih, pre-čutib nočeh, na ladjah, katere je led in __ ...............................„ _ ........... „„ ________ „ ....nrniki so ea z vso snoštliivostio (con'saneh, ki so se izgubile v strašnih vi- pravna pirma, živejše, izdatnejše? eže^iPmVmudifo in^momogU Sf^K ^o ga'T vso^oMJ^tlo (con! ki so se izgubile ^Uiuvcga i ... . __« 1. .__i-i!__: mirrnllAni TIr Prha 10 1 o r»nxTAf»on tq \ TIlMloll in (TA QTlT"Pm lil 11 IV Mfinfl.. TY1 Ofl P 1T\ A. tPfllllKcl« _____________„___ Da zna, če le hoče,"je pokazala že v prvem dejanju. Žuran r>a bi se moral pod šibo slabe vesti ču- . -___1__1 - ____: X----- in tn ostati pri veselem razgovoru. Dr. Ryba je tutta la reverenza) prijeli in ga spremili harjih. Nova doba, obesil na kljuko poleg svoje suknje in klo- do meje njegove fare; tudi so mu nujno izpodjeda staro poezijo, ki jo je bil buka še načela glede vina iz stare trte ter svetovali, naj ne hodi s takimi pridigami! ustvaril Jules Verne v svojem «Kape-titi pred gozdarjevo bolj uničenega in to si je naročil prvo četrtinko «terana», dr. Več k njim, sicer bi mu še hujšapredla. Ali j tanu Hatterasu»; zemlja izgublja vedno udiPv vsnm plfkazati, sicer izgleda njego- Desetak, ki s cer nikoli ne puši, naprosi mislite, da je že konec?^Takisto Vam po-|^ Qno tajins'tvenoJ privlačnost, ki vo izpreobnjenje iz hude jeze v samo po-»prijatelja Skalana za rMt! naA je dražila fantazijo; od Nila do danes lahko pope-Tombuktu, ki je misterijozne Sahare, je i»rn Obtoženec Cestar pa je bil pred soam-i se isz sem s« —— ^vv j- — —x-----luiuca vtu.uu križišče avtomobilskih bro. umozernC cestar pa j y . . i. -------------------------——- ^ - . . , izdelane urnike in na- nm _svoio vlogo iako do- povedano: zanavno je diio, v&i »u gvvuim, SOn m arugega uiaga, »u 1x10.11,» j.i . oua Kraljica, uuaienjui • star pa ie bil pred sodni-' le iaz sem še molčal, in poslušal. Rodoljub gu skozi Gorico; može pa je dal zapreti na:danes vagno križišče jer- počasnejše govorjenje,1 iz Zagreba je začel prepevati: «Još nijedan goriški grad. Osem dni za tem so poslali | skrbno izdelaj JC1, C ' J j » ______ ..____, . •_„ .. Ta k4mnn nnvno • mntrA KiXa mn Atiaoro 7Diinnikfl r in druge visoke dostojanstvenike s^rocim' Pod n Fkom 7n'nji^l ^samimL Preo-1 «kf iževačkog Statuta«. Kar se vrata odpro čitno podajanje steiklaenice iz roke v ro-'in vstopita dva orjaka, klijenta obeh na-k na gotovo ni povečalo treznosti, ki mora; vzočih odvetnikov in nasprotnika v neki mendaT vladati, ko gre i a življenje ubogega pravni zadev Oba »ta bila zadovoljna z ria izjavami svojih zastopnikov, ker sta dobila \ ceioti so se Idrijčani z igro PokazaU; | zagotovilo da se njuna zadeva prav gotovo po taki poti le naprej, uspehi ne izostanejo, povoljno reši (vsaj saj imate dobre igralske moči 1VANJIGRAD PRI KOMNU V nedeljo dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne uprizori izobraževalno društvo «Svoboda» v lvanjemgradu igro «Mlinar in njegova liči». Da se pa bodo udeleženci še pošteno nasmejali, je na vzporedu tudi šaljiva dvo-»lejajuka «Maček — spaček« in deklamacija. Vljudno vabimo vsa sosedna bratska društva, da se udeleže te prireditve v Čim večjem številu. — Odbor. _ ___________ ____ za oba odvetnika). — Ko sta plačala po 50 lir predujma, sta pri-sedla in kar skupno naročila liter vina. Cemu bi se jezila eden na drugega, ko sta oba prepričana, da se pravda dobro izteče? Ker pa nimam navade sedeti pri isti mizi z ljudmi, ki jih ne poznam, prašam pravdarja po njunih imenih, priimkih, o-četovstvu, kraju in letnici rojstva, hišni številki itd. Dr. Desetakov klijent mi zaupa raziskavanja severnih krajev v devetem in desetem sto-so se pred Solkanom pri cerkvici sv. Roka. j letju po Kr. r., ko je Normanec Gruun-Solkanski župnik je pohitel v Gorico in je j bjorn odkril Groenlandijo, Norvežan prinesel novico o milih^gostihi ces na-;Naddod Islandijo in je prišel Biorn do mestniku grofu Adamu Strassoldo, ki je . . t »bradoria prišel na lice mesta, obdan s častno stra- j ^ zgodne obali Labradorja. žo dragoncev, 40 mušketirjev in s peščico • Sele v XVI. stoletju zaznamuje zgodo-biričev, da uredi zadevo brez velikega šu-^vina važnejše polarne ekspedicije: t»ett ma in hrupa. Ali vidiš hudirja: ko so se Chancellor, Daviš in Barents so v tisti filVILJA, išče vajenko, vzame tudi plače-valko. Via B. Cellini l/V 493 POŠTEN delavec išče službe v kakem skladišču, zalogi vina ali večji trgovini. Govori slovensko in italijansko. Razpolaga s kavcijo in dokumenti. Naslov pri upravništvu. 496 PRODAJALKO veščo slovenskega jezika, praktično, iščem. Roman Černigoj, pekarna in slaščičarna, via Molino a vento št. 3. PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castel-lanovich, Trst, Via Giuliani 42. 389 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-64. 402 POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilojod Trpoški sok izdelan v lekarni Castella-novich, Trst via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje jodurc in je vsled tega izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich. 487 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 48C IVAN KACIN, Gorica, P. Tommaseo 2S (Piazzutta), tovarna fllasovirjev, harmonijev, orgel. Uglaševanje In popravljanje po najnižjih cenah, zajamčeno. Prodaja na obroke. Cenik brezplačno. 365 ŽIVINOZDRAVNI6KA SREDSTVA proti vsaki živalski bolezni se dobijo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 387 dobi ovekovečili svoja imena. In takrat so padle tudi prve žrtve: tovariši velikega raziskovalca Hugona Willough-byja so 1. 1554 podlegli mrazu in lakoti Ezprehodl še ne prav starega upokojenca po Gorici In okolici In kako so točni ti gospodje! Jedva so z visokih lin naznanili poldne, kar je obenem veselo znamenje, da je «Pri Kranjcu« pašta šuta kuhana in mehka, so že prihajali iz šol, uradov in od drugod, pa so lepo tako lepo in mirno dogovarjali, pride poročilo, da je večje število tolminskih rodoljubov porušilo dacarjevo hišo v Kanalu, odkoder so odnesli vse do zadnje mišolov-ke. Nato so se Tolminci pobratili s Ka- nalci, Cepovanci, Lokovčani, z Grgarci in z(na obalah Laponske, medtem ko je Ba-drugimi veselimi bratci, pa so naslednji J rents, ki je odkril Spitzberg, prodrl do dan prilomastili v Gorico. Bilo jih je pri- 73^ stop. severne širine in umrl radii bližno 6000. Nekateri so imeli tako radijprevelikih naporov na Novi Zemlji, da se piše za Puntarja, dr Rybin pa «iepšega» puške, sekire in podobno doma- Ko(. največji raziskovalec XVII. stoletja :ega pred- ,5e orodje, večina pa je svoje kosti opirala p& ^ H JHudsoI1| ki je organiziral štiri ekspedicije, prodrl do 80. stop. NAGROBNE SPOMENIKE izdelujem in jih imam v zalogi. A. Suc, Dutovlje. 235 ELIZIR CHINA. Jako okusen. Vzbuja točnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-co Steklenica L 6.— Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 386 za Hrovata. Kar ustrašil sem se tega stavljanja, pa njima rečem: «Vi dva sta že na palice, prava tičal Ali veste Vi, sosed na moji Na Travniku so se glasno primojduše-desni, zakaj se pišete Puntar, in Vi na levi Vali, da dobrim meščanom in plemenitim _ Hrovat? Vaše prednike, Puntar, so obe- vitezom ne nameravajo nič slabega, le s šali v Gorici na Travniku, Vaših pa, ce- spoštovanim Bandeljem bi radi «obraču-njeni Hrovat, so se Goričani bali ko živega nali», to je: skrajšali bi ga za eno glavo, zlomka in so jih podili iz dežele.» — «Po- ali pa nategnili za dolžino njegovega deve jte vendar, kako je to bilo?« — «Lepih balega vratu. Obetali so, da bodo sicer reči bosta zvedela, le poslušajta!« (Opom- pridni in da bodo pošteno plačali jed in ba: Upam, da ustreiem širšemu občinstvu, pijačo, kar so tudi storili, pa jih kronist ako napišem te vrstice o tolminskem pun- v «Lunari» na str. 62 izrecno hvali «... come tu, ki je tragično končal kot vsi upori slo- in effetto adempirono, cTa^ ___^_____^ _____^_____ non havendo de? zasedli svoje 'prostore"in si"vezali servijete j venskega kmeta za svoje pravice proti na- fraudato veruno in minimo...». To zaslu-okoli vratov Natakarica — Matilda ji je | sil ju gosposki. Tolminski punt je opisal ženo hvalo in pohvalo beležim še jaz s baie ime ako me moj poročevalec ni morda neimenovan pisatelj v «Lunari di Gonzia>> pravim veseljem, ker so mi Tolminci jako nafarbal' — nosi in toči, pa še mene praša1 za leto 1858; po njem ga je menda posnel simpatični rodoljubi. Bandelj pa, ta naj-v narečju, ki je dokaj podobno čepovan-! naš goriški rojak pok. prof. Simon Rutar večji grešnik v tedanji dolini Sentflorjan- j vali izid tega raziskovanja, ko jih je Ct* Smith poklical k sebi. Takoj so ga dohiteli in tedaj jim je udaril v nos neprijeten duh, ki je zajel vse ozračje. Ta poznani duh je inžeirju zadostoval, da je ugotovil izvor dima, ki jih je vznemiril. «Ta ogenj, je rekel, ali pravzaprav ta dim je od narave. Izvira iz žveplenega| vrelca, ki nam bo služil za zdravljenje bolezni dihalnih organov. — Imenitno! je rekel Pencroff. Skoda le, da nimam kadija!« Pozneje so ekspedicije postajale zmerom bolj številne, raziskovalci se niso yeč zadovoljevali s preiskovanjem severnih voda, za cilj so si postavili severni tečaj. Najbolj vnet med temi razi-skovalci je bil brezdvomno Vilhelm Parry, ki je leta 1827, po številnih prejšnjih ekspedicijah, prodrl s svojim tova-Bem J. Rossom onstran 82. stop. , L. 1846. pa zaznamuje strašno polarno katastrofo. L. 1845. je John Franklin organiziral ekspedicijo na dveh ladjah, katerima sta poveljevala Crozier in Fritzjames, da bi izsledil severnoza-padni prehod v Tihi ocean. Ekspedicije se je udeležilo vsega skupaj 138 mož, izmed katerih se ni nihče več povrnil na svoj dom! V prejšnjem stoletju je raziskovalec Hals umrl v Robesonovem kanalu; njegovo ladjo «Polaris» so zdrobile ledene plasti, in le nekaj moštva si je po tru-dapolnih mukah rešilo življenje. Slična usoda je doletela tudi nemško ekspedicijo na ladjah «Hansa» in «Germa-nia». Strašno smrt so našli tudi raziskovalci, ki so se podali v severne kraje na ladji «Janette», kateri je poveljeval G. De Long. Junija meseca 1. 1881. je severovzhodno od Nove Sibirije led zdrobil ladjo. Nekateri izmed moštva so se rešili v nekem čolnu na sibirsko obal; a rešili so se le za malo časa, rešili samo zato, da so pozneje poginili v si-foirsikh močvirjih. Zadnja večja nesreča je doletela Geelyjevo ekspedicijo, od katere je samo sedem mož ušlo pogubi. Drugi raziskovalci pa so bili bolj srečni in so želi marsikak lep uspeh. Bili so to Mac Clure, ki je 1.1853 izsledil severo-zapadni prehod, Pajrer, Norden-skiold, Nansen, Peary, Amundsen in Shakleton. Roald Amundsen je z Norveškega doma; ima petinpetdeset let in že v zgodnji mladosti se je pričel zanimati za polarne probleme. Njegovo prvo večje potovanje je imelo za cilj južni tečaj; v ekspediciji Adriano de Gerlache je poveljeval ladji «BeIgica». Vendar pa je Amundsen vedno bolj gledal na severne ledene kraje, ki jih je hotel raziskati. L. 1903 je na ladji «Gjoa» od-plul proti severu. Ekspedicijo je podpirala norveška vlada. Pogumni raziskovalec je prodrl skozi Davisovo ožino in pristal na Vilhelmovi zemlji, kjer je ostal dve leti; odplul je nato s svojo ladjo po severozapadnem prelivu in prišel tako po Beringovi cesti iz Atlan-tiškega v Tihi ocean. Na tej svoji ekspediciji se je Amundsen znatno približal magnetnemu polu ter je izvršil zelo važna meteorološka in magnetska opazovanja. L. 1911 se je pripravljal, da bi odkril severni tečaj, ko je pa izvedel, da se je to že posrečilo Pearyju, se je odločil prodreti na južni tečaj. Zaupal je ta svoj načrt samo svojemu pomočniku Prestrudu; drugi tovariši pa so bili ob-vešCeni šele v Funchaiu na otoku Ma-deri, ter so takoj z velikim navdušenjem obljubili sodelovanje pri ekspediciji, ki je tudi popolnoma uspela. «From» je v Kitovem zalivu izkrcala del moštva, ki je poteip. pripravljalo na poti, do tečaja važne zaloge; ladja je nato spet odplula in izvršila v južnih vodah važna merjenja. Oni, ki so se izkrcali pa so pripravljali nove zaloge živeža na vsaki vzporednici do 82 stop., prezimili so ter čakali na avstralsko pomlad. Meseca novembra 1911 je \mundsen odpotoval s štirimi tovariši proti južnemu tečaju; vzel je s sabo štiri velike sani in kakih 50 psov. Po strašnih naporih so prišli 14. dec. na južni tečaj, ki se nahaja na 3000 metrov visoki ledeni planjavi. Ostali so tam štiri dni, nakar so Se vrnili proti Kito-vemu zalivu, kamor so dospeli 28. januarja 1912. Prehodili so kakih tritisoč kilometrov. Od 56 psov jih je na potovanju poginilo 45. Amundsen pa ni še miroval: leta 1914 se je pripravljal, da bi natančno pre-iskal severovzhodne vode ob brezmejnih sibirskih obalah. Pripravil je močno ladjo «Maud» in jo opremil z motorjem na petrolej. Vožnja je imela trajati pet let. Izbruhnila pa je svetovna vojna in mu prekrižala račune. L. 1918 je «Maud» odplule^ vendar pa Amundsen ni mogel izpeljati svojih raziskovanj tako, kot se je bil namenil. Moral jih je po dveh letih in pol prekiniti; povrnil se je v domovina. Neuspeh te ckspedicije in neuspeh njegovega prvega poskusa polet na severni tečaj sta Amundseriovo slavo precej zatemnila. Vendar pa so neverni glasovi kmalu utihnili, ko sta 21. maja 1925 dve letali odleteli proti severnemu tečaju; in ko ni bilo o pogumnih letalcih nekaj časa nobenih vesti, ter se je bilo bati, da jih je v ledenih pustinjah aadela nesreča, je vsa norveška javnost eatrepetala v hudi bojazni: .ali je Amundsen še živ? In ko se je Amundsen srečno povrnil, so ga takoj proglasili za narodnega junaka. Severni tečaj je ostal do danes v bistvu še nerazrešena uganka. Amundsen ■e sedaj pripravlja, da bi jo razrešil, in croa, da se mu bo sedaj njegova ekspedicija popolnoma posrečila. Naročajte in širite „ED3NOST" Gospodarstvo. Krompir noro MA pravilno sojen Naši kmetovalci se kaj preveč radi pritožujejo, da jim krompir daje mnogo skromnejših dohodkov nego v onih časih, ko so še gospodarili njihovi očetje. Dobijo se sicer tudi umni kme- saditi krompir preveč globoko, ker tam tnn.l«! Irl *XXA*A vmMnlrn 4AI nann<1mri4.--»_____,'<__ v »_______• 1___. _ tovalci, ki iščejo vzroka tej nerodovit-nosti v svojstvih zemlje in v drugih činitelj ih, žal pa jih je še vedno večina, ki pripisujejo ta vzrok ravno onemu činitelju, ki se ne da še danes zboljšati in to je slabemu vremenu. Vzrokov slabi rodovitnosti krompirja je v resnici mnogo. Neugodno vreme po leti, razne rastlinske bolezni, slabo seme itd. — vse to znižuje codovitnost krompirja. Ne smemo pa nikoli pozabiti, da igra tu važno, da zelo važno vlogo tudi izčrpanost zemlje, ki je enkrat večja enkrat zopet manjša. Največji vzrok nerodovitnosti krompirja pa je nepravilno postopanje pri sajenju. Hočemo torej dobro letino krompirja, sadimo ga pravilno! Krompir, ki ga mislimo saditi spomladi, bi moral biti izbran, in sicer še najbolje, če ga izberemo že na njivi prejšnje leto, ko še raste. Na njivi izbiramo krompir na ta način, da zazna^ mu jemo samo lepše, zdrave grme s ko-liči ali šibami približno mesec dni, predno dozori, odnosno predno se krompirišče posuši. Pri izkopavanju krompirja izberemo zopet gomolje srednje velikosti izpod zaznamovanih grmičev ter jih določimo posebej za seme prihodnje pomladi. Spomladi, kadar pristopimo k sajenju, je treba prebrati krompir zopet. Gomolji, ki so že premočno vzkalili, niso več dobri za sajenje, ker jih rada spomladanska suša uduši ali pa jih bolezni napadejo, ker se kalje pri sajenju zelo lahko rani. Glede vprašanja, ali je bolje saditi cele gomolje ali pa jih rezati na več kosov si niso niti praktiki niti teoretični strokovnjaki ali biologi še na jasnem. Vsekakor pa lahko trdimo, da se ne izplača nezati gomoljčke srednje velikosti, ki imajo manj nego 4 do 5 očes. Na drugi strani bi pa ravno tako ne bilo gospodarsko, če bi sadili cele velike gomolje. Velike gomolje bomo torej rezali neglede na to, koliko očes imajo. Srednje veliko gomolje s 6 do 10 očes bo najbolje prerezati v dva enaka dela, in sicer podolgič tako, da boste obe polovici enako vredni po zmožnosti rošče. Pomisliti moramo, da polovici po čez prerezanega krompirja nista enako vredni za raščo, Če prav bi slučajno mogla imeti polovica pri popku več očes in več hranilne snovi nego druga polovica pri vrhu. Imeti moramo namreč pred očmi vedno dejstvo, da imajo ona očesa tako pri krompirju kakor pri drevju največjo silo za raščo, ki se nahajajo na vrhu. Ker je zadnja polovica krompirja za seme manje vredna, jo ponekod tudi ne sadijo, temveč jo porabijo za živež ali za krmo. K rezanemu krompirju za seme je še pripomniti, da je zelo priporočljivo zre-zane kose pred sajenjem pustiti tako dolgo doma in jih ne saditi, dokler niso napravili na rezanih ploščah majhno skorjico. Ta skorjica varuje sajeni krompir pred napadom od strani raznih gnilob in pred sušo. Vse to, kar smo do sedaj napisali, pa še vedno ne zadostuje za pravilno sajenje krompirja, če nismo prej tudi zemljo pravilno pripravili. Je izključeno, da bi dal tudi dober semenski krompir dobro letino na slabo pripravljeni zemlji. Krompir je enoletna rastlina z razmeroma globokimi koreninami. Zemlja mora radi tega biti za krompir globoko pripravljena in dovolj rahla. V ilasto, težko zemljo krompirja ne sadimo. Mnogo rajši ima krompir popolnoma peščeno zemljo, samo da ima zemlja dovolj hranilne snovi v sebi. In gotovo je, da grešijo naši kmetovalci največ ravno s tem pri sajenju krompirja, ker ga polagajo v zemljo, ki nima, odnosno kateri niso pride j ali dovolj hranilnih snovi. Pomisliti moramo, da je ravno krompir ona rastlina, ki odnese zemlji navadno največ hranilnih snovi. Dočim odnese letina pšenice z 1 hektarja (10.000 m*) okrog 60 kg dušika, odnese srednja letina krompirja z 1 ha celo 80 kg dušika. Še večja razlika je pa pri kaliju. Z letino pšenice ali ječmena odpeljemo z 1 ha okrog 40 kg kalija, s krompirjem pa gotovo nad 110 kg. Jasno je torej na podlagi teh številk, da rabi krompir razmeroma veliko množino hranilnih snovi. Da bi nadomestili zgoraj navedeno množino dušika za letino 1 ha krompirja, je potrebno okrog 160 q ali približno 25 m* izdelanega domačega gnoja. Da, in če bi hoteli nadomestiti vseh 110 kg kalija, katere odnesemo z eno letino, približno 153 kvintalov krompirja na 1 ha, tedaj bi morali ono zemljo pognojiti s skoro 250 kvintalf = 40 m1 izdelanega hlevskega gnoja. Takih množin hlevskega gnoja ima pa zelo redek gospodar na razpolago. Razvidno je iz dosada] popisanega, da sI moramo pomagati pri pravilni pripravi zemljo za pravilno sajenje krompirja tudi z umetnimi gnojili, kakor to delajo danes nmni kmetovalci vseparsod. Uspehi so pa tudi sijajni, saj pridelujejo ponekod že nad 300 kvintalov krompirja na 1 ha površine, dočim pridela pri nas redkokteri 150 kvintalov na 1 hektarju. Velike važnosti za pravilno sajenje krompirja je fie to, da položimo krom-pir*"do pravilne globočine v zemljo in sicer okrog 8 cm pod vrhom. Ni pravilno saditi ^krompir Čisto pod vrh — plitvo češ, da bo prej zunaj. Tak plitvo sajen Jkrompir je preveč izpostavljen suši in mrazovom. Tudi ni priporočljivo radi prevelike vlage in pomanjkanja toplote prav rad gnije in se tudi korenine, posebno pa stebla z gomolji precej težko razvijajo. Takim Škodljivim nepravilnostim pri sajenju je navadno vzrok posebno v tržaški okolici precej razširjeni način sajenja krompirja in si cer tako imenovano sajenje «pod šapo». Izognemo se tem napravilnostim najlažje s tem, da sadimo kompir eli «pod brazdo» ali pa «v jarke*. Tudi moramo paziti, da ne pride krompir pri sajenju v zemlji neravnost v gnoj ali pa v neposredni stik z gnojem. Gnoj, posebno pa še ne izdelan, vpliva zelo neugodno na kaljenje krompirja, če je krompir v neposredni bližini ž njim. Bazen na vla&o, katero odvzame gnoj v takih slučajih predvsem rezanemu krompirju, pomislimo tudi na razne bolezni, katere nosi gnoj s seboj. Gnof t jarkih ali v brazdali moramo toraj najprej nekoliko zagreb-stl z dobro zemljo in iolo na to zemljo položimo krompir tor ga po kri j mo s plastjo približno t om zemlje, ki naj no bo v kopah. Kmetovalci, držite se teh glavnih navodil pravilnega sajenja krompirja. Posnemajte umne in napredne kmetovalce drugih dežel in dobra letina krompirja, tega za naše prehranjevanje skoroda najvažnejšega pridelka, bo le redkokdaj izostala in to edino vsled vremenskih neprilik, katere pa žal niso še v naših močeh. Horodno-sospodorskl pomen gozdov V zadnjem času se čujejo z vseh strani upravičene pritožbe o skrajno negospodarskem upravljanju naših gozdov. Gozdarstvo tvori dandanes še vedno tako važno panogo narodnega gospodarstva, da moramo temu nezdravemu pojavu na vsak način priti v okom. — Oglejmo si najprej, kakšni so vzroki, ki so krivi, da kažejo nada, nekdaj tako obraščena hribovja, — gole rebri. Visoka povojna konjunktura stavbenega lesa, kakor tudi kuriva, je naše ljudi tirala v Šume, kjer se je sekalo noč in dan ter dala našim nekdaj tako košatim šumam današnjo turobno obliko. Razna trgovska podjetja dvomljivih finančnih sil so rastla ko gobe po dežju in gonila naše ljudi z neko blazno mar ni jo uničevanja v lasten pogin. Koliko truda, koliko naporov in prihrankov so stali ti grobovi, ki pričajo o nepojmovanju in brezmiselnosti naših ljudi! In kakšen hasek smo imeli od tega? V več slučajih so tuji trgovci pobrali blago in izginili. Kmet je ostal brez denarja in seveda, kar je Se mnogo hujše, tudi brez gozda. Gozd ni za danes, tudi ne »za jutri, temveč je dobrina vsega naroda in vseh rodov. V čem obstoja pomen gozda v narodnem gospodarstvu? Les kot kurivo je pri nas posebno važnega pomena, že z ozirom na občutno pomanjkanje premogovnikov v naši državi in visokih transportnih stroškov, ki jih povzroča dovažanje premoga. Kot kurivo ostane les posebno nai deželi zelo važen produkt, in to tudi vsled primitivnosti naših podeželskih ognjišC, štedilnikov in peči, ki niso prirejene za premog. Uporaba stavbenega lesa je zadobila svojo visoko konjunkturo posebno v povojni dobi v obnovitvene svrhe vse furlanske pokrajine, kateri so. dobavljali stavbeni les večinoma naši gocdovi. Opažati je, dai so pričele južnejše dežele segati po stavbenem lesu za tlakovanja stanovanj, predvsem spalnic in v bodočnosti lahko računamo, da bo les izpodrinil tudi obstoječa tlakovanja, in bo tako naši lesni industriji odpiral nova pota* Živahen razvoj celulozne industrije po vojni nam nudi tudi dovolj dobrih vidikov za bodočnost. Gozd pa tvori poleg navedenih materijalnih koristi tudi važno zaščitno sredstvo proti sneženim lavinam v goratih krajih, ki odnašajo po pobočjih koristno zemljo in povzročajo ogromno druge škode. Kako važno zaščitno funkcijo opravljajo gozdovi, nam pokaže že en sam površen pogled na naš goli Kras, ki ga je ponekod burja oropala slehrne plasti zemlje. Pogozdovanje, ki je med vojno izostalo, se je pričelo zbujati in želeti bi bilo, le še več zanimanja s strani drŽave, kateri bo pogozdovanje pač največ koristilo. Posebno važnost tvori, kakor že omenjeno, po gozdovanjo pobočij. Hudourniki tvorijo izhodišče takih golih višin. Obraščeno hribovje vsrkava vodo, kajti drevje samo zadržuje močan dežni padec ob nevihti in ga ▼ obliki kapljic šele prepušča z zmanjšano hitrostjo na zemljo. Korenike olajšujejo lažje pronicanje v globokejše plasti; drevesno mahovje vsrkava tudi znatne množine vode. V iglastih gozdih pride radi tega le 3/5 - 3/4, v listnatih 4/5 letnih padavin na zemljo, ostanek absorbirajo listi. Seveda je tudi gornja plast gozdne zemlje dostopnejša vodnim navalom, kakor pobočja. 2e se opaža tudi v naših krajih, da v poslednjih letih naši potoki in feke ne kažejo prejšnje stabilnosti vodne višine, kakor poprej, in to je zopet znak opustošenja naših gozdov. Poplave so na dnevnem redu, ob suši pa studenci, potoki in reke brez vode. Kako škodo občuti prebivalstvo in posebno vodni obrati, mi ni treba naglašati. Mnogo vpliva ima gozd tudi na kli-matične prilike dotičnega kraja. Znano je, da gozd po leti niža temperaturo, po žimi jo pa viša; je potemtakem nekak regulator temperature. Radi stalne oddaje ozona iglastegaj drevja zboljšuje in čisti zrak, ter pospešuje s tem tujski promet. Spoznali smo nebroj narodnogospodarskih kakor tudi zasebnogospodar-skih koristi gozda. Vse države in vsi narodi čuvajo ta stalni naravni zaklad in ga ohranjajo kot eno najboljših in najsigurnejših zapuščin svojim rodovom. In mi, ali hočemo res uničiti to dedšČino naših dedov? Ali hočemo s silo popravljati kraške meje, ki nas tako živo opozarjajo na posledice brezčutnega opustošenja? Rojaki, streznimo se, dvanajsta ura bije našemu gozdarstvu! Napovejmo že enkrat konec temu vandalizmu prirodnih dobrin in začnimo z racijonelnim izkoriščanjem, da nas ne bodo vznemirjale v grobu klet vine naših dedičev in naših potomcev! __I. R. MODRA GALICA. Angleška modra galica znamke «Maple» nam je ravnokar dospela. Vsem naročnikom, kateri so naročili odpošiljatev In nakazali denar, smo blago odposlali. Naročnike, ki so naročili modro galico v skladišče, vabimo da Jo takoj dvignejo. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA Trst, ulica • Torrebianca 19, Telefon 44-39 DAROVI Na velikonoft je nabrala vesela družba v gostilni pri «Krajcu» L 10 za klub Esperan-tistov». Na poslovilnem večeru v pondeljek L 20.50. Iskrena hvala! Posnemajte! V počastitev spomina blagopokojnega Antona Grgiča iz Bazovice daruje družina Gorkič z Opčin L 20.— za «Šolsko društvo«. Srčna hvala! Skladišče 352 Spominjajte se ob vseh prilikah z darovi Dijaške kuhinje v Gorici Borzna porotna« DEVIZE: Trst, 7. aprila Amaterdam od 990.— đo 1000 — Belgija ed 91.—do 93.—; Pari« 86.50 do 87.-London od 120,87 do 120.97 ;NewYork od 24.40 do 24.90; Španija od 350.— do 364.—: Srlca od 413-— dO 480.— ; Atene od 33.— do 34.— ; Beriia od 590.— do 594.— ; Bukarešt od 10.— do 10.60 Praga od 73.60 do 73.30: Ogrska od 0.0348 do fcitt&l; Dunaj od —.350 do —.3^3; Zagreb od 43.80 do 44.-. Becečijske obromnlet 71.20. VALUTE: Trst; 7. aprila Avstrijske krone od 0.0348 tlo 0.0353 : dinarji od 43.25 do 43.75; dolaiji od 2 »76 do 24.85 ; novci po 20 frankov od 93.— do 9H-— funt šterling od 120.75 do 1J0.95. Vipavsko, istr9ki refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Vial* XX settam- bre M (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via Giullani 32. Telef. 2-41 Priporoča se lastnik 47) ¥§U ŠTRANCAR. Najboljše blago se kupi v prodajalni Corso 20 po sledečih cenah: 3G6 Covercoat 42 — 58 — 66 — 74 — 90 Petlnato 51 — 38 — 67 — 85 — 34 Crčpe 75 — 81—68 — 52 — 88 Gabardine 77 — 63 — 89 — 55 — 85 Sentan 20 — 25 — 30 — 45 — 80 Hlače 33 — 47 — 52 — 75 — 90 Podvlake 21 — 26 — 28 —15 — 80 Gardat 15 — 18 — 22 — 31 — 40 Hooo sMndBfe holes Kolesa po raznih cenah. Preprodajalci! Predno nakupite drugje obiščite naša skladišča in zahtevajte, cene 353 e.MILOCH&C. Predno kaj nakupite, obiMIte Veliko skladište pohištva 338 tvrdke ALESSANDRO LEVI MINZI Via ItMirl lil - Via NaMoa it. Ml Spalno eobe* obodno sobot posamezni v veliki Izberi. koal pohištva Pohištva dunajskega In lastnega Izdelka po kon* kurenčnlh cenah 5 prodajo na dzobno in debelo Semolich & C. Via Cecllla De Rlttmeyer St. 1 (Palača Rittmeyer) vogal via C. Ghega št. 12 su: Zobozdravnik Med. 0. dr. D. Snrdoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcljoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via H. R. Imbriani 16,1. (prej tfia S. Glovaonl) Od 9-12 In od 3-7 321 sms: ISJLS KRONE po L 2.10 komad Zlato, briljaete. platin, imm zlate komade kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urama Trst* Via Maszinl 46 318 Priporočljive tvrdkej «9 Adria ievlii « trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Velka zaloga raznih čevljev za sport narodna Mama iMlm s knjigoveznico GORICA — Via C. Favetti 9. Ifarodna knjigarna iMm s papirnico GORICA — Via G. Carducci 7. BREŠČAK ANTON Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. Brata CEJ slikarja GORICA — Via Ascoji 5. KRUŠlC in SIN krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele III. 37. ŠULIGOJ JAKOB urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. KERlEVANI JOSIP Dvokolesa, šivalni stroji, puške GORICA — Piazza Cavour 9. JAKOB BRATUŽ pekarna in slaščičarna GORICA — ul. Mamelli 6. (Šolska al.) Martin Poznajelšek odlikovana krojačnica z Izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36. MOLAR JOSIP Gostilna GORICA — Via Monache 11« Tržaška posojilnica in hranilnica regtstrovan« udruga z omejenim poroStvora uradu|t v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za Čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Sprsjema „Dinarje" na takofl račun In jih obrastala po dogovoru. Davek od vlog plala zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave In osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celico (safa) Orodne are za stranke od 8 7, do 13 la od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt Štev. telet. 25 - 67. Najstarejši slov. denarni zavod