V torek, četrtek in soboto izhaja in velja: Za celo leto . 7 for. 50 kr. „ pol leta . 3 „ 70 „ n ietrt leta 2 „ — „ n mesec . . — „ 70 „ Po pošti: Za celo leto . 9 for. 50 kr. n pol leto . 4 „ 80 „ n četrt leta . 2 „ — „ » mesec . . — „ 90 „ Hia 14. V Celovcu v saboto 2. febrarja 1867. Oznanila. Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačuj ej o po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi šene vračajo. Tečaj 111. Izvirni telegram „Slovencu". Ljubljana. Izvoljeni so: V kupčijski zbornici Horak in Debevec; v Ljubljani dr. Toman 335 glasovi, dr. Kljun 331; v Postojni Schloissnigg 191 gl.; v Terziču dr. Prevec 94 gl.; v Idriji Garibaldi; v Novem mestu Kav nikar 132 gl.; v Kočevju Sov an 104 gl. od 106; v Kranju Hbffern voljen s protestom. Protivniki torej nobenega kandidata. Slava! — V Brežali je od sosednih mest in tergov izvoljen Karl Hillinger, knezoškofijski inšpektor v Medvodah. Kaj imenitne dogodbe nas čakajo. Doživeli bomo mi Slovenci — ako Bog da in sreča junaška! — boljših dni. To nam pridajo nove volitve, ki so za nas tako srečno in slavno šle izpod rok. Veselih novic bo torej „Slovenec11 zanaprej donašal polno torbo in torej vabi vse slovenske rodoljube, baj si ga z mesecem februarjem pridno in vnovič naročajo. Tudi od meseca januarja imamo še nekaj popolnih iztisov in jih dajemo vsakemu novemu naročniku vse za 50 kr. Slovenci, zdramimo se in krepko sukajmo „uma svitle meče." Besednik. 4 £2- Katastrofa v samostanu „Arkadion". „Arkadion" je eden najimenitniših samostanov na otoku Kandiji ali Kreti. Star jg že več ko 800 let (Cesar Lev, s primkom »modri" (1. 886 — 911) ga v svojih pismih Navaja kot tretji Škofji sedež na otoku.) Je Pa res kaj velik in stavljen ves iz rezanega kamna. Cesar Heraklij ga je na čast sv. Konstantinu zidati dal. Po šegi jutrovih de-Z(il pa ni bil samo mniškemu življenju poučen, ampak bil je tudi ob enem dobrotna in učilna naprava. V njem so se ž(h'avili bolniki, otroci redili brezplačno in P°tniki sprejemali gostoljubno. V knjižnici so Se shranjali ves ta čas kaj bogati zakladi učenosti. . V vseh poprejšnjih vojskah in puntih so Prizanašali Arapci, kakor Benečani in Turki Samostanu in ga imeli, kakor bi se bili dogovorili, za neoskrunljivo pribežališče in za-Vgtje celega kraja. Kandijotje so bili zdaj svoje žene in j^roke, več ko 300 glav, tj e spravili. Razun reh bili so še v samostanu mnihi, starčeki j!1 le 15 ranjenih grških prostovoljcev, tako oa se s tem lahko ovrže mnenje tistih, ki Pfavijo, da so le tuji klateži ograjeni in ahjeni samostan varovali in branili. V tem Turki napadli, ni bilo v Arko 540 oseb obojega spola, £asu, ko so ga kadion-u več Koliko „Slovenec" velja, stoji zgorej na pervi strani. Tudi kupčevalcem, rokodelcem in obert-uikom se „Slovenec" priporoča, naj se ga poslužujejo za oglase svoje robe. „Slovenec" hodi dalječ po svetu in raznoverstnim ljudem v roke pride. Tiskali se bojo oglasi za najboljši kup. Vre dništvo. —«***».— Slava štajerskim Slovencem ! Izpod Triglava 25. jan. Stari Triglav, častivredni ded slovenskih gora, stresel je od prevelikega veselja svojo suežnato glavo, ko je odzvanjalo od njegovih sinov na slovenskem Stajerju gromovito: „Zmagali smo —. naši črstvi sinovi pojdejo v od Slovencev sezidani Gradec , da branijo tam svete pravice svojega naroda ! — In veseli ta glas je navdušil kranjske brate po čednih mestih in marljivih tržili, po mirnih vaseh in visokih stanih in slišala se je prisega : Tudi mi hočemo posnemati naše slovenske brate v prekrasnem Stajerju. Bila je huda vojsktL.Nemštvo in nemšku-tarstvo je stalo na eni. Slovenstvo na drugi strani, vojščaki vse razdirajočih idej, s kte-rimi je okužena zapadna Evropa na eni, branivci božjega prava na drugi strani. Bog je bil z nami! Večna mu hvala! Najlepše so si osvetili lice volivci v Celju zbrani. Sme o kterili se pa ne more reči, da so bili za vojsko sposobni. Opat (igumen) tega samostana se je imenoval Gabriel, mož pri 80 letih, ki je bil oh enem tudi poveljnik vjo-ncga kardela zoper Turke! Proti tem večidel neoboroženim samostanskim prebivalcem vzdigne Muštafa paša strašno vojsko. 8. (20.) novembra 1866 odrine iz Retimne s 15.000 m. in 30 topovi in ukaže samostan naskočiti. Ko so hrabri sa-mostanci prvi napad srečno odbili, pošlje Muštafa paša po nova kardela in strelivo. 3 dni in 3 noči je 540 mnihov, žen otrok in starcev turško armado odbijalo. Zdaj pa začno Turki strašen ogenj metati na samostansko ozidje. 1200 bomb in druzega streliva vsake baze je bilo vrženega na samostan. Slednjič prestrele nekaj zidovja, tako da so ga mogli lože naskočiti. Kristjani se utrdijo zdaj po izbicah in na dvorišču. 6 ur zaporedoma se branijo kakor levi Turkom, boje-vaje se ž njimi na življenje in smrt. — Muštafa jim prigovarja, naj se vdajo, pa vse je bilo zastonj. Videti, da ni več pomoči, sklenejo z opatom na čelu vsi, kar jih še ni konec vzelo, raji pod razvalinami pokopati, kakor pa Turkom vdati se. Opat kot poveljnik vzame tedaj svetilko v roke, da bi zažgal smodišče ter pravi: „Le še malo mesecev mi je dano živeti in hvalim Boga, da mi je skazal milost in dal priliko življenje svoje žrtvovati za sveto vero in domovino." — Na to blagoslovi okolistoječe in zapove ženam , otrokom in še živečim ranjenim, (na številu 100 oseb), naj se brž umaknejo na nasprotno stran samostana. Potem gre s sv. križem v eni roči in v drugi se ponosno reči: Kraj pobrežja savinskega je jedro Slovenstva. Bister je duh njihov, ko valovi Savine, trden značaj , kakor skalovje Ostrice , kraljice solčavskih gora. Da bi ta dull rodo-in domoljubni se zmiraj dalje razširjal k bratom proti severju stanujočim kraj glasno sumeče Mislinje. Tam še ni vse jasno, temuč dull marsikterega je ome-gleu. Tujec ne šteje več dosti priveržencev, ali onih trideset glasov je zabolelo močno vsako čisto in pošteno srce domoljuba slovenskega. Vendar izvoljen je tudi bil v Slovenjem Gradcu domač mož; če ravno ni nasvetovan od skušenih domoljubov, tako vendar je slovensk rojak, in gotovo ne bode napravil sramote slovenski svoji domačiji. — Za-savljani in Sotljani so se skazali kot poštenjaki, — Peš ni čarji, dravski Poljanci in Haložani pa kot hvaležni in prijatelji črstvega branitelja slovenskega naroda. Tudi bistroumni prebivavci kraj Ščavnice in Mure po slavnih lj uto mer škili goricah niso zatajili svoje kervi, — duh Koce-lov in Metodov jih je vodil. Slava Vam! Največa čast pa gre Vam Gorčanom, Pohorcem in prebivavcem prijetne okolice mariborske; — v Mariboru, kamor je prinesel luč svete vere pobožni vojvoda koroško-slovenski Hotimar, bila je huda vo-litvinska bitva. Zmagah so junaški narod-njaci, skeleče rane so zaceljene, in telo naroda je zopet zdravo. Trikrat Vam slava, vodjem in vojščakom! Ohranite zmirom tega duha , krepčajte ga, da bode mogočen in z gorečo svetilko k smodniku in pričakuje mirno in pokojno strašno katastrofo. Ko bi trenil, zagromi, da se vse strese — en del samostana se bliskoma razleti s strašnim pokom v zrak ter pokoplje pod svojimi razvalinami kristjane in Turke, ki jih je tedaj več ko 1200 konec vzelo. — Turke obvzame strašna groza, tako da več ur niso vedeli kaj početi in so strme zrli v gosti dim, ki se je valil iz groblje. Še le ko so si počasi spet opomogli, derejo v razdrti samostan in se vržejo na 60 žen in 43 ranjenih, ki so se rešili in še živi ostali. Več ko 400 kristjanskih trupel je okoli ležalo. Da bi se pa prepričali, ali so kristjani res mrtvi, podtikali so jim pod nos ognjena polena. Kdor se je še količkaj stresel, bil je grozovito pobit. Nekaj žen in otrok, ki so bili večidel vsi opečeni in ranjeni, zaprli so brez usmiljenja v kapelo ter prepovedali ostro vsem, da se ne sme nobenemu nič pomagati, jedil ali vode dati. Samostanski zaklad, crkvena obleka in bogata zaloga rokopisov in knjig samostanske knjižnice — vse je zdaj Turkom v roke prišlo. 6 ranjenih prostovoljcev, ki so do zdaj se živi ostali, pomahali so kot črno živino. Tudi s tem so se maščevali, da so vse bližnje vasi zažgali. — Tako popisuje časnik „Journal de Pe-tersbourg" to strašno katastrofo, ki se je lansko leto zgodila. Vidimo pa iž nje, koliko trpijo turški kristjani, in kako so vsegdar pripravljeni za vero in domovino vse darovati, — in mi? Stojmo tudi tako hrabro za vero in dom, da osramoteni ne bomo! -----»<---- silovit — in poštovano povsod slovensko ime! — Vam pa izvoljenci naroda, pa sprositi hočemo od pravičnega, vsemogočega Boga blagoslov nebeški. Spremljala Vas bode povsod ljubezen in zaupanje naroda. Delajte pogumno in serčno za blagor enotne, mogočne, svobodne Avstrije in za srečo doslej toliko zaničevanega in preziranega naroda slovenskega! Živili!!! Avstrijansko cesarstvo. Iz Dunaja. U. — (Veliki slovanski ples.) 27. februarja bode tu velik ples v „Dianasaal-u“ pody vodstvom slušateljev viših tukajšnih učilišč. Že sedem let ni bilo na Dunaji sijajnejšega slovanskega plesa! Kakor se da soditi po obširnem pričetnem in pripravljajočem delovanji odborovem, bode ta ples daleč prekosil ne samo prejšnjih slovanskih plesov, ampak bode gotovo težko vrstnika našel med tukajšnimi „elite — bal!-i“ letošnje zime. V teh dneh gre deputacija k Nj. Veličanstvu, povabit svitlega cesarja in druge ude presvitle hiše. Ker bode ta ples ravno ob času, ko se odpre državni zbor, imeli bodo poslanci slovanskih dežel priliko sniti se na omenjeni večer še drugod kakor v resni zbornici. Sloveči Ziehrer je posvetil odboru za ples novo polko „v ietu“, gosp. Zajc pa polko mazur. častne vstopnice se razpošljejo v vse kronovine. Vsi narodni slovanski plesi se bodo plesali. V odboru so zastopane vse slovanske narodnosti. Upamo , da se snide na pleščiču med drugimi Slovani tudi primerno število Slovencev. —-*=*sfcf**- — Slovenske dežele. Iz Celovca. (Novi dež. predsednik; volitve.) Karl grof Ilohenwart naznanja, da je 30. januarja svojo novo službo kot c. k. deželni predsednik koroške vojvodine prevzel. Že smo povedali enkrat, da poprej šni dež. predsednik za nas Slovence čisto nič ni maral, da za nas ni imel v dež. zboru nobene besede, da si za narodno ravnopravnost ni nič prizadeval. Vse je bilo le samo v nemškem duhu, Nemcem in nemškutarjem po godu. Grof Hohenwart ne bode menda hodil po njegovih stopinjah, saj je tudi sedanje mini-sterstvo nenemškim narodnostim bolj prijazno in pravično. Prosimo torej novega predsednika , naj nas 120.000 koroških Slovencev ne prezira , naj ne poprašuje zastran narodnih zadev samo Nemcev in nemškutarjev, temveč naj stopi sam med slovenski narod in naj posluša, kako sami med seboj govore, — naj poprašuje , česa si želijo, in potem naj stori, kolikor pravica tirja in postava pripušča. Zatorej nas je že ožalostilo, da je njegov pervi oklic razposlan lo samo v nemškej besedi, slovensko ljudstvo — ra-zun ptujih po Slovenskem razsejanih Nemcev in ponemčenih grajščakov , županov, kerč-marjev, tergovcev itd. tega oklica ne bode veselo, ne bode ga razumelo ! Narodno ravnopravnost novemu cesarskemu namestniku posebno pokladamo na serce. Drugič ga pa še zastran neke reči, ki posebno Slovence skerbi in tlači, v imenu slovenskega ljudstva prosimo, da se ga usmili. Od gore sv. Uršule do sv. Višarij so gorske pravice, zavoljo kterih pri Slovencih dragih pravd in težavnih potov ni konca ne kraja. Že je celih 13 let, kar se odkupljenje gornik servitut mota in ravna. Dež. zbor sam je že dvakrat ’to sitno reč pognal, naj se dožene do zaželenega konca. Pa vse je zastonj, vse le gre polževo pot! Pri teh ko- — 58 — misijah ustanovljeni gospodje vživajo svoje mastne plače, ubogi kmet pa pridno plačuje, dela veliko potov, pravic svojih pa še vendar ne pozna in nima. Vesel vrisk bode odmeval po celem Slovenskem, ako novi dež. predsednik to preimenituo reč sam v roke vzame in srečno do konca tira! Slovenci so visokej vladi vselej zvesti in svojim predpostavljenim serčno vdani. Lehko in hitro si bode novi dež. predsednik serca celega slovenskega ljudstva pridobil, ako se mu bode skazai dobrega, pravičnega in skerbnega očeta! — Mesto naše je 31. volilo svoja dva poslanca v dež. zbor. Izvoljena sta mestni župan Nagel in dr. Stie-ger, oba najgorečnejša „Verfassungsfreunde“. Pa po tej volitvi ne sodite, da je celo naše mesto ravno tudi teh misli. Le škoda, da se noben kandidat, ki stoji za sedanje mini-sterstvo, ni oglasil in ponudil. Gotovo bi bil veliko glasov dobil! Veliko volilcev ni šlo volit, ker za ta dva „Verfassungstreue11 niso bili, za drugega pripravnega kandidata pa niso vedeli. Breycha in baron Aichelburg, iz dež. zbora znana nasprotnika Šmerlingovske vlade, dobila sta brez nobenega dogovarjanja precej glasov. Morebiti da še marsikterega prenapetneža in hvalilca februarnega patenta pamet sreča! Iz Velikovca. —p— (Volitev.) Propadli smo, zmagali so v čisto slovenskem okraju — Nemci. Dr. Mertlitsch je dobil 58, Pucher 55, Einspieler 48 in dr. Pavlič 36 glasov. Rodoljubi naši so se bržkone preveč zanašali, da je zmaga gotova, in premalo gledali, kaj se godi z volilnimi možmi. Bili pa so celo iz Celovca gospodje, ki so naše volilce obdelovali v nemškem duhu. Posebno so volilci iz Prevalj, Guštajna in Tolstega verha glasovali za nemška kandidata. Veselo pa je bilo slišati, kako so celo terdi Nemci za slovenska kandidata glasovali. Bolj obširno to volitev naj pa popiše kak drug rodoljub, samo to še pristavim, da gosp. fajmoštra Slueta, ktorega so Slovenci enoglasno hoteli, niso pripustili h komisiji, kteri je po volji veliko vškega g. predstojnika predsedoval kandidatov brat, g. dr. Mertlitsch. — Beljaka. —u—. (Volitev.) Naznanjam, da so pri volitvi narodni možje stali kot skala; pa vendar so zmagali Nemci, ker so jim bekštajnski nemškutarji pomagali. Izvoljena sta gg. Gotz in pa Holenia, fužinar iz Jezernic. Naš kandidat gosp. Puher je dobil 29 glasov. Pa nič ne de, vsaka zmaga pri kmetih narodni duh bolj oživlja in zrnirom bolj spoznavajo , kako se na Nemce zanašati morejo in kaj imajo od njih pričakovati. 0(1 Mure 28. jan. — (Volitev.) Slovenci! danes se je storila v Radgoni proti nam demonštracija. Radgonski, Cmureški, Gnaški in Straški „purgarji" so izvolili s 122 glasovi — volivcev je okoli 300 — za svojega poslanca v deželni zbor unega Lohningeija, kterega so Slovenci Šoštanj sko — Maren-berško — Slovenjegraškega volilnega okraja tako junaško odbili. Menda so ga volili le zato, ker so ga Slovenci odbili! — Penili so se siroteji od jeze, ko so zvedeli, da so Slovenci povsod pri volitvah tako slavno zmagali. Da bi si pa vsaj nekoliko svoje nedolžno pa skozi „neues Unrecht“ po Carneritu — tako globoko ranjeno „grossdeutsches Herz“ ohladili, dali so si — sicer' sovražniki vsacega oktrojiranja — od „Central-Comite" človeka oktrojirati, kterega le iz njegovega Slovencem sovražnega obnašanja v poslednjem deželnem zboru poznajo, menda že s tem zadovoljni, da je le protivnik Slovencev. Gotovo se jim nemške lilačice tresejo pred slavno zmago našo, ker se toliko napenjajo. Nikarte ne tako, ljubi sosedje! Mi druzega nič nočemo, kakor da nam daste in pustite, kar je našega, kar nam je vlada obljubila, in kar je tudi vam od vaše strani ljubo, drago in pravo. — Volite si Lolmingerja, kolikorkrat hočete; pa če vam kje na pamet pride, da ste ga z aklamacijo volili, nikar ne pozabite šteti unih volilcev, ki so doma ostali, dasi-ravno bi nekteri le par stopinj imeli do volilnega kraja, in pa, kar smo tudi prek Mure zvedeli, le zato doma ostali, ker ste tako nenravno za Lolmingerja agitovali. — Eden volilcev je šel v Radgono po smrt. Sani so se mu ravno pri mostu zvrnile in sirotej si je na kamnu glavo razbil. S Slatine konec januarja. (Kako se je pri nas volilo?) Hvalo in slavo pojemo, da se je na spodnjem Štajerskem 8 slov. zastop* nikov izvolilo. Kaj tacega se pač nismo smeli nadjati. Zatorej živili slov. volilci in novoizvoljeni poslanci! — Kako je pri volitvi v Celju nek priprost kmet uradnika, ki je hotel slovenskim kmetom nemški govoriti, krepko zavrnil, da oni le slovenski razumijo, in da se je ovi nemški apostol na to na tihem iz dvorane pobrisal, to ti bo, dragi „Slovenec", gotovo kteri tamošnih Slovencev naznanil; le nektere posamezne prigodke od ptujske volitve ti naj jaz razglasim. — Dr. Sock, c. k. ogleda Slatinskih toplic blizo Rogatca, si je že pred 6 leti jako prizadeval, Slovence rogaškega in ptujskega okraja v deželnem zboru zastopati, pa, hvala Bogu, brez vspeha. Razspisale so se nove volitve, in zopet se ga je tista stara presrčna želja prijela. Gospodje slatinski, ki ž njim vred v eni isti rog za veliko, za nje edino zveličavno Nemčijo trobijo, so se kot dragi bratje zaprisegli, le tiste za volilce voliti, ki bodo tako plesali, kot bodo oni godli, ter so se trdno zanesli, da bode ta godba tudi na druge soseske močen vpliv imela, — ali le v njih soseski so nekaj takih plešačev našli. Župan kostrivniške občine jim je prav izdatno podporo obljubil z besedami: „Wenn icll den Bauern sage, sie sollen einenEsel als Waliler wahlen, so werden sie ihn wahlen",— misleč, da bodo oni le njega „sammt Anhang" izvolili. Ali kako debelo je gledal, ko je on le en glas, vse druge so pa vrli g. župnik in drugi narodni možje dobili; pa če so tudi vsi. gospodje prejšnih lepih nad široko gledali, jih to še le ni zdramilo. Začeli so torej vse bližnje in daljne volilce za se obdelovati, kot sodar sode. Dan volitve pride, in že prejšni den je Ptujsko mesto mergolelo od Sock-ovih agitatorjev. Ge si prišel v ktero koli krčmo, stal je že eden izmed onih možakov pred teboj. Jesti in piti ti je ponujal, kar koli sije tvoje ljubo srčice poželelo, in ti skoraj da ne zlatih hribov in dolin obetal. K enemu volilcev je stopil eden tistih Slatinskih gospodov s strašno gorjačo, s ktero je pri svoji godbi menda takt dajal, in mu rekel: „Vidiš, kaj te čaka, če ne boš Solc-a volil!" Pomrazilo ga je, ker je občutil, kak ples bi začela. In veš, ljubi bravec, kdo je našega vrlega Herman-a po gostilnicah okoli črnil, zmerjal in za Bog ve kaj vse imel, veliko-nemškega v ptujski okolici rojenega dr. Sock-a pa nad vse oblake povzdigoval? —-Ne čudi se pa čez to, kakor da bi ta oseba imenitna bila, ampak le čez to, ker se njeno ime bere med imeni onih vrlih možakov podpisanih na programu, v kterem so pri-poročevali štajarski rodoljubi slovenskim volilcem narodne gospode za poslance! Ta blagi (?!) možicelj je g. Janez Žurman pri sv. Trojici v Kriški nadžupnji. Letal je po ulicah okoli, kot kak dunajsk listonoša. Ve® spehan zadene tudi na svojega brata, ki j® volivec bil. V eni sapi ga nagovarja, da naj bi tudi on njemu predobrega gospoda eh'; Sock-a volil. Pošteni in značajni brat misij sprva, da so to le šale; ko je pa Trojišk* volilec zmiraj bolj svojo zgovornost napenjal’ popraša ga začudeno, ali se mu blodi ah kaj, da kaj tacega kvasi; če ima tako oslabelo pamet, da ne ve več, da je tudi on na slovenskem programu podpisan? Zdaj še K je začel delati z našim programom, kot pr®' sica z mehom; da tam priporočeni možj® nič ne veljajo, in takih zanj prav spodobni*1 reči več. Pač je žalostno, da se tako k»i' kaven mož v slov. programu nahaja, ki se — 59 — po vsakem vetru obračati da. Bere se sicer ojogovo ime tudi med letniki slov. Matice, družbe sv. Mohorja; čitali smo tudi že njegove dopise v „Novicah11, pa kaj vse to velja, če pa ravno tačas, ko bi se imel najbolj narodnega skazati, narodu nasproti ravna, sebe pa za uho vdarja. Pa slava, da so on in vsi njegovi pomagači le prazno slamo mlatili! Slovenski kmet ima značaj, in ne prodaja za sladko vince ali druge obljube svoje narodnosti! Pri volitvi, pri kteri so nemški bulturonosci in nektere druge kukavice v obilni meri svojo nemško sirovost proti blagemu Hermanu in posebno za narod vneti duhovščini pokazali, je pravična reč prav sijajno zmagala! Niso še volilci vsi glasovali, kar že predstojnik volitve naznani, da ni treba dalje glasovati, da ima Herman že tako večino glasov, da, če bi vse prihodnje eden njegovih nasprotnikov dobil, bilo bi vendar vse zastonj! Naš poslanec je imel 88 glasov, dr. Radošek 19. in c. k. slatinski ogleda dr. Sock, vkljub vsemu svojemu prizadevanju nič več ko 2 glasa, reci dva!! ■Enega mu je dal imenovani trojiški Žurman, druzega pa nek slatinsk gospod, ki se Vosu (!) piše. Misli si zdaj, dragi bravec, veselje Hermanovih volivcev, tuljenje in kričanje njegovih nasprotnikov! — Pa še nekaj. Dr. Sock ni bil pri volitvi pričujoč; naročil je pa svojim pajdašem, naj hitro telegrafirajo vPolčane, s koliko večino glasov je izvoljen; tukaj je posel čakal, ki mu je bo telegram na Slatino prinesel. Pred njegovo hišo so že celi den godci čakali, kteriin je bilo naročeno, bitro po prejetem naznanilu mu „denFrank-furtermarsch11 zaigrati; ta godba bi bila celi den in celo noč tam igrala med veličastnim obedom, h kteremu bi bili imeli priti vsi njegovi volilci. Posel pride, Sock telegram odpečati, godci že pihajo v svoje trobente in piščalke, da bi bitro po prebranem naznanilu zabučili, ali ta presneti telegraf je naznanil: „Sie sind — nicht gewiihlt!“ Sock skače, divja okrog in se v zobe grize, godci so se pa čisto tiho lačni in žejni vsak na svoj dom podali! — Vi pa volilci ste ubranili, da ta nemški vitez ne bo v graškem dež. zboru hlač trgal, in naš narod zasmehoval! Trikratna slava Vam doni iz slovenskih src. Iz Gradca: 28. t. m. so bilevv Gradcu volitve za mesto in predmestja. Že prej so se večkrat zbirali volivci v dež. dvorani in se poskušali. Strastno so se napadali kan-ditati, in poseben mojster se je skazal kul-turonosec g. dr. Reclibauer. Za mesto sta se volila gg. dr. Reclibauer in dr. Kaiserfeld, za predmestja gg. dr. Stremayr in dr. Wasser-fall. Glasovi so bili pa tako razcepljeni, da je zraven še 12 — IG drugih kandidatov nekaj glasov dobilo, čeravno je bilo med 1418 volilci le G32 pričujočih. Nemška kultura se ni samo v Celju in v slov. Gradcu kazala v svojej obliki, temuč tudi v središču kulturonoscev, v nemškem Gradcu. Ko je namreč g. dr. Maason izrekel svoje mnenje, da se Avstrija ne da vrediti bez pomoči in vdeležcvanja drugih narodov, da morajo posebno Nemci lep izgled dajati s pravičnostjo, krotkostjo, da želi obravnovanje deržavnih zadev v izrednem derž. zboru, zakriči g. dr. Reclibauer po svojej navadi, da naj se ne vtika v zadeve naše dežele on, ki je iz „land der Stockpriigel und Junker.11 V Ljubljani 29. jan. A. B. (O volitvah). Zdaj imamo tudi zadnje sporočilo iz Črnomlja v rokah in naznanjam, da tudi beli Kranjci so si izvolili — kakor je bilo pričakovati — popolnoma zanesljivega narodnega moža za svojega zastopnika, namreč župana in posestnika v Radoviči, Kramarič-a. Prišlo je volilcev Gl in dobil je izvoljeni 38, glasov, druge so razcepili na postavljenega kandidata Kapele-ta in dr. Ster-benca. Nemškutarski kandidat Sawinscheg ni dobil nobenega glasu. No naj se le potolaži, vsaj ni on edini „nul~kandidat“, kakor jih zdaj tukaj imenujejo. Le poglejte v zadnje poročilo in našli bodete še marsi-kterega tacega moža. Zmaga je tedaj tako velikanska in za naš narod tako slavna, da si vsak kranjskih volilcev sme zapisati z zlatimi črkami 26. januarja. To je bil za nemškutarijo pravi sodni dan! Pokazala se je očitno njena puhlost in revščina. Na deželi enkrat nima nikakoršnega upliva, vsaj so to jasno dokazale številke, koje sem zadnjič naznanil. Da protivna stranka vse žile napenja, da vsaj po mestih in trgih, kjer ji birokracija krepko pod roke sega, nekoliko opere to svojo sramoto, je gotovo, menda pa ne bode dosti opravila, vsaj se tega trdno nadjamo, da se skažejo domoljubna tudi mesta in trgi. Na vsaki način imate v trenutku, ko to citate , tudi že telegrafično sporočilo o vspehu volitev po trgih in mestih že v rokah. Slava vrlim volilcem na deželi! Naj Vam skoraj poročam enako vesele novice tudi iz mest in trgov! Živila sloga in narodna reč! o Blizo Šmarne gore. —xy— (Čini „Central - Wahlkomiteja fiir Krain11.) Komur so znana vohunstva bahatega „ Central-Wahlkomi te tur Krain11, mora se mu studiti in gnjusiti nad njihovimi čini, in pri tacem zločinskem in sramotnem postopanju kdo bi še zainogel od njih priporočane kandidate v deželni zbor voliti, ako le še iskrica kakovega nravnega čuta v njem tli V! Slišali ste že, kako je vladna „Laibacherca11 vedela razglas narodnega volilnega reda prezreti, in še le, ko so vrednika po prstih krenili, morala sta ga sprejeti. Pa kaj še ta „slavni11 Central-Wahlkoinite stori? Čujte, kako prebrisano bučo ima peklenšček se kozlovimi rogovi! Ti ljudje pošljejo deputa-cijo k prevzvišenemu vladiku g. VVidmerju se prošnjo, naj bi svoje gg. konzistorijalne svetovalce naklonil, da bi svoje podpise na dotičnih razglasih narodnega volilnega reda preklicali in vničili. Misliti bi bilo, da so jim svetli knezo-vladika, kot rojen Slovenec, se kako dobro osoljeno hrbet obrnili, ali vsaj vse hvale vredno početje svoje v. č. konzistorije potrdili, ali da bodo tudi sedaj, kakor se je že poprej sem ter tje primerilo, izgled kardinala Rauscherja posnemali; a ta pot jim menda kardinal Rauscher zastran udeleževanja duhovnih gospodov pri volitvah tudi ni po godu govoril. Obljubili so namreč tem izvoljenim Tevtonskim poslancem, da so jim volje, njihovo željo spolniti. In res svetli knezovladika drugi dan svoje v. č. gg. konz. svetovalce poprosijo, naj bi svoje podpise na teh razglasih vničili. Pa, hvala Bogu! prevzvišeni gospod so se ta pot jako okanili. Gg. svetovalci niso več trsti od vetra majani! Pokazali so, da so praveiuči na svetilniku, ne le učeni, ampak tudi značajni gospodje, popolnoma vredni svojega svetovalskega posla, ter pošteni narodni možaki, zaradi kterih sme kranjska dežela, pa tudi vsa kat. cerkev ponosna biti. (Samo ob sebi se ume, da poleg teh vrlih gospodov ne mislimo g. Sawasehnigga, kajti on se med Deschmannom, Kranerjem in Derbitschem kot iskavec svetinj po ozarah vse drugače odlikuje!) Ustavili so se prevzvišenemu g. knezovladiku in sporočili, da hočejo rajše svojo čast kot konzistorijalni svotovalci odložiti, nego svojo besedo preklicati. — Slava vam, prečastiti gospodje! Pokazali ste, da vam je vest in Božja zapoved več, nego one osebe, ki se dajo slišati, da, kolikor bolj se slovenščina razširja, tem bolj sv. vera peša, ker vsa zgodovina nam ravno nasprotno dokazuje, da namreč oudi vera peša, kamor priljubljena nemščina se svojo blagonosno (!?) kulturo sega. — Kdor zamore, ga lepo prosim, da naj mi to ovrže. Ako pa tega ne more, bode naj hvaležen, da Slovenci—Slovenci in pravovern katoličani ostanemo! Zato sramota za vse odpadnike kterega koli stanu; četrte zapovedi, ktero bi imeli priporočevati in spolno vati, vendar le ne poznajo 1 Pomozi Bog! Izpod Špika v Bledu. J. K. (Brž, kaj je novega. Novi poslanec.) [Konec.] Ljudstvo nam gre v teh zadevah podučevati, ali ne samo v teh, ampak tudi v druzih, da naj n. pr. tirja vsak svojo pravico pri urad-nijah v Radolici, kjer še zmirom vlada tista priljubljena birokracija, ki se kar nič ne zmenja za želje ljudstva, ampak po svojem starem kopitu pošilja še vedno vse svoje „vorladenge11 itd. v jeziku (narodu) ljudstvu neznanem, da mora revež-kmet večkrat iti po celo uro daleč, dokler dobi koga, ki mu potolmači list, kterega bi mu bil lahko njegov otrok prečital, ako bi bil pisan v jeziku domačem. Tacih izgledov ve povedati vsak dijak iz kmetov, ker on je v počitnicah tolmač za vas, kjer je doma, pa tudi za bližnje vasi. O veliki noči bo dve leti, kar sem doživel sam tudi nekaj tacega. Prinese mi namreč srenjski župan polo, načrtano z rubrikami, ktero je dobil od sekvestrije, da bi na njo zapisali kmetje, koliko potrebujejo drv in druzega lesa za eno leto, koliko imajo živine itd. Pa kako ti hoče zapisati kmet številke v rubrike z nemškimi napiski! Vedeli so sicer, kaj da tirja gosposka od njih, pa pomagati si niso mogli, ker v celi vasi ni ga bilo, ki bi bil razumel nemško. Vse, kar bi bili imeli postaviti v rubrike, spisal je potem kmečki fant na drugo polo, se ve da v domačem jeziku, in prosil me je tedaj župan, naj mu prepišem to v rubriko z nemškimi napiski' I‘rasam, čemu vendar to za božjo voljo?! Kako dolgo bote še mučili ubogo ljudstvo z vašo birokracijo? — Prosto ljudstvo samo od sebe se ve da se ne upa tirjati od uraduije, naj mu pošilja liste v jeziku slovenskem, ker ne ve, da je to volja presv. cesarja in ker je že od nekdaj navajeno terpeti tudi take reči, od kterih dobro ve, da bi se mu preložile prav lahko, ako bi bila to volja uradnikov. Domoljubi, posebno vi duhovni in učeniki, sezite tukaj ljudstvu pod ramo, gotovo vam bo hvaležno za to! Z novo izvoljenim poslancem smo tu jako zadovoljni, ker ga poznamo, da je ves mož, kar ga je. Živio g. L. Pintar! Izpod Storžiča 2G. jan. (Slava Gore n j cenil) Kmetijski volivci so se danes pri volitvah v Kranji in Radolici dobro der-žali. Nemškutarski kandidati so sramotno padli, če ravno si je posebno kranjski okrajni predstojnik in bivši poslauee g. D. dosti prizadeval, da spravi v deželni zbor možake svoje stranke. Da to doseže, pošiljal je celi teden enega svojih kancelistov in enega di-urnista po vaseh, naj izbiralce obdelujeta za kandidate na zelenem listu natisnjene. Tudi služabniki okrajnega urada so „kuščarje11 (tako so kmetje krstili zelene kandidate, ker njihov vodja je Anastazij Griin — Turjaški Zelenkovič) nosili od župana do župana, ali volivci so že toliko prebrisani, da so malokterega župana izvolili za izbi-ralca, razuu če je znan rodoljub. Tako šentjurski Golob, kterega je Dežman za kandidata postavil — oj črna nehvaležnost! — ni bil izvoljen za izbiralca in tudi več drugih nomškutarskih županov in metel predstojnikovih ne. Veliko zaupanje so skazali volivci svojim pridnim duhovnikom. V Kranj je več ko 20 duhovnikov prišlo poslanca volit. Tako se na svetu vse maščuje! Uradniki so si ta leta sem zmirom prizadevali du-hovski stan podkopovati, ali ljudstvo se je skoro prepričalo, kdo je njegov pravi prijatelj, kdo ž njim živi, dela in trpi. Sicer so uradniki ljudstvo podhujskali in mu v ušesa trobili: Ne volite duhovnov za izbiralce, in ne od narodnega odbora priporočenih mož , med kterimi so tudi černuhi podpisani, — ti Vam bodo napravili zopet španjsko inkvizicijo, tlako, desetino; branijo Vam učiti se nemščine, da zmirom neumni ostanete in vjeti v dužni sužnosti11. Ali vse to ni nič pomagalo! Pošteni Gorenjci poznajo svoje poštenjake, in skoro enoglasno so izvolili dva izvrstna duhovna in enega velikega dobrotnika Gorenjcev slavnoznanega domoljuba barona Cojza. Slava Vam! Sedaj je volitev za mesta in terge. Dežman et compagnie je tudi tem oskrbel kandidate, kteri pa so na ž o 11 e m popirji natisnjeni. V kranjskem mestu z volilnimi listi vred uradni strežaj te listeke nosi od hiše-do hiše in povsod pravi. „G. Bezirks-hauptmann so rekli, tega, ki je na žoltem papirji natisnjen, imate voliti11. Mestjani te imenujejo: kanarčeke — spomnite se častiti bralci na profesorja Rosslerja — „lieichs-kanarieuvogel v Frankobrodu leta 1848 — 1849“! — Pa mislimo, da kakor „kuščarji" niso vlekli, tudi „kanarčeki" ne bodo. Mi pa vprašamo , ali to ni agitacija uradna, ktero je prepovedal sam deržavni minister, in uradnikom le naložil, naj skrbijo za poslance, kteri bodo namene ministrove podpirali? Iz vseh teli prikazni pa smo se prepričali, da „ustavi zvesta" stranka nima sama nemškutarstva za svoj poslednji cilj, temuč tudi liberalizem , ki ga pridigujete „Preseti", stara in nova. „Das ist ein Werk der Schwarzen", vpije se sedaj od cele Ljubljane, gnezda te politične stranke v vsak kotič po deželi, kjer eden ali drug teh učencev modernega političnega liberalizma čepi in svoje politične znanosti sreba iz listov pruskih pionirjev — po rodu Židov. Ti ljudje slovenskemu duhovništvu oponašajo, da je napolnjeno z duhom španjske inkvizicije, — učite se vendar nepristranske zgodovine, in videli bodete , da so najviši cerkveni vladarji pisali in govorili zoper inkvizicijo , da se je beneška republika in španjska posvetna vlada posluževala tega posredstva, da dosega svoje vladolakomne namene. Vi nam očitate španjsko inkvizicijo, — ali cela Šmerlingova doba ni bila na Slovenskem nič druzega kakor gerda inkvizicija. .Najbolj učeni slovenski duhovniki niso dobili službe kanonikov, dekanov ali boljših beneficij, in zakaj ker so bili zatoženi, da ljubijo svoj narod iii njegov jezik, ker so dobrega cerkvenega mišljenja; — do slednjega vaškega župana so nametsniki in okrajni predstojniki pisali, da je sporočeval politično konduito ; — kakošno da je to sporočilo bilo, lehko si mislite, ako pomi • šiite, da so večidel dosedanji občinski župani bili ozko zavozlani s predstojniki, da si roka roko umiva — in da je prijetno si dobičke deliti in srenjsko kravo molsti. Avtonomija srenj in okrajni zastopi bodo tudi v tej zadevi pripomogli, da bode ljudstvo svojo samostalnost spoznalo in povsod ravnalo po edinem pravilu občne koristi. Zato slava Vam Gorenjci , da ste se zavedeli ! Le tako naprej — blagor in dobri nasledki ne bodov izostali! Iz Črnomlja. —V?— (Nas novi poslanec.) Ker še ni nihče sporočil, kdo da je v našem metliško - črnomeljskem volilnem okraju za poslanca izvoljen, storim naj to jaz zdaj. Tukaj se je izvolil za poslanca posestnik Kramarič, tedaj ne Kapelle, ki nas je poprej zastopal, še manj od nemšku-tarskega odbora priporočeni Sawinschegg, ki se še celo imenoval ni! Samo dr. Juri Štrbenec je dobil okoli 20 glasov. Mislim, da so jo volilci dobro zadeli in da se bode novo izvoljeni obnašal kot pravi slov. zastopnik ter vsegdar delal in glasoval z narodnimi poslanci. Zatorej tudi njemu zakličem: Slava! Iz Kobarida 27. januarja. (Veselje) veliko je po naših hribih; od meje beneške do kranjske razlegajo se radostni glasi! Zakaj neki? — Zato, ker so zmagali Bovčani in Cerkijani pri včerajšni volitvi ter izvolili oba po „Domovini" priporočena moža. Gos]), dr. Jožef Tonkli, advokat v Kanalu, dobil je 65 glasov (izmed 72, če sem prav slišal) gospod Anton Gorjup, sodnijski svetovavec — 60 — v Gorici, pa 44 glasov; g. Fr. Grosmann (prestojnik) same 85. Vojska je bila huda. Sreča omahljiva kakor lani pri Kustoci. Le s pravo taktiko izpeljani zasuk je pridobil zmago rodoljubnim možem. Živili kot skala stanovitni Bovčani in Cerkijani! Nakranjsko*štaj. meji. c. (Potožba.) Marsikdo, ki se po veliki cesti po lepi savinski dolini od Celja do Vranskega proti beli Ljubljani pelje, ali s kako vožnjo opraviti ima, toži in godernja čez visoko mostnino, ki jo mora mostnarju pri savinskem mostu („Sanbriicken") plačevati. Savinčani so sicer že tega vajeni, ali tudi zelo nevolj ni. Ako pa kak ptujec na omenjenega mostnarja naleti, zavzame se in prestraši, ako se mu pove, da mora od enega konja za sem in tje 28 kr., od par konj pa 56 kr. mostnine odrajtati. Se ve da jo to veliko, pa vedeti je tudi treba, da se na ti muti tudi cestnina od velike ceste z mostnino vred pobira. Če ravno je temu tako, vendar je vse to le preveč napeto za vsakterega voznika. Največa krivica pa se pri tem našim, kakor vsern bližnjim faranom, št. Peterča-nom, Polzelanom in Gomilčanom godi, kajti oni veliko cesto malo rabijo, in jo tedaj tudi malo ali celo nič ne poškodujejo, a pri vsem tem morajo vendar zraven mostnine tudi še visoko cestnino plačevati, enako drugim ptujiin voznikom. Tukaj tedaj nas čevelj žuli! — Kaj bomo neki počeli, ako to zmirom tako ostane? — Novcev je čedalje manj pri nas, posebno zdaj, ko nimamo več fabrike „Pragvald", ktera nas je v poprejšnih časih manj ali več z denarjem zalagala. Fronki ali davki se čedalje bolj zvišujejo, da jih ne bo moč več plačevati, in k vsej tej revščini še tako velika muta, to je v resnici žalostno za nas, tembolj ker bi se lahko prenaredilo, pa ni nikogar, da bi se za to potegnil. — Poslušaj dalje, da ti povem, kje nas čevelj še bolj žuli in kaj nas še bolj v serce peče. To le je. Tisti vozniki, ki sicer čez most „Sanbriicken" ne vozijo, vendar pa veliko cesto na vso moč rabijo, so omenjene cestnine prosti, in ne plačujejo tega, kar bi oni po pravici plačevati imeli: Menim namreč Grižane, voznike, ki den na den veliko tisoč centov premoga (Steinkohlen) po veliki cesti od krasnega žavskega terga do Celja zvozijo in si s tem lepih novcev prislužijo, a cesto pa tako čudno razorajo, da jo je gerdo videti, še gerjc pa po nji hoditi. Ali bi se njim ne spodobilo, da bi kaj k cestnini prilagali? Kako je vendar to narobe-svet! Tedaj mi lože plačujemo, kakor pa oni? — Zakaj se nam vendar tolika krivica dela? Koliko boljše bi bilo za nas in koliko več bi vlada dobička imela, ako bi se cestnina od mostnine tzela, in v Levec (ta je na poli pota od Žavca do Celja) prestavila, da bi potem tudi tisti vozniki, ki premog prevažajo, ne vozili in orali brez vso plače po tolikanj dragi .cesti, ter se tudi nam ta nezmerna muta primerno znižala, k čemur nam Bog pomozi! Ptuj e dežele. Italija. Povsod se govori o predlogu fin. ministra zastran cerkvenih posestev. — Admiral Persano je tožen zarad nevednosti, nepokorščine in strahopezdljivstva. Kakor se zdaj kaže, pela mu bode druga, kakor našim generalom! Srbija. „Zukunft-i “ se poroča iz Bel i-grada, da se Turkom še nič kaj ne mudi, da bi Srbom dali, kar zahtevajo. Njih diplomati in državniki jo sučejo in vijejo, kakor žalibog navadno vsi drugi evropski. Deloma so pripravljeni nekaj dovoliti, to je na papirju, da bi tako spet ondotne kristjane premotili in ogoljufali, iz druge strani se pa tudi na vso moč na vojsko pripravljajo, da bi se nekako lože vzdržali. Ža to pa se Srbi nič več ne menijo in zahtevajo po vsej pravici, rekoč: Ali daš, kar nam gre,,ali pa ' se bomo poskusili! In tu imajo popolnoma prav! Turkom in poturčencem njihovim se mora vrat zaviti! Tudi se je v glavnem mestu poseben odbor sestavil, ki ima skrbeti, j da se prej ko mogoče vse za vojsko potrebne orodje pripravi. \ Pruska. Od vseh krajev se poroča, kako da se vlada na vojsko pripravlja. V orož- = nicah se neki dela noč in dan. Kakor s Parsko pogodili se bodo tudi z drugimi južno-nemškiini državami zastran zveze, če bi kaka vojska nastala. Badeuska dela že po izgledu Parske. — Francoska vlada je menda v Berlinu poprašala, kaj da vse to pomenja, — Bismark pa je neki odgovoril, da nič ne more zoper to, če se južne nemške države svobodno Prusom pridružiti j žele. — Tako teče voda vedno bolj na . pruski mlin! Španjska. Narvaez, sedanji Muraviev španjski, namerja po vse nov državni zbor( sklicati in po njem ustavo prenarediti, do-' \ zdanjega pa popolnoma zatreti. Tudi je menda teh misli, da so njegove naredbe boljše, kakor pa Napoleonove. — Po naših mislih se eden kakor drugi igra — z ognjem! ' Mehiko. Cesar Maks se misli res ce- ! sarstvu odpovedati, če se bode zdaj sklicani državni zbor zoper monarhično vlado izrekel. Bo tudi prej ko ne res!— Avstrij- , škili prostovoljcev, ki jih je bilo s konca 6000 mož, se ne šteje, kakor so v Brno zvedeli, zdaj več kakor še 800 m. Res žalostno! Naj novejše. V Beljace je bil izvoljen dr. Luggin, v št. Vidu in T r g u dr. E r w e i n, v Velikovcu g.. Jož. Novak, v Voipergu baron Herbert, v kupčij ski zbornici pa C an a val, Jezernik in 1 Leop. pl. Moro. Semnji na Slovenskem. Na Kranjskem: Na Dobravi 14. febr.; v D o h u 14. febr.; v Grahovem 9. febr.; v K r š k e m 3. febr.; v Lukovcu, v brdskem kantonu, 3. febr.; | v Mengšu 9. febr.; v Metliki v torek po Sveč- ! niči; v Molniku 12. febr.; na Razdrtem 14. febr., v S to rji na Vip. 1. febr.; v Zagorju za Savo 9. febr.; v Žužemberku 3. febr. Na Štajerskem: V Brežcah 14. febr.; na Dobrni v ponedeljek po Svečnici; v gornjem Gradu 6. febr.; v Jarenini 3. febr.; na Lipnici v poned. po Svečnici; v Selnici na Savi 14. , februarja. Na Koroškem: V Brezah 3. febr.; v K o t i-čah 3. februarja. Na Primorskem: V M o š č e n i c a h 3. februarja; v Šmarji v št. kriškem kantonu 3. febrnorja. Žitna cena. V pšenice reži ječm. ovsa turšica , gld.; k.J gld. | k.|| gld. j k. gw. k. gld. k. Mariboru 11 6 42 4 45 3 51 i 80;! 3 50 Celju 6 64 5 10 4 30 2 26 3 50 Ptuju 6 14 4 10 — 1 86 3 30 Ljubljani I 7 68 4 60 3 97 1 ‘■G — — Kranju 6 93 4 17 — 1 96 4 Novem mestu 6 20 4 5 3 16 1 56 3 50 Celjovcu 1 c 7 96 5 98: 5 33 2 46 , — Beljace g 8 31 6 10 5 14 2 73 — — Terbižu J <1 51 5 2 — — 2 ,17 _£ . Varaždinu 6 53 3 94] — 1 75 3 20 Zagrebu 3 4 5 — ' ; 1 46 1 70 — • Sisku E 7 20 — 1— — 2 15 — — Dunajska borsa 1. februarja 1867. 5% metalike.....................................60.10 5°/„ nacij onal.................................70.30 1860 derž. posoj.............................. 85.70 Bankine akcije................................ 734.— Kreditne......................................167.50 London.........................................129.80 Novi zlati......................................6.13 Srebro........................................128.75 Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. Kleinmayer. Odgovorni opravnik R. Bertschinger.