/y PfeT 3 nč. -^Jgfc Izdanje za soboto 11. aprila 1896. 44. Številka. (v Trsta, v soboto zjutraj dne lt aprila 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST«' izhaja po trikrat na teden ▼ šestih izdan, jib oh torkih, četrtkih pn @3| 99 ^H H^^ft I M flH U ^H —- ^H ^H ^H I^BI H H ^H H| :V.1° p ■ ■ ■ IVI ■ ■ ^^ ■ je m H ■ I ^H V H brez se ^H ^H^M Penamične številke se dobivajo t pro-dajalnio&h tobaka v Irntn po S nvč., issven Trata po 4 nvi. Glasilo slovenskega političnega drufttva za Prin mNMIN i« mM". Oglasi se račune po tarifa ▼ petitu; z& nanlov z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih »rutic. Poslans osmrtnice in jama zahvale, domači oi^Ihhi ird. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva alica Caserma št. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne •prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprnviiMtvo ulioa Molino pit-eolo hAt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačeTAti loco Trst. Odprte reklama eije so prost« poštnine. Železniško vprašanje in naši tržaški odnošaji.*) ii. Nehote smo se zakasnili za nekoliko dni z drugim člankom, ki bčdi posvečen političkim izvajanjem g. viteza S t a 1 i t z a, tega spoštovanega zastopnika trgovinske in obrtne zbornice tržaške, v njega govoru o železniškem vprašanju tržaškem. Sililo nam je namreč pod roko drugo gradivo in tako se še-le danes zopet povraćamo k g. vitezu Stalitzu. Res, trdna mora biti vera gosp. Stalitza v svoje nazore gledć na vprašanje spojenja Trsta z monarhijo po železniškem tiru, in globoko mora biti njegovo prepričanje, da le železaica preko Tur se svojim podaljšanjem na jug čez Predel more postati taka primerna zveza, ki bi odgovarjala toliko koristim Trsta na jedni, in ukupne monarhije na drugi strani. Da trdni morajo biti nazori g. Stalitza o tem važnem vprašanju, da se je v borbi za te svoje nazore, rekli bi, raladeni-škim navdušenjem odločil za veliko žrtev: da je na odličnem mestu, pred izvoljenci naroda, pred vsem svetom, priznal brez ovinkov, kar sicer dosledno taje on in njega somišljeniki! In ne le pripoznal je gospod Stalitz vse to, kar dosledno trdimo mi in kar istotako dosledno taje on in Ujega tržaški somišljeniki, ampak vso svojo obrambo predeiske železnice je še posebno oprl na politiSke argumente, ki so bili od nekdaj — naši! Gospod vitez Stalitz je zasadil svoj nož v meso lastne stranke, in sicer, po naši sodbi, na najob-čutljivejem mestu. Porušil je in slovesno zatajil tisto taktiko potajevanja sicer poznanega zla v javnem in politiškem življenju tržaškem. Gospod Stalitz je desavouiral zatrjenja svoje lastne stranke, desavouiral je opetovana zatrdila g. grofa Frana Coroninija in pritrdil je temu, kar trdimo mi. To je bila prava kapitulacija pred nami. Gosp. Stalitz *) Glej it. 41. večerno izdanje od minole sobote. Ur. PODLISTEK. 12 Slučaj. Novela; hrvatski spisal Jenio S i g o 1 § k i. h e*el M. C—i, |(DaU •). — Marija, jelite, da ste dobra? Oh, oprostite mi, siromaku I Marija, gospodičina, vi ne znate, kaj je bol, vi ne veste, kako me peče v srcu. Da, da, vedno mislim na vas, vedno sanjam o vas. Čujte me, Marija, meni je srce prepolno, jaz vam moram povedati .... da, jaz trpim silno . . . . Da, dobra, dobra ste vi ... . Marija, pogledite na-me, usmilite se onega, ki vas toliko... — O mati! — zaječala je devica, zakrivši si lice z rokami. — Gospodičina, ali se bojite mene? Marija je uprla vame svoje črne in sijajne oči. Zaglobila sva se globoko v dušu jeden drugemu. Duši sti se mama stopili in sporazumeli. Velike solze so zasijale na njenih velikih trepalnicah, prebledala je in tresla se je na vaem životu. Komaj da je dihala. Tudi meni je razganjalo prsi. Nasmehnila se mi je sladko in zaupljivo. — Marija, zakaj jokate? rekel sem tihim glasom. — Ne, jaz ne jokam____ nam je napravil veliko uslugo in mu tu, na javnem mestu, izrekamo zahvalo na tej uslugi. Odslej, kadar-koli nam bodo hoteli — vitez Stalitz in somišljeniki podtikati ovaduštvo in sumničenja, sklicevali se bodemo lahko na govor vit. Stalitza v seji poslanske zbornice avstrijske dne 17. marca 1896., v oni seji, ko so razpravljali o vprašanju druge železniške zveze Trsta z avstrijsko monarhijo. Sedaj pa — in medias res. Gospod vitez Stalitz je zagovarjal železnico čez Predel, oziroma Čez Ture, tudi a politiškimi razlogi. Z ozlrom na dejstvo, da se večina mestnega zastopa tržaškega, oziroma nje mati, 9tranka progressova, j poteza za loško železnico, rekel je rečeni zastopnik i med drugim: »Kakor znano, zapisala je progres- j sova stranka kakor geslo na svoj prapor d o s e- ' zanje ide jalnih ciljev, kar je sicer raz- ; vidno že iz gori rećenega. (Čujte!) Nočem tu j zasledovati pobližje, česa je pravo xa pravo razu J meti pri tem, toda konstatovati bi hotel le, da se mora iz okolnosti, da se progressova stranka poteza ' za načrt divaško-loške železnice, mora sklepati { logiško, da bi ta železnica ne ugajala našim, am- i pak nje prizadevanjem idejalnili ciljev; s čemer je ' zajedno pojasnjena resnična vrednost te železnice i za trgovinske in gospodarske koristi Trsta, na tak j način, da si niti ni želeti veSe jasnosti in do- > točnosti." Treba, da dobro premotrimo to izjavo Sta- : litzevo. Tudi mi govorimo vedno in vedno in dosledno j o pogubnih „idejalih" iste progressove stranke, a do sedaj smo čuli še vsakokrat od somišljenikov ; g. viteza Stalitza, daleovajamo in sum-1 nifiimo. Sedaj pa se je oglasil g. vitez Stalitz sam, da pobije zagovornike loške železnice, posebno sklicevaje se na „i d e j a 1 n e cilje' p r o- -g res so ve stranke. Žal le, in skoro bi se j malo jezili na spoštovanega zastopnika trgovinske in obrtne zbornice tržaške radi njega izjave, da ' noče zasledovati natančneje, česa da je pravo za ! — Čujte me mili angelj, čujte me, usmilite j se moje boli... — Ah, ne ne... — Marija, vi ne veste, kaj je ljubezen... — Ljubezen!... i — Da, ono sveto čutstvo, ki plamti v mojem srcu. Marija, ne dopustite, da poginem revno, Marija, jaz vas ljubim! vskliknil sem ter objel z roko ^je nežno telo. Naslonila mi je glavo na rame. Pozabil sem na vesoljnji svet; uebesa so se odpirala moji duši. Ko je privzdignila glavo, pogledala me je milo, ' vzdahnila toplo; ustnici so se jej oblili rdečico ter i zbrali v rajnki nasmeh. — Marija, kaj ne da me ljubite ? — Da, da, ljubim... — Marija, ti si moja nebesa, ti si mi vse na 1 tem svetu. Ti me torej ljubiš ? Ah, izreči še enkrat to sladko besedo ! — Da, ljubim----prvi pogledi na parniku • ... da ljubim, vzdihala je preinila devojka. — Marija, ti si moja! — Da, .... tvoja, stresla se je, in sklonila v moj naročaj. Bila je Meda kakor nadgrobni kamen, n na nje bledem licu migljal je svit zahajajočega sol nca. Marija je vzdahnila teško, a solnce se je pravo razumeti pod temi „i d e j a 1 n i m i cilji" To ni lepo od g. viteza Stalitza! Ako so ti „cilji" nevarni za avstrijsko javnost in avstrijski interes — bodisi gmotni ali pa moralni —, in nevarni morajo biti, sicer bi se gosp. Stalitz ne skliceval nanje ob toli važnem vprašanju: potem bi bila sveta dolžnost ravno gosp. vitezu Stalitzu in njega somišljenikom — ako je res, da so le-ti gospodje poklicani čuvarji avstrijske misli in avstrijske koristi v Trstu —, da se prav temeljito bavijo s temi ai d e j a 1 n i m i cilji" in da opozore na morebitno nevarnost vse merodavne činitelje. A gospod vitez Stalitz je hotel nekaj, kar ni bilo mogoče: navajati je hotel te „idejalue cilje" kakor krepak argument za predelsko in proti loški železnici, zajedno pa se je hotel gibčno izogniti vsakemu pobližjemu pojašnjenju o teh ciljih. To prizadevanje gosp. Stalitza je bilo seveda nezmiselno in zato tudi nemogoče, kajti, ako hočem, da argument velja, moram tudi poskrbeti, da bode isti popolnoma jasen na vse strani. In tako se je zgodilo tudi vitezu Stalitzu, da je slednjič vendar - le razkril, kar je hotel prikrivati. Gosp. Stalitz in družba hočejo veljati avstrijskimi patrijoti in hočejo tudi, da so koristi Trsta, kakor jih razumevajo oni, identični s koristmi avstrijske države. Ako je torej govoril g. Stalitz, da bi loška železnica ustrezala njih (to je: progressovim) koristim, in ne .našim* (to je: avstrijskim) koristim, potem je pripoznal, da je dijamentralno nasprotje med pro-gressovimi cilji in avstrijsko koristjo, da so torej i z vestni „i dej a-1 i" n e z d r u žlj i v i z avstrijsko mislijo!!! To je jasno. Na tem železnologiškem izvajanju se ne da ničesar sukati in preobračati. G. poslanec je pripoznal, da izvestni krogi tržaški goje izvestne „idejale", ki se nikakor ne strinjajo z udanostjo do te države; ali drugače povedano: skrilo za goli breg. Obvladalo me je silovito čutstvo. Pal sem na kolena, prijel nje mehko ročico, omočil isto vročimi solzami in pritisnil jo na svoje srce. Tu pred tem bitjem pozabil sem na posvetno ničnost ter sanjal o čarobni bodočnosti. Vsporejal sem prazno in pusto prošlost z blaženimi dnevi bodočimi. Mojemu duhu se je predstavil odprti raj, vtonil sem v morje slasti. Ne, kupe tolike blaženosti ni možno izpiti v kratkem teku našega življenja !.... Sanjal sem, opojen sanjal!... Marija, igraje se z mojimi lasmi, vzbudila se je iz sladke poiabljenosti. — Marija, ti me torej ljubiš f — Da, ljubim, zajecljala je ona. — Kolike mi sreče 1... Hvala, ti hvala oboževana deva! Ti ne veš, kakov je to lek moji bolni duši. Marija, ljubi me, ljubi me ! Pred nekoliko tedni videl sem te v resnici, toda že več let zibala se je tvoja uzor-slika pred mojimi očmi. Marija, najini duši, sti jedna in ista iskra. Mnogokrat sem sanjal o tebi, da, v sanjali sem te videl in poljubljal. Marija moje srce te je iskalo povsodi, vedel sem, da si nekje, da me pričakuješ. Marija, sedaj sem te našel, da te več ne izgubim! (Dalje prihodnjič.) g. Stalitz je priznal, da n i š e umrla laška i iredenta na Primorskem. Gosp. vitez Stalitz se je sicer bal poklicati otroka po njega pravem imen«, toda po njegovi izjavi mislil je vendar vsakdo prav na istega paglavca, na kojega kažemo vedno tudi mi — v veliko nevoljo g. Stalitza in družbe. A vendar smemo vprašati: ali res le sumničimo, ali smo res le ovaduhi in denuncijanti, kadar opozarjamo javno na to, kar j e, in kar je slednjič, ob potrebi izdatnih argumentov, pripoznal tudi g. vitez Stalitz?! Na kratko: gospod vitez Stalita je priznal, d* je v Trstu in v Primorju krogov, kojih srca niso v Avstriji ; gosp. Stalita je pripoznal, da je tu ljuđij, ki se smatrajo ,11 e o d r e š e 11 i m i\ G. Stalitz je pridvignil pogrinjalo, kojim hote pokrivati te ljudi taki možje, ki so sami za-se dobri patrijotje, ali do skrajnosti neprevidni politiki ter polni predsodkov vsled svoje jednostranske političke vzgoje. Gosp. Stalitz je cel6 ob toli važnem vprašanju, kakor je vprašanje zveze Trsta z notranjimi deželami, oprl svoje nazore na nasprotje med „idejalnimi cilji" teli ljudi in življenskimi interesi vseukupne monarhije. Saj je bil zatrdil slovesno, da on noče medpokrajinske železnice, ampak svetovne železnice, ki bi služila svetovni trgovini vseukupne države! Na tem pripoznanju smemo biti res hvaležni vitezu Stalitzu, kajti z istim nam je dana podlaga za pravo sodbo o postopanju iste Stalitzeve stranke v — Trstu! Res, daleč je Trst od Dunaja! Politiike vesti. V TRSTU, dne 10. aprila 1896. Grof Fran Coroniiii v avdijenciji. Ni. Vel. cesar vsprejel je minoli četrtek deželnega glavarja goriško-gradiščanskega, grofa Frana Co-roninija v avdijenciji. Nekateri sodijo, da je to popotovanje deželnega glavarja Coroninija v zvezi z železniškim vprašanjem Goriške-Giadiščanske. Knez Ferdinand na potovanju. Iz Carje-gagrada pojde knez Ferdinand v Petrograd in iz Petrograda v — Pariz, prav v zmislu sedanjega evropskega položenja. Še le na povratku iz Pariza potoval bode po Nemčiji. Začetkom maja se povrne iz Ebenthala na Bolgarsko. V Sredcu mu hočejo baje prirediti slovesen vsprejem. Zopet zmaga antiseinitov. V Solnogradu so se vršile te dni dopolnilne občinske volitve za II. razred. Zmagali so sijajno antisemitski kandi-datje na vsej črti. Obnovljenje pogodbe z Ogersko. „Pol. Correspoudenz" javlja veselih nad, da ni res, kar so zatrjali pesimistiški viri — da so namreč dosedanja pogajanja med obojestranskimi ministri ostala brez pozitivnega vspeha —, ampak so ali že r edena ali se bližajo povoljni rešitvi vsa vprašanja, izvzemši vprašanje kvote in pa bančno vprašanje. Toda po našem meuenju sti banka in obojestranski prispevek jako važni zadevi v obnovljenju pogodbe. Tako razumejo stvar ua Ogerskem, kjer napenjajo skrajne sile, da se vprašanje prispevkov j za ukupne stvari reši povoljno za Madjare. Zlasti vladna stranka pritiska grozno na ministerskega predsednika Banffya z namenom, da bi le-ta tem izdatneje pritiskal na avstrijsko vlado. Celo z odpadom jednega dela vladne stranke mu prete. Mi seveda smo tega meuenja, da bi morali govoriti I le o sreči, ako razpade ta hinavska in nelojalna itranka, ki se na jedno stran imenuje vladno, ter podpirateljico svetovalcev krone, na drugi strani pa ne le mirno dopušča, ampak še neti in po-vspešuje divjo agitacijo proti ukupni monarhiji in dinastiji, koja agitacijo tirajo o belem dnevu, brez strahu in srama dediči politiške ostal i ne pok. re-volut-ijonarca Košuta. Take stranke ne bi bilo škoda, in res pravi greh bi bil, da bi morala tostranska polovica še nadalje krvaveti iz ozirov do take stranke. Ali bode naš parlament, ki ima prvo besedo o kvoti, toli odločen in samozavesten, da dA ogerski vladni stranki jasen in odločen odgovor, da njemu je skrbeti za koristi tostranske polovice, ne pa za obstanek vladne stranke na Ogerskem in za gospodstvo židovskega liberalizma. Tudi ločenja v gospodarskem pogledu se nam ni bati. Ako bi bila naša carinarska politika le avstrijska, potem bi se lažje čuvali pred ogersko konkurencijo. Zlasti na Balkauu bi uživali mnogo več simpatij in bi se otvarjala vrata naši trgovini, ako nam ne bi trebalo jemati ozira na po-znuno ogersko čutstvovanje. Našemu parlamentu ne treba se torej plašiti ogerskega ropotanja, ampak neizprosen naj bode v varovanju naših koristi. Propadanje Madjarov. Omenili smo bili že neke brošure ministerijalnega svetnika Beksicsa, v koji le-ta u giblje in ugiblje, kako bi bilo pomoči roadjarstvu, koje po svoji lastni vrednosti ni zmožno za asimilovanje drugih narodnosti. Iz te brošure bilo bi še navesti: Kmetje božajo, izseljevanje se množi. Socijalizem nastopa vedno drzniše na Ogrskem. Madjari se tnorej> vzdržati le s pomočjo drugih narodnosti. Nekdaj so se pač močno množili Madjari, a sedaj je temu drugače. Alimo tega je umrljivost otrok jako velika. Po zadnjem ljudskem štetju se je število Madjarov zmanjšalo v 25 komitatih. Velik nedostatek na Ogerskem da je veleposestvo. 63# vse zemlje pripada veleposestvu. Beksics svetuje veleposestvu, naj svoja posestva v notranjem razdeli med kmete in naj se zadovolji s posestvi ob periferiji. Ako ne stori tega iz pa-trijotizma, zgoditi se bode moralo nasilno. Posestva cerkve mora država potegniti nase, posestva veleposestva se morajo razdeliti, ker tako zahteva • patriotizem"; le to, kar iiuajo Židje — in ti imajo mnogo —, mora ostati nedotaknjeno. Na vse zadnje ima tudi prav, ta ljubi ministerijalni svetnik Beksics: kdo bi med ogrskimi Židi iskal pa-trijotizma in požrtvovalnosti ?1 Ali lepa je vendarle ta: vsi naj bi žrtvovali za rešenje socijalHega in kmečkega vprašanja, le oni ne, ki so se svojimi gospodarskimi načeli po največi meri zakrivili socijalno bedo in propadanje kmečkega stanu 1 To je značilno za vprašanje: ali je opravičen, ali ni opravičen antisemitizem ?! Številke govore! Šolski list „Školništvo-poroča po oficijelnih podatkih deželnega šolskega svćta gališkega, da je v deželi gališki 4 milijone analfabetov (ljudij, ki ne znajo ne pisati, ne čitati>; 2000 Šol je zaprtih radi pomanjkanja učiteljev, a 1000 učiteljev je takih, ki niso usposobljeni. Koncem lata 1896 je bilo v Galiciji 744000 otrok, povsem godnih za šolo — b r e z p o u k a. Ali je petem čudno ob takem groznem zanemarjenju, da je Galicija na toli nizki stopinji javnega izobra-ženja, da propada gospodarstvo in da vsled t«ga vse sili iz dežele?! A možje, ki se morejo ponašati toli žalostnimi vspehi svojega voditeljstva v lastni ožji domovini, ti možje imajo važno besedo v zbornici na Dunaju, toli važno, da sumničijo nelojalnosti vsakogar, komur ne ugajajo — gališke razmere! Tista slavna poljska žlahta, ki dopušča, da stotisoči otrok lasejo brez pouka, v jamstvo, da še nekoliko let desetletij ne izumre rod analfabetov, tista žlahta, ki je po velikem delu kriva, da se gališki kmet mora umikati se svojega doma »izvoljenemu* ljudstvu, tista žlahta nastopajo na Dunaju, kakor patentirani patrijotje, veliki narodni ekonomi, osrečevatelji ljudstva in zaščitniki javne blaginje. O da, številke o ljudskem šolstvu v Galiciji govore jako — žalosten govor! „Nemci-4 v ČeSkik Toplicah proti „Sokolom". Češka sokolska društva namerujejo prirediti o Biukoštih v Čeških Toplicah veliko telovadbo in shod čeških .Sokolov". Čim so doznali »Nemci" v Čeških Toplicah o tej nameri, uložili so potom ravnateljev tamošnjih nemških društev na občinski zastop ugovor, glasom katerega svečano protestu-jejo pruti shodu čeških Sokolov v Toplicah. V protestu je naglašeno, da bi uamerovani shod čeških društev spravil v resnobno pogibelj „nemški značaj" mesta. Res slaboten mora biti ta nemški značaj, ako ga spravi v veliko nevarnost samo prisotnost par tisoč čeških telovadcev ! Italija v Afriki. Zasebna poročila, došla iz Masave v Rim, zatrjujejo, da so sprednje straže umikajoče se Menelikove vojske dospele že v An-talo, to je kakih 30 kilometrov južno Makalč. Ta vest da je zopet oživela upadli pogum „bojaželj-nih" Italijanov, kajti isti sodijo, da jim bode sedaj opraviti le z onimi ras, ki so še s svojimi četami v kraljestvu Tigre okolo Adigrata. Te čete pa si upajo Italijani baje streti z jedno samo roko. In to poskusijo bržkone v kiatkem, kajti, kakor smo omenili že zadnjič, ministarstvo želi zbornici o »je znpetnem sestanku priobčiti osvoboditev Adigrata. Da se le ta poskus ne po- nesreči generalu Baldisieri tako, kakor se je ponesrečil poskus Baratierijev, ki je tudi hotel priobčiti kojo „zmago" do poslednje otvoritve zbornice, a namesto zaželjene „zmage" doživel je strah in grozo pri Aba Garimi! Tudi derviši so se baje umaknili iz svojega tabora pri Tukrufu, ostavivši Kasalo svoji usodi. Italijanom se toraj godi dobro na vsej črti! Različne vesti. Kdo bode škof v Trstu? To pereče vprašanje je bilo že nekako rešeno, ko so bili izvestni krogi postavili svojega kandidata v osebi profesorja msgr. T o m a s i n a. Zadnjič smo omenili, da podpirajo tega kandidata krogi, ki imajo precej besede o priporočenja kandidata za škofovsko stolico, a tudi ta kandidatura menda ni bila drugo, nego manSver, če smemo verovati trditvi poluslui-benega tržaškega „Mattina". Ta list namreč pišs: .Znamo iz najgotovišega vira, da vse vesti, ki so jih prinesli dunajski listi o kandidaturi msgr. To-masina za škofa naše dijoceze, nimajo niti sence utemeljenja, kajti niti msgr. Tomasin se ne poteza za to mesto, niti mu ni nihče nikoli stavil ponu-deb v tem pogledu". — Ob tej priliki bodi tudi omenjeno, da se je bila raznesla govorica o kandidaturi dra. Gregorčiča. Kdo bode torej škof v Trstu? Dr. Šterk, dr. Mahnič, Gabrijelčič, Jordan, Missia, dr. Gregorčič ali cel6 dr. Tomasin t ? Dijamanten jubilej sv. Očeta. Vatikanski listi poročajo, da bode papež Lev XIII. slavil dne 21. junija 1.1. svoj dijamantni duhovniški jubilej. Sveti kolegij da pripravlja že sedaj vse potrebno, da se ta jubilej proslavi kolikor možno dostojuiši. Rumunjski kralj in kraljica v Opatiji. Naša Opatija postaja čim dalje bolj znamenita. Sedaj ie prihajajo tjakaj visoka pospdda od vseh strani. Nadvojvodinja Štefanija je nje redni gost. Predlanskem je bila tam cesarska dvojica nemška, ravnokar pa je dospela kraljeva dvojica rumunska, ter se nastanila v „Villa Angiolina*. Na veliki petek bila sta visoka gosta v župni cerkvi na Vo-loskem in prvi, ki je poljubil sv. križ, je bil romunski kralj. Po službi božji se je razgovaijal pred cerkvijo z mnogimi osebami, med temi tudi z župauom drom. Stangerjem. In med tem, ko se je razgovarjal kralj, klanjala se je kraljica Ijubei-nivo vsem, ki so jo pozdravljali. Tudi na Veliko noč bila je kraljevska dvojica pri sv. maši. Videti je, da jima jako ugajajo naši kraji. Borba 2a narodno ftolstvo v Istri. Predvčerajšnjem se je vršila važna razprava na upravnem Bodišču na Dunaju, na koji se je definitivno rešilo vprašanje, ki se vleče že od leta 1887. Sploh je šolskim vprašanjem ua Primorskem usojena jako dolga pot do rešitve — večletno potovanje — ; seveda la v takih slučajih, ko gre za slovansko šolstvo. Avtonomne oblasti italijanske so prave mojstrice v tem pogledu, kakor prav kaže goriški slučaj. Sedem let traja torej že boj za hrvatsko šolo v istrskih selili Sv. Ivan in Sv. Martin; za šolo ne toliko, ampak za poučni jezik. Kajti uver-jeui smo, da bi bilo vse dobro, ako bi šlo za ita-lijausko šolo. Šolska oblast je opetovano pozvala deželni odbor istrski, naj izjavi svoje menenje, ali le-ta je — molčal. Slednjič je odločila Šolska oblast, da poučni jezik na omenjenih šolali bodi hrvatski. Proti tej odredbi se je pritožil deželni odbor istrski ua upravno sodišče in predvčerajšnjem se je vršila razprava, ki se končala s tem, da je rečeno sodišče zavrnilo pritožbo. In tako je vendar zmagala pravica po dolgih 8 letih. V utemeljevanju razsodbe sta važna dva izreka: da za osnutje nove šole ne treba, da bi bili vsi prebivalci oddaljeni štiri kilometre in da šolo se mora zasnovati takoj, ko se je pokazala potreba. Dobro bi bilo, da si ta izrek vzame ad notam dotična oblast, ki hrani že tako dolgo — naš tržaški utok ! Nsmarnost na poftti — v Kopru? V dObi elektrike smo, v dobi telefona, brzojava in para. Ves promet vrši se v kulturnih državah bliskovo naglostjo, le tamo doli v vroči Afriki, v uesrečni Eritreji, je promet še nekoliko neokreteu, kajti tam nimajo še železnic, tudi pošte ne. Jedno iu drugo nadomestnjejo karavane ter jahači na kamelah in mulah. Kljubu vsem napredkom XIX. veka pa imamo vendar še v najoži uaši domovini pri pošti odnošajev, ki nas nehote spominjajo na dolga, truJapolna pota, katera morajo tam doli v Afriki in Arabiji zmagovati iistonoše na kamelah. In tega ne govorimo v šali, ampak popolnoma resnobno. Pred seboj imamo pismo, ki nam govori glasom poštnih pečatov, da potrebuje jednostavno pisemce iz Trsta v Koper in nazaj dolgih 29, čitaj: devetindvajset dnij! Kako daleč bi v tem času dospela karavana! Toda ne zmajajte z glavami, vi, ki čitate to skoro neverojetno vest. Da vas osvedočirao o istinitosti iste, navesti vam hočemo tu dejstvo : Tukajšnji odvetnik g. M i h a 1 j Truden poslal je dnć 11. marca 1.1. pismo neki stranki v Koper. Dan je razviden iz poštnega pečata. Istotako je razvidno iz poštnega pečata, da je dotično pismo dospelo v K ojp e r že 12. marca. No, od 12. marca pa do 9. aprila t. i. minolo je 29 dnij in še-le tega dne vrnilo se je dotično pismo g. dr. Trudnu, dasi stoji njega naslov tiskan na omotu. Na zadnji straui omota je napisaua opazka: .L' indi-rizzati sconosciuti a Capodistria senza migliori indicazioni imnpossibile la consegna". Sedaj pa res ne znamo, da-li je pot iz Kopra v Trst za 28 dnij daljša, nego pot iz Trsta v Koper, ali pa da je dotični odpravitelj v Kopru .študiral* 4 tedne, predno mu je prišlo na um, kaj mu je storiti s tem pismom, ali pa je ležalo ves ta čas pozabljeno v kojem kotu. Morda v Kopru, ali kje drugod ? ? Zopet vojna proti pericam ! Tržaška pralnica na par izdahnila je že v drugič svojo .dušo". Vrli „Mattino* ji je napisal ganljiv nekrolog in se o tej priliki zagnal iz .zdravstvenih" obzirov na okoličanske perice, zasledivši, da .Maričke* in .Francike" širijo kil jetike (!) in tuberkuloze (!) med mestnimi otroci, ker per6 umazano perilo tr-šaške gospdde v ostudnih mlakah. To je strašno 1 .Mattino" pa je zajedno iztuhtal sredstvo, kakč se je izogniti tej grozni nevarnosti. Nasvetuje, da naj se imovite tržaške gospć zložijo v delniško družbo ter da naj kupiio propalo pralnico od Uje lastnice. Misel ni slaba, toda ne verujemo, da bi se našlo v Trstu tako požrtvovalnih d e 1 n i č a rk kakor so bili požrtvovalni oni delničarji, ki so se usmilili lani hirajočega ,11 Mattina". Morda je .Mat-tinuw zanesla lani jetiko tudi koja „Marička" ter ie hoče sedaj, ko si je ^opomogel", maščevati nad njo z oživljanjem pralnice?? Pevsko druitvo „Kolo" je imelo svoj letni občni zbor v nedeljo dne 29. m. m. Gospod predsednik je otvoril zborovanje predstavivši g. višega komisarja Bacherja. Predsednik je ognjevitimi besedami slikal pomen pevskih društev, pojašnjujć, kako da naj se mladina vadi v petju in kako naj goji narodno in slovansko petje. Najbolji dokaz, kako ganljiva je slovanska pesem, je pač utis, ki ga je napravila „Glasbena Matica" na Dunaju, v prestolnici cesarstva. Zaključnjć pozival je predsednik člene na redno obiskovanje pevskih vaj. Tajnik Dolenc je prefiital letno poročilo, v katerem pojasnjuje ustanovitev društva in vse dogodke v minolem letu ter kliče članom : Bratje v kolo se vstopimo, dajmo v zvezo si roke! Blagajnik je prečital letni račun, iz katerega je razvidno koliko je društvo potrosilo v teku leta za pevo-vodjo, glasovir in druge različne stvari. Gmotni uspeli je bil povoljen. O 4. točki dnevnega reda prišla je na vrsto volitev odbora. Ker se je gospod KatnuŠčič odpovedal predsedništvu radi družinskih razmer, izvoljeni so bili soglasno: predsednikom: Stoka Josip, podpredsednikom: BubničJosip, tajnikom: Dolenc Ivan, blagajnikom : Vatovec Anton, nadzornikom pevskih vaj: Klun Ivan; odborniki: Luin Josip, Cergol Ivan, Vatoveo Ivan, Ribarič Simon, Ličen Andrej. Namestniki: Švagel Vekoslav, Zabrič Ivan, Premru Ivan. Pregl. računov: Kravos Franjo, Oberster Karol, Sosič Anton. liadi velikonočnih praznikov so se vaje prenehale, a se prično zopet v nedeljo dne 12. t. m. ob 3. uri popoludne v prostorih »Tržaškega Sokola". Uljudno so vabljeni torej vsi stari in na novo pristopivši člani k rednim vajam pevskega društvo .Kolo". Na svidenje v nedeljo! ODBOR. Iz Križa nam pišejo: Tudi jaz pritrjujem, da je takih Križanov, kakor jih opisuje .Edinost" v svoji 35. št. Toda, vsi Križani nismo taki! Žal pa, da malone vsi naši ribiči in starokopitneži pošiljajo svoje otroke v Legino šolo in i zdaj ej o tako svoj rod. Pri tem jim, žal, gredo na roko tudi naši učitelji; zakaj ? tega menda ne treba praviti. — O dani mi prikki izpraševal sem nekoliko te otroke, ki hodijo v Legino šolo. Med drugim so mi povedali, da v e 1 e č. g. župnik govorijo žnjimi slovenski, ako ni učitelja blizu; ako pa je učitelj blizu, govore pa le italijanski. Cel6 krščanski nauk se poučuje v italijanskem jeziku, a v šolski sobi je ni sv. podobe ali razpela. (Kako brezbrižni morejo biti za dušni blagor svojih otrok taki slovenski stariši, ki pošiljajo svoje otroke v tako šolo ! Uredu.) Toliko so mi povedali otroci; a ne motim se, ako rečem, da bi vam mogel poročati še o družili stvareh, ako bi smel t šolo sam in osebno, da bi vse videl in slišal na lastne oči in ušesa. Da, jaz sem srdit na to Lego iz vsega svojega srca in trn v peti so mi ti nesrečni cikorjaši. Da bi bilo 1« 50 takih mož v Križu, kakor sem jaz, bilo bi drugače marsikaj. In obljnbujem vam, da se bodem boril kakor lev tudi o prihodnjih volitvah, za katere nasprotniki že sedaj love v svoje zaujke zaslepljene Križane. Do zavednih se seveda ne upajo. Za danes zadosti, toda v bodoče vam bodem poročal pogosteje. Iz Rojana nam pišejo: Ča9t, komu Čast! Zato Vas prosim, da mi dovolite malo prostorčka za zasluženo pohvalo našim vrlim pevcem, ki so res prekrasno peli na Velikonočno nedeljo pri zjutranji in popoludanski službi bo?ji. Čast njim, ki svojim divnim petjem poveličujejo slavo Božjo! Posebno priznanje gre pa tudi vrlemu pevovodji, gospodu Josipu Katalanu! Le tako naprej za po-vzdigo cerkvenega in narodnega petja! Pevsko druitvo „Danica* na Kontovelju vabi na veselico s plesom, katera bode v nedeljo dne 12. aprila 1896. v prostorih gostilne „Štoka" na Kontovelju. Vspored : 1. Iv. pl. Zaje: .Crnogorac crnogorki", zbor. 2. Iv. Vaupotič : .Ljubezni nisem nikdar ti razkril", poluzbor. 3. P. H. Sat-tner: .Pogled v nedolžno oko", čveterospev. 4. A. Nedved: .Dijaška", zbor se samospevom tenorja. 5. „Kateri bo", šaloigra v dveh dejanjih. 6. Ples. Začetek ob 6>/s uri popoludne. Pri veselici in pri pleslu svira veteranska godba. Vstopnina k veselici 20 nfi. Sedeži 10 nč. Vstopnina k plesu za gospode 1 gld. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Volitev župana v Celovcu. Na mesto odsto-pivšega župana dr. Poscha (Poš), izvolil je občinski zastop Celovški županom dosedanjega podžupana, lastnika strojarne Julija N e u n e r-ja. 0 slovenskem gledaliiču v Ljubljani. „Slov. Narod" se bavi v daljšem članku z našo zadnjo notico o slovenskem gledališču. Zadovoljno priznavamo sicer, da je ta odgovor pisan veliko mirneje, nego je bila navada v prejšnjih polemikah o tem predmetu, vendar moramo reči še par besed sebi v obrambo. „Narod" navaja par vzgledov, ki so provzročali nekako nestalnost v osebju. Priznano bodi, da so to jako tehtni vzgledi. Kraj vseh takih žalostnih dogodkov pa je vendar opravičena želja po stalnosti v osobju, seveda v kolikor je to sploh mogoče pri naših razmerah. Istotako nočemo prigovarjat: tehtnosti onemu, kar pripoveduje .Narod" o težkočah, ki so na potu povrnitvi dveh naših umetnikov iz tujine v domovino, oziroma gostovanja nekega drugega umetnika. Ali resuica ostane slej ko prej, da bi bilo le želeti, da se povrnejo ti umetniki v domovino, ker potem bi bilo gledališče res naše! Opravičeno je bilo torej, da smo dali tej želji prostora. Odločno pa se moramo postaviti po robu domnevanju, da smo hoteli delati zdražbo, ko nmo prijavljali take o-pravičeue želje. Zakulisnih dogodkov seveda ne poznamo, kakor tudi ne moremo soditi o skrivnih uagibih, ki so vodili kojega našega dopisnika. Ako bi veljale take zahteve po poznavanju srca in obisti gospode dopisnikov, potem bi sploh ne mogli priobčevati dopisov — ,Nar«d" pa tudi ne. Vseh dopisnikov ne moremo poznati po licu in v to tudi nimamo časa, da bi iskali informacij o njih — recimo — značaju. Gledć .malega razpora" z nekim drugim igralcem, je naš dopisnik — v kolikor se spominjamo, kajti tudi mi nimamo dotičue številke pri rokah — izrazil željo, da bi se ta spor poravnal. Kako opravičena je bila ta želja, j« najbolji dokaz dejstvo, da sam .Narod" pravi, da je dotični igralec vreden »ajtopleje pohvale in se je spor tudi res poravnal. Tega zopet nismo mogli vedeti mi, ali je bil na sporu kriv igralec, ali pa inteudanca. Kar se dostaje repertoarja, je čuti najrailičniših nazorov in je povsem neu mestno domišljati si, da je eni že nasprotnik gledališča, kojemu ue ugaja vsaka igra. Saj je „Narod" sam izrekel trpko sodbo o nekaterih igrah, ki so se igrale I — Najbolj nam pa zameril .Narod", da so naši dopisniki rekli kojo neprijetno tudi o intendanci. To pa je skoro nemogče, da bi ne govorili o intendanci, kadar govorimo o hibah v gledališču. Ako grajamo koji korak iste, pa nismo ni,malo nje nasprotniki. In tudi mi nismo bili nikdar nasprotniki gospodov ua intendanci slovenskega gledališča, ker nimamo povoda v to in — kolikor se spominjamo — smo posebno naglašali trudaljubivost in požrtvovalnost dotičnih gospodov ; in da bi jih psovali s .hudiči", v to smo — preizobraženi. Nočemo reči, da je hotel .Narod" zapisati nam na račun to psovko, ali iz stilizacije v zaključku njegovega članka moramo misliti tako. Proti temu se moramo seveda zavarovati najodločneje. Kdo mu bode vrstnik odslej ? Predvčeraj je bilo veliko vsprejeinanje v palači avstrijskega poslanika v Rimu, barona Pasettija. Navzočih je bilo mnoge ministrov, poslaucev, senatorjev in drugih odlič-njakov. In blesk vse te bleščeče družbe je še posebno povišal raprezentant našega — „Mattina". Na to veliko naklonjenost od strani zastopnika . Mattinovega* baron Pasetti — olikan mož in diplomat — seveda m mogel drugače, nego da se je prijazno izrazil o listu .Mattino", češ, da je to list .miru in reda". G. poslanik Pasetti je poznan za dobrega diplomata in miroljubnega moža — in obžali^je se v obče, da ne posluje več v našem ministerstvu za vnanje stvari kakor dober svetovalec grofu Goluchovskemu —, ali kraj vseh teh njegovih vrliu vendar ne moremo zahtevati od njega, da bi vsem avstrijskim raznojezičniin listom poznal — jetra in obesti. In zato mu radi opraščamo to — malo zmoto. „Mattino" pa danes debelimi črkami širi — svojo lastno slavo!! Kdo mu bode vrstnik odslej. število dijakov na Zagrebikem vseučilišču v zimskem semestru I895|6. Glasom izkaza, ki ga razpošilja pisarna tega vseučilišča, bilo je v omenjeni dobi: 70 bogoslovcev, 247 pravnikov, 120 modroslovcev in 23 farmacevtov. Rednih slušateljev bilo je 343, izrednih 72. Iz Hrvatske bilo jih je 370, .z Reke" (to je treba navesti posebno!) 5, iz Ogerske 20, iz Dalmacije 13, iz Istre 3, iz Kranjske 3, Štajerske 3, iz Bosne in Hercegovine 2, iz ostalih avstrijskih pokrajin 6, iz Bolgarske 8, iz Srbije, Turške, Rusije in Črne Gore po 1. — Kakor se vidi, padlo je število slušateljev na tem vseučilišču vsled znanih dogodkov. Tedenska statistika trlaika. V tednu od 29. min. do 4. t. m. rodilo se je v tržaški občini 90 otrAk (43 možkih in 47 ženskih; nezakonskih bilo je med temi 9), razven teh bilo jih je 10 mrtvorojenih. — V isti dobi je umrlo 92 oseb (46 možkih in 46 ženskih. .Ravnopravnost" v smrti!) Z ozirom na število prebivalstva, računano na 161.886 ljudij, nevštevši vojaštva, pride 29*55 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 2 slučaja tfšpic, 8 si. d&vice, 14 si. jetike, 18 si. vnetja sdpnih organov, 5 si. kApi itd. Poskušen samomor v cerkvi. Predvčerajšnjem popoludne izpil je 141etni strugarski vajenec Fran Prdžak v stolni cerkvi pri sv. Štefanu na Dunaju steklenico vode, v koji je bil raztopil glavice že-plenic. Dečka so našli pozneje, ko se je ječaje zvijal na tleh. Prepeljali so ga v bolnišnico. Pravijo, da je le malo nadeje, da okreva. Sodnijsko. Dnč 27. januvarja t. 1. bila je pred tukajšnjim kazenskim sodiščem razprava proti 35-letni Heleni Knez iz Celja, ki ji bila sedaj kmetica sedaj šivilja in sedaj cel6 modistka, obtoženi javnega nasilstva vsled nevarnega pretenja. Razprava vršila se je v odsotnosti obtoženke; sodišče spoznalo jo je krivo ter jo obsodilo na osem mesecev težke ječe. Knez je uložila utok proti obsodbi, češ, da ji ni bil pravočasno uročen poziv k razpravi. Prizivno sodišče je vsprejelo ta utok ter odredilo novo razpravo, ki se je vršila predvčerajšnjem. Obtožba je utemeljena na to le dejstve : Knez si je lani avgusta meseca najela kampanjo na Škorklji. Lastnica dotične kampanje je g. Marija GombaČeva. Ker pa Knezova ne le da je povsem zanemarjala, ampak napravila celo kojo škodo na najetem svetu, odpovedala ji je gospa Gouibačeva najem sodnijskim potom. K dotični razpravi došli sti obe ženski osebno. Ta odpoved pa je Kneževo raztogotila tolikanj, da je gospej Gombačevi opetovano grozila s smrtjo. — Pri predvčerajšnji razpravi bilo je zaslišanih več prič, ki so vse potrdile grožnje ter opisale Kneževo kakor zel6 zlobno, togotno žensko. Sodišče je spoznalo obtoženko krivo ter jo obsodilo na osem mesecev težke ječe. Koledar. Danes (11.): Leon Veliki, papež; Betina, devica. — Jutri (12.): I. povelikonočna (bela) nedelja. Saba, mučenec. — V pondeljek (13.): Hermenegild, muč.; Justin, mučenec. — Mlaj. — Solnce izide ob 5. uri 29 min., zatoni ob 6. uri 35 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 10*5 stop., ob 2 pop. 13'5 stop. C. 0 Slovenski realistiki. Ker se je bil ravno v našem listu zapričel oni živahni razgovor o vprašanju, v kaki smćri uaj se giblje naša pripovedna literatura, in je bilo v dotičnih razpravah čuti toplega pripoznavaqja in strogega obsojanja o par povestih mladega in nadarjenega pisatelja Kosca, ki nam ▼ „Ljublj. Zvonu" slika življenje kakoršno je — menč, da treba odkrivati hibe naše družbe, ako jih hočemo odpraviti — umestno je, da izvedo naši čitatelji, kako sodi o tem pesnik-prvak Aškerc. V zadnjem .Ljub. Zvonu" čitamo namreč nastopno pismo Aškerčevo: „ . . . Ad iuterim, ker imam zdaj-le slučajno pisau čas, naj Vam odgovorim samo glede Kosca. Nisem čital dotičnega napada v „Učit. Tov." — pa par učiteljev me je tukaj interpeliralo za-stran tistega pasusa v povesti „Sama svoja", in jaz sem si tisto grozno pregreho našega vrlega Kosca še enkrat ogledal. Pred vsem moratr konstatirati, da stoje nekateri Slovenci a svojimi nazori o zadačah, o bistvu književnosti, beletristike in umetnosti na silno naivni stopinji. Veliko, veliko naših Ijndij ne zna ločiti leposlovnega, torej umetniškega spisa od — političnega dopisa ali članka. To je mizerija in nasledek naših malenkostnih domačih razmer. Ali ni res, g. profesor? Dotičnikom, ki so me inter-pelirali, sem razložil tisti Kosčev „zločin" tako-le: Povest, novela, roman, zlasti v realističnem slogu, je slika, je takorekoč roomentna fotografija življenja, kakoršno je; poezija je življenje. V življenju, po svetu, po tej ljubi zemlji hodijo ljudje najrazličnejših značajev: svetniki in hudodeluiki, idealisti in filistri, junaki in kukavice itd. itd. in infinitum. Novelist, ravnaje se po Goe-thejevem načelu (ki pa je veljalo že tiaoč let pred njim): „Greif nur liinein ins volle Menschenleben —" zgrabi z umetniško roko zdaj tu, zdaj tam kak tak dvonogi eksemplar, imenovan ,homo sapiens-, pa nam ga pokaže v svojem poetičuem laboratoriju ; analizuje nam ga od v»eh strani, kot poet-anatom nam pokaže njegovo srce, obisti itd., njegove želje, njegovo ljubezen in sovraštvo . . . vse lepe tn umazane motive njegovega dejanja in nehanja. V navadnem življenju pripadajo seveda vsi taki eksemplari človeških biti, s katerimi dela novelist, poet, svoje eksperimente, pod različne kategorije, katerim pravimo stanovi. Toda novelista ne briga to prav nič, kako uniformo nosi njegov Junak" ali Junakinja", ne briga ga stan junakov kot tak, nego edino je junak sam kot človek in vsikdar kot človek in nič drugega na njem. Da se nahhjajo v različnih stanovih ali ali — kar je vse eno — v enem in istem stanu individuvi najrazličnejših značajev, najrazličnejše Človeške ali etične vrednosti — — kdo tega ne ve ? ! Kakor kak stan kot tak ni kriv, če se nahaja v njegovi sredi kak manj vreden člen, podlec, kakor tudi kak stan kot tak v celoti nima zasluge zaradi tega, če je kak člen dotičnega stanu pravi biser in duševni velikan: ravno tako se umetnikn-beletristu (novelistu-poetu) ne sme v zlo šteti, če nam kaže dobre in slabe značaje v svojem umotvoru. Ti značaji spadajo seveda gotovo h kakemu stanu, pa kaj more umetnik, novelist-poet za to ? Novelist-poet ne dela življenja, on nam jele kaže skozi svojo poetično prizmo takšno, kakoršno je v resnici. Realist drugače niti ne more postopati! Strašno smešno je torej, Če se kdaj kar cel stan čuti morda „razžaljenega", če vidi v kaki realistični povesti kje kak slab esemplar, kak slab značaj izmed „svojih". Tudi v slovenskih povestih so nastopili do-sedaj že udje najraznovrstnejših stanov: profesorji, svečeniki, uradniki, advokati, kmetje, delavci, berači, plemiči itd. Posamezni taki „junaki" so bili tudi že najrazličnejšega značaja, dobri in slabi — toda izobraženi udje živega profesorskega, duhov-skega, uradniškega, plemiškega . . . stanu se ne izpodtikajo nad svojimi kolegi v — povestih, ker so to povesti, ker je to umetnost, ne pa kak oseben dopis ali članek v kakem političnem listu! Zakaj bi se torej morali učitelji izpodtikati nad učiteljskimi kolegi svojimi v povestih ? Saj si gotovo ne domišljujejo, da se nahajajo v njih stanu sami visoki in izvrstni ljudje? S svojo občutljivostjo dotičniki ravno kažejo, da ne vedo, kaj je realizem. Če nam Kosec riše malenkostno in fllistrsko življenje majhnega slov. trga, kako naj bi bil drugače imel risati, ako je hotel risati po naturi ? Bodi uradnik, bodi duhovnik ali učitelj, ako živi v kakem od Boga pozabljenem in od sveta za-plankanem gnezdu, se mora včasih kolikor toliko akomodirati tesnim, abderitskim razmeram dotične človeške družbe, ako hoče sploh dalje Časa živeti sredi nje, zlasti, ako je po svojem stanu še kolikor toliko odvisen od kake take še tako flliBtrske družbe. Če sta tista dva učitelja v Kosčevi povesti v kmetiški krčmi „fižolkala", zaradi tega sta bila še vendar lahko dobra učitelja, a smešno je, če se zaradi njiju čuti žaljen kak učitelj! To je pač spet preveč tistega .corpsgeista", premalo pa razumnosti in duševnega horizonta! . . G. Kosec pa je tudi s povestjo „Sama svoja" pokazal, da je umetnik, ki zna slikati po naturi tfudi in značaje, pa naj pripadajo ti ljudje kateremu stanu drago — to ni punctum saliens pri stvari l — naj posedajo njegovi junaki po zadulilih kmečkih .oštarijah" ali po elegantnih salonih in parfimiranih budoarjih . . . Naj g. Kosec le tako napreduje brez ozira na jezo nekaterih ljudi. Kakor vidite, sem se doteknil v teh-le vrstah, kakor ste želeli, gospod profesor, Kosca in naturalizmarealizma. Nisem učenjak, pa upam, da sem pravo zadel, in da se strinjate z menoj. Te vrstice moje so Vam, tudi glede porabe kot apologije našega novelističnega realizma, na popolno razpolaganje, t. fa ^ 7 Najnovej&e vesti. Spljet 10. Cesaričinja-vdova nadvojvodinja Štefanija dospela je si noč na Lloydovem parni ku „gtephanie" semkaj. Nadvojvodinja potuje pod imenom „grofinja Eppan." Budimpešta 10. Miuisterski predsednik grof Badeni dospel je lenikaj zajedno z ostalimi avstrijskimi ministri, ki se udeležč razprav zaradi obnovljenja pogodbe. Suakin 10. Osman Digma (vodja dervišev) napadel je pri studencu Erkovitu Arabce, prijazue Egipčanom. Arabci pa so odbili napad. Carjigrad 10. Knez Ferdinand Bolgarski je na željo Sultana odložil svoje odpotovanje od tukaj do 13. t. m. Kairo 10. Vseh šest članov uprave blagajne javnih dolgov pozvanih je ua prihodnji ponedeliek pred mešano sodišče. Obtoženi so sokrivuje 11a trošenju glavnega rezerviranega zaklada, kojega trošijo Angleži za svojo ekspedicijo v Sudan. Tožbo so naperili francoski lastuiki zadolžnih pisem, London 10. Niži tajnik v parlamentu, Curzou, izjavil je sinoč v poslanski zbornici, da se angleška vlada ni obvezala nasproti nubeni inozemski državi, da nje vojska v Sudanu ne bode zasedla dežele tudi onkraj Gondole. Bratje Sokoli! Naznanjamo Vatu, da bude letošnja telo vadbena akadem ja dne 3. maja v društveni telovadnici Opozarjamo torej brate telovadce da do 15, t. m. je zadnji termin, da prično hoditi k vajam oni, ki se mislijo udeležiti prostih vaj na akademiji. Ostale pa prosimo, da se redno udeležujejo vaj in da ne opuste nobene vaje. Na zdar! ODBOR. Tr;,ovlnahr< brno In vesti. Sudtavcflta. PS»nte» ra j«*en 6.97—6.98 P1'- ?a apomlad 1H9« «.78 --.— do 6.74. Oves zh apomlad 6.28—6.30 1 .';'>. sa spomlad ti.ili) G.41 Koruza za juli-nvguat 4.19- 4.21 - maj-juni 18«6 3.98-4.GO Pknih « no« t uu bil. l. 8-90— 7 (15 oijf V papirju .... 101.15 101.10 „ v nrebru .... 10120 101 10 Av«trij»k;t rentu * zlatu . . . 122.10 122.10 „ * kronah . . . 101.85 101.30 Kreditne akeije.......36l.t'0 365 50 London 10 Lat................120.50 120.40 Napoleoni ..............9.55 9,55 20 mark ......11.78 11.77 100 italj. U.- ............43 80 43.80 ŽELEZNIŠKI VOZNI RED! a) Dvftavna iatoanloa. (Postaja pri ar. Andreja) Od rfnrf 15. septetnbra 1895. ODHOD: 6.30 predp. t Herpelje, Ljubljana, Danaj, Beljak. 8.35 n v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 „ v Herpelje, Divačo in Puli. 7.30 „ brzovlak ▼ Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj. Lokalua vlaka ob praznikih: 8.20 popol. v Divačo 4.19 „ v BorSt. DOHOD: 8.05 predp. is HerpeH, •.50 „ iz Pulj a, Rovinja. 11.15 „ iz Herpelja, Ljubljana, Dunaja. 7.05 popol, iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Ljubljane, Divače. 9.45 „ brzovlak is Pulja, Rovinj*. Lokalna vlaka ob praznikih: 7.29 nopol. iz Boršta. 9.35 „ iz D'V»6o. 6) Juin« iel emica (Postaja južne železnice.) Od dni 1. decembra 1SV5. ODHOD: 7,50 predp. brzovlak na Dunaj, zvezu z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nnbrižino, Benetke, Rim. 9.— B omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 n poštni vlak na Dunaj, zveza s 1'ešto in Zugrebam. 12.10 popol. omnibus v Korinin. 4.40 „ omnibua v Nnbrežino, Videm, Rim. «.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza s Peato, Reko — Gorico in Korminom. 8.10 n mešani vlak do Miirzzuachlaga. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Vidom, Rim. DOHOD: 6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschluga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.40 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.85 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibua iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.49 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibua iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.51 „ brzovlak iz Milana, Benet, Vid.na, Nabrežine; — z Dunaja zvuza i Reko. k, Cassa di Risparmio Triestina (TrSaSka hranilnica) Sprejemlje itename uloge v bankovcih od 50 nč, do vHaeega zneRka v«ak dan t tednu razun praznikov, in to od —12. ure opohidne,