GMtftI* o I i n i n a plačana v gotovini c, tli 1933 fcf*i, g T E V. 28. v LJUBLJANI, DNE 12. JULIJA 1953 L E T O 46'. I Cena 58 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi nsj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«; naročnina, reklamacije in inserati Upravniätvo »Domoljuba« » Ljubljani. Telefon uredništva: 2549 Telefon uprave: ü'Wa Demantna sv. maša nadškofa dr. A. B. Jegliča Menda ni nikjer na svetu življenje kakega naroda lako tesno združeno z življenjem in delovanjem duhovnikovim, kakor pri našem narodu. Slovenski duhovniki so izšli iz srede svojega ljudstva in se popolnoma žrtvuje zanj. Dolga desetletja sem so slovenski duhovniki narodu ne le voditelji k večni sreči, ampak tovariši tudi takrat, ko se je treba boriti za tuzemske dobrine na kulturnem, socialnem, gospodarskem in političnem poprišču. Slovenski narod ima duhovnike za svojo lastnino! Vsaka slovenska nova maša je velik praznik ne le za novomašnikovo družino, am-pak za vso župnijo in še dalje. Saj pravi star pregovor, da je na novo mašo treba iti devet fara daleč. Vsi imajo novomašnika za svojega. Kako živo zažari ljubezen faranov do svojega župnika, ko obhaja srebrni, zlati, biserni jubilej svojega mašništva! Vse se zbere okrog njega, vse tekmuje v ljubezni in hvaležnosti. Ce veljajo besede o ljubezni našega naroda do svojih duhovnikov za koga, veljajo gotovo za slovenske škofe in med temi najprej za prvega med njimi, za očeta slovenskega naroda, nadškofa dr. A. B. Jegliča, ki bo 30. julija daroval na ljubljanskem Stadionu svojo demantno sveto mašo. Kar je nova, srebrna, zlata, biserna sv. maša navadnega duhovnika za posamezno župnijo, to mora biti demantna sv. maša očeta slovenskega naroda za vso škofijo, za ves narod. Oče slovenskega naroda je naš jubilant. Pod njegovo modro vlado se je naša dežela prerodila ne le versko, kar je njegova največja zasluga, ampak tudi v vseh drugih pogledih. Tisoči verskih, kulturnih, gospodarskih in socialnih organizacij so preplavili našo deželo do zadnje gorske vasi. On je bil tisti, ki je dal Slovencem prvo slovensko gimnazijo, ki je doslej vzgojila že močne vrste verne in poštene slovenske inteligence. On je iz svojih sredstev preskrbel slovensko knjigo za srednje šole, ki je bila podlaga našemu narodnemu šolstvu. On je omogočil učenjakom izdajanje znanstvenih jezikoslovnih del, on je sani pisal celo vrsto knjig za pouk ljudstva, on je dal pobudo za ustanovitev karita-tivnih organizacij in je tudi sam delil siromakom vse do zadnjega vinarja. On je tudi branil svoj narod, kadar je bil v nevarnosti. Ni se bab ne visokih glav, ne sovraštva in obrekovanja, ne groženj in ne ječe, kadar je bilo treba neustrašeno dvigniti glas za pravice svojega naroda. On sam je med prvimi prelomil z zgodovino in preteklostjo in se neustrašeno postavil na čelo ljudstva, ki je hrepenelo po svobodi in lepši bodočnosti; zato je on naš največji Jugoslovan. Dolžnost vseh vernih katoliških Slovencev je, da se na dan, ko bo on Vsemogočnemu daroval svojo zahvalno jubilejno daritev, zberemo vsi okrog njegovega oltarja. Naj ue bo slovenske katoliške družine, ki bi ne poslala i vsaj enega zastopnika ua ta veliki praznik. Pridite vsi: možje in fantje, žene in dekleta, pridite z zastavami in cvetjem, da se svojemu očetu ob najlepšem dnevu njegovega življenja oddolžimo za vse, kar nam je dal. Navodila udeležencem' Pripravljalni odbor za jubilejne slovesnosti je poslal male letake vsem župnim uradom, katere naj dostavijo v sako katoliško družino. Na biserno mašo in k jubileju 1000-letnice našega odrešenja so namreč vabljeni vsi katoliški Slovenci in je to verska slovesnost katoliškega slovenskega naroda. Odposlane so bile dalje vprašalne pole, na katerih naj župni uradi sporoče število udeležencev, da jim pošljemo izkaznice in znake. V slučaju, da kateri župni urad ni prejel pošiljke, nam z obratno pošto sporočite. Vstop k jubilejnim prireditvam bo dovoljen samo onim, ki bodo imeli izkaznico in jubilejni znak. Izkaznica in znak staneta 6 Din. Oboje dobite pri svojih župnih uradih. Poudarjamo ponovno, da ne bo mogel na Stadion nihie, ki ne bo imel izkaznice in znaka. Oboje je obvezno tudi za pevce, godbenike, reditelje in vse tiste, ki kakorkoli sodelujejo pri pripravah. Pripravljalni odbor ne more dovoliti prav nobene izjeme. Kupite oboje ie doma pri svojih iupnih uradih. Pri vhodih na Stadion bo sicer prevelika gneča in nepotrebno čakanje. Prinesite hrano s seboj, da Vam ne bo treba hoditi opoldne v mesto. Na Stadionu boste dobili za mal denar lahko kavo, čaj, mleko, vino, pivo, brezalkoholne pijače, sladoled, pecivo, tobak in podobno. Zastave kongregacij in katol. organizacij prinesite vse s seboj. Zastavonoše se bodo razvrstili okrog oltarja. Zdravniška postaja bo poslovala ua Sta, dionu in pri kolodvoru ili bo nudila vsakomui brezplačno zdravniško pomoč, ako bo treba. Na številna vprašanja, ki jih prejema Pripravljalni odbor, sporočamo, da so posebni vlaki mišljeni iz Maribora, Metlike in Rateč, t. j. 100 km oddaljenih krajev od Ljubljane. Vsled tega so tudi cene enotne. Prvi posebni vlak odhaja iz Maribora od 3.30 in pride v Ljubljano 7.35, odhod iz Ljubljane 18, prihod v Maribor ob 22. Cena za ta vlak je 45 Din sem in nazaj in naj vstopijo izletniki kjerkoli hočejo. Savinjčani kakor tudi oni iz Ormoža, dalje oni iž Dravograda, ki se hoče io priključiti temu vlaku, plačajo polovično vozovnico od vstopne postaje do priključne postaje na posebni vlak, t. j. do Maribora, Celja, Pragerskega. II. posebni vlak pa bo vozi! iz Metlike, odhod ob 4, prihod v Ljubljano 8.25, odhod iz Ljubljane 18.40, prihod v Metliko 22.30. Cena za ta vlak sem in nazaj je 38 Din. Primeren bo zlasti za Belokranjce in one, ki vstopijo do Novega mesta. III. posebni vlak odhaja iz Rateč na Gorenjskem ob 5.50, pride na Jesenice ob 6.26, odpelje iz Jesenic 6.35 iu pride v Ljubljano 8.35. Odhaja iz Ljubljane 18.20 in pride na Jesenice 20.20. v Rateče ob 21.20. Ta vlak ima priključek tudi iz Bob. Bistrice. Cena sem in nazaj je 30 Din. Za vse ostale proge in za postaje je zaprošen 50% popust, kakor hitro prejmemo število prigla-šencev iz posameznih župnij, bomo takoj zaprosili za ojačenje in posebne vlake na ostalih progah. Udeleženci ii ljubljanske okolice, dalje iz kamniškega in kranjskega okraja se pripravljajo, da pridejo na proslavo z lepo okrašenimi vozmi, s kolesi in z avtobusi. Priprav, ljalni odbor skrbi tudi za kolesa in vozove, zato naj v vprašalni poli bo izpolnjena tudi Ia rubrika. Petje pri demantni sv. maši in pri popoldanski pobožnosti bo nekaj veličastnega. Nastopila bo »Pevska zveza« s skoraj 2500 pevci. Prosimo priglašene pevce in pevovodje, da se za petje prav dobro pripravijo. Slovesnosti se bo udeležilo veliko jugoslovanskih škofov z zagrebškim metropolitom dr. Ante Bauerjem na čelu, ki je svojo udeležb bo že priglasil. Priglašenih je že .stotine narodnih noš. Fantje in dekleta, pridite v lepih narodnih nošah! Nobena nar. noša ne sme ostati domai Poudarjamo, da ima cela slovesnost popolnoma cerkveni značaj, zato so vabljeni vsi katoliški Slovenci, da se je udeleže. RAZGLED PO SVETV Na poti v boljševizem <{*0etr o MAi&jtUJsS;* gw amdrfafc «fyj» pst isaj»»i Bitter » je äpr»t0 — 'iiiiw üb» « pacobäi — sif?:tj »i Se-: 2®-ašiie ia «rei lig'jpjüferate^ m^B je «IM» pofitttae, kaikiw ia ©»podarafce wjaalwMi-je tu zapletali jw^^räenje. Vife Je aenušli ea-rodajakazslki pct&ä t zashóeiai petaji j' riHfff"1 i^wpodarskjfe Ha^sl«- gi p-v s&'^ia >Zmmm* jt ?;r,i> éfd- j aori, idaj «tj Je ém je bS 5-» «t Bisa, b-ez Kitiüts Vat&aa-k: IjgbrSi pr-parnja k aaj»s -.*jgn Xeesäj : >Sembp. je à» dia» poti V.lfferi^-s, ki k- oi wjefcke-I» rajdtoje t d» i- «> raeiiiea to y servisti r.atoarePe-lf,;,«> «Safe-: "žep» vita! fe i -rečje» sijaj« ™ noti. Za5& pa: Carina« ai Žirijo «*• j«a! — P» zadnjih vesieb je kockordat Sem-^ - »v. »toike üwiSeott dejsfit. dila aa»ata»a£ vse -.;fc«Iodaaje»°w fe m zaa-wt --'"fe »edett, da. sechici katóira- si v k«-ak-:id*Sa oe Wo .«arfi saovaii ponl*ta& üiatk, Cef«» pa bo «obodna ia iodi ajeae veralte ia attediasi« organi zatije. Tadi » sotiih vpraSanjib Ceri«* ne bo ore* besede. Tako pete-;«. Kaio pa bo * resases. bori.» feie videli. Mi Hitlerju ia njegovi družbi ae zaupan» preveč. Z Rusijo smo se sporazumeti D«igo4rajaa at'ja rsefe pnirib Jugasiova-»&. je «resniéeaa «Mjetaka" fezrijž, države VJ2> r.eze f/agfeavjja. Horoaflija. Češk»k>-vac&a). Poljaka ia Turčija m sklenite 3. julija v London j sponzo m o »eriapadaDju. Tore j vii .Slovani, rzzen Eoigazov, so enkrat nas-lopili «kupno. To je velik dogodek z velikimi posledicam?. -aj imena jejo časopisi omenjeni do-ftnor : ilovüaski spora zu m' Pn: uspeh sporazuma je. da bodo razni Deprijatelji oa.4e države postali nekoliko bolj krotki, zakaj z ruskim medvedom ni šale. Spe-razum o nenapačanju pa je pomemben tudi . aio. ker «so se z ojkn. hvala Boga. preoiak-: sfli iz «rz&ega dc-macega stalšiiča na široka sve-* Scvca -.«-siovanska tla. Dogovor z Rusijo bo prine?el .slovanskim narodom tndi dragih go-špodarskih dobrin. Seveda ne kar črez noč, treba bo 5e 7i>nogc pjfrpljenja in samozalajeva-nja. Veadar gJa.no je: Led je prebit! Zanimivo je fudt to. da je bi! znameniti dogovor podpisan, oziroma obelodanjeni tik pred praznikom velikih slovanskih apostolov sv. Cirila ia Meioda, ki naj slovenstvu izprosita pri Bogu vse. česar mu treba. Upamo, da bodo ti začetki privedli do trajnih uspehov. Katoliška cerkev s Desetletno mednarodno diplomatska delo. Protivniki katoiiike vere so upali, da se bo po svetovni vojni, ki je marsikaj porušila, zmanjša! ugled sv. itolice. Pa zgodilo se je nasprotno. Mnoge noTe države, ki so nastale po svetovni vojni so že uredile svoje odnošaje s Cerkvijo, največjo svetovno organizacijo. Tako je bilo sklenjenih v zadnjil 11 letih med Vatikanom in raznimi državami preko 10 cerkveno državnih dogovorov večjega ali manjšega obsega, namreč: z Litvo, Avstrijo. Bavarsko. Poljsko, Italijo, Romunijo, Prusijo, Ba-densko in te dni s celokupno Nemčijo, daljr s Portugalsko, s Francijo in s Češkoslovaško. s Razno. Nad 5 milijonov članov štejejo .Marijine družbe po vsem svetu. Posebno močne so Marijine kongregacije na Španskem, v Juini Ameriki in v Italiji. — Nad 300.000 zvezkov ima knjižnica katoliškega vseučilišča v italijanskem Milanu. Ta katoliška univerza prejme letno okrog 1300 časopisov. — Avstralija slavi 700-letnico sv. Antona. V ta namen je poštno ministrstvo izdale posebne marke, ki predstavljajo treteika z Detetom Jezusom v naročju. — Kristusov muzej so otvorifi v 2' nadškofijski palači španskega mesta Bilbao. Tu so zbrani razni predmeti, ki so v zvezi s Kristusovim življenjem na zemlji. — Zadnje tedne je priromalo v Rim veliko število vernikov. Razen italijanski!), francoskih in španskih romarjev, so prispeli v sveto mesto tudi katoličani oddaljenih dežela iz Litve, iz Islandije. Le t on i je. Angleške. Danske, Kitajske, Zedinjenih držav, z Malte in od drugod. Sreti Oče požrtvovalno sprejema romarje in vsem govori krajše ali daljše govore, polne ljubezni do vseh narodov sveta. Italija s 2000 letna kultura t praksi Kdor je bil kdaj v Rihemberku, se gotovo spominja prijazne kaplanije za kostanji ob trgu. Nad vhodom te hiše je bila vzidana marmornata spominska plošča Simonu Gregorčiču. Zlati napis in kitica iz pesmi »Slovo od Rihemberka sta govorila tujcu, ki je zašel v ta kraj, da je naš goriški Slavček bival tukaj nad osem let. Kmaln po vojni 10 se v to faišo vselili orožniki. Danes te plošče ni več. Na Vidov dan 28. junija jo je ista roka. ki bahavo dviga proti nebu 2000 letno rimsko kulturo, podrla s svojega BANKA BARUCH IS. RK UMfefte, »«ffc Odpremifa denar v Jufjo»l«w, najbitreje ia po sajboljiea dce-m«, ^J V Hi ne basfe» poeie Bajkaianüi^ Postai aradi t Belgiji, f nad ji. Hoiamiiji i* nn». taiga sprehajajo plazila ca naše fekotae nfa» ifuui; J«tm*tik*usn. Rjuoti: J* ui;-*t.-^ ««7, MU: u i cm* M ».«.«. inanririr; • i» 5« Sa taWero polijemo brapla-iro -a.'« igt lajj,^ mesta in razbila. Proti koncu meseca j\ajj4 je namreč preje! ršhemberški občinski tuté nik, ki je seveda Italijan, ukaz da mon pij. ščo čim prej odstranili. Imenovir.ega dae ^ prišla pred kaplanijo skupina deiivcer, ki ji je čaje: občinski urad. Najprej so skušali odstraniti ceto plošče. Ko ni bilo Šegi mogoči, so ploščo razbiit na sedem kosov, poatetaüjä na tla tei caio naložili na vez in odptljjli, — občinski hlev. s T» ta oao. Novoniašntkt gor:;keja«. menišča so bili letos posvečeni v tržaški stolnici. Posvetil jih {e tržaški ško! dr. Alojzij Fogar v nedeljo Z julija Za goriško škofijo sta bila posvečena gospoda: .Mesar Lcjzt iz Volčjega grada pri Komna, nOTO nišo je bral 8. julija r Komna; Pilat Anton i z Štanijela nova maša bo 16. t- m. v Štanijeiu Za tržaško škofijo so biti posvečeni gospo-ije Križmanif France (ime je bilo potujčeno v Crisaani) ii Bazovice, nova maša 9. julija v Bazovici; Mi-klavčič Polde (rodbinsko ime potujčeno ? Nicoluzzi) iz Trsta, nova maša ir-: 9. julija v cerkvi sv. Antona v Trstu: Vecchie t Mirko iz Skednja pri Trstu, nova masa 9. juliji v Skednju; Paič Kazimir iz Cvetar-j v Istri, nova maša 9. julij;. Posvečen ie bil :adi misijonar Mikiavčič Ivan, ki je študiral r noba-njosti Italije. Novo mašo je pe! istega dne kakor njegov brat Mikiavčič Pclde v cerkvi sv. Antona v Trstu. — Subdiakoaa! je Frti®' Milanovič Šime iz Šume pri sv. Petru Bo spremljaj na težavni poti! — H kapacinom 1 Sv. Križu na Vipavskem sta se neaavno pripeljala prefekt Trotta in krestor Modesti Kakor gre glas po Vipavskem, sta grajala ravnanje kapneinor, ki pridigajo ljudstva v slovenščini. Svoječasno so namreč kapucini pridigali v italijanskem jeziku. Ljudstvo pa it opustilo njihovo cerkev, Avstrija s Drobiž. Avstrijska vlada je izdala uredbo, po kateri mora vsak list bre; kakršnegakoli dostavka objaviti vsak članek, vest ali notico, ki mu jo pošlje kateri urad. če ne prese; ga 5000 besedi. — Obrtne liste bodo irgubili tisti, ki bi nasprotovali vladi. — Nešteto kreso« je gorelo po slovenskem Koroškem m večer praznika sv. Cirila in Metoda. - Avslri ski radio se bo zaradi protiavstrijske pwPa' gande nemških radio postaj pritožil na svetov no radio-zvezo v Ženevi. Ukrajina s Drobiž. V Harkovu je umrl uaj imeni mej ši ukrajinski beljseviški pisatelj Nikoia H«-ljovi. S početka je bil navdušen boljšerik. pozneje, ko je videl, da Ukrajincem pod viško vlado ni nič- boljše kot pod prejšnjo carsko, je pa začel boljševike napadati. Seve® mu niso ostali dolžni. In ker se je Hviljov' naveličal neprestanega preganjanja, si K- k0I"'j Vsaka gospodinja mu ostane zvesta! Po pravici! lepo čisto — dolgo dobro ohranjeno perilo: vse veselje, ki ga ima gospodinja s svojim dragocenim perilom, izvira iz Schichfov ego terpentinovega mila. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. namakanje: I^^CfrH f CHT"™" Ženska' JtERPENTINOVO milo hvala ! &T.J.5-53 PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! 9 let star, sam vzel življenje. — V Užgorodu podkarpatski Rusiji je umrl gubernator dr. eskid, najvišji predstavnik češkoslovaške vla-e. Podkarpatska Rusija bi morala imeti širo- 0 avtonomijo in vsakokratni gubernator veli- besedo. Ampak Čehi ne puste Rusinom, da 1 se saini upravljali, zato je gubernator na ornici samo za parado, saj nima nobene moči, er vladajo tudi v Podkarpatski Rusiji sami ehi. Po našem mnenju je taka politika za slovansko stvar, ki se zlasti zadnji čas zanjo ogre- ntno, zanič. Ne more biti vseslovanstva brez seh slovanskih narodov. Zato bo moral vsak, ki mu ni slovanstvo slučajno potrebna fraza, računati z velikimi in z malimi slovanskimi narodi, torej tudi z zasužnjenim 40 milijonskim ukrajinskim narodom. Amerika s To in ono. V Clevelandu so umrli: 441et-r Lucija Potočar, roj. Vidmar iz hinjske fare; 78 letni Franc Marešič iz Žužemberka, 35 letni Anton Krajšek iz svetokrižke fare pri Litiji; 52 letni Matevž Keršina iz Topola, fara Sv. Katarina pri Medvodah, in 46 letna Helena Ho-ÌSevar, roj. Zaje iz Bistrice pri Št. Rupertu. Drobne novice Veliko komunistično zaroto so odkrili v južni Bolgariji. Najemanje posojil za javna dola je hitler-jevska vlada prepovedala vsem deželam in občinam. Dva milijona frankov je stalo francosko odposlanstvo na londonski razorožilveni konferenci. Ali ui škoda denarja? 100.000 bresposelcih hoče zaposliti Avstrija pri javnih delih. 40 urni teden je vpeljala hitlerjevska Nemčija za vsa javna dela. Milo prične izdelovati znana veletvrdka s čevlji Bata. 25 italijanskih bojnih aeroplanov leti iz Rima v Ameriko. 3000 inženjerjev je brezposelnih na Češkoslovaškem. 180 milijonov švedskih kron izda švedska vlada za znižanje brezposelnosti (1 švedska krona nad 10 Din). Prisilno delo sa vse brezposelne bodo uvedli v Angliji. Namesto Japonske, ki je izstopila, pride v Zvezo narodov kot redni član najbrž Rusija. Z železnim tlakovanjem ceste so prvič poskusili Cehoslovaki na tešinski državni cesti Kako se bodo vršile občinske volitve Novi občinski zakon v členih 25—68 določa, kako naj se vräijo občinske volitve, o kandidatnih listah, o prisegi ter o sejah občinskega odbora. Občinske volitve se vrše po naslednjih določilih: Občinski odbor je sestavljen: 1. v občinah s 3—5 tisoč prebivalci iz 24 odbornikov; 2. v občinah s 5—8 tisoč prebivalci iz 30 odbornikov; 3, v občinah z več ko 8000 prebivalci iz 36 odbornikov, v občinah, ki imajo po izjemi manj ko 3000 prebivalcev, občinski odbor šteje 18 odbornikov. Število občinskih odbornikov, kakor ga odreja ta zakon, pa more največ za eno tretjino po zakonu določenega števila zmanjšati občinski statut, katerega sklene občinski odbor in ga ban potrdi (§ 25). Občinski odbor se voli s splošnim, enakim, neposrednim in javnim glasovanjem za tri leta. Vo-livno pravico imajo vsi občinarji (prebivalci obči-ne), ki so zapisani v občinskem volivnem imeniku v smislu zakona o volivnih imenikih (§ 26}. Za občinskega odbornika more biti izvoljen tisti občinar (prebivalec občine), ki ima volivno pravico v smislu zakona o volivnih imenikih, in ki je dopolnil 25. leto ter ni izključen od volitve. Občinski odborniki ne morejo biti: 1. občinski uslužbenci, dokler so v aktivni službi; 2. uradniki tistih oblasti, ki nadzirajo občino; 3. tisti, ki se pravdajo z občino, dokler pravda ni končana; 4. občinski dobavitelji, podjetniki občinskih del ter zakupniki občinskega posestva in dohodkov; 5. tisti, ki »o dolžni dati obračun o upravi občinske imovine, ali o upravi kakega občinskega zavoda, ali o kakem poslu, poverjenim jim od občine, dokler te dolžnosti ne izpolnijo; 6. tisti ki ob zadnjih volitvah brez opravičenega vzroka niso hoteli sprejeti odborniške dolžnosti; 7. tisti, ki stalno uživajo podporo iz občinskih ali drugih javnih sredstev, razen državnih; 8. tisti, ki so z županom ali odborniki v sorodstvu do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena (§ 28). K temu členu nai dodamo komentar Radiše Andjelkoviča, ki pravi: »Tisti, ki brez opravičbe niso sprejeli odborniške dolžnosti, in tisti, ki so v smislu § 129 bili odstranjeni od dolžnosti občinskega odbornika (če jih je iz kateregakoli razloga razrešila banska uprava), ne smejo biti izvoljeni v občinski odbor samo pri tistih volitvah, ki so neposredno nato sledile. Pri drugih in naslednjih volitvah more zopel vsakdo kandidirati, če nima kakih drugih ovir proti sebi.« Osebe, ki ne govore in ne pišejo uradnega jezika, in osebe, ki so v aktivni državni ali samoupravni službi, kakor tudi duhovniki, ne morejo kandidirati na prvih šestih mestih kandidatno liste (S 29). Iz tega je razvidno, da morejo vsi navedeni, torej tudi analfabeti kandidirati od sedmega mesta dalje, to je, da bodo navadni odborniki, ne pa svetovalci. ...... Redne volitve občinskih odbornikov aareja ban, pooblaääen od ministra notranjih zadev.. Pet dni pred volitvami ne more nobena oblast klicati volivcev na nikakršen zbor, kakor na pr. na skupno delo, na kuluk, na vojaški pregled ali vaie, ra-zun v slučaiu hude nevarnosti. Tudi ne more oblast klicati niti posameznih volivcev, razua v slučajih neodložljive sile, ali v slučaju preiskave kakega zločina ali prestopka. Če so volivci bili medtem ž« kie zbrani, jih je treba razpustiti domov tri dni pred volitvami (§ 30). Glasovanje se vrši po volivnih imenikih na to-likero mestih, kolikor je imenikov, a volivni prostor mora biti na področju iste občine. Glasovanje se ae more vršiti po motilnicah. Dan volitev in volišče mora občinska uprava razglasiti najmanj 30 dni pred volitvami. V ta rok nista vračunana dan razglasa in dan volitev (§ 31). Za vsako volišče mora biti sestavljen volivni odbor iz treh članov in treh namestnikov (§ 321. V občinah, kjer je več volišč, je tudi glavni volivni odbor, v katerem so vsi predsedniki posameznih volišč ter en občinski odbornik ali niegov namestnik (§ 33). Volivni odbori odločajo z večino glasov Če j* pri glasovanju na vsaki strani enako število glasov, je sprejeto to, za kar je glasoval predsednik Predstavniki kandidatnih list imajo pravico biti na-vzočni pri delu volivnega odbora ves čas volitve, dajati opozorila, katera se moraio na zahtevo tudi »prejeti v zapisnik (§ 34). Vsakdo sme glasovati samo enkrat in sicer osebno na volišču svoje občine in samo za eno izmed potrjenih kandidatnih list. Člani volivnih odborov pa glasujejo na tistem volišču, kjer poslujejo kot člani volivnega odbora (§ 35). Volitve se vrše po kandidatnih listah, na katerih mora biti zapisano toliko kandidatov in namestnikov, kolikor ima občina odbornikov. Izvzet je le slučaj § 48 (§ 36). Omenjeni § 48 določa, da se Imajo vršiti dopolnilne volitve, če je na kaki H«ti odpadlo že več ko ena tretjina odbornikov. KAJ JE NOVEGA Več zanimanja za društva l Pod tem naslovom čitamo v iTrgovskem listu« uvodnik o važnosti stanovskega društva za trgovce. Na koncu je sledeči odstavek: Zlasti so pa važna društva za stanove, ki vsled svoje maloštevilnosti v času splošne volivne pravice ne morejo nikdar sami osvojiti politično moč. Takšni stanovi morejo le s prvovrstnostjo svoje organizacije nadomestiti neugoden položaj, ki izhaja iz njih maloštevilnosti. To težko resnico je zlasti sloveu-sko trgovstvo že več ko dovolj spoznalo. Če n. pr. naš kmet ne bi imel niti ene stanovske organizacije, se mu vendar ni bati, da bi se sklepali zakoni naravnost proti njegovim koristim. Ob vsakih volitvah bodo agitatorji iskali njegovih glasov in ti glasovi bodo vplivali tudi še po volitvah. Zakon o zaščiti kmeta, žitni monopol in drugi zakoni so Živa priča, kako odločujoča je številnost kmeta. Nobenega dvoma pa tudi ni, da bi bil zakon o zaščiti kmeta za trgovca mnogo manj nevaren, če bi bili vsi trgovci Jugoslavije strnjeni v eni krepki organizaciji. Dobre organizacije so tudi za gmotno stanje članov največje važnosti in že samo ta samoljubni ozir narekuje vsem dolžnost, da se bolj zanimajo za društva. Delo za društva je temelj vsakega organizacijskega dela in zato treba to delo izvrševati, pa naj bo prijetno ali ne. Toda brez tega ni nobenega napredka in zato več zanimanja za društva, od katerih je odvisen napredek vsega trgovstva in s tem tudi vse naše trgovine. Tako trgovsko glasilo. Naj pristavimo: Kako močan bi bil šele jugoslovanski kmet, ako bi bil trdno organiziran v stanovskem društvu! Ničesar bi se ne moglo ukreniti brez njega! Jubilelna romanja Romarski odsek KA obvešča tem potom vse reflektante, da je bil prisiljen 3. julija zaključiti priglase za prvo višarsko romanje za 31. julija in 1. avgusta. Vsi priglašenci naj dvignejo pravočasno izkaznice in železniške karte peri Romarskem odseku Katoliške akcije. Miklošičeva cesta 7. Drugo viiartko romanje bo 26. in 27. avgusta, t. j. v soboto i» nedeljo z istim programom in pod istimi ugodnostmi. Vožnja od Ljubljane do fcabnice in nazaj, vizum in Izkaznica stane 65 Din. Kdor se želi udeležiti drugega romanja, naj sporoči ime in priimek, ime očetovo, svoje rojstno leto in pristojno občino. Za drugo romanje se sprejemajo priglasi do 1. avgusta. Ako bo pa število 800 Osebne vesti d Letošnji zlatomašniki. Letos ima ljubljanska škofija tri zlatomašnike, ki so bili posvečeni 7. julija 1883. Zlatomašniki so gospodje: Ignacij Fertin, župnik v pokoju na Brezjah; Janez ŠaSelj, župnik v pokoju v št. Lovrencu, iu Jožef Šiška, stolni kanonik v Ljubljani. Na dan 50 letne obletnice, odkar so bili posvečeni, je opravil g. zlatomašnik Ignacij Fertin sv. mašo v ljubljanski stolnici pri oltarju žalostne Matere božje na grobu knezo-»kofa dr. Janeza Krizostoma Pogačarja, ki jih je posvetil v mašnike. G. Janez šašelj je obhajal svojo zlato mašo v romarski cerkvi Matere božje nn Zaplazu. G. kanonik Jožef Šiška bo obhajal slovesno zlato sv. mašo na praznik karntelske Matere božje 16. julija v cerkvi sv. Jožefa na Selu pri karmeličankah. Vsi gospodje zlatomašniki so kljub visoki starosti prav čvrstega zdravja. Čestitamo jim ob zlati maši in •jim želimo, da bi v tako trdnem zdravju obhajali tudi biserno sv. mašo. d Trije mašniški jubileji. Ono nedeljo je v novomeški proštijski cerkvi daroval novo sveto mašo g. Ciril Bajuk. V lepo okrašeni cerkvi se je zbrala velika množica ljudi. Pridigo-val je g. prošt Cerin. - 25 letnico mašništva bo obhajal ta mesec g. p. Ciprijan Napast, gvar-dijan frančiškanskega samoslana in katehet. doseženo prej, se prej zaključi. Prosimo župne urade, da nam prijavljence za drugo romanje Čimprej pošljejo. Romanje v Htm bo za vso Slovenijo od 28. septembra do 5. oktobra. Tega romanja se udeležijo naši slovenski škofje. Kdor se želi udeležiti, naj se prijavi na Romarski odsek katoliške akcije, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. Istočasno objavljamo, da je priglaševanje za počitniško romanje 17. avgusta zaključeno. Sploh bi priporočili, da se čim več Slovencev priključi glavnemu romanju, ki bo 28. sept. V poletju namreč vlada silna vročina v Rimu, dočim bo jesensko potovanje v tem oziru bolj primerno. Za jesensko romanje se je treba priglasiti do 26. avgusta. Dne 27. julija bo pa v kapiteljski cerkvi daroval biserno sv. mašo g. Josip Rome, župnik v pokoju. d Petdesetletnico svojega življenja je obhajal dno 3. julija iSlovenčev« urednik g. Viktor Cenčič. Bog ga živi še mnogo let! d Za komisarja bivšemu Krekovemu prosvetnemu društvu na Jesenieah je bil te dni postavljen Anton Kokalj, upokojeni orožnišlti stražmojsler in delovodja pri tovarni. d Dr. Ivan Drobnič, specialist za notrauje bolezni, ne ordinira od 1«. do 23. jnlija. Domače novice d Posebni vlak Rakek-Ljubljana—Bre- zje. Posebni vlak bo vozil 30. julija z Rakeka ob 8.00, s Planine ob 8.09, Logatca 8,19, Verd 8.30, Borovnica 8,39 in bo prišel v Ljubljano ob 9.03. Iz Ljubljane na Brezje bo odšel ob 19.30 in bo prišel na Otoče ob 20.16. Dne 31. julija se bo vračal ta vlak z Lesec ob 11.55 z Otoč ob 12.11, iz Ljubljane ob 16 00 in bo prišel na Rakek ob 17.10, Tega vlaka se poslužujejo samo oni verniki cerkniške deka-mje, ki bodo potovali obenem tudi na Brezje, Cena za ta vlak je določena z Rakeka na Brezje tja in nazaj, izkaznika in znak za prireditev na Stadionu 43 Din. Kdor pa potuje na Bled m se bo vračal z Lesec, plača 52 Din. litt« gft'u Mwronii.t, patto «lino le iomau VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v Ljubljani, nasproti glavnega kolodvora cavaruje; požar, vlom, nezgode, jamstvo,steklo »vlo mobile, zvonove, življenje na vse možne nn čine In posmrtninsko zavarovanje .Karitas Pojasnila dajejo zastopniki, ki so v vsaki lari ali glavna jiisarna v Ljubljani. Miklošičeva cesta št. 19 — Priglase za ta vlak sprejema župni urad Stari trg pri Ložu, Obenem sprejemajo prijave tudi drugi župni uradi cerkniške deka-nije. Priglasiti se je treba takoj Zamudniki ne bodo dobili prostora! d Trda prede rudarjem v Trbovljah, Za. gorju in Hrastniku. Te dni so ženske nekoliko glasneje nastopile. Saj so morale, če jta rudarske družine gladujejo. Najbolj bi bilo ru-darjem pomagano s kakim večjim javnim delom, ita pr. s savsko cesto, kjer bi lahko vso zaposlili. Tisti dinarčki podpore so enkratna kaplja v morje. d Glavna skupščini! Jugoslovanske gasilske zveze se je vršila 9. julija v Celju. Za častne člane so izvolili: ministre dr. Kramarja, dr. Hanžeka in Puclja, bivšega ministra za telesno vzgojo dr. Kraljeviča in bana dr. Marušiča. d Zopet je dovoljeno prosvetno društvo v Brežicah. d Novo predilnico, ki bo dala 200 delavkam zaslužka, bo zgradila tvornica Ilutter v Mariboru. d Koliko pašo potrebuje krava na dan? Približno 500 kg težka krava potrebuje na dan okrog 50 do 60 kg page. V 180 pašnih dneh je torej potrebno za kravo 9000 do 10.800 kg paše. Na prvovrstnih pašnikih, ki morajo biti enaki prvovrstnim travnikom, dobi žival ic na pol do tri četrt hektarja dovolj paše, na slabših pašnikih pa zadostuje komaj 1 in pol do 2 ha. d Krasno je zopet uspel tabor bojevnikot, ki se je vršil 9. julija na Žalostni gori pri Holt ronogtt. d 6000 slovenskih bojevnikov se je zbralo te dni na taboru pri cmgrobski Materi božji d Dolge ali kratke spanje? Najbolje je, da se ravnamo po starem preizkušenem pravila, da je najbolj zdravo, če gremo kmalu spat in če zgodaj vstanemo. Spanje pred polnočjo je najbolj zdravo. Vol>če naj bi odrasli ljudje spali po 8 ur dnevno. Je pa dosti prav zdravih ljudi, ki imajo večjo potrebo po spanju ia ki so šele po devetih ali desetih urah naspani Na drugi strani je pa zopet dosti zdravih ljudi, ki so zadovoljni s krajšim spanjem. Eden tako, drugi drugače. Ni za vse enako. IGNACIJ NAROBE, TAPETNIK, GOSPOSVETSKA CESTA STEV. 16 (1'BI LEVU) d Salato nabiraj že prejšnji večer, ker je veliko okusnejša, kakor če jo nabereš zjutraj d Ugodno so zaključena pogajanja naše 'države s Češkoslovaško, ki se tičejo izvoza naših svinj. Po novem sporazumu bo mogla Jugoslavija uvoziti na Češkoslovaško mesečno povprečno 4000 pitanlh svinj in 25 vagonov masti. d Protidraginjski shod gospodinj je llil pretekli teden v Ljubljani. Zlasti so poudarjale pretirano visoko ceno sladkorja, pa tudi nekaterih drugih življenjskih potrebščin. d 106 «ur je igral bi*» prestanka h» bra* brezposelni kovaški pomočnik Rudolf Kovač v Celju. d l'.ubiraj le trde gebe I Vse prestare, mehko in črvive pusti v goz/iu, da razpadejo in napravijo seme. d Pet in pol milijona aa sodne taks« je bilo v letošnjih petih mesecih plačanih v Sloveniji. d 1200 fantov iu mei je bilo na marijan- skem taboru v Ljutomeru. Kdor veliko proda, veliko kupi, kdor veliko I kupi, kupi poceni in kdor poceni kupi, poceni : proda. Trgovski dom Stermecki v Celju veliko kupuje in poceni prodaja in kdor še pri Stermeckiju no kupuje, mu priporočamo, da naj poskusi. Med brati Hrvati d Hrvatski metropoli! dr. Ante Bauer je prišel te dni v Djakovo, da si ogleda tamošnjo po ognju poškodovano stolnico. d Namesto ustavljenega dnevnika »Narod«, glasila sarajevskih katoličanov, bo pričel v najkrajšom času izhajati dnevnik »Preporod«. d Angleško brodovje v naših vodah. Dne S. julija je priplulo nadaljnjih 10 angleških bojnih ladij v jugoslovanske vode. Pridružijo se jim še podmornice in rušilci, nakar se bodo vršile velike pomorske vaje zunaj otokov Paš-maua in Ugljana, pri katerih bo sodelovalo 20.000 angleških mornarjev. d Osem goved jo poklal medved v neki ,-asi v okolici Sarajeva. d 112 let šteje Draga Tatičeva, bivajoča v sremski vasi Dobanovcih, nedaleč od Zemu-na. Starka je za svoja leta še izredno krepka. d Kač, kakor jih še ni bilo. Delavci, ki popravljajo železniško progo med Bihačem in Pokojen v Bosni so te dni naleteli na veliko množino strupenih kač, ki so si pripravile ležišča ob progi. Zlasti mnogo so jih našli pod pragovi, katere so morali prestavljati z veliko previdnostjo. Skoraj pod vsakim pragom so našli po eno ali več kačjih gnezd. Take množine kač v onih krajih še ne pomnijo. d Stiri milijone ia javna dola je določila mestna občina v Zagrebu. d Za revne otroke so.otvorili v Zagrebu tri otroška igrališča. d Če medved zbesnl. V Jajcu v Bosni se je te dni mudil velik cirkus »Columbija«, ki je svoječasno obiskal že tudi Ljubljano. Za predstavo je vladalo veliko zanimanje in je bil cirkus nabito poln. Program se je razvijal čisto v redu do točke z dvema medvedoma, kjer je prišlo do velike panike. Medveda sta nekaj vaj izvedla povsem mirno, pri igri z žogo pa sta se med seboj skregala. Krotilec je poskusil vse, da bi pomiril zverini, vendar ju je le še bolj razdražil. Medveda sta naenkrat začela divjati okrog po cirkusu, ki ni bil nič ograjen. Ljudje so sprva to smatrali za šalo, naposled pa so le uvideli, da gre za res. Ko sta pa medveda, ki sta se ves čas neusmiljeno obmetavala z udarci svojih šap, skušala 3trgati z gobcev nagobčnike, je med gledalci nastal nemir in nered. Vsi so pobegnili s sedežev in navalili proti izhodu. Le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da nobena oseba ni dobila v drenju smrtnih poškodb; več oseb pa je bilo ranjenih, Medtem so vsi uslužbenci cirkusa skušali ukrotiti podivjana medveda. Sele ko so ju toliko pretepli, da sta obležala na tleh, sta se umirila. Cirkus pa je še ponoči podrl šotore in izginil. d Kneioškotljsko posestvo pri Baču dobi država. Tako se glasi odredba. poljedelskega ministrstva. To posestvo je bilo last nadškofa v Kaloši. po prevratu pa v upravi škofa Ludo-vika Bndanoviča v Subolici. Dohodke poseslva je uporabljalo škofijstvo za izobrazijo duhovni- škega naraščaja. Naredba ministrstva se sklicuje na določila zakona o agrarni reformi, ki predvideva, da spadajo pod to reformo posestva inozemcev. Skof Budanovič se je pritožil na državni -vet, utemeljujoč pritožbo tudi s tem, da je on pravni naslednik škofa iz Kaloše in zato upravičen uživatelj predmetnega posestva. Drž. svet še ni izrekel razsodbe. V Bač so že prišli zastopniki poljedelskega ministrstva, ki so dotično škofijsko posest zavzeli in napravili zemljeknjižni prepis. Na ta način izgubi subotiška škofija nad 1C.000 katastrskih johov zemlje. d Kača ali domišljija, Osješki zdravniki imajo te dni mnogo dela z nenavadnim bolnikom. Aleksa Petkov« iz bližnje okoliške vasi že več dni noče ničesar jesti in venomer trdi, da ima v želodcu kačo. Pripoveduje, da je s tovariši lovil ril». Pri tfcm pa je zaspal. Ko se je prebudil, je začutil, da se mu plazi po ustih nekaj mrzlega. Videl je samo še konec repa, Iti mu je molel iz ust. Prepričan je, da je bil to kačji rep. Poskušal ga je izvleči, toda rep mu je spoizel iz rok in kača mu je zlezla v želodec. Kmetje, ki jim je pripovedoval svojo nesrečo, so tikoj poskušali na preproste načine izvabiti kačo iz želodca. Ko se jim to nikakor ni hotelo posrečiti, so poslali Alekso v osješko bolnišnico, kjer so mu z röntgenom pregledali želodec, vendar niso v njem opazili ničesar nenavadnega. Zdravniki mislijo, da imajo opraviti s človekom bujne domišljije. Iz maše prestolice d Nov šet oddelka jame varnosti v Belgradu v notranjem ministrstvu se piše Drago-slav LaziČ. d ©tvorjen je telefonski promet med Jugoslavijo in Palestino. Taksa za pogovor znaša šest zlatih frankov, taksa za zvezo pa 2 zlata franka. d 30.000 vagonov pšenice bo imela letos Jugoslavija pripravljene za izvoz. d Prve kandidatne liste za občinske volitve v Moravski banovini so potrjere. Vložila jih je Jugoslovanska narodna stranka. d Na svetovni gospodarski konferenci v Londonu je jugoslovansko odposlanstvo predlagalo, naj bi vse na konferenci zastopane države sklenile sporazum v sledečem: 1. da se obvežejo, da bodo obvestile vse interessane države, ali vsaj vse one države, ki bi podpisale ta sporazum, o vsakem novem carinskem davku in o vseh carinskih poviških, ki jih nameravajo uvesti; 2. da se obvežejo, da bodo vse nove davke in carinske poviške uveljavile šele v določenem roku, ki bo tako dolg, da bo moglo blago, ki je na potu, priti v namembno državo še brez plačanja novih poviškov; 3. da od teh uačel v nobenem primeru ne odstopijo. d Radikalno socialna stranka dovoljena. Notranji minister je na prošnjo dr. Vojislava Janjiča, ministra v pokoju, dr. Dragoslava Smi-ljaniča, zdravnika, ini Miljutina Radojkoviča, dr. Vojislava Živkoviča, zdravnika, in inž. dr. Veljka Nikoliča izdal dovoljenje za ustanovitev nove politične stranke pod imenom »Radikalne socialne stranke«. _____ Prav rad potrdim tudi jaz, da sc pri Hranilni posojilnici »Moj Dou«, r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyrleva celta 31/1, res dobijo najugodnejša in najcenejša posojila in da sem ga tudi jaz dobil za odplačilo dolga. Posestniki, ki plačujete visoke obresti, pristopajte v to zanesljivo zadrugo. Močnik Andrej, posestnik, Grad št. 8, poŠta Cerklje pri Kranju. d Kaj se smatra «a žganje. Finančni minister je na podlagi čl. 68 zakona o državni trošarini z dne 6. julija izdal tale odlok: Za žganje se morajo smatrati samo tisti destilali sadja, vina in grozdja, ki izdelani ne vsebujejo vec ko 35% alkohola. Destilati z več ko 35 odstotkov alkohola plačajo državno trošarino kakor špirit. S tem odlokom se razveljavi odlok finančnega ministra iz leta 1930. Na podlagi tega bo vsakdo cd 8. julija, ki izdeluje žganje z večjo jakostjo kakor 35% alkohola, plačal nanj trošarino kakor na špirit. Ravnateljstva bodo o tem takoj obvestila vse organe finančne kontrole na svojem področju in jim naložila, da bodo prekontrolirale vsak žganjski izdelek in strogo ravnale po tem odloku glede pobiranja trošarine. Nesreče d Gospodarsko poslopje s pritiklicami in inventarjem je zgorelo posestniku Strahu v Pristavi pri Spodnjem Mengšu. (1 Hiša in gospodarsko poslopje sta zgorela posestniku Korenu v Črešnjevcit pri Slov. Rislrici. d 50 milijonov je napravil požar škode. V Banjaluki je izbruhnil ogenj na tamkajšnji par-ui žagi Bosna Bois, ki je ena največjih lesnih podjetij v Bosni. Ogenj je imel dovolj snovi, da se je hitro razširjal in je že grozil celotni skupini podjetja, katerega vrednost cenijo ua 50 milijonov Din. Takoj so poklicali na pomoč več čet vojaštva, ki je obkolilo goreča poslopja in pričelo omejevati požar. Po večumem naporu se je posrečilo omejili požar. Skoda je ogromna in je zaenkrat še ni mogoče oceniti Podjetje jo zavarovano. d Mrtva je oblešala. Dne 3. julija se je pripravljala v mokronoški kot ne preveč huda nevihta. Le parkrat je treščilo, dežja je bilo malo, v dobri uri je bilo končano. Arkotoia mati v Martinjivasi se je čudila, da ni prišla domov 36 letna hči Marija. Po dežju jo je šla mati iskat na njivo, našla je pa v 1 -ompirju samo motiko. Par korakov v stran je pa ležala mrtva hči Marija pod malo smrekico. Šla je tja vedrit, pa jo je strela ubila. Drevo je nepoškodovano, dekle je pa po hrbtu vsa ožgana, gorenja obleka je cela, spodnja pa ožgana. d Kolo . iu je šlo črei glavo. Huda nesreča se je zgodila na Ponikvah pri Trebnjem. £5 letni Alojzij Pust, hlapec pri posestniku Čehu, je peljal s travuika voz sena. Ko je hotel med potjo zavreti voz, je tako nesrečno padel podenj, da mu je šlo kolo črez glavo. Počila mu je lobanja. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer pa je umrl. d Nesreča ne počiva. Nezavesten je obležal sredi ceste s hudimi poškodbami Anton Slana iz Dragoviča pri Ptuju. Je tako nesrečno padel s senenega voza. — Ko je padel s svinjaka na tla, si je zlomil roko šestletni Štefan Kastelic s Hriba pri Semiču. — Ko je padel v veži, si je nalomil roko desetletni dijak Sava Kamenšek iz Novega mesta. — S konjskim kopitom v čeljust jo je dobil Andrejčič Alojzij iz Gorenje vasi pri Šmarjeti. Pomagal je voziti ječmen svojemu bratu. Ko je pripeljal domov na dvorišče voz ječmena, je spregel konja. En konj je pa ritnil in zadel Andrejčiča s kopitom v levo stran spodnje Čeljusti in mu jo zdrobil, tako da so mu izpadli zobje. Hudo poškodovanega so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v ICandlji. — S kolesa je padel na tla in si zlomil ključnico 18 letni trgovski vajenec Radovič Leopold iz Črnomlja. Dollfuss pri božji službi o priliki velikih narodnih slavnosti v Innsbrucku ffi^T»^ ÄeOMevSl'if,8pat)* nn «vojen, poCilniške» 'ri '1'1 lul' 8ugalnico. Mrs. Roosevelt frZtt' 2 nj™' kak°r tovarišica i i si privoščila v v občevanju, kakor je biia vajena. Pr«lno A, SJf ■ " ^^ ko more biti neprWlj«« •vrne, icani poklicali njenega moža na oredseds. m«** Megr. Ione, prv. škof anamakega cesarstva (Anam )• pod francoskim protektoratom), ki je te dni v Kinu prejel škofovsko posvečenje. Dr. Brüning, voditelj nemškega katoliškega centru, ma. k.; se ;e moral ukloniti samovolji Hitlerjevi. Konkurentinja Zaro age: Mehikunku .Martini ,i. la Roca, ki trdi. da je stara 170 le' Pot,■nit-L„ p .,do«*el »<» delovni Oxlordu 1 .iS"141, te,": dvignil jc z ob-n,a rokama ml «m tehta samo (17 k«. p^eset PBOxa:;rpo poroki Novi grobovi d V Gospodu je zaspala gospa Iiezika Žu-itier, roj. Košmelj, soproga strojnega stavca v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Blagi po-kojnici daj Gospod večni mir, preostalim pa naše iskreno sožalje! V Mozirju je umrl Alojzij Coricar, tovar-aar _ V Novem mestu je preminula Uršula Nikolič. — V večnost je odšla Marija Cvikl, posestnica na Hajdini. — V Gornjem gradu so pokopali davčnega uradnika Josipa Serneca. _V Spodnji Polskavi je izdihnil 93 letni Luka Kanzler. — V Selnici ob Dravi ie odšla h Gospodu po plačilo Ivana Kotolenko. — V Zagorju ob Savi so pokopali 85 letno Antonijo Kancinger in 79 letno Heleno Jesih. — Pri Sv. Emi so pokopali župnika Jožefa Plepelca. — Na pokopališču v Podbrežju so )X>ložili v gomilo učiteljico Vido Bogateč. — V Ljubljani je umrl hišni posestnik Josip Sedmak. — Naj počivajo v miru! Bazno d Čebelarji prevaževalei! Kadi vedno bolj napredujočega prevažanja čebel v razne paše naslajajo med domačimi čebelarji in prevaže-valci prepiri, ki vodijo včasih do neljubih posledic. Da se temu odpomore, sklicuje čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani sestanek na dan 17. julija ob eni popoldne v kletno dvorano hotela Miklič (nasproti glavnega kolodvora) v Ljubljani. Društvo hoče združiti prevaževalce v zadrugi, ki naj bi ne le uredila prevoz, temveč ki bo tudi mnogo koristila malim čebelarjem, ki sedaj prevažajo s prevelikimi stroški. Pridejo naj tedaj na sestanek vsi, ki se za to zanimajo, tudi nečlani, in sicer iz mesta in z dežele. V vsako hišo Domoljuba! Franjo Neubauer. O značajnost! (Slovenskim fantom.) II. Večkrat slišite izraz: »šviga švaga čez dva praga«. S temi besedami hočemo označiti ne-značajneža. Neznačajnež išče vhoda in izhoda vedno na dve strani. Ce mu kaže, gre čez en prag, če ne, pa pri drugih vratih, samo da je zanj dobro. Neznačajncža potegne seboj vsak vetrček. Nima stalne volje, nima prepričanja, in če ga ima, ga menja, kakor mu kaže. Značajnost in poštenost sta lastnosti, ki sta si tako podobni, da bi lahko rekli: »Značajen je, kdor je pošten.« Značajnost so visoko spoštovali že pogani. V rimski zgodovini beremo tale dogodek: Rimljani so imeli jako težke in krvave boje s kraljem Pironi, ki je v bitkah vjel mnogo Rimljanov. Da bi jetnike osvobodili, so poslali Rim ljani k Piru nekega Fabricija. Pir bi bil rad pridobil slavnega moža zase in mu je ponujal mnogo zlata in drugih dragocenih stvari. Pri-prosti Fabricij pa ni hotel vzeti ničesar in je rekel, da ga njegovo malo posestvo preživlja dostojno. Kralj ga pelje nato v neko veliko sobo. Ko se pogovarjata, se odgrne zagrinjalo in za hrbtom Rimljana Fabricija je stal velikanski slon, ki je svoj rilec stegoval čez poslan-čevo glavo. Rimljani do tačas slonov niti poznali niso. Vendar pa se pošteni Fabricij ni prestrašil, temveč se je nasmehljal in mirno rekel kralju Piru: »Kakor me prej tvoje zlato ni zaslepilo, tako me niti tvoj slon ne bo ostrašil « Kralj je občudoval značajnega, poštenega, nepodkupljivega in neustrašenega moža in ga je spoštljivo odpustil. j Najlepše, najsijajnejše so pokazali svojo značajnost svetniki in svetnice, mučeniki in mu- J čenice. Kolikokrat so poganski cesarji in razni oblastniki obljubovali inožem in mladeničem, ženam in dekletom vse dobrote tega sveta: bogastvo, časti, odlikovanja, udobno, prijetno življenje, z eno besedo vse, karkoli more dati svet. Ali zastonj. Neupogljivi značaji svetnikov in svetnic so kljubovali vsemu laskanju, vsemu pri-lizovanju, vsem sijajnim obljubam, pa tudi vsem grožnjam. Marsikaterikrat je težko biti značajen. Zato pa je treba v življenju veliko, zelo veliko previdnosti. Saj je celo naš Gospod in Odrešenik naročil svojim apostolom: »Bodite previdni kakor kače! Varujte se ljudi! Kadar vas bodo preganjali v enem mestu, bežite v drugo!« Ni treba nevarnosti naravnost iskati, ni se jim treba nastavljati, temveč se jih je treba kolikor mogoče izogibati. Kača je previdna. Če je v nevarnosti, se zvije v svitek, da bi le glavo pokrila in jo obvarovala napadov. Gospod je hote! reči apostolom ,naj bodo previdni zlasti tačas, ko so med najhujšimi sovražniki, naj ne dajejo nobene priložnosti za razžaljenje, naj se ogibajo vsake nevarnosti. Previdnost ni bojazljivost in ni neznačaj-nost. Previdnost se posluži lahko tudi zvijače, če ni grešna. 2e stara grška pravljica pripoveduje o ženi junaka Odiseja, zvesti in značajni Penelopi. Odisej je bil odšel na vojsko, pa ga ni bilo 20 let nazaj. Vsakdo je mislil, da je že davno mrtev. Njegovo ženo Penelopo so pa nadlegovali vsakovrstni snubači. Ali značajna žena je bila trdno prepričana, da mož še živi. Ker se ni mogla ubraniti nasilnih snubačev, ki so kar hodili v njeno hišo in tam jedli in pili in se gostili, jim je rekla, naj počakajo vsaj toliko časa, da bo svojemu staremu tastu stkala mrtvaški prt. Zvesta žena je pa vse, kar je po I dnevi stkala, ponoči zopet razparala. Ali neka neznačajna postrežnica je izdala snubačem nje-! no zvijačo. In zopet ni imela Penelopa miru, RAZNO Leteča trdnjava. Francoska armada je dobila najnovejši tip letal, katere vsled njihove najnovejše konstrukcije imenujejo »leteče trdnjave«. Letalo je v resnici leteča trdnjava in je dolgo skoro 70 čevljev, široko pa okoli 10 čevljev. Oboroženo je z devetimi strojnimi puškami in poleg tega prevaža z lahkoto še za skoro 1000 funtov bomb. Kljub tej ogromni teži razvije letalo lahko zelo veliko hitrost. Največja preproga. V Prerovu na Češkoslovaškem so izdelali dve ogromni preprogi, katerih ena je največja na svetu in meri 350 kvadratnih metrov, težka pa do 3000 kg. Kakor poročajo, je ta preproga za novi hotel Astoria v New Yorku. Da so preprogo prepeljali iz tovarne na Češkoslovaškem v Hamburg, na ladjo, je bilo treba celo kolono tovornih avtomobilov. Krono popravljajo. Angleška kraljevska krona s svojimi 50 velikimi rubini, safirji in dijamanti, med katerimi je še tisoče briljantov in 300 krasnih biserov, predstavlja ne- Naš gospodi župnik Spisala Helena Hal useh k a. Iz nemščine prevedla Marij» Kmetova. » m^ Igra otrok na šolskem dvorišču je bila na vso moč strastna. Fižolove preklje na šolskem vrtu, last vlada-ričine matere, so bile izvrstne sulice. Kmalu je završalo v ozračju in vse, kar je bilo na vrtu, je sfrčalo čez ograjo. »Huj, bum — litij, huj, bum, bum I« Ko je bil boj na višku, je zažvenketala šipa. Junak je opravil svoje delo. On in njegovi vitezi so zbežali ko blisk. Uboga vladarica, ko ji je vse to povedala mati! Kar razjokala se je zaradi pridnih olrok, ki so bili pod njeno roko tako mojstrsko zgledni! Njena sestra je pa vsem zmešala glave, zdaj so vsi ko nori. Le kako jih spraviti v pravi tir? Jutri naj jih pa zares uči botanike: za kazen in pa za pomirjenje! »Da, vladarica,« je skesano pritrdila oštevana sestra, »govorila bom o ,koristi fižolovih prekelj'.« Vladaričina mati se ni smejala. Fižolove preklje je nalašč naročila pri mizarju in fižol je itnel spodaj že take krasne cvetove 1 »Tako velike,« je rekla mati in pokazala krožnik, »in čudovite, oranžne barve.« Vladarica se je zavzela: »Tako velike, mama?« »Da, t a ko v o velike, in spet je pokazala mati na krožnik, »neka izredna sorta, draga moja!« »Zares, mama, to je pač kaka izredna sorta.« Drugi dan so bili otroci malo poparjeni. Avstryka je grozeče liagubančila čelo, kakor so ji svetovali, in izjavila z glasnim glasom: »Otroci, šipo ste ubili. A to je malenkost. Šipo morale ilak plačati. Da ste pa populili fižolove preklje in pomandrali tisto krasno cvetje, to je nemogoče odpustiti. Hudobni otroci ste, zelo hudobni... to krasno cvetje!« Tedaj se je dvignil prstek: »Tisti rumeni cvetovi, gospa?« »Da, tisti rumeni cvetovi, je posebna sorta, dragi moj!« »Gospa, to pa vendar ni fižol!« »Da ni fižol? Metuljčnice so!« »Oprostite, že mogoče, da so metuljčnice, a fižol to prav zares ni, gospa!« »Kaj, tisto rumeno cvetje, da ni fižol?« »Oprostite, to so buče!« Avstrijkin obraz se je razlezel. Na tisoče peklenščkov je zaplesalo v njenih očeh. »Ali prav zares, otroci V« »Seveda, gospa; saj se je vsa vas čudila zaradi prekelj!« Ko miška je odbrzela Avstrijka po stopnicah navzgor. Tako se je smejala, da so se morali smejati tudi šolarji spodaj v razredu. Čez nekaj minut je stala vladaričina mati pri svoji gredici in je modrovala: »Le koliko včasih nesreča koristi! Zdaj vsaj vem, zakaj ni hotel »fižol« plezati!« Vladarica in njena sestra nista nič več govorili o botaniki. A zato je Avstrijka drugi dan nadaljevala svoje zgodbe o junakih Neprestano je bil šunder na dvorišču. Zorževa mati, plašna, stara ženica, in še teta Fani, nato mati Lujize Grozove so prisluškovale pod razbitim oknom. Polagoma se je zbralo vse ženstvo od te in one strani mostu. Prišle so, da bi poslušale povesti, ko njih malčki. Na svoje stare dni so hotele biti tudi one deležne čudovitih dogodivščin. Za to jim je zadoščala razbita šipa v oknu. Kaj je hotela storiti Avstrijka drugega, ko da je na stežaj odprla vrata in okna nebeškega kraljestva? Še istega večera je sedela na šolskem dvorišču. 6» dokler se ili vrnil Odisej in postrelil vse snu bače. Fant naj bo značajen, naj bo pogumen, ali ne nepreviden, ne predrzen! Lahkomiselna predrznost ni značajnost in ne koristi nič, pač pa mnogo škodi. Večkrat pa je treba zaradi značajnosti marsikaj pretrpeti, česar ne bi bilo treba, če bi značajen človek nekoliko popustil. Ali plačilo za značajnost je gotovo vsaj to, da vsak poštenjak ceni in spoštuje značajnega človeka, a neznačajneža zaničuje tudi tisti, ki se je z njegovo neznačajnostjo okoristil. Večkrat so v velikih vojnah sovražniki podkupili in pridobili Izdajavca in se okoristili z njegovo neznačajnostjo. Ali izdajavca samega, podlega neznačajneža, so zaničevali. Spomnimo se le na najbolj grdega izdajavca —■ Judeža Iškarjota. Ali si moremo misliti bolj ostudno neznačajnost, kakor je bila Judeževa? Na Oljski gori je pristopil k Tistemu, ki ga je bil izdal, ga poljubil in ga pozdravil: »Pozdravljen, Učenik!« Kakšno sveto nevoljo je vzbudil v srcu Jezusovem! In kakšno plačilo je prejel od velikih duhovnikov in starešin? Res so mu dali 30 srebrnikov. Ali ko jih je prinesel nazaj, so se mu rogali in ga zasmehovali in zaničevali in inu klicali: »Kaj nam mar?« Ti glej!« Fantje! Lepšega priznanja vam nc more izreči nihče, kakor če pravi: »To so značaji!« Na značajne fante se lahko zanese domovina, prijatelj, nevesta, z eno besedo: vsak človek. Zato si utrdite značaje že v mladeniški dobi, pa boste sami s seboj zadovoljni in od vseh poštenih ljudi spoštovani. Ce vas pa ne spoštujejo pokvarjenci, zato ni treba preliti niti ene solzice! Ker, če vas taki ne cenijo, priznavajo s tem samo, da ste — značajni! »Pravite, da sc nikoli nc prepirate s svojo ženo?< >Ne, nikoli, ona gre svojo pot in jaz svojo.« PO DOMOVINI Smrtna nesreča (Ratefe-Planica) Ono 27. junija sta v bližini ilirjanskega smučarskega doma pod irida bukve posestnik Janez Ka-vaiar ter njegov hlapec 23 letni Franc Pajk. Pri tem je ena bukev padla lako nesrečno, da je I aj-ka na mestu ubila. Dne 29. junija smo ga pokopali. Vsi sočustvujejo s težko prizadetimi starsi, ki so izgubili sina edinca. Fri pogrebu jo bil tudi kranjskogorski g. župnik. Pokojnik je bil mirnega značaja. Njegovo največje, morda edino veselje je bilo pritrkavanje. Bil je najboljši prltrkovalec v fari. Počivaj v Bogu, dragi Franci Žalujočim staršem naše iskreno sožaljel Noricc (Gorje pri Bledu) Z odlokom banske uprave je bil ponovno imenovan za občinskega odbornika g. Jan Jakob, bivai oblastni poslanec in načelnik kmetijskega društva. O. Jan jc iinel zadnje čase veliko opravka s sodiščem, kjer se je moral zagovarjali radi ovadbe, ki mu je očitala več protizakonito.-iti, kar bi bilo lahko usodno zanj, kakor tudi za kmetijsko društvo. Pa se je pokazalo, da jo le želja nekaterih, da bi bil g. Jim obsojen in s tem onemogočen. Pred sooiščem je dobil popolno zadoščenje, povzročitelji pa nosijo stroške sodnega postopanja ter pre-klb preti cerkvijo. — Katol. bralno društvo je praznovalo v uedeljo .svoj društveni praznik. -V bliž.ini Mrzlega studenca so začeli zidati velik smučarski doni. Delo izvršuje podjetje Slavec iz Kranja. V Marijinem vrteu cvetu ... (Dev, Marij« v Polju) Naši letošnji prvoobhajanci so imeli na praznik sv. Petra in Pavla zopet lep in vesel dan. Bili so sprejeti v Marijin vrtec. Po šolski maši so pristopili k sv. obhajilu, popoldne pa so se zbrali pred župnlščem in nato v vrstah odkorakali v cerkcv, kjer so zapeli nekaj Marijinih pesmi. Govor na novo sprejete dečke in deklice jc imel kaplan f. g. Slapar. Obredu sprejemanja v Marijin vrtec jo bila priča polna cerkcv vernikov. Po sprejemu so bile slovesne litanije Matere božje z ljudskim jem. Lep in nepozaben dani Otroci vrtca ralti • z veseljem zahajajo k shodom vsako drugo nedtf menjaje dečki iu deklico. Armada tek je dani* ■ velika. Vesele se tudi starši in verniki, ker vid" v tem za otroke poroštvo za zgledno živllenio 7 po Mariji k Jezusut ' Novice (Sostro) Na 10. strani Domoljuba vidite sliko naiag, i», pega, novega pokopališča, ki je sedaj popolnoim dovršeno. Pokopališče Je dolgo 175 ni, širo^ ji metrov in je last iupne cerkve. V nedeljo, 9. julija pa smo spremili ua miro, dvor nadebudnega 11 letnega učenca tukajšnje osnovne šole Henrika Cankarja. Revež se jo zl^Ktel ob stekleno črepinjo, pa si ni nič storil h te»a Noga mu je začela otekati, bila je pa zastonj vsa ka zdravniška pomoč. Kri so mu je zastrupila ij umrl je v grez-uih bolečinah v objemu očeta ia drage matere. Pogrebni sprevod je bil izredno velik, ker so je udeležila vsa šolska intadež. katero so spremljali učitelji in učiteljice. V giovo mu je zapel tudi pokopališki zvonček. Naj mirno raka vstajenja! Pokoj njegovi duši! Konj ubil otroka (Matena pri Igu) V soboto, 24. junija pope""ine je v naši vasi ubil konj 12 letnega Modica Ivana, Matena t. Ob vrtni ograji je stal in popravljal ograjo. Mimo po cesti pripelje konja posestnikov sin iz vasi. Ko gre konj mimo Modica, poskoči in ga s kopitom udari v glavo s tako silo, da so je fant takoj nezavesten zgrudil na tla, še enkrat vstal in stekel 10 korakov naprej; nato pa padel zopet na tla. od koder so g« nesli v hišo, kjer je čez dobro uro umrl. Naslednji ponedeljek dopoldne smo ga po-kopali. Šolski pevski zbor pod vodstvom gdčne. učiteljice Miklavčifeve mu je v slovo lepo zapel v cerkvi: »Na srečni potic in ob grobu >Vigred se povrne« ter >Blagor raur. Bil je izredno priden, miren in ubogljiv učenec petega razreda. Hudo žalujoče starše in sorodnike naj tolaži ta zavest, Sedela je na skladanici drv, ko ua kakem prestolu, in otroci so jo obkrožali. Na travi so čepele matere, za njimi so stali moški s pipo v ustih. Avstrijka je ves večer pripovedovala o čudovitem svetu dežela, ki so bile na robu zemljevida. Govorila jim je o čarobnem zvoku pesmi iz onih krajev, o lepoti tistih oduševljenih pokrajin, o njih poezijah, o njih trpljenju, njih borbi za luč, njih sanjah o odrešenju človeštva — o vsem jim jo pripovedovala ta večer, preprosto, prisrčno, v pisanih barvah, tako, kakor je otrokom najbolj razumljivo. V somraku je bilo vse temno-modre barve. Pljuskanje vodometa je spremljalo besede, visoke lipe so svečano pošumevale v krošnjah in luna je visela ko rdeča žoga nad vrtno ograjo. Bilo je tisti čas, ko se uresničijo vse pravljice, ko se človek odpravi, da poišče svojega brala, in ko se najbolj zagrizeno sovraštvo spremeni v nežno hrepenenje. 2. Tisti čas se je zgodilo,, da so našega župnika tam na Francoskem zelo čislali. Kar ubraniti se ni mogel Številnih povabil, on je pa tako nerad obiskoval »visoke živine«I To večno pitje čaja mu je bilo zelo zoprno in tudi nedeljskega talarja mu je bilo žal. Ko je pa dognal, da si more pri tej visoki gospodi priboriti marsikakšen grižljaj za svoje ubožce, ki ga sicer ne bi dobili, je rajši hodil na obisk. Zdaj so ga imeli po graščinah prav tako radi ko po kmetih? Z marsikako žaltavo, ki so jo mirno prenesli, jim je zabelil Odpuščali eo mu dosti takih besed, ki jih nobenemu ne bi spregledali. Tja do Pariza so razglasili njegove jedrnate izreke. Naš župnik pa so ni prav nič ponašal s tem; še jezilo ga je, saj je vedel, da ga niso prav razumeli. »Nobena reč ni tako trapasl*,« je godrnjal, »ko R* izobraženi ljudje. Tako dolgo premlevajo besede sem iu tja, da je njih vsebina vsa izmaličena. Preprosto ljudstvo v oli ko bolje umeva človeka.« Vendar si je v tej gosposki družbi pridobil resničnih prijateljev. Nekoč je celo ponosna gospa markiza La Rocliette lastnonožno prišla v župnišče v Lamotte. Župnik je namreč obiske z avtom "»zaradi krave strogo prepovedal. Gospa markiza je kar naravnost treščila v kuhinjo in se smeje usedla med dvoje drvarjev, ki jima je bilo tako sitno, da nista vedela, kam bi z rokami in nogami. Gospa markiza je pila mošt in se izvrstno zabavala z obema hlapcema. Za njenim hrbtom se je pa »La Peple« obupno kremžila. Preprosto vedenje visoke gospe pa ni prav nič ugajalo našemu župniku. Dobro je poznal vse zvijačnosti človeške duše. »Le kaj bi rada?« si je mislil. Dragi moji, to, kar je hotela markiza, je našega župnika tako zadelo, da je začel jecljati. In »La Pepieji« se je zares posrečilo, da je zakikirikala: gospa markiza bi bila rada podarila cerkvi našega župnika zvon! Velik, težak zvon, v spomin svojemu edinemu sinu, ki je padel v svetovni vojni! Bil je poslednji potomec rodu La Rocliette! Križ božji, zvon! Zvon, po katerem je župnik hrepenel že trideset let! Vreščeče bingljanje edinega majhnega zvona v stolpu je že od nekdaj tako sovražil! » Gospa markiza, to je bilo strašno, to babje čenčali je malega! Saj človek zvečer niti Angelovega češčonja ni mogel pošteno zmoliti! Ta zvonec je oskrunjal somrak in tudi ni šel zadosti daleč po ljudi, saj še preko gozda m segel njegov glas, nikar do nebes! Da, zvon, debel in resen, da se kar cerkev strese, ko zadoni - to so prekrasne sanje!« To bi bilo kar preveč, da bi bil ljubi Bog tako dober — gospa markiza vendar ni kak njegov angoli precenljiv zaklad. Ker so pa »nekatere zapone na kroni popustile, so se morali odločiti, da dajo dragoceno krono v popravilo in sicer dvorskemu zlatarju, čigar rodbina upravlja posel dvorskega zlatarja že vei stoletij. Med praznover-nim ljudstvom je pa to popravilo vzbudilo veliko pozornost in komentarje. Samo 258 let mini v skoro 3500 letib. Komisija strokovnjakov za mednarodno pravo je izdelala statistiko o tem, koliko let je bilo vojne v razdobju zadnjih treh tisoč let. Od 3421 let, za kok-kor so mogli dognati točne podatke, ie vladala vojna 3153 let in sam» 258 let je vladal mir. v istem času je bilo «»'e-njenih nad 8000 aiirovmb pogodb, od katerih povprečno nobena ni dria-la ve« kot dve let' Dva poklic». V mestu Lille na Francoskem se je dogodil slučaj,, ki mu ni primere v zgodovini francoskega sodišča. Kazenski zagovornik KoM» Staal se je po petletnem delovanju prepriča, a» preslabo pozna sveto pismo in krščanske nauke. Vstopit jc v semen;«« i" po dovräenem ätudi|u P» čel pokojni Ivan dobro pripravljen v večnost, io bil še v sredo pred smrtjo, na sv. Alojzija Ia pri skupnem svetem obhajilu šolarjev na Ig». si rešen, vseh bridkosti ,angel si med angelil Pogoni, dobri otrok t Kmetijska razstava in drugo (Litija) V petek, 21. julija bo ob 8 na postaji Lilija ■rta potujoča kmetijska razstava. Razstava obit vse panoge poljedelske proizvodnje. Čas ogle-Od 8—10 so določene občine: Šmartno, Litija, čsnice in Vel. vas. Od 10—13: Dole, Gradišče, Indrše, Moravče, Polšnik. Od 18—15: Trebeljevo, (lovrat, št. Lambert, Vače, od 15 dalje: Zagorje, fclrcdež, Ržišče. Poleg razstave se vrši za vse: Ob f kapunjenje petelinčkov, od 15—19 predavanje [litijski šo-li, zvečer predavanj- filmov. Ker bo Ped razstave koristen za vsakega in je vstop ist, he zamudite prilike. — V nedeljo- 23: ju-bo po prvi sv. maši v Društvenem domu v partrlèm občni zbor Kmetijsko podružnico šnmrt-pri Litiji! Člani pridite vsi in kdor še ni povrnil članarine, naj to stori do občnega zbora. Novico (Kopanj in Račna) Na kresni «lan je umrl po daljši bolezni v Veki Hačni Anton Okorn star 56 tet. Bil je dalj časa lezniški čuvaj v Predolah, zadnja leta je živel pokoju. Delgo vrsto tet je bil naročnik Domolju-a. Naj počiva " miru! — Košnja je letos pri nas tradi deževja in povodnji zelo kasna. Po nekod lorajo mrvo vlačiti naravnost iz vodo; malo je je i večinoma vsa zablatena. škoda vsled povodnji je jih cenjena na blizu 200.000 Din. Mnogim je uni-ila vse poljske pridelke in vso krmo. Oziimino so aorali kar pokositi. Potrebni so nujne in izdatne lomoči. — S posebnim dovoljenjm škofijstva smo bhajali v nedeljo 23. junija v graščinski kapeli lja iušperku, kjer se hrani sv. Rešnje Telo, celodncv-češčenjo sv. Rešnjega Telesa. Kapeln je bila es dan polna častilcev. — 26. junija zjutraj je darila strela v zvezdo na kapeli v Veliki Račni, nto odtrgala zvonec v lini, potem pa švignila v otranjščino in raztrgala oltarni prt. — V Mali učni jo imela pred kakimi 14 dnevi drzna lisica svojo družino imenitno pojedino. Pri neki hiši e ponoči poklala skoraj vso kuretnino, sedem ko- koši pa odnesla. Tudi drugod sc večkrat oglaLi. Lovci, kje ete?! Novico (Raka pri Krškem) Na kresno nedc'jo popoldne so se zgrnilo trumo otrok Marijinih vrtcev okrog Marijinega svetišča na Stopneui. Tudi naša mladež je bita med njimi. Mil. g. prošt Čcrin je povezal visoki Gospe venec Njenih vrtov. Po slovesnih večernicah so otroci zanosno nastopili » govori in deklamacijami. To je bil živ žavt — Naslednji dan pa je uničujoči vihar z nalivom in točo jx>končal tako lepo kazoča polja, temeljito oklestil vinograde in ruval mogočna drevesa. Pač težka preizkušnja za že tako hudo prizadeto prebivalstvo! — Grob je zagrnil mladega moža — očeta, Franceta Cerovšek iz Za-bukovja. Umrl jc Andrej Tomažin v IPoduleu'. Kap je zadela v Ražkem vrhu Janeza Kotar po domače Jakopinovega japeza. Zjutraj jo. vstal zdrav, začutit sliìbost, se zgrudil in že so mu peli zvonovi. — V nedeljo, 16. julija bomo imeli novo mašo. Daroval jo bo č. g. Leopold Božič. Mi se z novonia-šnikom radujemo, ga v svoji sredi pozdravljamo in Želimo, naj bi mu rosil Gospod obilo blagoslova na bodočo pot! Naše gospodarsko delo (Dolenja vas) Občni zbor živinorejske selekcijske zadruge je pokazal, da zadruga,-ki ima prestati veliko nasprotovanju, živahno dela. Odpadle člane so no-vovstopivšt spopolnili t»ko. da jih je vedno G7t Rodovnik in mlečna kontrola se vodi tako urejeno, da je zadruga dobila priznanje od banske uprave in nagrado, kar je delo našega marljivega tajnika K. lica. Zavarovalnica deluje v izdatno pomoč članom, ki jih doleti nesreča v hlevu. Doslej je bilo 14 slučajev. Zadruga si je sama nabavila novega plemenjaka. Ostalo je staro vodstvo z novo koraižo! — Isti dan se je vršil v Mlekarni občni zbor Mlekarsko nakupne in prodajne zadruge. Bilanca kaže 7 milijonov dinarjev prometa, članov je 135. Nameščenih je 9 oseb. Mleka se ja prodalo 137.000 1. Za kar se je ljudem izplačalo okrog 171.000 Din. Nakupovali smo še krompir, fižol, jabolka, jajca i. dr., tako da je zadruga izdala ljudem do četrt milijona dinarjev. Da je plačevanje, mleka zastajalo je vzrok v leni, da se je na Sušak dajalo preveč na kredit, kar so sedaj ne more izterjali. Osob-je na Sušaku je odpuščeno. Trgovina na Sušaku še je izdatno razširila, premestita v središče mesta, začela prekupčevati z. mesnimi izdelki i. dr. Načelnik je omenjal zlohotno nasprotovanje zadrugi od znane strani! So ljudje, ki sami niso zmožni ustvariti ničesar v splošno dobro, zato zahrbtno podirajo, kar so dvignili boljši od njih. Po poročilu načelnika se jo razvnel živahen razgovor. Izvolit se je nov načelnik g. Janez Grebene iz Ita-kitnice. V nadzorstvo pa so izvoljeni g. iPeter Rak, K. lic in Janez,Lavrič iz Nemške vasi. V znak hvaležnosti je občni zbor izvolil častnim članom g. G. 1'eitlerja in veleposestnika iz Sušaka g. N. Vil-harja. Ogromne so žrtve, ki jih zahteva velikopotezna gospodarska akcija zveze z morjem, veliko skrbi iu truda kot maiokatero gospodarsko delo, n upamo, da z božjo pomočjo bomo prišli do cilja. Novi grobovi in drago (Prečna) Oni daii smo pokopali ob zelo veliki udeležbi Berus Franceta star. iz Cegelnice. 80.-junija je umrl Šeti-na Jože, cestar na Dol. Straži za jetiko, ki si jo je nakopal v službi. Kot fant je mnogo deloval pri nekdanjem »Orlu« v Prečni. Kot mož je ostal zvest član Izobraževalnega društva in delaven ud Prostov. gasilnega društva. Bil je zelo dober in prevdaren gospodar in krščanski oče. Bog mu daj nebesa. —'Senc prav polahko kosimo in sušimo. Dei ni pripraven za sušenje. Letina dobro kaže. če ne bo kake posebne nesreče, bomo imeli (udi drugim kaj podeliti. Sedaj pa nimamo. Krompir so mnogi morali za seme kupiti, žita ni v kaščah nič več. Solate pa imamo dovolj. Trta daje srednje upanje. Novice (iz Krške doline) »Ej, slabi časi so, slabi!« modrujejo naši očanci. Kakor povsod, tudi nam letos vreme nagaja. Seno je res lepo, pa kaj, če ga posušiti ni mogoče. Polje ne kaže posebno dobro. Ječmen že žanjemo, drugo (rž in pšenica) bo pa letos pozno dozorelo. Za koruzo se pa že kar bojimo, da radi deževja sploh zrasla ne bo, pa je pri nas poleg krompirja glavni živež. Zaslužka nikjer nobenega. Prej tako živahna lesna trgovina popolnoma počiva. Prejšnja leta so tovorili iz naše doline gobe in jagode v Ljubljano in je marsikdo zaslužil pri tem prav lepe denarje. Letos je pa tudi za to slaba letina. Nekoliko' tolažbe ža najpotrebnejše je pri- ožii duhovniške zaoblju-ie. Istočasno pa je sodigli «poročil, da bo slej-roprej ostal kazenski zagovornik, Vid«! je, da omeni verstvo najbližjo jo t do sres zločinca in e temu primerno »popolali svojo izobrazbo. Lili: ska odvetniška zhornica je v posebni seji razpravljala o zadevi in naposled sklenila, da lahko izvršuje duhovnik odvetniški poklic. Tüdi lillski nadškof kardinal Lyenard e izjavil, da ne bo cerkvena oblast Staalu storila nobenih zaprek. Saj je služba pravici itak blizu službi Bogu. S kar-dinalovim dovoljenjem bo duhovnik Staal lahko odložil stanovsko objeko in jo nadomestil s predpisanim odvetniškim plaščem, če bo moral nastopiti pri katerikoli razpravi. Najstarejši študent na svetu. Te dni je praznoval svojo dva in devetdeseto obletnico Franc Kališoa, ki je brezdvoma najstarejši študent na svetu. Zelo bogat od doma je Kališa vse svoje življenje posvetil šlud,ira-nju ua raznih vseučiliščih. Doaedaj je absolvita) pravosodne m razne filozofske nauke. Nedavno se t* v,pisal na medicinsko 'akalteto. »Angela« je to otroško veselje zelo ganilo in je vse storil, da je bil novi zvon čim prej krščen. In resnično je zazvonil nekega dne in njegov globoki in močni glas je brnel čez hribe in doline. Imenoval se je »La, Rocliette«, poslednji tega imena, karani obeh občin bf so. bili skoraj razpočili od ošabnosti, ker so imeli tako visoko gospo na' svoji sfrani in tak zvon, ki se jim je zdel najlepši lia svetu! »Zvon,« so rekli, »je plemiški, visokoroden in ni imel nič opravka s tvorničarji konzerv, s temi novimi bogatini in po-vždignjenci ! Ciste krvi je in ponosno nosi svoje ime, ime junaka, ki je umrl za domovino!« Vsem je bilo, ko da só prav tako plemeniti in počeščeni. 1 Saj bi se bilo še vsem zmešalo od prevzetnosti, če bi ne bil župnik nekoč s prižntee spet pošteno okrcal svojih ivčic: »Prismojeni ste. dragi moji, zvon vam je šel v irlavo, ker je tako lep ih ima tdko imel Podobni ste mestnemu človeku, ki otičudiijp kräVo zaradi dolgega repa in debelih'rogov, in ki pa ne vé, da je mleko bolj važno. Vi morate La Róchette razumeti, lìèr vam more marsikaj povedati. Qb delavnikih r.a poslušajte, ko bo molil z vami ob rani zori jii preiiašal vaše molitve k Bogu Očetu! Zadosti móean'.je za to delo in Vaša po-božfiost ni tako težita. Poslušajte ga, kadär zvoni zdravo Marijo! Postojte za hip, koderkoli ste že, umolknite tedaj, ne mislite na njegovo plemiško ime in na njegov močni glas, marveč prisluškujte božjemu glasu, ki zvem iz. njega! Prisluhnite mu, ko da ga slišite poéleditjiììràt na tem svetu! Pa ni treba, da bi za dolgo prekinili delo. Očenaš, zdrava Marija, k nič — že to razveseljuje nebeškega Očeta. Vsak dan -pričakujte, da. vam reče ,lahko noč', preden zaspite. Tedaj vas toče zvon spomniti, kaj je večnost, da se je zavedate v minljivi npči I« Posfej so se kmetje sicer še babah z Zvonom, vendar se niso več tako širokoustili. In kadar je za- ! zvonilo zdravo Marijo, so vsi župljani za nekaj hipov j obstali. Tepci vozovi sena so se ustavili, voli so mrčali, j a voznik je, sloneč na Iakotnici, zmolil zdravo Marijo. , Perice na potoku so nehale klepetati; sklanjaje se nad vodo, so brž napravile križ. Kosci so se oprli na kose in obstali; v ta čudoviti mir je zadonela pesem zvona in ua zemljo seje nagnil večer. Ob delavnikih si je, privoščil naš župnik, ;da je zdravo Marijo sam zvonil. To je bil višek njegovega dne. Toda ob nedeljah, pred mašo. so smeli šolarji prevzeti to službo. Ze koj v nedeljo je bil tak tepež, da ni bilo nikoli hušega med Francijo in Švico. Sleherni je hotel imeti konopee, vsak bi bil rad obvisel ua njeni. Potezali so sem, se dobunkali do tja, vmes je z neenakomernimi udarci brnel trpinčeni zvon — hudo je bilo! Te prve nedelje so sedeli vsi šolarji marogaštih obrazov in razcefranih oblek v cerkvenih klopeh in so se še pod klopjo zdaj pa zdaj brcali . Po maši so se še dolgo prerekate matere. Slednjič so očetje pomirili duhove s tem, da so kar na debelo zabobnali po zadnjih, vzgojnih plateh svojih mladičev. Vladarica je vsa bleda od razburjenja tekala sem in tja, prosila in rotila in slednjič ji je šinila izvrstna misel v glavo. Zvonili naj bi zmeraj listi, ki bi bili dofični mesec najbolj pridni. Vse štiri nedelje bi zvonili prav sami. Vsi so bili navdiišeni in obe vasi polni razburjenja. Kdo bo prvi? Francoz — ali Švicar? Starši so bili prav tako častilakomui ko njih otroci iu so jih na vso moč vzpodbujali k pridnosti. Konec prvega meseca sta prišla oba izvoljenca slavnostno k župniku in sta mu pokazala zvezek. Zapisàno je bilo: »Stilè zvoniti.« n cj I a gradnja nove ceste 8 Krke na Korinj. Ni velik zaslužek — 2 Din na uro — vendar je vsaj nekaj za tiste, ki so navezani le na delo svojih rok. — Tudi mi smo ai ogledali kmetijsko razstavo nn žel. postaji Stična. — Ampak naši otroci se pa kar postavijo. Lepo so nas presenetili: 11. junija so priredili »Materinski dan;. 18. junij pa je praznik za našega gospoda kaplana: 45 dečkov in deklic je prvič prejelo v svoja srca Evhnrisličnega Gospoda med lepim prepevanjem njihovih sošolcev. — 25. junija pa smo imeli za zaključek šol. leta šolsko razstavo. Tu smo videli delo našega učiteljstva za našo mladino. Obisk razstave je bil zelo dober. Vse gre nad kmeta (Kot) Veliko čitamo v »Domoljubu« o težkih časih, ki so predvsem zadeli našega kmeta. Da bi le vsi, ki jim jc mogoče pomagati, slišali naš glas in videli našo revščino! 1'oleg splošne gospodarske stiske nas ta reta še dve drugi nadlogi: ciganska in po-stopaška. Naše ceste so polne sumljivih ljudi. Pa pride v hišo, ne eden, ampak dva ali več, in ne prosijo, ampak naravnost zahtevajo. Saj radi damo potrebnemu kos kruha ali kozarec pijače 'Toda s tem niso zadovoljni. Zahtevajo meso, klobase, jajca, mast. žganje itd. Ako no dobe, z", da so kom unisti, da bodo že poskrbel., da bo zadnja kravlca iz hleva, ko bodo prišli Res je, jutri smeš zvoniti.« Fant je ves pobledel, še ustnice so bile blede, na licih pa so se pokazale rdeče lise. Mali Francozi so ga spremili čez most, in ko je mati to zvedela, je postavila škaf na tla, dvignila predpasnik in se od veselja na ves glas razjokala. Drugi dan fanta ni bilo v šolo. Kakor je povedalo nekaj součencev, je prejšnji večer padel v škaf vroče vode. Poslali so po vladarico, ki je bila edini zdravnik v vasi. Cim je prišla, je koj videla, da ima fant na obeh nogah hude opekline. Namazala ga je z mande-ljevim oljem, dalje še z neko čudovito mažo ki je v njihovi družini že stoletja pomagala pri raznih bolečinah, in je nato zavila vsako nogo v kilogram vate in jo ovila z nekaj metri obveze. Za okrepitev srca je dobil bolnik nekaj tablic lešnlkove čokolade in nato: »Hajdi v posteljo!« Pri vsem tem ni mali niti črhnil. Potem pa je začel nenadoma tuliti, ko da bi bil na ražnju. Besnel je, tepel očeta in mater pihal ko divja mačka, tudi napram vladarici. Mati je bila vsa iz sebe in je ječala: božjasten bo!« »Pa kaj ti je, fantek, ali te tako boli?« ga je tolažila učiteljica. »Zvoniti,« je zatulil fant. Na to so pozabili vsi: jutri bo nedelja! »Če boš zdajle prav mirno ležal, boš smel zvoniti drugo nedeljo,« mu je rekla učiteljica. Fant ji je zaničljivo obrnil hrbet in zalučal čokolado v steno. To pa že ne bo r« — Odkar se je priftli zima, me nekai trj« levi nogi, gospod doktor. — Hudega pač ne bo. Ti pride od starosti. - Kij, od starosti?! To pa ien drži, sai i« d«"18 "f ravno toliko stara, pi m nič ne trgal Sprejem Jetnikov. Novoizvoljeni predsednik fraka republike D« Vil«! je takoj po sprejetju obli-eti odredil, da se non; jo spustiti na svobodo'« jetniki, ki so bili "P™ pod vlado predsedniki Cosgrave radi politi««"1 prestopkov v Borbi » j» pravice irskega narodi J Prebivalstvo, ki i« ' 3 ogromni večini veto 1 stalo na strani teh f • moljubnih vodite«»' • 1 boriteljev za pol'»"';* svobodo, je osvoboi«M cem prirejalo » ' ] navdušene mamM»* Poprej je bil drÄ _ Kako ste molji. I hčerko za ženo temu, ! veku brez lastne volje ' moči7 _ Je lak P°'UI šele po poroki. Kdo fe upnik-Mihec, pove, nam, M» upnik? Mihec: Up»* ttatl gospod, ki m« rsmo vedno reči, M prid.: Očeta ni 11 nruvkar je odšel. Stev. 28. ludi na kulturnem ln gospodarskem polju. Živa ka njegovega dela so krasne verske manisesta-f ki se večkrat više v Črnomlju: Katoliški in haristlčni «hodi, zborovanja mladine itd. G. ju-fliit io lahko ponosen na sadove svojega dela. ca spoštuje in ljubi, vse mu je hvaležno. Bog ga ohrani cerkvi in ljudstvu še dolgo vrsto let! Lepa slovesnost (Vransko) God sv. Alojzija je bil za šolsko mladino žup-[e Vransko velik praznik. 83 nedolžnih otročičev prvič pristopilo k mizi Gospodovi. Lep jo bil evod malčkov, ko bo šli v spremstvu g. kateheta, leljstva in cele šole pod svojo zastavo iz šole v kev. Med sv. mašo 80 ubrano prepevali olroci irijiiiega vrtca. Otrokom je krasno govoril g. ka. act Joško Klemene. Prvoobhajanci so bili po incanii) sv. obredih pogoščeni in obdarovani. Pri ledu na te srečne in vesele obraze je človek ole pozabil na vse gorje, ki spremlja današnjo ..', Iskrena hvala g. katehetu in vsem, ki so pri vesnosti sodelovali! Nova maša (Studenec pri Sevnici) V nedeljo 18. preteklega meseca je zapel novo mašo naš rojak č. g. p. Danijel M. Tomšič, srani so ga sprejeli izredno slovesno. Cerkev jo ila polna, kakor še nikoli. Od vseh strani, iz ližnjc in daljne okolice, je prišlo verno ljudstvo j to redko slavje, ki ga že zelo dolgo ni bilo na ludcncu. Nagovor je imel č. g. dr. Josip Valjavec. lavncsti so se udeležili tudi gg. duhovniki iz koliških tara. — C. g. novotnašnik je iz ugledne jjrtižino Tomšičeve iz Zavratca pri Studencu. Je n minoritskega reda. Svoje bogoslovne študije dovršil v Splitu. G. novoinašniku želimo obilo ispeha v vinogradu Gospodovem! Listnica uredništva A. Vid pri Planici: Ne smemo! Radio 'ingialli Radio Ljubljane od <3. do 20. julija. Vsnk delavnik: 12.15 Plošče — 12.45 Poro-iil.i — 13.00 Cas, plošče, borza — 21.30 Čas, poročila — 23.00 Konce. - četrtek, 13. jttlijn: 18.00 Iodio orkester — 19.00 Slike iz narave — 19.50 jospodinjska ura: Konserviranjc zelenjavi in adja — 20.00 šege in običaji bosanskih musli-nanov — 20.50 Vijolinski koncert ge. F. Branden c — 21.50 Fantje na vasi — 22.00 Radio orke-tcr. — Petek, 14. julija: 18.30 Radio orkester — 9.30 Reja koz in ovac — 20.00 Humorisfično. tivo — 20.50 Prenos iz Belgrada — 22.50 Plošče. - Sobota, 15. julija: 18.00 Radio orkester, 19.00 Vzgoja naroda, 19.30 Zunanji politični pregled, 0.00 Tamburaški sekstet, 21.00 Samospevi, poje ospn I. Sivec, 21.45 Radio orkester. — Ne-elja, dne, 15. julija: 8.15 Poročila, 8.30 Gint-lastikn — 9.00 Versko predavanje — 9.30 Prenos ci'kveiie glasbo iz frane. cerkve — 10.00 Nesreče >ri kmetijskih strojih — 10.30 Šege in navade osanskih muslimanov — 11.00 Radio orkester — r!.00 čas, plošče — 15.00 Kmetijska ura — 15.30 •abaviia ur« Pavla Rasbergerja iz Maribora — 6.30 Ljudska igra: Ljulx>suuinost (št. Jakoböki ■'led. oder) — 20.00 Operue arije poje ga. štag-jai -Kogejcva — 22.45 Radio orkester. — Ponedeljek, 17. julija: 18.30 Magistrov šrameltrio, vmes plošče -- 19.30 Kamniške alpe — 20.00 Plošče - 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Plošče. Torek, 18. julija: 18.30 Tamburaški sekstet - 19.30 Bistvo religije v človeškem bitju — 20.0n Pevski koncert ge. Thicrry-KavCnikove — 20.45 Harmonika solo, g. Stanko - 21.45 Plošče. ~ Sreda, 19. julija: 18.00 Otroška ura: Zmajeva slavila — 18.30 Plošče — 19.30 Literarna ura: Jhlikovne posebnosti v novejši književnosti — «••00 Samospevi gdč. Milene Trost — 20.30 Samospevi g. Franko Otoka rja — 21.00 Flavta-solo, '?Vi|ja g. Campa Viktor — 22.00 Plošče. Naznanila u Duhovne vaje v Domu Brezmadežne. Koncem meseca, SI. julija se bodo pričele duhovne vajo za gospodične, končale pa bodo 4. avgusta.; ,A deklela bodo duhovne vaje od 12. do 16. avg, ; fa zen e pa od 7. do 11. septembra. Da se boste lažje odtrgale od domačega dela, smo izbrali take "neve, da radi nedelje in praznika ne boste veliko »Brat je mio, koje vere bio" Naši južni prijatelji se ponašajo s pregovorom, ki se glasi: »Bral je mio, koje vere bio,« ali po slovensko: »Brat mi je brat, pa naj pripada katerikoli veri«. Ta rek v naši državi često čujemo, uporabljajo ga pa tudi razni govorniki na velikih in malih shodih, podtikajoč katoliški Cerkvi nespoštovanje narodov modrosti, ki se skriva v omenjenem izreku. Očitajo Cerkvi, da širi neslogo in mržnjo, ker odpadništvo obsoja in ker trdi, da je samo njena vera prava. Kdor razume pregovor: »Brat je mio, koje vere bio« v tem smislu, da se vsi kakor bratje ljubimo in kot take resnično čutimo, ne glede na to, kateri veri kdo pripada in da vsakemu dobro želimo, ta navedeni izrek prav tolmači. Saj je Kristus učil, da je Bog oče nas vseh, da moramo bližnjega ljubiti kot samega sebe, da smo dolžni celo sovražnike radi imeti in jim storiti dobro, čeprav nas preganjajo. In Cerkev? Ali nam ne kaže venomer Kristusove, na križu izgovorjene besede: »Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo«. Katoliška vera torej hoče, da vsakega ljubimo in vsakemu odpustimo, nikogar krivo ne sodimo in ne preziramo, saj smo vsi otroci enega nebeškega Očeta, odkupljeni s krvjo samega Njegovega sina Jezusa Kristusa, Katoliška Cerkev vrši dela ljubezni in pomoči brez razlike na vero. Kdo ne pozna velike očetovske skrbi papežev Benedikta XV. in sedanjega sv. Očeta Pija XI. za lačne in preganjane v pravoslavni Rusiji? In ali ne či-tamo dan za dnevom o požrtvovalnem delu katoliških redovnikov in redovnic, ki v vseh delih sveta vzgajajo v katoliških šolah otróke in v katoliških bolnišnicah strežejo bolnikom: katoliškim in nekatoliškim? Ako naša sv. Cerkev uči, da je vera, ki jo Ona oznanjuje, edino prava, ni to nič takega, samo Nji svojskega, da bi se za ta nauk moralo katoliško Cerkev sovražiti ali celo preganjati in zapirati njene zveste služabnike. Ali mar ne trdi to o sebi vsaka cerkev, ne da bi bila zato izpostavljena neutemeljenim očitkom? Sicer pa katoliška Cerkev drugoverca ne obsoja kar že vnaprej v večno pogubljenje, nasprotno, Ona dopušča izveli-čanje tudi vsakemu nekatoličanu, ako je brez lastne krivde drugoverec, seveda pod pogojem, d? krepostno živi. Izgleda pa, da mnogi »verski miroljubi« razumejo narodni pregovor »Brat je mio, koje vere bio« kar lepo po svojih željah. Hoteli bi, da bi se katoličani sploh ne držali svoje vere in njenih zapovedi, ali pa bili vsaj hladni napram Kristusu in Njegovi pravi Cerkvi. Saj vemo, kako govore: Vera je zasebna stvar, vsak poedinec naj verske zadeve uredi sam s seboj, a najbolje še bo — tako razlagajo da vero pri miru pustimo in se za njo ne brigatilo, zakaj vere delajo med nami vedno večji prepad in so krive naše narodne razdvojenosti, danes pa imamo — tako pravijo — mnogo nujnejših in važnejših poslov. zamudile. Pridite, da se pod Marijinim varstvom pripravite za nadaljnje življenjske boje. Naslov; Dom Brezmadežne. Mala Loka pri Ihanu, posta Domžale. ■ . , n Dobovec pod Kumotu. Letošnje farno zegna-nje sv. Ane se bo obhajalo dne 23. julija, da 30. julija moremo pohiteti v Ljubljano na biserno sveto mašo nadškofa Jegliča; Prva služba božja bo ob pol 6, druga ob 9, ki jo bo služil č. ,g. ;Fr Pavhč. Častilci sv. Ane pridite v obilnem številu! Popolnoma razumljivo, da takemu miro-ljubnemu klicu ne .more slediti noben pravi katoliški kristjan. Bog je glavni in edini vir vsega dobrega, miru in blagostanja, In Kristusov je nauk; Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, a vse drugo vam bo privrženo, Zalo vere ne smemo potisniti v kot, tudi ne poriniti v kak skri /en srčni kotiček. Vera mora zavzemati najvidnejše in najčast-nejše mesto tako v življenju poedinca kakor vse človeške družbe, saj je vera božja Ustanova. Zapostavljsnje vere v javnem življenju najbolj priporočajo in zagovarjajo oni, ki sc v srcu s svojo vero že davno obračunali. Za njih je vera brez vrednosti in jo trpe — zaenkrat seveda le iz strahu — pred še vedno ogromno večino vernega naroda. Nesrečneži pozabljajo, da brez verske podlage še tako lepo doneče fraze o ljubezni, bratstvu in enakosti nimajo nobene Veljave za državo in človeško družbo. Le tedaj, ako je vera močno ukoreninjena v človeških srcih, ako vs;.k uravnava svoje zasebno in javno življenje po verskih načelih, šele tedaj lahko govorimo o pravi ljubavi, o pravem bratstvu in o pravi enakosti. Samo tisti, ki res iskreno ceni in spoštuje svojo vero in Cerkev, more in mora živeti s svojim bližnjim, v lepem miru in bratski ljubavi. Prislovica: iBrat je mio, koje vere bio« se mora torej tolmačiti tako, da ljubim svojega brata, pa če bi tudi ne bil iste vere. Prislovica ne zahteva, da nam mora biti vsaka vera mila, naj bo prava ali kriva, ampak hoče, da nam je mil brat, pa naj pripada ka-katerikoli veri. Sv. Avguštin pravi: »Ljubi grešnika, a ne greh, ljubi v zmoto zapeljanega a ne zmote.« Zato se pomemben narodni pregovor: »Brat je mio, koje vere bio« ne sme tolmačiti tako, da smo lahko zavoljo nekega ljubega namišljenega, a v resnici gnilega, državi in človeški družbi nevarnega »verskega miru« proti svoji katoliški veri ravnodušni ali jo morda nekaznovano celo lahko izdajamo in v druge vere prestopamo, vse radi prijetnejšega in udobnejšega življenja na tem svetu, na temelju obračanja plašča po vetru. Ne, ne in stokrat ne! Svoj največji zaklad, katoliško vero in Cerkev smo dolžni nad vse ceniti in ljubiti, se boriti v imenu pravega Kristusovega miru, brez ozira na desno in levo za popolno svobodo in popolno enakopravnost vere in Cerkve ter biti vsako minuto pripravljeni žrtvovati za katoliško vero in Cerkev tudi svojo srčno kri. Sladkor iz lesnih odpadkov Na glavni skupščini nemških kemikov je poročal prof. Bergius 6 svoji novi iznajdbi, kako je mogoče pridobivati iz lesnih odpadkov celo vrsto dragocenih snovi. Predvsem je mogoče dobiti sladkor, ki se lahko uporabi za živalsko hrano ali pa za izdelovanje alkohola. Nadalje je mogoče iz lesnih odpadkov pridobivati živila in barve, razne smole, čresla in Ugnili, ki se vlije v brikete in uporablja kot kurivo. Ze preje se je sicer vedelo, da se morejo vse te snovi pridobivati iz lesiiih odpadkov, prof. Bergius pa je odkril, kako je mogoče vse te predmete industrijsko pridobivati iz lesnih' odpadkov. Ustanovila se je. tudi že tvorniea, ki bo izdelovala 6Ö00 do 8000 ton teh snovi letno. — Prof. Rassov je' poročal ha kongresu o podobnem pridobivanju alkohola iz lesnih odpadkov. Iz 100 kg lesa je mogoče dobiti 241 alkohola in 30 kg suhega lignina, Liter alkohola bi veljal le 20 vinarjev, Z ljubljanskega trga Ljubljana, ti. julija. Cene živini so neizpremenjene. Voli L vrste 4—5 Din, II. vrste 3—3.75 Din, III. vrste 2—2.75 Din; t e l i c c I. vrste 4—4.50 Din, II. vrste 3—3.50 Din, III. vrste 2—2.75 Din; krave I. vrste 3—3.75 Din, 11. vrste 2—2.75 Din III. vrste 1.50—1.75 Din; teleta L vrste 6 Din, II. vrste 5 Din; p r e i i i i 8—9 Din — vse za kilogram žive teže. Cene žito polagoma rastejo, očitno zaradi slabih poročil o letošnji letini. Na borzi se je cena pšenici dvignila skoraj za 15 Din pri 100 kg. Bačka pšenica velja, postavljena v Slovenijo ua katerokoli postajo, 285-300 Din, koruza 127.50-137.50 Din. Tudi mlevskim izdelkom so se cene neznatno zvišale: na borzi nudijo vagonske pošiljke bačke pšenične moke nularice 430—435 Din za 100 kg, kanalsko pSenično moko nularico pa 440—44i Din za 100 kg. Živilski trg (drubni kmečki in drugi pridelki): novi krompir se je močno pocenil ter ga prodajajo zdaj ie po 1—1.50 Din kg. Stročji fižol ie po 2 Din kg. S češmaroi je trg zasut, kupčija je živahna. Češnje nudijo od 3—6 Din kg, pač po kakovosti. V soboto ie bilo na trgu okrog 5000 kg češenj. Mnogo vozijo na trg novih marelic iz južnih krajev države, zlasti iz okolice Velesa v Južni Srbiji. Marelice so od 8—14 Din kg. Na trgu so se pojavile tudi že prve smokve (fige) iz Dalmacije, po 10 Din kg. Borovnice so po 1—1.50 Din liter, rdeče jagode 3 do 3.50 Din liter. — Jajc je zdaj na trgu precej ciani, ker je tržno nadzorstvo poostrilo nadzor nad jaj-čaricami. Jajca so večinoma po 1.25 Din par. — Piščanci so od 25—35 Din par, kokoši od 25—35 Din ena. Mleko velja 2—2.50 Din liter, surovo maslo 18—24 Din kg. Za smeh Snubec; »Vprašal bi vas rad za nasvet, ali bi bila vaša hčerka primerna žena zame?« Odvetnik: »Ne. bi ne bila! Prosim trideset dinarjev za nasvet.t Minka je dobila za goti lepo novo punčko. Še tit-ti večer pa je mati opazila, da je punčka na hbrtu raztrganu in du ji manjka več kot polovico žaganja. »Zakaj pa si to naredila. Minka?« jo je vprašala. »Zato. ker jaz hočem tako punčko, ki ima vitko linijo.« VINO pristno in poceni dobite pri Centrali): vinarnl v Ljubljani Orjaški parnik je mirno rezal valove Atlantskega oceana, ko stopi neka nervozna gospa k kapitanu rekoč: »Oh. tako se bojim in : nemirna sem, kar nič ne morem zaspati. Kaj ; pa bi se pripetilo, ako bi parnik zadel v ledeno i goro?« »Ledena gora bi ostala, kot da se ni nič ■ pripetilo«, je odvrnil kapitan. »O, hvala lepa, i gospod kapitan, zdaj sem pa mirna in brez 1 skrbi.« - »KARITAS« V MARIBORU. Vzajemna la-varovalnica t Ljubljani je ustanovila v MARI-BORl.', r prostorih bivše Zadružne samopomoči. Oroinova ulica št. 8, PODRUŽNICO P0SMRTNIN-SKEGA ODDELKA »K A R I T A Sc. ZADRUŽNA SAMOPOMOČ se je 30. junija 1933 sama prostovoljno raidruiila in ČLANSTVO JE PRESTOPU/) V »KARITAS«. Delokrog te podruiniee obsega območje lavantinske Škofije. Zaradi prijav ia pojasnil 2r*i®l>™taje na »KARITAS«, MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 8. »Vaš mož pa vedno doma ostaja ob večerih.« »Da. Pravi, da tako težko najde izgovorov, zakaj se je zakasnil, zato raje ne gre z doma.« Boljševiški ageut: »Od vsega kar imate mi morate dati polovico.« Kmet: »Imam samo še revmatizein in zo-bobol, katero hočete torej?« Gospodinja: »Poravnati morate dolg ali pa iti proč od tu.« Stanovalec: »Vi ste zelo ljubeznjivi, prejšnja moja gospodinja je. zahtevala kar oboje.« Profesor: »Razložite mi, kaj jc to para.« lll.alr. -T- !. . I I » elO Dijak: »To je voda, ki se zelo poti.« Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe._ Mlin stalni vodi vzamem takoj v najem, Naslov v upravi >Domoljuba'. pod št. 7513. Zastopnike Jf obisk privatnih strank za zaključevanje posojili Ponuibe on: »Kreditna tadruua«. Ljubljana, pp. 307 Znamki (7,a odgovor! Malo posestvo v okolici Ljubliane kupim. — Ponudbe na upravo pod >I)o 40 000« št .841, Nouo mehlio pohištvo dam po dogovoru za m'ado plnnensko kravo. — Jože Erjavec, mizar, Sr. Gameline 17. p. Št. Vid n. Ljubljano. 2 vajenca sko obrt, iz poštene rodbine, se sprejmeta takoj: eden, ki se je že učil drugi začetnik. - Ivan Vrba-nek, čevljar,* Trebnje Dotice čevlje dobite pri Jerneju Jeraj, Zapoge 10 Smlednik. Poceni posojila počenši od 2.000,— do petstolisoč dinarjev, za vse svrhe. stanove in poklica, odplačljivo v malih mesečnih obrokih dajejo »Stavbne Mobilne Zadruget. Liubljana, Mestni trg št. 25/i — Iščejo poverjenike! Mizarskega vajenca sprejflie limaci t Vuruik. Vižmarje št. 36, SI. Vid nad Ljubljano Miatilnim 1 ret" lrese"iem v dobrem stanju mlDllinibU poceni prodam - Janez Korošec, Mengeš št 43. Umrla je po daljšem trpljenju goei» Marija Sitar, bivša trgovka in posestnica v Prešernovi ulici 40 v Ljubljani. Pokojna je bila sestra č. g. Valentina Sitarja, župnika v Zagorju. Pogreb bo v četrtek, 13. t. m. ob 4 popoldne na pokopališče Sv. Jurja v Stožicah pri Ljubljani. N. v m. p.! „BOGOLJUB" M ari jansko glasilo — Družinski lisi — Vzgojni mesečnik — ie dooriil 30 leto. Kongreganisti, sinovi in hčere Marijine! Naša družbena dolžnost /e, da osi naročimo in čilamo družbeno glasilo »BOGOLJUB« Družinski očetje in matere! Oskrblle si o »BOGOLJUBt-u izdatno pomol pri resnično težki in odgooorni nalogi krščanske vzgoje / Odprite orata »BOGOl.JU B<-u sai it »BOGOLJUB* najlepši cerkoeni list ki prinaša o osaki šleoilkt celo orsto izbranih in krasno izdelanih slik o bakro tisku Cena Din 20'— letno. Bodimo apostoli dobrega tiska ! Nabiralci m nabiralke nooih naročnikov ,r:?ßri"le- ~ Pooejte to osem, kjer >BOu()LJUB<-a še nimajo. — Naroča se u jugoslovanski tiskarni v L,ubijam ali pa pr! vodstvu Marijine druibt. Gotovo ne veš, da londonska telefonska centrala 0000 žensk, od katerih nekatere govore t!Jr * štiri jezike, 11,11 W da mesta vajeui pes v marsičem nadkrili.,-svojega podeželskega tovariša. Tako se bo ta v„i ozrl levo in desno preden bo prekoračil cesio da ima miroljubna Anglija 2000 ofielii-zračnega b.odovja in 22000 pilotov, da je najstarejša strokovna organizacija tobačnega delavstva na Angleškem, ki slavi i», svojo 100-1 etnico, da se kača klopotača preživlja v glavnem podganami, miši in stičnimi glodalci, da je prvo dovoljenje za vožnjo z avtomobil» dobil Amerikanec Elvvood Haynes, in sicer lffia da je polarna, ali severna zvezda zvezda siali nlca kot naše sonce in spada po velikosti v druu skupino, da ima svetovni rekord v pitju piva Anturi kanec Cochram, ki je v U sekundah spil dva !i|n piva, dočim je Heidelberški študent za t0 količin, ìabil 13 sekund, da ima mesto Newyork 700 ženskih zdravnikot da so ob priliki nekega požara v okolici Kal kute v Indiji vpregli v brizgalno dva slona in »d ta dva orjaka vso j>ot z vso brzino letela da so porabili 45.000 kg barve za prebarvani® 300 in visokega Eiflovega «tolpa v Parizu. ~ NATANČNA POJASNlU"" za brezobrestno posojilo proti 30 letnemu odplačevanju daje glavni zastopnik LDINOSII«, vzajemno gospodarsko društvo i /. / n. z. Jiivančič Kajetn n. Ljubljana, Miklošičeva e. 28-1. Nov gost: »Vam je li znano, ali mu v tem hotelu znižajo cene. kdor ostane tu ri l teden'« Vratar: ».Ne vem. Pri nas namreč ^c nihče ui bil cel teden.« Na davkariji: »Popolnoma propadel trgovec, strgane hlače, klobuk preluknjan, pete po-švedrane, je prišel na davčni urad lei zastavil prvemu uradniku, ki ga je srečal: »Vi, sliiile, ali moram od psa. na katerega sem prišel, tudi davek plačati?« Kambrik zelo trpežen o I Din 7'— naprej deleni v krasnih barvah . . od Din 10— > pralna svila.......od Din 16— > konteniua bela in rjava ... od Din 5'50 > oksfordi in cefirji......od Din 7- > dol.ite pri F. I. GOR KAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 škotje «o znani skopuhi. Eden od teh jf bral v izposojenem časopisu, da je sedaj mod» nositi polčevlje. Ker bi bil tudi on rad me