Leto 1885.
189
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVI. — Izdan in razposlan dne 30. maja 1885.
76.
Postava od 11. maja 1885,
o privoljenji v sklep kranjskega deželnega zbora gledé prikladov k neposrednjim davkom, ki naj se za kranjski zemljiško-odvezni zalog v letih 1885 in 1886 pobirajo.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takč:
V zmislu točke 3 dogovora od 29. aprila 1876 (Postava od 8. maja 1876 [Drž. zak. st. 72]) privoljuje se v sklep deželnega zbora vojvodine kranjske, po katerem bode v žaložbo deleža deželnih prispevkov k zemljisno-odvezni potrebščini s porazdelbo na neposrednje (direktne) davke dobaviti se imajočega za leti 1885 in 1886 manji nego 20odstotni namet (priklad) na polno pripisilo vseh neposrednjih davkov pobirati.
Zvrsitev te postave je naročena Mojemu ministru za finance in Mojemu ministru notranjih reči.
V Schönbrunnu, dne 11. maja 1885.
Franc Jožef s. r.
Taafie s. r.	Ikuiiajewski s. r.
(SloYeni»ch.)
41
11.
Postava od 15. maja 1885,
s katero se §§. 2 in 6 postave od 14. junija 1868 (Dri. xak. št. 62) izpreminjata.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takč:
Člen L
Paragrafa 2 in 6 postave od 14. junija 1868 (Drž. zak. št. 62) naj sloveta» kakor stoji v naslednjem:
§. 2.
Kadar se obresti pogodé a ne določi mera, kolike naj bodo, ali kadar komu iz postave gredč, tedaj veljajo obresti po pet od sto na leto dni.
§. 3.
Vsa temu nasprotna civilno-pravna in kazensko-pravna določila so s le-tem razveljavljena; tako zlasti patent od 2. decembra 1808 (št. 640 zbirke pravosodnih postav), ukaz od 14. decembra 1866 (Drž. zak. št. 160), §. 485 kazenskega zakonika, po tem §§. 993, 994, 995, 996, 997, 998, 1000 in 1196 občnega grajanskega (drž.) zakonika. V pravilih (statutih) osnovane pravice kreditnih zavodov in hranilnic, propisi trgovinskega zakonika in meničnega reda, kakor tudi patent od 2. junija 1848 (št. 1157 zb. pravos. post.) in cesarski ukaz od 7. februvarja 1856 (Drž. zak. št. 21) o posilnem hodu papirnatih novcev, ne izpreminjajo se s to postavo v ničemer.
Člen H.
Mojemu ministru za pravosodje naroča se zvršitev te postave.
Na Dunaji, dne 15. maja 1885.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Praž&k s. r.
IH.
Razpis finančnega ministerstva od 25. maja 1885,
o merilih za pavšaliranje davka od repnega enkra v delovršbeni dobi 1885/86, dalje o meri za»8' rovanja za kako doplačilo k davkn od repnega enkra.
Za davek od repnega cukra v delovršbeni dobi 1885/86 ukazuje se o8 temelji §" 4 postave od 18. junija 1880 o deloviti premeni določil za davek ° repnega cukra (Drž. zak. št. 74) in na temelji §. 2, št. 3 in §. 3, Št. 1, postave od 27. junija 1878 (Drž. zak. št. 71) sporazumno s kralj, ogerskim finančnih1 ministrom naslednje:
§• 1.
Množina frišne repe, od katere je plačati davek za en hektoliter prostornine v baterije zvezanih difuzijnih posod in za vsako polnilo teh posod, odmerja se:
I.	Pri baterijah iz najmanj 9 in največ 11 difuzijnih posod:
1.	s petdesetemi (50) kilogrami, če se te posode rabijo takö, da so naslednji uveti skup izpolnjeni:
a)	repni odrezki morajo biti frišni, ko se denejo v te posode, ne smejo torej biti poprej greti niti zdrozgani niti drugače pripravijani;
b)	difuzijne posode morajo se polniti brez tlačilne ali phalne priprave, ki bi gostost lege repnim odrezkom povečavala. Lopate, greblje in grablje se ne štejejo med tako pripravo. Nasproti naj se zaporni vijak na gornjem po-krovci tedaj ima za tlačilno pripravo, kadar isti pri trdno zaprtem pokrovu čez locenj ali pokrovec, vštevsi del, ki ga matica pokriva, za več nego 20 centimetrov moli (strli) ;
c)	pri nobeni polnitvi difuzijske posode ne sme se po tem, ko se je difuzija uže pričela, pozneje kaj dodajati, t. j. množina odrezkov repnih povečavati.
2.	S pet in sedemdesetemi (75) kilogrami, če se posode te^takč rabijo, da od zgornjih treh uvetov uvet pod a) ali pa pod b) ni izpolnjen.
3.	S sedem in osemdeset in pol (87'A) kilogrami, če se difuzijne posode tako rabijo, da od zgornjih treh uvetov ni nobeden izpolnjen, ali da uveta pod a) ob enem z uvetom pod b), ali pa pod c) manjka.
II.	Pri baterijah, ki imajo manj nego 9 ali več nego 11 difuzijnih posod, po načinu porabe z zgornjimi postavki (I), povišanimi za 25 odstotkov.
Z difuzijskimi posodami, katere pretin loči na dva razdela, treba je — odmerjajo jim storitveno zmožnost — postopati kakor z nerazdeljenimi, če imata oba razdela en vkupen zgornji in en vkupen dolnji pokrovec ter se hkrati polnita in praznita ter se v ovedbo resničnega števila polnitev uporablja Hodkovo štelo. Ako le enega teh uvetov manjka, Šteje se vsak razdelek za se za eno difuzijsko posodo.
III.	Za difuzijne posode, ki so manj nego 75 centimetrov visoke, priklada se k po8tavkom pod I, odnosno k tem postavkom dodavši 25 odstotkov (II), namreč:
pri visokosti pod 75 do 70 centimetrov po 5 odstotkov
7)	79	97	70	79	65	79	79	7‘A	79
7)	7)	79	65	79	60	97	79	10	97
99	79	79	60	79	55	79	79	12'A	79
79	7)	79	55	79	50	79	79	15	79
J)	79	77	50	79	45	97	79	17'A	79
79	79	79	45	7)	40	79	97	20	79
n	79	79	40	97	35	79	97	22‘A	79
97	97	99	35	79	30	V	79	25	7)
79	79	79	30	79	—	7)	77	30	79
Visokost meri se pri difuzerjih zvračajočih se od središča doljnega do središča gornjega sita in pri drugih difuzerjih od središča dolnjega sita navpično do ravni (ravnoležja) kraja gornje velike luknje.
IV.	Pri difuzijnih posodah, ki se proti dnu konično razširjajo, katerim se torej notranji promer od zgornjega kraja, proti dnu bodi polagoma bodi odstavkoma povečuje, priklada se k postavkom pod I, odnosno k tem s prikladi pod II in III omenjenim povišanim postavkom po devet (9) odstotkov.
Koničnost, pri katerih razlika najmanjšega in največega promera koničnega dela ne preseza 5 centimetrov, ne jemlje se v poštev.
Tudi take difuzijne posode, pri katerih se koničnega gornjega dela v niz gredč drži obel ali bikoničen del ali oba eden za drugim, podležč istemu pri-kladu od devet (9) odstotkov, kadar je navpična razdalja med sredino dolnjega sita in ravnino največega kroga, merjena tam, kjer se konični gornji del prijemlje oblega ali bikoničnega dela, manja od polovice največega promera. Repata ali odstavkoma razširjajoča se oblika šteje se za enako koničnej.
§. 2.
I.	Davkovna prostornina vsake difuzijne posode oveda se s tem, da se ista pri odprti gornji veliki luknji do kraja z vodo napolni.
Predno se začne voda vlivati, vzamejo se iz posode, ako bi bili, tako imenovani odbremenilnici sita, tudi če so predrti, kakor n. pr. tako imenovana Križ-Mayerjeva sita z razporkom, Chrobinski odbremenilci (katerih uporabo je pa treba naznaniti pred začetkom delne dobe) ter se posodi zaprö vse dotočuice in odtočnice, ležeče v isti ravnini z notranjo steno. Y poslednjem oziru treba je paziti Še na to le:
a)	Tako imenovana školjka, ki utegne biti na gornjem robu difuzijne posode in katera moli na notraj, kakor tudi krožni kanal na gornjem robu difuzijne posode, ako je, kamer se izliva dotočnica, ne privzemata se v izmero.
b)	Pri vseh difuzijnih posodah, katere pod sitom na dnu imevajo Še pri vlito ali pribito sok razdeljujoče dno, ki ima za rezdeljevanje soka eno ali več odprtin, zaprö se te odprtine pred merjenjem v isti ravnini z dnom sok raZ' deljujočim takč, da vode ne propuŠčajo.
Ako posode nimajo sok razdeljujočega dna, nego imajo samo eno ali več odprtin pod sitom na dnu za dotok in odtok soka, zapirajo se te odprtine v isti ravnini s steno, ki biva neposrednje pod sitom.
Ako sok razdeljujoče dno ni privlito ali pribito, zapirajo se v isti ravnin1 s steno, ki biva pod razdelilnim dnom.
II.	Kadar ima difuzijna posoda na zunaj izbočen gornji pokrov velik6 luknje, meri se ji votlina z vlito vodo, po tem ko se odprtine, katere držč v to votlino, takö zaprö, da ne propuščajo vode in da ima zapor isto ravnino z n°' tranjo steno votline.
Ako prostornina te votline preseza tri odstotke od prostornine, ki jo in*a difuzijna posoda, prišteje se presežek k davkovni prostornini te posode.
III.	Drobci litra, ki se podadö pri ovedovanji davkovne prostornine, puščajo se pri vsaki posodi, če so manji od pol litra, iz računa, a če dosezajo ali presezajo pol litra, računijo se za cel liter.
§. 3.
Davku podvržena dnevna storitvena zmožnost sokovnih točil računi se po merilih postavljenih z razpisom finančnega ministerstva od 28. junija 1878 (Drž. zak. št. 80) s sto in dvanajst (112) odstotki pri vsakem načinu stiskanja.
§• 4.
Iznos varščine, ki jo za kako doplačilo davka od repnega cukra mora vsak podjetnik pavšalirane fabrike dajati, postavlja se na 20 odstotkov vprečne vsote, ki prihaja na fabriko za 120 delovnih dni.
Dunajewski s. r.
99.
Razpis finančnega ministerstva od 25. maja 1885,
o meri zavarovala za povračilo priglednih troskov v delovršbeni dobi 1M5/86, katero imajo
fabrike repnega čakra dajati.
Iznos varščine, katero je vsak podjetnik pavšalirane fabrike repnega cukra za povračilo priglednih troškov po §" 6 postave od 18. junija 1880 (Drž. zak. Št. 74) zarad delovite premene določil, o davku od repnega cukra dolžan plačati, postavlja se za vršbeno razdobje 1885/86 na en odstotek poprečnine, ki prihaja na fabriko za 120 delnih ali vršbenih dni.
Duiiajew.ski s. r.
80.
Razpis ministerstva za finance od 25. maja 1885,
s katerim se za dolovrsbeno dobo 1885/86 izdajô določila o štelih v difazijskih fabrikah.
V porazumu s kralj, ogerskim ministerstvom za finance vzdržavajo se tudi za dobo cukrarskega dela 1885/86 v veljavnosti določila razpisov od 14. julija 1881 (Drž. zak. Št. 80), od 7. julija 1882 (Drž. zak. Št. 97) in od 25. maja 1883 (Drž. zak. št. 75) o štelih, katera služijo v poizvedovanje resničnega števila polnil ali polnitev difuzijskih posod v cukrarnah.
l>uuajewf*ki s. r.
(âloYoalaoh.j
42
81.
Razglas ministerstva za finance od 25. maja 1885,
daje dana kralj, ogerski velike colnije podružnici na Zemunskem kolodvoru oblast, cuker na izvozu odpravljati, a Drenkovski podružnici Ršavske kralj, ogerske velike colnije oblast, odpravljati na izvozu žganje, pivo ali ol in cuker.
Po glasu priobčila prejetega od kralj, ogerskega ministerstva za finance dala se je oblast kraljevsko-ogerski velike colnije podružnici na Zemunskem kolodvoru odpravljati na izvozu cuker carinsko mejo s pravico do povračila pristojbin prestopajoč, a dalje Drenkovski podružnici kralj, ogerske velike celnije v Ršavi odpravljati na izvozu žganje, pivo in cuker, ki carinsko mejo s pravico do povračila pristojbin prestopa.
Duiiajewskl s. r.