Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din pollelno 120 Dtn celoleino 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nede )»ka Izdala celole no vJugo-slavllt SO Din, za Inozemstvo lOO D SITO VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I »tolp. pettl-vrsto mali oqlasl pol 30 In 2 D, vetji oglasi nad 43 min vlSlne po Dln2-30.veU10 po 3 ln Din, v ure^ntSk :*т- fielu vrslca po 10 Din o Pn ve^iem Cl naročilu popust Izide ob 4 zfulrej гагеп pondeliKa ln dneva po pravniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 6 111 Uoleoplal se ne vračalo, netranklrana pisma se nc sprejemalo -r- Uredništva telefon St. 2030, upravnlStva St. 23 »S llprava le vKopllar/evl ul.St. h ^ Čekovni račun: r.luhljuna Sini'. /0.630 in IO. i t'1 xa Insr.rate. SarulevoSt.7 363, Saqreh St. 39.011, P rafla In »urin/ St. 2-1.797 Velik uspeh nase diplomacije. Z nobeno stvarjo niso pri nas ljudje tako radodarni kakor z nasveti, kako naj bi se vodila zunanja politika, ki je pač najtežji posel na svetu. Za profesionalne kritike javnih razmer je tu široko torišče, kjer lahko udejstvuje tako svoje resnične kakor namišljene zmožnosti vsak, kdor se čuti za to poklicanega — in to so malodane vsi. Tako tudi sedanjemu m nistru za zunanje zadeve izvesten tisk ne bo prizanesel z raznimi prigovori. Vendar se no motimo, če smo trdno prepričani, da je vsa resna javnost v naši državi smernice, katere je označil dr. Perič v svojem ekspozeju pred narodno skupščino, f prejela z velikim zadovoljstvom. Za danes se omejimo ua naše odnošaje do Italije. Nastop sedanjega ministra za zunanje zadeve pome-nja rea'on diplomatičen uspeh, kakor ga naša država že d Igo ne beleži. M rno se lahko trdi, da je doživela Italija v svoji proti evropskemu miru naperjeni imperialistični politiki občuten poraz, ki ga ji je prizadjala naša di-plomac ja v trenutku, ko jc Italija tega naj-nicnj pričakovala. Naslan aječ se ua trenutno njej naklonjeno razpoloženje Velike Britanije, je fašistična Italija smatrala sedanji mednarodni položaj za ugoden da pristopi k uresničenju svojih osvajalnih namer na Balkanu. Ital ja je morala oMvk'no računati na to, da imamo glede Albanije slabo vest in du vedimo dejansko pust"!: vsko zunanjo politiko. Pričakovala je torej po vsej priliki dve možnosti: ali da se bomo potuhnili in molče sprejeli d'plomaliž-no grajo Evrope ter tako ostali razkrinkani in ožigosani pred njo kot politično nesoliden in nezanesljiv element, ka.- bi mogla Ita'ija i?, vrstno izkoristiti v svoje namene, da nas di-plomat'čno popolnoma izolira, — ali pa, da bomo dejansko storili kak desperatni korak in dali s tem Italiji za želj eno priliko za intf r-vencijo v Albaniji, da bomo šli torej v skrbno nastavljeno past italijanske politike. Sednuje vodstvo naše zunanje politike pa je dokazalo, da mu lahko mirno zaupamo svojo u~odo: sprejelo je italijansko diploma-tično a' cijo, ki jo je g. Mussolini dal uvesti z vprav tatarski'mi vestmi o naših vojnih pripravah iu istočasnim spretno aranžiranim alarmiranjem londonskega tiska, z nenavadno mirnost:o in hladnokrvnostjo ter popolnim zaupanjem v razsodnost evropskega javnega mnenja. Dr. Perič je v narodni skupščini apeliral na forum evropskih velesil, zbranih v Društvu narodov, in svečano izjavil našo pripravljenost, da se podvržeino objektivni anketi vsega sveta na licu mesta, da se dokaže naša absolutna miroljubnost in lojalnost tako naoram Albaniji kakor napram Italiji in Evropi sploh. Učinek se je v hipu pokazal. Italija je mrra'a na celi črti retir.rati in Velika Britanija se je prepričala, da je Italija v svoji kairpani proti uaši državi neupravičena in nepooblaščena izigravala prijateljstvo Velike Britanije. Mi trdno upamo, da se angleška vlada p slej ne bo zanašala na italijanske izjave proti nam in l>o o uaši zunanji politiki sama neposredno vodila račun. Potem ne moremo dvomiti, da si bomo znova pridobili prlno zaupanje in prijateljstvo mogočnega imperija, prijateljstvo, ki ni za nas samo realno-politično največjega pomena, ampak odgovarja tudi srčnim simpatijam našega prebivalstva do angleškega naroda, paladija svetovnega m'ru in zapadne kulture. Sedanja vlada je s tem b's t veno popravila napake prejšnjega režima, ki ie s svojo nespretn's'jo in prevelikim zanašanjem na lojalnost fašistične italijanske diplomacije zakrivil, da si je Italija s tiranskim paktom odprla pot preko Alban je na Ra!1 an. Dr. Perič ie porabil ugodno priložnost, ko se je raz-kr'la igra fnšistovske diplomacije, da je sprožil albansko vprašanje v celoti, ki bo radi tega moralo prod forum velesil, kjer bo stališče Italije neprimerno težje nego j? bilo dozdaj ko je, skrivajoč se za s roki hrbet Britanije, neopa'ovano polagala dinamit na Balkan in pod mirovno stavbo Evrope. S tem je sedania vlada Jugoslavije vse* vprašanje naših odnoso" do Itali e spravila na edino pravi tir, tako da bo Italija morala pred celim svetom odkrili svoje karte nP pa svojo doscdnn'o p Ptiko temeljito revidirati. Le tako bomo prišli zopet do obojestransko tako nujno potrebnih znosnih odnošajev l Italijo, da nas bo morala zaradi evropskega miru reepektirati. d oči' m bi bilo vsako širokouste-nje, rožljanje s sabljo ali pa bahavo iimori- ranje in ue v poštev an je ali celo sramoten je m šega partnerja — kakor si nekateri naivneži naše odnošaje do Italije po starem avstrijskem receptu še vedno predstavljajo — najneumeslnejša politika na svetu. Italiji je treba povedati, da se je ne bojimo, naslonjeni ne samo no svojo moč, ampak tudi na nepremagljivo in neprelomljivo željo cele Evrope po miru. Kdor s tem ne računa in skuša na kakršenkoli način rušiti ta mir, tega politika je obsojena na neizogiben fiasko — in če moremo fašistični Italiji dokazati njeno agresivne namere' pred celo Evropo, smo jj prizadeli hujši poraz nego bi bila najsijajnejša zmaga na bo ni poljani. Ta dokaz se je naši sedanji vladi posrečil. Incident z Italijo likvidiran. Popoln fiasko italijanske kampanle. BelgrEd, 22. marca. (Izv.) Naši merodajni krogi so mnenja, da se je incident z Italijo likvidiral. Kampar ki so jo organizirali naši nasprotniki, ni ime .u nobenega uspeha. Naša miroljubnost in iskrena želja za dobrimi in prijateljskimi odnošaji z vsemi sosedi se je brez dvoma dokazala. Misli se, da je Italija s kampanjo, ki jo je začela proti naši državi, doživela inoraličen poraz. Opažati je tudi, da se italijanski krogi počasi umikajo v rezervo in da uvidevajo neplodnost in nezmožnost uspeha in odstopajo od svoje izmišljene kampanje proti naši državi. Vs krogi so s tem razvojem zadovoljni in mislijo, da smo v zunanji politiki znatno pridobili na ugledu z ozirom na možato zadržanje in korekten nastop naše vlade. Konec debate o zunanji politiki. Pribičevič hoče na vsak način priti y vlado. LAZA MARKOVIĆ ZA ZBLIŽANJE Z BOLGARIJO IN MADJARSKO IN ZA ANGLEŠKO ORIENTACIJO. — B020VIĆ TRDI, DA JE PA5IĆ PODPIRAL 3EGA ZOGUJA Z DENARJEM. Belgrad, 22. marca. (Izv.) Današnja skupščinska seja se je pričela ob pol 10. Prvi jc govoril črnogorski federalist D r 1 j c v i ć , ki jc kritiziral zunanjo politiko. Odobrava načelo: vBalkan balkanskim narodom I- Odnošaji napram Bolgariji bi sc morali zbo'.jšati. Napadal jc Ninčića tadi albanske politike. Namesto dr. Grisogona je dobil besedo Pribičevič, ki sc jc dotaknil včerajšnjega incidcnta z Wilderjem. Obširno je razpravljal o zunanji politiki, o kateri jc trdil, da jc zelo meglena. Glede Romunije jc dejal, da je v zadnjem času postopala zelo nelojalno. Naši odnošaji z Italijo so lahko samo korektni, ne pa prijateljski. Ob koncu svojega govora jc Pribičevič načel vprašanje svojega vstopa v vlado. Priče! je trdili, da jc bil od sedanje vlade povabljen na vstop v vlado. Na to njegovo trditev ir>u je predsednik vlade Uzunovič zaklicali »Povejte samo, kdo vas jc zval, pa vam bom na to odgovoril!« Pribičevič: «Ponudbo mi jc stavil g. Srskić.« Uzunovič mu jc odgovoril: »Pa sc izvolite z njim razgovarjati, ne pa z menoj.« Pribičevič je končno zatrjeval, da vlada ne uživa zaupanja radikalnega kluba in jc zahteval, da pride do močne vlade. Po Pribičevičevcm govoru se jc dopoldanska seja zaključila. Popoldne ob 5 sc je debata o proračunu zunanjega ministrstva nadaljevala. Prvi je govoril dr. Laza M a r k o v i č. Izrazil je zadovoljstvo, da je bila debata na takšni višini, tako pri vladnih, kakor pri opozicijona'nih govornikih. Kar sc tiče Italije, je bila zelo umestna izjava zunanjega ministra o tem, da naj se svet prepriča o naših miroljubnih ciljih na ta način, da pride do ankete. Vendar pa misli in prosi zunanjega ministra, da bi svojo izjavo dopolnil v tem smislu, da naj to izvrši D. N. Glede Bolgarije govorijo vsi znaki za to, da obstoja na bolgarski strani dobro razpoloženje za zbližanje z nami. Po njegovem mnenju se takšna politika lahko uresniči. Zunanjega ministra prosi, da ničesar ne opusti, kar bi moglo koristiti naši politiki z Bolgarijo. Glede Madjarskc )e Laza Markovič dejal, Srsksž o Psibičevičevi izjavi. SR8KI0 SK JE POGAJAL ČISTO NA LASTNO PEST. - PRIBIČEVIČ BI SE MORAL PREJ SPORAZUMETI Z SLS, ČE HOČE V VLADO. - SRSK1Č ZA ŠIROKO KOALICIJO. Belgrad, 22. marca. (Izv.) Z ozirom na dmašnje izjave Svetozarja Pribičeviča, ki je v svojem govoru ua današnji seji narodne skupščine dejal, da ga le Srskić vabil v vlado, je dal Srskić sledečo izjavo: Današnja koalicija radikalov in Si.S je po svojem številu iu po popolnem soglasju pogledov na aktualna vprašanja dovolj močna, da kot solidna parlamentarna večina daje potrebno podporo vladi, ki se naslanja ua zaupanje skupščine. V dosedanjem kratkem času trajanja našega sodelovan.a v vladi se je pokazalo, da je bila misel sodelovanja radikalov s SLS zelo srečna kombinacija. V celem dosedanjem skupščinskem delu, posehno pri izvajanju proračuna preko skupščine in vseh tistih velikih temeljnih reform, ki imajo za cilj dati naši fiuančni politiki večjega raz- da jc šel tja kot zasebnik. Dobil je vtis, da bi zbližanje z Madjarsko povoljno vplivalo na zbližanje med Češkoslovaško in Madjarsko ter Romunijo in Madjarsko. Na Madjarskctn so zato vsi krogi, samo eden jc bil proti, to jc Арропу. Markovič sc zavzema za zbližanje z Anglijo in smatra, da jc naše razmerje z Anglijo radi tega na takšni stopnji, ker jc Anglija picmalo pouCcna j đv.jaiiv'iih ra."ne rah pri nas. Zavzema sc zato za to, da se naj s pravilno propagando nerazumevanje in nc-poznanjc naših razmer odpravi. Glede Francije končno izjavi, da jc naše prijateljstvo z njo več kot prijateljstvo, in da je prisrčno, tako da bolj prisrčno biti ne more. Za njim jc govoril sam. demokrat Gligo-rijc B o ž o v i č. Predvsem je govoril o našem razmerju do Albanije. Pri tem je dejal, da je sedanji predsednik albanske vlade Ahmed Zogu varal Pašiča in našo vlado, dasi-ravno jc od njih dobil denar. Istotako je izjavil, da jc sedanji albanski poslanik v Belgradu Cena beg bil plačan od naše vlade in da ima takšne moralne kvalifikacije, da ne sme biti poslanik pri nas. Ker jc žalil zastopnika tuje države, jc predsednik Božoviču vzel besedo. Zunanji minister ni odgovarjal nobenemu govorniku, pač pa se jc prešlo na glasovanje. Proračun je vladna večina sprejela. ZAČETEK RAZPRAVE O PRORAČUNU FIN. MINISTRA. Nato sc je pričela razprava o proračunu finančnega ministrstva. Za razpravo o tem proračunu se je prijavilo 16 radičevcev. Prvi jc govoril musliman Kurbcgović, nato pa ra-dičcvca Ncudorfer in Matijević. Nato jc vstavil dr Milovan Žanič pismen predlog, katerega je podpisalo 20 opozicionalnih poslancev, da naj se seja pretvori v tajno sejo in da sc mora o tem glasovati. Ker ni bilo dovolj poslancev, se je seja prekinila in se bo nadaljevala jutri. Finančni minister ni dal nobenega eks-pozeja, ker je dal zadosti obširno pojasnilo v finančnem odboru. maha in omogočiti čim hitrejše sprejetje potrebnih ukrepov z.a ublažitev težavnega gospodarskega stanja v državi, kateri se izražajo v velikem šievilu amandementov finančnega zakona — smo naleteli pri naših zaveznikih vedno na polno razumevanje, na dobro voljo za delo in pripravljenost, da prevzamejo odgovornost za tiste reforme, ki so koristne in v splošnem interesu ljudstva in države, brez -uuj]s 0[п>[ц oupuroJi up j oui opoq as ip; 'u.tr/o karskih interesov, bodisi posameznikov, bodisi celih strank. Prepričan sem, da bo to medsebojno zaupanje, ki se je zgradilo na skupnem delu, za daljši čas ohranilo v bo- dočnosti medsebojne korektne o!idile od- nošaje med nami in našim zaveznikom. Če se vzame v obzir šc to, da ludi naše obojestranske strankarske organizacije v Slo- veniji to naše sodelovanje odobravajo in podpirajo, potem se lahko z gotovostjo reče. da te naše koalicije ne bo lahko omajati, uiti. s kakšnim krajevnim potresom, niti s kakšnim trenutnim nesporazumom. Če je ijnel g. 1'ri-bičevič v svoji izjavi v mislili to, da bi kalil naše odnošaje, i*>teni je brez. dvoma /grešil svoj cilj. Čeprav naša koalicija s SLS zasigura solidno parlamentarno večino, vendar bi se morala po mojem globokem prepričanju okrepiti s široko koncentracijo, ki bi bila dovolj močna, da bi rešila velike naloge, ki nas čakajo, posehno: vprašan'e splošnega izenačenja davkov in najetja velikoga inozemskega posojila, izenačenje zakonodajstva itd. Današnja koalicija ne more popolnoma pomiriti razplam-telih strankarskih strasti in napetosti, ki v velikem delu nimajo svojega izvora v nobeni načelni ali programatski razliki. Samo široka koncentracijska vlada bi lahko rešila vse te velike probleme naše notranje in zunanje politike. Tekom zadnjih dveh mesecev sem na svojo roko pripravljal tla in delal propagando, tako v radikalni stranki, kakor tudi med svo-jiimi prijatelji v ohoh krilih demokratske stranke, za ustvaritev čim tesnejše radikalno-demokratske zajednice, ki bi sestavila novo koalicijo s SLS in tako zbrala radikale, kakor tudi Demokratsko zajednico in samostojne demokrate. Po mojem prepričanju koalicija z obema demokra'skima kr.lima ui najsrečnejša ob-blika sodelovanja, ker se naši odnošaji mnogo« brlj razlikujejo nego SLS. Takšne kombinacije, kakršno so se sedaj delale, bi uničile vso dobro voljo za pozitivno delo in se izgubile v stalnem reševanju malenkostnih sporuih vprašanj. . ;i'V;.-an'e n«ed .-ud i kal; in med obema demokratskima krilimn mora temeljiti v splošnem medsebojnem zaupanju, iskrenem in resničnem, ki ne pozna notranjih in med-o-bojnili afrontov, in ki vliva pristašu zaupanja, da je član velike organizacije v skupščini in ga osvoboja vsakega strahu, ali bo kateri od organov javne oblasti iz. vrst kateregakoli sestavnega dola te zajednice. To tesno sodelovanje naj bi se obeležilo — čuvajoč strankarsko individualnost in vodstvo posameznih strank za notranje strankine zadeve, v skupščini v skupnem vodstvu z.a vse skupne zadeve in v niedsebojnj obvezi, da -e 1)0, v kolikor je taka naloga bila tudi od naše strani zaupana, skupno šlo na volitve in da črno roko«, je financiral z denarjem te banke in organiziral atentat v Sarajevu leta 1914. Važno je, da se je od 12. do 16. septembra 1926 vršil v Belgradu kongres framasonov. Na tem kongresu se je formuliral program in med drugim se je govorilo tudi o antifašizmu. Značilno je, da je bil te dni sprejet v ložo general Pera Živković, komandant kraljeve garde. Treba je vedeti, da je tudi kralj framason in ne sme se pozabiti, da je Peter Karadjordje-vić prišel na prestol s pomočjo organizacije »črne roke«, ki jo dirigira framasonstvo. Tre. ba je zabeležiti tudi potovanje Alberta Tho-masa v Belgrad, ker je ta mož reprezentant framasonstva in stoji v intimnih zvezah s kraljem in vlado!... »Bela roka« je tajna organizacija, ki se z eno besedo imenuje v Belgradu klika. Tu so organizirani vsi srbski generali, Hrvatov in Slovencev ni. Tu je predvsem predsednik vlade, general Peter Pešić, Milosavljević, minister za promet, general Ka-Jafatović, komandant dravske divizije v Ljubljani, Zivković, general Peter Markovič, komandant druge konjiške divizije. Moramo podčrtati, da sta se poslednja dva generala, ki igrata veliko vlogo v »beli roki«, že izkazala kot aktivna člana stare »črne roke« v uboju kralja Aleksandra in kraljice Drage. »Bela roka« je frakcija »črne roke«. »Črna roka« se obeležuje kot organ nacionalistov za razvoj srbetva in je realizirala svoj program tudi s terorjem. Ona je, kakor je znano, organizirala 190;» uboj Obrenoviičev in je pripravljala atentat 1914 v Sarajevu.« To so menda najhujše insinuacije, kar si jih je kdaj dovolil kale list o prijateljski državi v dobi popolnega miru. Oseba našega kra'ja je vzvišena nad temi nesramnimi napadi in neutemeljenimi sumničenji. Amandementi k uradniškemu zakonu. Belgrad, 18. 3. 1927. Pozabljeni so davki, sedaj je na vrsti uradniški zakon. Tega hočejo klerikalci pokooati. Pravzaprav je žc skoro čisto pokopan. — Tako piše »Jutro« od 17, t. m. Kaj je resnica na teh »Jutrovih« senzacijah? V uvodniku se »Jutro« tako mimogrede malo zlaže, da se navada ne opusti, ter pravi, da je dosedanji uradniški zakon sklenjen »s pomočjo radikalov in klerikalcev«, čeprav cel svet ve, da je SLS 1. 1923. bila v opoziciji ter je v razpravi o uradniškem zakonu predlagala svoie zahteve. Dejstvo pa je, da ta zanikarni uradniški zakon nosi v sebi veliko več od SDS kot od SLS. To je bilo treba ugotoviti najprvo! Sedaj je finančni minister predložil finančnemu odboru poleg drugih amandmanov tudi nekaj takih, s katerimi si hoče dobiti pooblastilo od parlamenta, v gotovi smeri spremeniti uradniški zakon. Ugotavljamo, da amandmani te vrste doslej v vladi niso bili predmet diskusije, še manj pa v klubih vladnih strank. Zato je useda vseh teh m podobnih amandmanov čisto negotova, Slovenski državni nameščenci naj pa vedo, da bodo poslanci SLS njihove interese znali varovati, in to mnogo bolje, kakor je to storil dr. Žerjav, ki je za uradnike vpeljal bič penzio-niranja, premestitev, metanja na cesto — vkljub temu in takemu uradniškemu zakonu! »Jutro« se seveda ne bo ženiralo zavijati naprej. Toda dejstva, ki smo jih navedli, stoje, Na drugi strani pa je čisto jasno, da je uradniški zakon potreben remedure. Ne bomo naštevali drugih kričečih dejstev, ki jih je kriv zakon sam, ugotavljamo le, da bodo letos samo pokojnine znesle nad eno milijardo dinarjev. Vprašamo, kje naj država vzame te vsote, če hočemo začeli novo gospodarsko življenje? Dejstvo je, da so se pri nas premladi ljudje upokojevali, da so se tisoči uradnikov upokojili samo kot žrtev politike SDS pri nas! Predložen je tudi amandman, ki določa, da bo prih. leto nemogoče koga preko zakona upokojiti. Na novo se bodo sprejemali v službo le upokojenci. S tem bi se mnogo prištedilo, kar bi bilo pozdraviti; toda tudi usoda tega amandmana ni še gotova. Če bi bil ta amandman sprejet, potem bi dr. Žerjav svojo politiko lahko obesil na klin. Zanj se namreč vlada ne izplača, kakor hitro bi ne mogel več preganjati uradnikov. Tako stoji sedaj zadeva s temi amandmani, o katerih je pač svobodno poročati, ker jih je fin. minister predložil javnosti, ni pa dovoljeno na nje navezovati lažnjive komentarje. Kar bo sprejeto z glasovi SLS, za to sprejmemo vso odgovornost. Za to pa, kar se »Jutru« vsak dan sanja, ne bomo nosili odgovornosti mil Politika na ljubljanski borzi. Na včerajšnjem občnem zboru ljubljanske borze je gospod Ernest Hieng, znani zagrizen pristaš SDS in zaupnik te stranke nastopil proti oficielni kandidatni listi, na kateri so bile zastopane vse panoge naših pridobitnih krogov in predlagal, da se mesto oficielnih kandidatov gg. ravnatelja Čeča, inž. Remca in V. Medena, izvolijo v upravni svet sledeči gg. zaupniki SDS: Gregorc, Bollaffio in Kavčič. Tako je SDS zanesla svojo pogubno politiko tudi v ljubljansko borzo, da jo uniči. SDS je itak vedno nasprotovala tej ljubljanski gospodarski ustanovi, ker pa jo ni mogla uničiti od zunaj, se je hoče sedaj polastiti in jo spraviti v tisto usodo, ki zgrabi vsak zavod, v katerega stopi konjsko kooito SDS. Naj bo SDS pomirjena, bomo že poskrbeli, da bo tudi ta rokavica, ki sle jo vrgli slovenskemu gospodarstvu, o pravem času pobrana. Zal nam je le, če bo pri teh obračunih trpela tudi borza. "SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA. v Ženeva, 22. marca. (Izv.) Turška vlada je imenovala bivšega finančnega ministra Ha-san beja za zastopnika na svetovni gospodarski konferenci, ki se bo vršila 4. maja v Ženevi. ČEŠKOSLOVAŠKA IN RUSIJA. v Prrfga, 22. marca. (Izv.) Kakor javlja »Nova doba«, je odloženo dc iure priznanje Rusije radi protesta narodne demokratske stranke in slovaške ljudske stranke. Spominjajte se Podpornega društva sieoih, Ljubljana. Wolfova 121 J. S.: Čsl. šolska politika. Ko tvorijo sedaj kat. stranke najmočnejši steber čsl. vlade, da mora iti šolska politika pO drugačnih poteh kakor takrat, ko so bili socialisti odločujoča moč v vladi. Ker je bila jeziček na tehtnici v bivših vladah narodne koalicije, je čsl. Ljudska stranka rešila, kar se je dalo rešiti. Tako je bil sprejet kompromisni zakon, po katerem je sicer verouk v ljudski šoli obvezen predmet, toda »učence ostalih veroizpovedi more okrajni šolski svet oprostiti te dolžnosti, ako v ta namen vložijo njihovi stariši ozir. zastopniki staršev pismeno vlogo.« Volitve v šolske svete so se vršile po volivnem redu socialističnega ministra in lo pred sedmimi leti, ko so še imeli socialisti s 147 mandati skoraj vso moč v rokah in so se katoličani šele začeli probujati. Zato ni čuda, če so skoraj povsod dobili svobodomisleci v šolskih svetih ogromno večino. Šolski sveti so šolski zakon tako razlagali, da so ugodno rešili vsako prošnjo za oprostitev od vero-nauka. Pred začetkom vsakega šolskega leta je svobodomiselno časopisje s socialisti na čelu z vzemi mogočimi sredstvi agitiralo za to, da starši oprostijo svoje otroke poučevanja kat. veronauka. Strogost ali netaktika kate-heta in vsa zbirka protikatoliških natolcevanj in laži je pomagala v tem boju. Učiteljstvo, ki je v ogromni večini ravno tako slepo orodje socialistov kakor je bila svoj čas večina slovenskega pokoren sluga SDS, je vneto pomagalo v protikatoiiškem boju. Ponekod, kakor n. pr. v Smichovu v Pragi je učitelj napisal prošnjo za oproščenje veronauka na tablo. Drugod so bile šole okrašene z oglasi, da se formularji takih prošenj dobe pri šolskem slugi. Na nekaterih šolah so agitirali tako, da so pri vpisu opozarjali učence, do kdaj in kako morajo vložiti prošnje tisti, »ki se nočejo učiti verouka«. Ta svoboda oprostitve kvarno vpliva na disciplino. Učenec lahko posluša kateheta ali ne, in se uči, ako se sam hoče. Katehet ga ne more kaznovati, ker sicer bo učenec doma kazem stokrat povečal in versko mlačni starši ga bodo oprostili veronauka, da bo lahko med tem časom s svojimi tovariši igral tako omiljen nogomet, kar je gotovo prijetneje kakor sedeti v šoli. Državni prazniki, zlasti Husov dan, pomenijo vedno napad na versko prepričanje otrok. V "'tankah, potrjenih od socialističnega ministra, ni niti o začetnikih čsl. prosvete, sv. Metodu in o njegovem bratu sv. Cirilu in ne omenja se niti prvi češki kršč. knez sveti Vaclav (921—929), pač pa se na široko opisuje Husov in Zižkin boj proti kat. Cerkvi. Čitanke, kakor njiho-, i svobodomiselni očetje, zamolčujejo, da so Hus in Češki bratje kjub svojemu krivoverstvu živeli po kat. naukih in da so najostreje obsojali brezverstvo, ki ga širijo svobodomiselci v Husovem imenu. Katoliški učitelji so bili pravi mučeniki. Plzenjski šolski nadzornik Uhlik je n. pr. proglasil, da ne trpi v svojem okraju nobenega učitelja klerikalca. Ker ni imel zadostne kvalifikacije, je deželni šolski svet protestiral proti njegovemu imenovanju. Socialdemokratski minister Bechynë pa ga je kljub temu imenoval, da bi »nadaljeval in vršil protiklerikal-no in socialistično agitacijo«. Nadzornik Dlouhy pa je slabo ocenil nadučitelja Saška in ga vrgel iz službe, ker je pel v cerkvi na koru. Ko se je na Telovo 1. 1925. udeležil procesije, mu je učiteljstvo na sestanku zagrozilo, da si kaj takega ne da več dopasti in da mora na vsak način proč. Nova vlada ljudskih in agrarnih strank ne more trpeti takega počenjanja. Ona hoče, da se Češkoslovaška, ki je konsolidirana v Beethoven: Deveta simfonija. (Dirigent dr. J. Čerin.) Dne 19. marca smo culi drugo Deveto v Ljubljani. To je interpretiral g. višji kapelnik dr. Čerin. Imel je z mariborskim pomnožen ljubljanski di vizitki orkester, pri katerem je sodelovalo tudi nekaj članov ljubljanskega Orkestralnega društva; zbersko partijo je pel zbor mariborske Glasbene Matice, v solili so sodelovali: zagrebška primadona gospa Ziko-va (sopran), gospa Pospišdlova (alt), gospod P. Burja (tenor), g. Križaj (bas), razen Burje vsi člani zagrebške opere. Dr. Čerin je pri tej priliki praznoval tudi svojo šestdesetletnico, h kateri mu čestitamo. Ljubljančani so v ogromnem številu posetili koncert kakor tudi generalko ter počastili jubilanta s številnimi venci in burnim aplavzom. Deveta je morda najvišja in najtežja naloga, ki se je je dr. Čerin lotil in reči moramo takoj, da tako izvrstnih izvajalcev, kar vemo, še ni združil pod svojo taktirko ter da tako častno morda kljub vsemu še ni rešil svoje na'oge kakor baš za svoj in Beethovnov -jubilej. V časopisih je pred izvedbo obljubil podati Deveto — v Beethovnovem duhu, historično objektivno in v resnici se je njegova Deveta cd moderne Poliče ve ločila: tam moderni čuvstveni subjektivizem in temperament kakor smo ga vajeni od impresionistične interpretacije tu pa baš nasprotno. Če bi hoteli pretirali, bi rekli, da ie Polič podal sebe. vseh drugih ozlrih, konsolidira tudi v ljudsko-šolski in srednješolski politiki. Bila je dobra poteza, da čsl. LS ni prevzela prosvetnega ministrstva, ker bi bil to v Husovi deželi prevelik in prenagel preobrat, in bi zato socialistično učiteljstvo sabotiralo delo ministra, zlasti ker so socialistični listi — podobno kakor »Jutro« v SHS — polni prerokovanj o skorajšnjem padu vlade. V osebi agrarnega poslanca in vernega ter vsestransko pravičnega protestanta dr. Hodže je prevzel ministrstvo prosvete mož na svojem mestu. Kljub protestom socialističnega učiteljstva je začel izvajati naredbo, da sc naj pred šolskim pragom neha vsaka politika. Učiteljstvo je opomnil, da morajo služiti ljudstvu ne pa ljudstvo njim. Ravnokar je pripravil zakonski načrt, ki bo zvišal sramotno nizko pokojnino učiteljstva na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, ki je bilo nastavljeno na verskih šolah. Plače učiteljstva na verskih, katoliških in protestantskih šolah v teh krajih se po novem načrtu zenačijo s plačo učiteljstva državnih Sol. Ukine se nekaj srednjih šol ter se jih nadomesti s strokovnimi. V svojem poročilu v parlamentu je pred nekaj dnevi proglasil, da bo po novem načrtu v vseh srednjih šolah obve- Čerin pa Beethovna. Spričo dejstva, da sta oba poda'a vse, kar sta bila zmožna, moramo biti veseli te tekme. Vendar nastane načelno vprašanje, kakšna interpretacija stare umetnine je absolutno opravilna«. Zaenkrat držimo, da je edino »pravilno« podal svoje delo nemara samo komponist dela, precej pravilno morda tudi kateri drugi njegov sodobnik, danes pa, po sto letih, nam je zgodnjero m a nt ični sentiment že v toliko neznan, da o povsem objektivni, to je Beethovnovi interpretaciji Devete skoro ne more biti več govora, ker smo današnjiki po čuvstvu in umetnostnem nazoru čisto drugačni ljudje. Preostane nam samo, da ali podamo staro skladbo moderno prečuteno ali pa, da jo podamo s tendenco po »historični objektivnosti«, za katero pa nimamo več pravega ključa in je zato edino sporočilo predpisana dinamika s tempi vred, vse premalo. (Zakaj v B. času so skladbe tudi čuvstveno, temperamentno, agogično podajali, vsaj takrat je bil tempo rubato že najmanj sto let znan.) Za impresionizma je veljala za vrednoto osebna nota« v interpretaciji, čas je prenesel celo večje posilbe partiturnih predpisov. V najnovejšem času, kakor mi je znano, predpisujejo neki protiimpresionisti za objektivno« interpretacijo tako s suhim metronomom iu zavračajo celo dinamiko, hoteč tako nekako izločiti subjektivni element iz podajanja kakor vidimo podobne tendence tudi v moderni arhitekturi, plastiki in slikarstvu. O takšnem najmodernejšem .nbjektiviz-mu«, ki bi ustre-al najnovejšim zahtevam, ni bilo govora ne pri g. Poliču ne pri dr, Čerinu. zen razen nemščine še eden slovanskih ali pa svetovni jezik. Od slovanskih jezikov bodo prišli v poštev srbohrvaščina, bolgarščina, poljščina in zlasti ruščina. Kdor obvlada ruščino, se hitro nauči ukrajinščine in beloru-ščine. Češkoslovaška hoče biti seveda pripravljena na čas, ko se bo definitivno reševalo ukrajinsko in belorusko vprašanje. Gotovo je, da so Ukrajinci in Belorusi v sovjetski Rusiji vedno manj zadovoljni samo z narodnimi in navideznimi političnimi pravicami v boljšc-viški Belorusiji in Ukrajini. Oni hočejo popolno samostalnost tudi v gospodarskem in političnem oziru. S podporami beloruskim in ukrajinskim dijakom si hoče Češkoslovaška zasigurati naklonjenost teh narodov. Značilno je, da se je protestant dr. Hodža v parlamentu zavzel za zboljšanje stikov z Vatikanom in dokazoval, da je to v državnem interesu. Rešiti hoče tudi vprašanje organizacije pravoslavne cerkve, da ne bo več za njo spor med carigrajskim in srbskim patrijar hom in da se ne bodo več skrivali v njen plašč — komunisti. — Kratko: Dr. Hodža dokazuje, da je tudi slabe zakone mogoče dobro izvajati. Ni pa daleč čas, ko se bodo iz-premenili tudi šolski zakoni. Dr. Čerin, vzgojen v starejši, poznoromantič-ni in realistični šoli, je hotel podati na podlagi zanesljivih, pa redkih sporočil .pravega Beethovna, vendar dvomimo, da je bil Beethoven tako nesentimentalen! Ta poizkus zrcali dr. Čerinovo zaključeno umetnostno naziranje kakor Poličeva interpretacija Poličevo, mlajšo, in sedaj — kateri torej prvenstvo? Ena je bližja nam kakor Beethovnu, druga bližja Beethovnu kakor nam, pa vendar ni čisto adekvatna; ena je bila odkrito čuvstveno občutena, druga hote nesenti mental na. ena toplo-temperamenlna, druga umerjena in možato odtehtana. S stališča sodobne objektivne interpretacije bi skoro dali prvenstvo dr. Čerinu, čeprav pri njem najbrž ne gre za hiper-modernijo nego za starejši objektivno-reali-stični umetnostni nazor, ki mu je najmodernejša umetnostna nazornost notranje nekaj sorodna. Večina naših glasbenikov pa, danes še vedno impresionistično (temperamentna in čuvstvena agogika, podčrtavanje harmonske-ga, osebna nota v podajanju) čutečih in vred-notujočih pa bi se nemara odločila za g. Poliča. Možna sta oba načina podajanja, vsak ima svoje vrednote za nas. Dr. čerin nam je tako pokazal skladbo zopet od druge strani kakor Polič in hvaležni smo mu zato in mu k uspehu čestitamo. Mariborska Malica je častno rešila svojo nalogo, gotovo ue slabše od ljubljanske, ima pa poleg tega bol si povprečni glasovni material. Tudi soKstom Čerinove Devete bi dejal, da so umetnostno ali po glasovnem materialu boli urnkovali od domačih. Če se simfonija Se enkrat ponovi, mislim, bo koncert še enkrat raz- take alarmantne vesti trgovini škodujejo, je preznana stvar; škodujejo pa gotovo najbolj mestu, ki je v stalnih trgovskih zvezah z našo državo. Če pomislimo, da se Trst nahaja na meji, nadalje, da je malo uvidevnih ljudi v Trstu, ki bi ne bili prepričani, da ne nuO sedanji položaj Trsta •/. mednarodnega vidika nikakega jamstva stabilnosti, potem nam postane razburjenost tržaških krogov umevna. Ali je kaj čudnega potem, da slišiš te dni na tržaškem tramvaju opazke, kakor: »Semo pro-prio maledetti (Zares prokleti smo)! Trža-čani bodo hvaležni »Piccolu in :Popolu< za zadnje uvodnike! Čez nekaj dni bomo v »Pic-colu • gotovo našli pričetek druge serije člankov o nazrdovanju in možnosti rešitve Trsta. Da je Tržačanom res upadla vera v bodočnost mesta, nam dokazuje tudi dejstvo, da nikdo noče več zidati v Trstu; prav v zadnjem času je likvidiralo več stavbnih podjetij. Slovenski kmetje pred deportacijo ? Nedavno se je v Jelšanah kakor blisk razširil glas, о tega pn je prišlo tako-le: Bilo je v tik povojnih časih, menda 1. 1910. Iz Novo Krašne je prihrumela v Jelsane veiika množica mož in fantov, oboroženih z dobrini jezikom. >Mi hočemo staro pravo! Vse za pravo! Karnbinerji so se v prvem iiipu prestrašili, da je izbruhnila prava revoiucija: da bi se izognili hujšemu, so pustili krnele, dn м> dali duška svoji ogorčenosti proti bogatinom. In res, ko so se kmetje dodobra izkrifali, so se miru > vrnili domov. S tem je bilo revolucije konec. Končno kmetje niso imeli drugega namenu, kakor dn malo pokričijo. Takrat jim nihče ni štel legu v zlo. Vs. dežela jo imela takrat nekako komunistično naslado. Fantje so sc vračali iz Rusije in tam so prisostvovali takim >špasom«\ Pn so hoteli poskusiti, aH bi tudi JelSanam pristojbin talca demonstracija. Takrat je bil pač |к> vsej Italiji komunizem v modi. Л danes? Kdo se spominja v Jelšanah na tiste čase? Kje najdeš kmetn, ki verjame v komunizem? In vendar vam pride reški preteki s predlogom zn deportacijo jelšnnskih kmetov! Krajevni varnostni organi so prelektu razložili, da v .Jelšanah ne obstoji prav nobena nevarnost za komunistično vstajo in prefekt je odnehal. V Jelšane se vrača zopet mir. Dogodek kaže, kako slabo poznajo italijanski upravitelji slovensko ljudstvo. * * • Izvrstna po£tarica. Znano je, da dela pošta vse mogoče ovire slovenskimi časopisju. Slovensko časopisje uriliaja naročnikom z velikimi zamudami, ako sploh srečno despe naročniku v roke. Včasih sc zgodi, da domači poštar vrne list upravništvu s pripombo .Zavrnjeno«, medtem ko naročnik lista sploh videl ni. Gotovo med najbolj iznajdljive je treba prištevati poštarico v Materiji. Škoda bi b.lo v državi, ki imn tnalo kuriva, vreči kar v koš slovenske časopise. Brihtna poitarica gotovo pridno preštudira vsak govor ministra narodnega gospodarstva Belluzzo, saj je vneta faši-stinja. Kaj čudnega potem, da je prišla na idejo, da bi se dalo s slovenskimi listi kuriti peč! Istrani so sedaj radovedni, katera druga ideja bo sedaj padla v glavo nadebudni fašistinji, ko že sije nad Materijo pomladansko solnce. Proces proti slovenskim predavateljem. V potek 18. t. m. se je vršila nn preturi v Senožečah ob-ravnava proli prof. Kosovelu in dijnku Saksidi iz rreta, ki so jih karnbinerji zatožili, da sta novembra meseca imela v Dolenji vasi sestanek z dru-štveniki »Tabora ne da bi gn javila varnostnim organom. Obtoženca je branil dr. Sedmnk iz. Trsta, sodil je sodnik De Cosli s sežanske preture, držav-nega prnvdnikn je zastopal domači krčmar. Državni pravdnik je predlagal, naj se obtoženca oprostita, ker ni za obsodbo potrebnih dokazov. Dr. Sedmnk je vztrajal pri zahtevi, da se obtoženca morata oprostiti, ker nista zagrešila liaznjivega dejanja. Dokazal je, da ne gre za mvno zborovanje, ampak za pripravni sestanek za občni zbor, nn kateregn sta bila obtoženca povnbljena od društva kot odposlanca osrednjo organizacije v Trstu, da predavata. Sodnik je spiejel zagovornikovo tezo in oba obtoženca oprostil, >ker dejanje ne predstavlja prestopka. Tožite!j karabinerski brigadir je izpovedal čisto objektivno, kar mu je bilo znanega, kajti takoj je uvidel, da je postal žrtev domaČih ovaduhov. ——M» «ИЧ1М11 IIIIIIHIIMiaMBlBjl.!^-.gyjpiCT prodan. Če bi imeli Slovenci kaj čuta za slovensko stvar, bi nemara dali skupno Deveto v prid Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki se baš te tedne rojeva iz ganljive revščino... toda skoro si predloga ne upam staviti, ker zgleda, da je v na ih razmerah — neizvedljiv. s. V. Antigona v Škofja Loki. Živimo v časih, ko se giblje vse v materi-alizniu, ko hiti vse za tem, kar mu neposredno daje kruh, ko se je tako bogato slovstvo grških pisateljev izritiilo iz šel. latinskemu, pa prirezale peruti. Vendar so pa šc dobe zavodi, ki hočejo na odru pokazati učencem veličastno krasoto stare grške drame. Ko smo pred nekaj leti videli v škofijskem zavodu v Št. Vidu Ajshilovo trilogijo Orestijo in Sofo-klejevega Kral a Ojdipa, smo kar strmel: nad mogočnostjo, ki jo je ustvaril božanstvoui grški duh. In to več stoletij pred Kristusom! Da so to priredili dijaki humanistične gimnazije. ki je še ohran la pouk latinščine in grščine v prejšnjem obsegu, se da Se razložiti. Z mešanimi čuvstvi smo pa šli 19. marca v uršulinski samostan v Škofjo Loko, da bi videli Sofoklejevo Antigono, ta biser grške drame, ki jo naj bi uprizorile gojenke tamkajšnjega učiteljišča. Kako se naj zatope dekleta v svet, ki jim je popolnoma tuj. zatope v moške vloge, predstavljaj» zbor gibkih starcev? K» se je pa odprlo poze risin so priskakljalo po prvem prizoru mi oder v krasnih grških oblekah, po- se grodfi doma Materinski dan v Ljubljani. Slovenska krščanska ženska zveza priredi dne 25. marca 1927 ob S zvečer v veliki dvorani Uniona »Materinski dan*: s sledečim sporedom: 1. Orkestralna tečka. 2. Slavnostni govor. Govori g. prelat dr. Slavič, vseuč. profesor o Ljubljani. 3. Zvestoba, Johann Brauns. 4. Arija Tosca. — Oboje poje gdč. Slavka Saksova. 5. Nastop Orlic: Pesem slovenskih deklet. Štiri proste vaje. ti. Zborovo petje Slo. glasb, društva Ljubljane . 7. Dve deklamaciji. Gdč. Anica Zalarjeva. 8. Orkestralna točka. 9. Vdova, Gračaninov. 10. Dekle, Nievviadomski. — Obe tečki poje gdč. Saksova. 11. Orkestralna točka. — Godbene točke igra dijaški orkester Prosvetno zveze. Vstopnice v predprodaji v trafiki v Unionu po 10, 5, 3 in 2 Din. 4 Prazgodovinski človek v postojnski jami. V jamah postojnske kotline do sedaj ni bilo nikakega sledu o naselbinah predzgodovinskega človeka, sličnih onim, ki so se ugotovile v raznih jamah južuozapadnega Krasa. Jama, najbližja Postojni, v kateri so se našli ostanki iz prazgodovinske dobe, so nahaja pri Kazdrlem ob vznožju Nanosa, katero je raziskal 1. 1899. g. 1'erko. Do zadnjega časa se je domnevalo, da v slavni postojnski jami prazgodovinski človek ni iskal zavetja, čeprav so se v raznih presledkih našla okostja raznih predpotopnih živali. Da je mnogo pozneje človeška noga stopila v te podzemske prostore, nam pričajo le napisi in letnice od 1213 pa do 1800, ki se nahajajo na stenah stranske jame istarih imen«, ki se nahaja levo >velikega doma-Toda zanimivo odkritje jamskega ravnatelja Perka, dovršeno po 20 letnem trudu, dokazuje, da je v tem starem delu jaine bival človek že v prazgodovinski dobi. Skoraj popolnoma pokriti po apnencu so se namreč zdaj našli razni deli človeškega okostja: črepinje, prsnega koša, posebno pa dobro ohranjena čeljust s popolnim zobovjem. Okostja so tri: dveh odraslih in otroka. Čeprav so okostja skoraj popolnoma pokrita z apnencem, bi bilo težko določiti njihovo starost, ko bi se ne bile našle ravno tam čepinje prazgodovinske lončene posode. Da je posoda iz predzgodovinskih časov, nam dokazujejo okrasi: vdolbene vodoravne in navpične črte. Ostaja le vprašanje, iz katere pred-zgodovinske dobe je posoda in okostje, kar pa je težko dognati iz drobcev, ki so se našli. Slovenci v Italiji Strah pred vojno na Goriškem. Še preden so italijanski listi s svojimi velikanskimi naslovi o napetosti med Jugoslavijo in Italijo do skrajnosti razburili prebivalstvo. se je pojavila med Primorci prav nalezljiva bole en izseljevanja. Niso samo gospodarske potrebe in tudi ne neznosno življenje pod sedanjim režimom silili Slovence da se selijo; strah pred novo vojno je pripravil mnogo kmetov do tega, da so predali posestvo in hišo in odšli v svet. Kdor ve, kaj so goriški begunci pretrpeli, kdor je videl ruševine, na katere so se povrnili, kdor ve, koliko bridkih razočaranj je prinesla Goriča-noni vojna odškodnina, se temu pojavu ne more čuditi. Te dni je zopet neki kmet v Vol-čah prodal svoje imetje in se izselil prav iz : bojazni pred vojno. In prav v tem razpoloženju je italijansko časopisje objavilo znane I al-rmantne vesti o možnosti konflikta med Jugoslavijo in Italijo. Italijansko časopisje na 1 Primorskem je te senzacionalne vesti še ve-! liko bolj pretiravalo kakor časopisje iz kraljestva. Nov udarec Trstu. Komaj se je polegel krik, ki so ga zagnali tržaški trgovci z alarmantnimi članki v italijanskih listih o naglem propadanju Trsta, že vam zadene Trst nov udarec. »Giornale d'Iialia« objavi znane članice o vojnih pripravah naše države, »Piccolo<, >Popolo di Tri-es'.e« in »Sera« postavijo nad članke velikanske naslove: Jugoslavija grozi z vojno. Trsta, posebno trgovskih krogov se v trenutku polasti sibia nervoznost. Morda kdo poreče, da pretiravamo. Pa naj pogleda na tržaške ulice. Za ponedeljkov »Piccolo della Sera«, ki izide opoldne, so se Tržačani kar trgali; pri raz-prodajalkali na ulici so stale cele vrste. Da Dnevne k Umeščen je bil včeraj 22. marca 1927 na župnijo Črni vrh nad Polhovim gradcem g. Janez Dovč, župni upravitelj ofidl. k Smrtna kosa. V Dobu pri Domžalžah je dne 19. t. m umrl Slavko Podbevšek, najstarejši sinček posestnika Franca Podbev-ška. Naj v miru počival Preostalim naše iskreno sožaljc! * Ukinitev gospodarskega in računskega preglednega oddelka v poštnem ministrstvu. V poštnem in brzojavnem ministrstvu bodo ukinili takoj ko bo sprejet novi proračun — dosedanji gospodarski in računsko pregledni oddelek. Posli teh dveh oddelkov preidejo deloma k poštnemu in deloma k osebnemu oddelku. Obenem s to redukcijo bo izvršena tudi redukcija uradnikov in slug, ki so nastavljeni pri poštnem ministrstvu in pa pri poštnem ravnateljstvu v Belgradu. Odpuščenih bo v Belgradu 130 poštnih uradnikov in služiteljev. Pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, v Zagrebu in v Novem Sadu bo črtanih le 5 uradniških mest. Ministrski nadzornik Lipuš se mudi v Sloveniji v svrho ugotovitve staleža poštnega osebja. k Iz ljubljanske inženerske zbornice. »Uradni list« št. 29 od 16. marca t. 1. pri-občuje razglas inženerske zbornice v Ljubljani, s katerim se na temelju veljavnih predpisov poživljajo vsi inženerji in arhitekti v Sloveniji in Dalmaciji, ki samostojno ali kot nameščenci podjetij vršijo inženersko-tehnične posle, da se do 31. marca t. 1. prijavijo zbornici radi vpisa v njeno matico. Obenem se poživljajo vsa zasebna podjetja in obrati, ki v svojem delokrogu vršijo taka dela in imajo nameščene inženerje, da do istega roka, 31. marca t. 1., prijavijo ljubljanski inženerski zbornici točne podatke o nameščenih inžener-jih. Ta poziv zadeva poleg gradbenih podjetij tudi strojne in električne naprave, rudarske in topilniške naprave, gozdarstvo in agronomijo, kmetijsko-tehnične naprave in inžener-sko-geometerske posle. Nadalje vabi zbornica vse one inženerje in arhitekte, ki so tačas brez stalne zaposlitve, da ji sporočijo svoje osebne podatke radi pravilne in popolne evidence. k Za . »komoro« (Kammer) imamo mi že davnej izraz zbornica. To v vednost tistim, ki tega še ne vedo. V prihodnjič naznanil takih zastopstev, ki tega ne vedo vpoštevati, sploh nc bomo objavljali. •k Žrebanje loterije za zgradbo Ljudskega doma v Novem mestu je vsled nepredvidenih zadržkov odloženo na poznejši čas. Dan žrebanja bomo pravočasno javili v časopisih. — Akcijski odbor za zgradbo Ljudskega doma v Novem mestu. k Popravek. V našem telefonskem poročilu o dr. Žerjavu se je vsled slabe telefonske zveze vrinila majhna napaka. Dr. Zeijav je bil namreč nekaj časa predsednik večinskega sindikata trboveljskih in drugih delničarjev Slavenske banke. •k Na občnem zboru Zveze jugosl. prostovoljcev za Slovenijo dne 12. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. Lav. Mastnak, podpredsednik Avg. Kuster, poslovodja St. Velkovrh, odborniki: dr. Gašp. Pekle, Joško Jeras, Ivan Zore in Ant. Habe. — Važnejše zadeve bo odbor javljal v časopisju. * Res hitra pošta. Od Radomelj do Ljubljane je kake tri in pol ure pešhoje. Pismo pa potrebuje od tam do Ljubljane točno 13 dni, torej toliko, kolikor bi morda normalno potrebovalo z Alaske ali Kamčatke. S prav točnim naslovom je bilo oddano za me pismo po poštnem pečatu v Radomljah dne 8. marca joč zmagoslavno pesem — da so se zamenjali starci z živahnimi dekleti, ni prav nič motilo, še poživilo jc dramo — smo ostrmeli. Krasno pe je — izborna kompozicija g. kaplana Kle-menčča — ritmičen ples, estetično dovršen, spremljan z okusnimi kretnjami — vse to je prekršilo naše pričakovan e. Koliko truda, koliko vaj je bilo treba, da so pokazale go-jenke vse v toliki dovršenosti! Mogočen je bil Kreon po p stavi in opravi, celo glas ni prav nič motil, samo semtertja je prehitro go-v ril, če je bil razburjen. Njegovo tarnanje ob smrti sina in žene je bilo malo pretirano, ker ka i estetiko. Večji učinek bi se dosegel z bolj naravnim govorjenjem in spremljan em harmonija, prepletenim z bolestnimi vzkliki violine. Junaška Antigona in boječa Tsmena sta 1 ili srečno izbrani. Hajmon je izvrstno pogodil vlogo kraljevega sina. Sploh, čestitati moramo vsem igravkam, da so si vzele toliko truda, da so nam tako vzorno tolmačile še vedno lepega Sofokleja, in to — inered bile auditu —brez š e p e t a 1 c a ! Slišali smo celo, da na ena igravka celo vso dramo na pamet. P( tem si lahko razložimo toliko sigurnost vseh v nastopu. Zavodu, ki hoče dati gojenkam vpogled tudi v staro kulturo, smo hvaležni mi, ki smo to predstavo videli, hvaležne so gotovo pa tudi po'enke, da so imele priliko pogledati v ta 1 b no lepi svet grške kulture. Samo škoda, da ra en nekaterih izrecno povabljenih gostov ni videlo tega še drugo občinstvo! Želeli bi, da bi =o predstava ponovila in se dala pr.llka tud drugim, da vidijo, kaj je ustvaril grški duh in kako mojstrsko so dale marljive go-Jenke življenje mrtvim osebam. O. novice 1927, in je — kakor kaže poštni pečat v Ljubljani — dospelo semkaj dne 21. marca 1927 ter mi bilo dostavljeno 22. t. m. — Popolnoma jasen in točen naslov navajam dobesedno ter podpisujem s tem to notico: V... g. Fran Kristan, občinski revizor itd. pri velikem županu — Ljubljana — Palača velikega župana na B'eiweisovi cesti. — Kam pa bi moglo biti ob tako jasnem naslovu poslano pismo drugam? — Ne gre toliko za ta primer, marveč za točno funkcijoniranje pošte, ker rodi taka neopravičljiva zakasnelost lahko marsikdaj nedogledne posledice. — F. K. k Lesna industrija! Ia remseheidske žage za polnojarmenik, mlinske krožne in druge, smirkovne plošče, pile, dobite najceneje pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Zahtevajte cenik. Do velike noči Je komaj še en mesec. Opozar'amo vse one, ki imalo namen nabaviti si novih oblačil, da ne odlagajo z naročili, da bo mogoče vsakogar najbolje zadovoljiti DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA CfuMfana © Krckovceml V petek, na praznik Marijinega Oznanenja bo imela ljubljanska Krekova mladina izlet k Sv. Katarini. Ob sedmih zjutraj gremo k sveti maši v frančiškansko cerkev, po sveti maši ob pol osmih zbirališče pred Akademskim domom in takoj nato odhod skozi Šiško in Podutik k Sv. Katarini. Hrano vsak seboj! Povabite na ta izlet prijatelje in prijatelj'ee krščansko socialistične mladine! Pridružili se nam bodo tudi tov. akademiki in obeta se prijetno razvedrilo v prosti naravi. Opozarjamo na točen odhod! — V sobo-t o 26. marca ob pel devetih zvečer bo priredil krščansko socialističen akademski klub j Bori a akademijo v dvorani akademskega doma na Miklošičevi cesti. Dolžnost vsakega krekovca je, da prireditev poseti, kar mu ne bo žal, saj nam tov. akademiki jamčijo za po-polen uspeh. Agitirajte, da bo dvorana prema j lina za vse pcsetnlke! © Umrla je v pondeljek ponoči ga. Minka J e 1 a č i n roj. Traun, soproga tovarnarja in vcletrgovca. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne. Blag ji spomin! Preostalim naše so-žaljel 0 »Slov, Straža« ima nocoj ob 19. uri svoj občni zbor v I. nadstropju Jugoslovanske tiskarne. 0 S. K. Jadran. Opozarjamo na športno skioptično predavanje danes zvečer ob 8 v Rokodelskem domu. Predava dr. Šarabon. Vstopnine ni. 0 Zestonj v kino — jc težko priti; omogočeno pa je vsakomur, da si brez vsake vstopnine ogleda lepe skioptične slike, združene z zanimivim predavanjem, ki se bo vršilo v četrtek, dne 24. t. m. ob 20. uri v glasbeni sobi moškega učiteljišča na Resljevi cesti. © Nesreči. Včeraj ob 6 zjutraj je dimnikarski mojster Josip Bevc ometal dimnike na Vidovdanski cesti, pri čemur se mu je spodrsnilo in je padel na cesto. Zvinil si je levo novo ter se tudi notranje precej poškodoval — Mlekarico Frančiško Skopec je v pondeljek napadel v Sp. Šiški velik pes in jo podrl na tla, pri čemur si je zlomila roko. © Policijske vesti. Policija je aretirala pet oseb in sicer dva radi tatvine in go'jufije, dve radi postopanja in nekega dobrosrčnega sina, ki jc grozil svoji materi, da jo ustreli z revolverjem, — Policija' beleži več tatvin in slučaj :v kaljenja nočnega miru. Izredno visoko pa je število voznikov, kar 17 jih je, ki so se pregrešili zoper cestnopolicijski red, za kar bodo morali plačati kazen. © Tatvine. Nekemu športniku je neznanec ukradel r.a športnem prostoru »Primorj?« manjšo vsoto denarja in zlato verižico. — V j neki gostilni v Sp. Šiški je bila ukradena stroj-'nemu krojaču Ivanu Mohorčiču črna suknja, vredna 1200 Din. — Gospej Rozi Marinškovi, ženi kovaškega mojstra, je bila ukradena nova obleka. © Krompirjev tat. Agent ljubljanskega kriminalnega oddelka g. Hauptmann je aretiral nekega 23 letnega Gustava Tavčarja, ki je prodajal na trgu ukraden krompir. Tavčar je nakradel in prodal okoli 9°^ kg krompirja in ga prodajal na trgu po 1.50 do 1.75 Din kg. Posestnici Ani Lebnovi je ukradel vrečo s 65 kg kror-; irja, ostali kromp'r pa je pokrodel iz kleti mesarja Kocjana na Poljanski cesti in iz kleti deželne bolnice. Kradel je tako pre-frigano, da lastniki tatvine niti opazili niso. Tavčar je predan sodišču. © Veliko izbiro raznega perila in bluz priporoča Ign. Zargi, Sv. Petra cesta. © Vrtnice, nizke, visokodebclnate, vrtnice plezalke, pritlikave marelice, črešnje, višnje, divjo trto, lepotično grmovje, flider za živo mejo, razne trajnice nudim občinstvu v mestu in na deželi. Sprejemam napravo in negovanje vrtov. Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. Ciphe sa: Ia. laneni suhanec i "niceuejše uri С-Г»;,Ј11 i C'^r'aîSm Xa ÛUJ* ' Ljubljana. Kongresni 1rs Ma rite o r П Včerajšnje poročilo o veletnrietičnom predavanju, ki se bo vršilo jutri, v četrtek, I opravljamo v toliko, da bo g. prof. Janko I Mlakar predaval ra en o turah ra Veliki Klek ludi o turi na Jungfrau. Prednvanic bo pojasnjevalo -18 skiopličnih slik. ,| □ Uradno popravljeni volivni imeniki za Maribor so izvršeni in po tej popravi ima ma-i ribo rs ko mesto na papirju 8157 volivcev in sicer 1468 več nego pri zadnjih volitvah. Politične strrnke so spravile potom reklamacij j v imenik okroglo tisoč volivcev. Pri zgoraj omenjenem prirastku 14G8 je 250—1100 takih, ki že ne bivajo dva in več mesecev v Mariboru, a še ne šest mesecev drugod in še nimajo volivne pravice na drugem kraju ter se še ne smejo črtati. Gotovo je med vpisanimi volivci kakih 500 takih, ki niso odjavljeni in bi bilo mogoče na'ančno število res pravili volivnih upravičencev ugotoviti po kakem novejšem 1 tidskein štetju. □ Ljudska univerza v Mariboru. V pone-dePek 28. marca se nadaljuje etični ciklus. Univ. prof. dr. Veber iz Ljubljane bo predn-val o Razumu in vesti«. □ V Mariboru najlepši spomladanski dnevi — po vrhovih Pohorja pa najugodnejši čas za smuTarje. Zadri'o nedeljo je bil v Mariboru gorak spomladanski dan; na Klopnem vrh u na Pohorju je pa kar mrgolelo smučarjev i". Maribora in drugod, ki so se zabavali pod žarki spomladanskega solnca s smuko pred- in popoldne. Na Klopnem vrhu je še namreč snega za dober meter in je ravno prav trd za smuko. □ Nov nvtoeninibus naročen. Mariborska občina je že naročila nov avtomobil z.a prevr.žanje oseb, od znane švicarske tvrdke Saurer, ki ima svoje glavno zastopstvo in tovarno na Dunaju. Saurer vozovi so eni najboljših in prikladni za naše ceste, ki so bolj hribovite. Mariborska tvrdka Scherbaum inm od firme Saurer tovorni avto, ki vozi že 20 let brezhibno. Ako se bo otneslo to prvo naročilo, bodo sledila še druga. □ Veliki mestni avtoomnibus bo zopet vozil. Mariborska mestna občina ima velik avtoomnibus za 28 oseb in 2 stojišči ter tehta avtomobil 5260 kg in je vozil na progi Cele — Maribor. Veliko županstvo je pa naenkrat zahtevalo od mestne občine, da mera ta znatno ojačiti vse mostove na državni cesti od Maribora do Celja in še le potem lahko vozi z velikim avtoomuibusom. To se je pa zahtevalo le od mariborske občine, ne pa od drugih težjih tovornih avtomobilov, ki tudi dnevno j vozijo preko lesenih in betonskih mostov na j progi Maribor—Celje. Vel ki avtoomnibus je 1 nekaj mesecev počival in včeraj je prejela mestna občina od velikega županstva obvestilo, da lahko vozi tudi z velikim avtoomnibu-som. a mora prevzeti sama garancijo za even-tuehie nezgode. Mestna občina je sprejela ta pogoj velikega županstva in veliki avtoomnibus bo začel zopet redno voziti na državni cesti Marib r—Celje. □ Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov. Železniške izkaznice so prispele in naj jih člani, ki so izka-nioe naročili, dvigne- ; jo v društveni pisarni, Jurčičeva ulica 9-1 med uradnimi urami, to je ob sredah od 19 do 20 I in ob nedeljah ed 10 do 11. Istočasno se po-: zivljejo člani, naj vrnejo tiskovine, ki so jim ! bile razposlane z okrožnico, čim prej izpol-! njene. □ Brerposeln strojni^, ki je izgubil kot ' naš državljan službo v Avstriji, se nahaja s , svojo nra gobrojno družino v skrajno bednem položaju. Pripravljen je sprejeti vsako delo, I samo da nekaj zasluži. Naslov: Dragotin Kes-j 1er, Sludenci, Kralj Matjaževa ulica. □ Smrtni slučaji. V visoki starosti je u^rla gospa Vilemina Zupan, soproga uradnika delavnic državnih železnic. Pogreb danes ob 4 popoldne. — Nenadoma je z.a vedno I zati-nla oči komaj 11 letna hčerkica policijskega ag nta Sakside, Cvetka. Dan pred smrtjo je še rad-stno skakljala in se smejala. — V sol Tni boln ci je umrla posestnica Barbara Potnik. Pogrebni zavod jo bo prepeljal v Zgornjo Sv. Kungoto. ; Cešhosiouaštogfl vizuma ne potrebujete, nko potujete na veleseiem v Prago, ki se vrši od 20. do 27. ma:ca 1927. Po'o-vična vožnja na železnici. Legitimacije se dohi o: pri Češkoslovaškem kon-u'atu, Bred št. 8, in zastopniku Malelič & Co., Ljubljana, Konrjresni trg 3, Celfe 0 Orlovsko akademija na Jožefovo je pokarala, da je dolgi odmor cd zadnje javne prireditve se;n celjsko orlovsko družino uso-vršil tako v tehničnem kot organi^atoričnem j oziru. Bil je to triumf tihega, v stalni borbi z nenaklonjen mi razmerami borečega se dela. Ob vpošte aniu de stva, da celjska orlovska družina n nia niti svoje telovadnice niti svojih primernih zborovalnih prostorov, smo bili naravnost presenečeni nad doseženimi uspehi. L'u' ki nastop naraščaja, samozavestno izvedene vaje mladenk, ne/na igrica go-jenk, fascinujoča preciznost mladcev pri prostih vajah iu še bolj na bradlji, jedrnati govor hr. Peršuha, teirperament dcklnmator'n br. Korena in neustrašeni n -lop deklama» I torčka-naraš ainika. strumno izvedene oLvcz- : ne vaje članov, iz globin dekliškega čuvstvo-j vanja zajete ter z gracioznostjo podane vaje ; članic, končno pa nepričakovani uspeh članov i na, drogu, kjer so mogle nekatere kombinacije I vkljub neprimernemu odru zadovoljiti tudi ; ra vajeno oko — vse to je bilo za nas, ki I smo morda nekoliko podcenjevali delo naše mladine, nepričakovano, up budeče, vse lju-; l e ni in naklonjenosti vredno. I tt M»Sîïree?§ai speciiaMieta Jpg£Ê3 иа ćevlie Novo mesïo Francoski krole1; priredi za svoje člane in prijnle'je francoskega jezika v čelriek, dne 24. t. m. 1 v veliki dvorani Narodnega doma večer z recitacijami, petjem, sodbo, kratkim komičnim prizorom in skioptiČnim predavanjem g. prof. Martela iz Ljubljane o lepotah Južne Francije. Prireditev namerava obiskati tudi francoski konzul v Ljubljani g. Flacli. Začetek ob 17.80. Odbor. Vod, uinicu Jugoslovanske Malice v Novem mestu ima svoj redni ol čili zbor "dne 24. marca t. 1. ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnice. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo pregledovalcev računov, 6. Volitve. 7. Slučajnosti. Metima Radio sprejemno-oddajna postaja: Ob pol S zjutraj na Jožefovo je bilo že čutili valovanje glasov in aparat je že deloval 1er sprejel petje odhajajočih rekrutov. Z veliko težavo so se ločili in marsikatera solzica se je razlila po licu. — Slovesnega shoda deklet xo se menda udeležile vso družbenke. Lepo je to. Naj bi jih posnemali tudi fantje. — Halo! Naša postaja je zabeležila popolnoma nove valove, liolgo je bilo Ireba računati, da se izmeri dolžina valov. Po vsebini godbenih točk, ki so se vršilo na programu, smo mislili, da smo na Češkem, zdaj zopet na Hrvaškem, a končni smo na podlagi izmerjenja električnih valov videli, da smo v Metliki na »placiK. Senzacija! Nastopil je naraščaj metliške mestne godbe pod vodstvom požrtvovalnega g. I. Drobniča, ki se je za prvikrat prav dobro odrezal. In ko je v drugem delu nastopila celokupna sodba z. naraščajem, smo bili prav zadovoljni. Občinstva je bilo kot v Zagrebu na Zrinjevcu. Saj je bil pronienadni koncert, katerega menim so zabeležile tudi druge radio-po-staje. — Odkod rožljanje žlic, nožev in vilic, trkanje s kozarci? To mora biti kaka svatba aU vesp-lica. Pa sedaj v postu! àe par stopinj premaknimo v kondenzator! Aha! Kosilo, slovesno kosilo za starše udeleženk gospodinjskega tečaja. Dober tek! — Vina se je na sejmu vendar nekaj prodalo. Saj je sklenilo kupčijo kakih 12 vinogradnikov Dobro je tako. Le po njem! Čimprej ga bo zmanjkalo, tem bolje bo! Zato ga imamo, da ga prodamo MCočevfe Nora opekarna. G. Peter Lackner, gostilničar in industrijalec v Mozlju pri Kočevju je prevzel gostilno Erker, ki leži zunaj mesla proti Dolgi vasi. Tam je tudi adaptiral prostor, kjer misli montirati stroje z.a opeko. Dva stroja je že pripeljal iz Mozlja. To bo že šesto industrijsko podjetje v Kočevju. Nezaslišano! V Kočevju, ki šteje okoli 2fi gostiln in hotelov, ne dobiš skoraj v nobeni brezalkoholnih pijač, to je malinovca in drugih ne-' alkoholnih sokov. Zadnji čas bi pač bil, da sc uslanovi, kakor je to že po vseh meslih, tudi v Kcčevju brezalkoholna gosiilna, ki bi čisto gotovo uspevala. Za licenco se ni treba bati: na 26 gostiln že pripada tudi ena brezalkoholna. Smrtna kosa. Rudarju .1. Jelencu je pobrala smrt ljubljeno 5 letno hčerko Anico. HrasîniR Nogometna tekma. Preteklo nedeljo se je vršila nogometna tekma med sporlnim klubom Krekove mladine in športnim klubom Svobode. Otvoritvena tekma je izpadla 7 :1 v prid Krekovcem. Materinski dan. 25. t. m. se zberejo k skupnemu sv. obhajilu naše deklice, ki se bodo spominjale svojih dobrih mamic. Drugega ni za materinski dan nič na dnevnem redu, ker nimamo svojih prostorov. Vabljene so tudi druge deklice, da se pridružijo skromni proslavi ter da teh par uric porabijo za zadoščenje trudu, ki ga imajc z njimi matere. TrJhfàvlfe & Nepravilnosti pri podjetju Dukii S drug. Na prošnjo II. rudarske skupine je sklicala rudarsko glavarstvo razgovore, kako naj se številne pritožbe od strani delavcev proti podjetju na dnevnem kopu Doberna inž. Dukič & drug, odstranijo. Delavstvo se je v masah odpuščalo, na drugem mestu e9 je delalo pa z nadšihli in nadure se niso plačevale po 50 odst. poviška dnevnice, kakor veleva to zakon o zaščiti delavcev. Vse le nepravilnosti so se tudi od rudarskega glavarja ugotovile in je ta rudniku tudi zaprelii, da se bo v ponovnem slučaju kaznoval. Na ponovni razgovor v petek je pa zastopnik Dukičevega podjetja inž. Stern izjavil, da ne prizna 50odstolne nasrade za čezurno delo, kakor tudi ne 14 dnevnega izplačila dnevnic za slučaj takojšnjega odpusta brez vzroka. Na lo opozarjamo g. ministra za socialno politiko dr. Gosarja. i Plenarna seja občinskega zastopa je skli- cana 24. marca, t. j. v četrtek ob 2 popoldne. Či-lanie zapisnika zadnje seje, por čilo o reviziji občinske in ubožne blagajne, pritrdilo regulacijskih n ičrtov za trg Trbovlje, več pročenj z/i sprejem v občinsko zvezo, več pr šenj za po elitev obrtnih dovoljenj in slučajnosti. ф Razdelitev semen ubožnim kmetovalcem. Ministrstvo za kmetijstvo je nakazalo za laški okraj . večjo vsoto denarja v svrho nakupa semen za ubož-: ne kmetovalce. Na seji na qkrajnem gl »varstvu, katere se je udeležil s- Aline Rudolf, je bilo dolo-; čem za Trbovlje 1500 Din. Semena se bodo raz-j delila v prvi vrsti onim najrevnejšim kmetoval-( cem, ki so bili lansko lelo po povodnji oškodovani ztz Kino Druitveni dom. Kot otvoritvena predstava našega kina se vprizori v petek na Marijin praznik, v soboto in nedeljo najnovejši film I iz, lanskega leta »Kristusovo trpljenje«. Film je dolg čez 20:>0 m ter obsega tri dele. Predstave I se bodo vršile v petek popoldne ob 3 in 8, v soboto ; oh 4 popoldne za šolsko mladino, v nedeljo ob 3, ! 5 in 7 popoldne. Cene prostorom bodo v dvorani ! po 5 in 4 Din, nn galeriji po (1 in 5 Din, stojišču 2 Din, za mladino po 1 Din. Društvo za varstvo otrok in mladinsko flkrh ima v nedeljo 27. marca ob 3 popoldne v g'soodinjski šoli svoj občni zbor. Starš' UnUor tudi oriialelii otrok so vliudno vablicni Laško Delovanje okrajnega zastopa v pogledu napredka živinoreje je postalo v zadnjem času jako živahno, kar razveseljuje zlasti vse one, ki se zavedajo velikega pomena obnovljenja nekdanje dobre pasme živine (murodolske) in uvedbe prave sistematične živinoreje. V tei točki so složni živinorejci, kakor tudi funkcionarji okrajnega zastopa brez razlike strankarske pripadnosti, kar je edino pravilno in je le želeti, da se pri tej slcx?i vedno ostane. Blagor ljudstva, ld je z dobro živinorejo v najtesneji vezi, nam mora biti vedno pred očmi: če so bile storjene napake, če se je komu zgodila krivica, vse to se mora radi enotnega in uspešnega delovanja za blagor ljudstva pozabiti, oprostiti — način, ki bo napravil iz neprijatelja prijatelja, kar bo v največjo korist za skupno delo. Pač pa se čuvajmo za bodočnost delati napake in krivice! Pri okrajnem zastopu se je že lansko leto ustanovil živinorejski odsek, ki pa radi nedostatka denarnih sredstev (trošilo se je samo za popravo od poplav porušenih cest) ni mogel delovati. V zadnjem času je pa nakazana živinorejskemu odseku vsota 200.000 Din, katero bo živinorejski odsek najuspešneje izrabil. Sklenilo se je, da se nakupi za vsoto loO.OOO Diin plemenske živine murodolske pasme v Nemški Avstriji. Nakupljeno živino se bo po polovični ceni odstopilo prijavljenim živinorejcem potom licitacije, seveda pod raznimi obvezami, kar bo omogočilo postaviti novo bazo sistematične živinoreje. Za nagrade in stroške pri licen-covanju bikov, se je določila vsota 12.000 Din. Dalje se je sklenilo, da plača okrajni zastop polovico stroškov za cepljenje svinj proti svinjski rdečici, kar bo zneslo okrog 15.000 Din. Sklenilo se je tudi, prirediti za ves laški okraj v mesecu maju t. 1. veliko razstavo plemenske živine, za kar se bo votirala vsota od 25.000 Din. Smatram, da so to jako razveseljiva dejstva za laški okraj, zlasti za naše živinorejce, ki upravičeno pričakujejo od te iniciative velike koristi. £jub>mo ©I> Savinji Splavljanie lesa. Lesni trgovci so znčeli s splavljanjeni okroglega lesa, tkzv. platanic, iz Solčave na razne žage. Če ne bo slabega vremena, bo dobro. V dežju in mrazu je pa delo splavarjev izredno težavno. Včasih pnhitii velika povodenj, tako da ni mogoče lesa spravili na eximenjenem kraju na suho in ga odnese voda daleč doli na Hrvatsko. Romarski sliod. Na praznik sv. Jožefa je prihitelo veliko romarjev na prijazni hribček Rosulje, Tudi trgovcev je bilo dosti na sejmu, pa baje niso bili preveč zadovoljni s prometom. Finančna kriza! Bela žena se je oglasila 15. t. m v Sniglovi hiši in ugrabila 20 letno Tončko. Jetika ji je bila izpodjedla moči. Spavaj v miru, blago dekle! Radičevci se že sedaj pripravljajo za občinske voli.ve. Upajmo, da ne bo posebnega uspeha. Hripa je menda opravila. Obolelo je veliko ljudi, umrl pa ni nobeden. Hmelja se bo veliko sadilo. Dobro bi bilo, da bi Kmetijska podružnica povabila kakega strokovnjaka, ki bi o hmelju predaval. *Bravogjra<đ Obrtniški dan je bil 19. t. m. Prišli so številni obrtniki iz Mežiške in Mislinjske doline. Domača godba jih je sprejela .ia kolodvoru, pozdravil jih je načelnik g- Pavel Pondeljak. Med svirko so korakali zastopniki v pro-tnijsko cerkev, kjer je daroval mil. g prost Serajnik s štirimi duhovniki slovesno sv. mašo. Veličastna je bila pridiga vlč. g. R. Kocipra, ojstriškega provizorja. Nad 1000 vernikov je napolnilo cerkev. Godba je tokrat prvič nastopila in jo je treba pohvaliti. Prav tako zasluži pohvalo moški zbor, ki je v cerkvi pel in ki ga vodi g. Grogl. Obrtniki so zborovali v prostorih Gossovega pivovarniškega založišča in razpravljali o raznih stanovskah vprašanjih, med temi o ska-zaštvu. Popravljanje cerkve sv Vida.. To je stara, znamenita cerkev v romanskem slogu. Vsa zanemarjena in opuščena je in če zvonika ne bi bilo, bi bila bolj podobna skladišču. Začeli smo zbirko in 19. t.m. je bil uspeh prav ixrvoljen. Upamo, da bo mogoče to tako potrebno in častitljivo cerkvico popraviti in znova posvetiti. Res, da je danes težko z zbirki.mi, vendar smo -prepričani, da se bodo našli požrtvovalni ljudje, ki bodo v čast božjo darovali svoj prispevek. Morda se najle tudi drugod še kak ljubitelj umetniških starin, da nam pomore pri popravi te znamenite cerkve. Dopisi daleč. Udeležila se ga fe polnoštevilno tudi Zveza slov. vojakov iz svetovne vojne v tukajšnji vasi z vencem. Rodbina Kregar se zahvaljuje ob tej priliki tudi vsem, ki so pripomogli do tako lepega pogreba in spremili pokojnega očeta na njegovi zadnji zemski poti. Trzin. Upokojena je naša poštna odpravnica J gospa Marija Sicherl, ki je vodila poštni urad ; 30 let v popolno zrdo'-olinost prebivalstva treh | občin. Bila je zelo pontr?žljiva, posebno v času j svetovne vojne je šla vsakomur zelo na roko. Želimo ji, da bi zasluženi pokoj še dolgo let v najboljšem zdravju preživela med nami. Za njeno naslednico je bila imenovana njena hčerka Štefanija. Lesce. Marsikoga bi morebiti zanimalo, kaj je že kaj novega v Lescah. Javno življenje je po volitvah še precej mirno, ker so bile razne stranke in strančice doživele precej neprijetna presenečenja. Najbolj jim je v očeh naša mladinska organizacija Krekova mladina, katera se sedaj ustanavlja in ki vodi Krekovo socialno šolo, za katero vlada veliko zanimanje. Vendar se težko razvija, ker nima še lastne strehe. Vendar je upanje', da se temu še letos od pomore. Tudi naši socialni demokratje ali, kakor se sami nazivajo, >me-talski radnici« so se malo razmajali in pričeli z zbiranjem za delavski dom in to na precej čuden način. Razpošiljajo vsem brez razlike strank prošnje s priloženo poštno položnico. Ker nas naši somišljeniki sprašujejo, ali je to za naš »Prosvetni dom«, jih opozarjamo, da mi ne pošiljamo nobenih prošenj s položnicami, ampak da bomo sami prišli, kadar bomo potrebovali in upamo, da ne bomo odklonjeni. .Oliki". Zamostec. Pred nekoliko dnevi je zadela kap tukajšnjega posesinika in načelnika gasilskega društva g. Franca šega, po domače Lukež. Kakoi slišimo, pa se je njegovo stanje že nekaj izboljšalo in upamo, da! bo zopet popolnoma okreval. Gorenji Logatec. Umrl je po nesrečnem naključju tukajšnji posestnik Alojzij Gostiša. Ugledni družini naSe iskreno sožalje. — V soboto zvečer ob 8 je priredil tukajšnji Orel v društvenem domu telovadno akademijo, ki je prav dobro izpadla, zlasti kar tiče telovadbe. Tisti, ki se bolje razumejo na telovadbo, so izjavili, da v celi logaški srenji niso videli pri akademijah tako lepe telovadbe kot pri nas, ugajale so zlasti boks-vaje in vojaške vaje. Vrlim telovadcem kličemo: Le tako naprej po začrtani poti! Turjak. Na sv. Jožefa dan zvečer je rdeči petelin vpepelil kozolec posestnice Korzarjeve, po domače Prajerjeve. Sodražica, Pogreb ponesrečenega Antona Knola se je vršil 20. t. m, ob 3 popoldne pri udeležbi številnih sorodnikov njegove 85 let stare matere in mnogo drugih prijateljev. Pokojni je bil jako priljubljen in delaven, Mozirje. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi dne 4. aprila t, 1. v Mozirju za občine Rečica, Kokarje, Šmartno ob Paki, okolica Mozirja in trg Mozirje razstavo plemenske goveje živine čistokrvne marijadvorske pasme in ovac iz razstavnega okoliša. Obenem se vrši semenj za plemensko živino. Interesenti se vabijo za nakup lepe živine. Kat. prosvetno društvo v Št. Rupertu, oziroma njegov pevski odsek, priredi na praznik Matere Božje, 25. t. m„ v dvorani Mlekarskega društva Josip Lavtižarjevo opereto »Mlado Bredo«. Spored bodo podaljšale lepe pesmi, kakor n. pr. Fr. Focrrterjcva »Ljubica«, katero poje celini puvski zbor. N smejali se boste kupletu »Dol-rovoljček«, konec pa bodo tvorile dobro poznane i." povsod priljubljene Vodopivčeve »Žabe«. Val iir.o vse okoličane, da pridejo ta dan obiskat našs pevce in s tem pokazat, kako močna je vez, li veže rv\5e organizacije. Predprodaja vstopnic v trgovin, Koslelec v Št. Rupertu (Kmetijsko društvo). Dolirunje. Na praznik sv. Jožefa smo pokopali posestnika Franceta Kregarja iz Dobrunj. Pokojni je bil v «uren gospodar in skrben družinski c~r\ ''ako priljubljen ie bil, priča njegov pogreb, kaierega se je udeležilo veliko ljudi oAs«umptio«. V for- I malnem oziru sicer ni dosti razlike med obema skladbama, k večjemu, da iOljka« ne uporablja recitativov, ker ni povoda za nje. Toda, kar zade- ! v glasbeno vrednost je ta skladba, v kolikor morem sodiii, najboljša, kar nam jih je dosedaj po- ] dala slovenska unienost. Orkestralna parlitura ! kaže jako fine poteze, mogočna stopnjevanja in silno ekonomično izkoriščanje instrumentalnih skupin, kar smo v »Assumptio« pogreša'!. Mogočen je učinek solospevov, zborov in orkestralnih i stavkov in konvencijonalizem je zastopan v tej skladbi v prav minimalni meri. Skladatelj, dasi ni več mlad, se uči venomer in sad tega neumornega truda se kaže v tem, da se more danes že šteti : med moderne skladatelje. On ima odprto uho in jasno oko za moderno glasbo, ki je v zadnjih desetletjih slino napredovala; iz tega vira zajema s polno kupo. Med »Assumptio- in »Oljko« je presledka le dve leti in vendar kak napredek pri možu, ki po svojem poklicu kot redovnik nima desti prilike diviiti se nad produkcijami modernih skladb, temveč črpa moderno glasbeno vednost bolj iz mrtvih partitur! Največji napredek pa je opaziti v orke-straciji. Sattnerjeva invencija je v tej skladbi posebno bogata, duhovita, nazorna; prijetno vzburja, vzra-doščuje, a tudi loži in jadikuje, kakršna je že si- | tuacija. Premišljena glasbena izrazitost in duhovita slikovitost sta torej posebni pre Inosti, ki di-čita to delo. Da preveva narodni kolonit celo delo, je skladbi samo v čast. » * » Francoski institut in Glasbena Matica v Ljubljani priredita pod pokrovitelistvom Association Française d'expansion et d'Echnnques artistiques v Parizu danes dne 23. marca ob 20. uri v Filharmonični dvorani klavirski koncert s predavanjem o francoskih pianistih. Spored izvaja pianist Robert Lortat. Spored obsega sledeče točke; Rameau: Entretien dee Muses, Le Rappel des Oiseaux, La Triomphante, Sarabande. Couperin: Les Barricadée Mystérieuses. Daquin: L'Hirondelle. Debussy; L'Hommage a Rameau, Danseuses de Delphes, Voiles. Le Vent dans la Plaine, Les Collines d'Anacapri, Ce qu' a vu le vent d'Ouest, Des pas sur la neige. La cathedrnle engloutie, Sérénade interromque, Minstrels. Albeniz: Segue-dillas. Debussy: Soiree dans Grenade. Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni, na večer koncerta pred koncertno blagajno. Dve Deveti. Na pritožbo dr. Čerina, da ni dosegel skupnega delovanja z Glasbeno Malico ljubljansko in tukajšnjo Podzvezo godbenikov, ker so se mu baje stavili za tako sodelovanje nesprejem-sjivi predlogi in cvire, sem 13. t. m. ra tem mestu slavil na oboje društev par vpra-anj. Matica odgovarja le, da je dr. Čerin odklonil, Podzveza, kakor razumem, pa namiguje, da je le ona »poklicana organizirati in izvesti tako važno kulturno proslavo, kot je ravno centenarij Beethovna,« toži dr. Čerina. da dela Podzvezi konkurenco s svojimi godbeniki, da se ne drži ministrskih naredb, da je nehenetrn, ker se ni odrekel Deveti in s tem »provociral zmede in razdore« itd. — Za takole neumetnostno obravnavanje mislim, v limet-nos ni rubriki resnega lis'a ni prostora, naj se gospodje pomeniio med seboj. Za kaj fnkično gre, je težko dognati, resno pa dvomim, da gre na vseh s'raneh za enako idealno proslavo mojstra, ki je »objem milijonov bratov v božjii radosti'... V. Martin Železnik: Zveličar na« jc vstal iz ero-ba. 9 pesmi za mešani zbor z orglamL Z dovolje-, njem kn.-šk orninnrinia v Ljubljani z rire 27. jan. 1927. št. 311. Samozaložba. Nati ruila Čemažrr in drug 1927. — Železnik si ie nanagioma osvojil na- še cerkvene zbore. In to po vsej pravici. Njegove skladbe diči prijetna, prav naša, |>ogosto na vso moč prisrčna, pa vendar vedno plemenita, jasna metodika. Dasi uporablja vsa v novejšem času pridobljena harmoničnn sredstva, je tudi po harmonični, dasi pestri plati, vedno jasen, tudi preprostemu ušesu lahko umljiv. Če so se njegove skladbo žo doslej v tej smeri od vseh drugih prijetno razlikovale, so pričujoče v tej smeri v toliko napredovale, da je mi med vsemi deveterimi niti ene, ki bi je z lahko in užiikom ne pel naš najpreprostejši zbor. Zbori se jih bodo tem rajši učili, ker so po veČini pisane eno- ali dvoglasno in zbor le na viiških učinkovito vpada, tako da bo dela manj, vtis pa mogočnejši, pes'rejši. K. Pevski zbor Glasbeno Matice. V sredo dne 23. t. m. ob У\7. uro pevska vaja mešanega zbora. Brez izjeme vsi in točno! Kdor je nujno zadržan, naj se opraviči. — Odbor. Ljubljansko (gledišče DRAMA. Začetek ob 20 url zvečer. Sreda, 23. marca: PFGICA MOJEGA bRCA Red C. Četrtek, 24 marca; vIAZ IN TI. Red A. Petek, 25. marca; Zaprto. OPERA. Začetek oh rol 20. uri zvečer. Sreda, 23. marca: T A.ID A. Red B. Četrtek, 24. marca: Zaprto. Petek 25. marca ob 15. uri pop.: AIDA. Ljudska predstava po znižanih cenah Verdijeva »Aida« kot popoldanska predstava. Na praznik dne 25 Vnarca popoldne ob 15. uri se poje v ljubljanski operi velika Verdijeva opera »Aida-1: kot ljudska predstava po znižanih cenah. Prijatelje gledališča opozarjamo, da je predprodaja vstopnic od jutri naprej pri dnevni blagajni v operi. Delavska predstava v ljubljanski drami. V soboto dne 26. t. m. se vprizori v drami Hnsencle-verjeva drama »Gobsek« kot delavska predstava pri izredno znižanih dramskih cenah. K predstavi vabimo vse prijatelje gledališča, ki se hočejo poslužiti znatno znižanih dramskih cen. Predprodaja v operi Sattnerjeva opera »Tajda« se ponovi v nedeljo dne 27. t. m. popoldne ob 15. uri. Zunanji pose niki te izvirne slovenske opere naroče vstopnice lahko po dopisnici, ki naj bo naslovljena na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani. Mariborsko gledišče Sreda, 23. marca: Zaprto. Četrtek, 24. marca ob 20. uri: VESELA VDOVA. Ab. B. Kuponi. Znižane ceno Petek, 25. marca ob 15. uri: DIVJI MOŽ. Kuponi. Petek. 25. marca ob 20. uri: GROFICA MARICA. Znižane cene. Kuponi. Sobota. 26. marca ob 20. uri; MADAME BUTTERFLY. Ab. A. plesnn godba. — Dunaj: 20.05 koncert dunajskega sinfoničnega orkestra. Potek, 25. murva. Zagreb: 20.80 Beethovenov večer. — Breslau: 20.25 >Wenn der FrUhling iu die Schllising konunt«, od H. Clir. Kaergela. — Praga: 20.08 zabavna glasba, 21 ura ruske glasbe. — Franklurt: 20.15 čelo-konccrt, 21.15 nemška narodna pesem. Lovske pesmi. — Ilrno: 20.80 koncert, petje, 21 plesna godba. — Rim: 20.45 Serata di Muslca Legrçera e d'Ope-retta. — Ijangenberg: 20.15 stara in nova korn» glasba, 22.10 recilacijska ura II. MUhlhoferja, nato plesna godba. — Berlin: 20.30 komorna glasbil, 22.30 do 24.30 plesna godba. — Dunaj: 20 G. Iliiupt-mannova drama »Einsiime Menschen«. — Varšava: 20.15 filharmoničen koncert. Sobota, 2(1. marca. Breslau: 20.15 Beetliovenova proslava. 22.80 do 24 plesna godba. — Pragu: 20 prenos iz Brna, koncert društva moravskih učiteljic, 20.45 predavanje o Beethovenu, 21 koncert. — Franklurt: 19.80 prenos iz Berlinske državne opere. — Brno: 20 koncert društva moravskih učiteljic. — Rim: 2! Transmissione da un Teatro. — Ijiingenberg: 19.30 »Mnlthaue-Passion« od Joh. Sob. Bnclm, 23 15 koncert iz kavarne Korso. — Berlin: 19.30 Fidelio . opera L. Beethovenu, nato plesnn godba. — Dunaj: 20.15 Beethovenov večer. — Varšava: 20.30 koncert v čast Beethovenu, 22.30 plesna godba. Sporî Orel Siïka! V svrho ustanovitve ozir. poživitve Orbškega krožka ste vse prijateljice Orlic vljudno vabljene, da se udeležite seslanka, ki se bo vršil v četrtek dne 24. t. m. ob pol 8. uri zvečer v samostanski dvorani. Bog živi! šentpeterski Orel v Ljubljani vabi svoje člane in s'are-ine na redni Četrtletni občni zbor. ki se vrši v sredo dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer. Ker je ta občni zbor velike važnosti, je dolžnost vsakega člana, da se ga sigurno udeleži. — Odbor. Telovadna akademija Orla Sv. Jakob-Ljublja-na. Na praznik sv. Jožeta je priredi1 Orel Sv. Ja-kob-Ljubljana v okusno dekorirani šolski telovadnici na Grabnu svojo običajno vsakoletno telovadno akademijo, ki je prav dobro izpadla. Uspeh in požrtvovalnost nas'opajočih tega večera je treba tembolj podčrtati, kajti vadilo se je v telovadnici in to prav pridno v onem času, ko je vso drvelo in norelo na plesiščih. Nastop je pokazal, da se odsek močno, vsestransko razvija in lepo napreduje. Do malega razprodana telovadnica je bila priča, da ima Orel Sv. Jakob mnogo prijateljev. Vse telovadne točke, posebno one mladcev in naraščaja, so bile izvedene prav dobro, vsled česar gledalci, zlasti starši nastopajočih, prav čisto nič niso šio-dili s pohvalo. Mladci in naraščajniki še mnogo obetajo. Tako je prav! Vedno višje in višje! Strokovna kritika sledi v Vestniku. — Hv. Višnja gora. Orliški krožek je priredil na praznik sv. Jožefa akademijo. Program, kj ga ie otvorila s. predsednica v lepo zamišljenem govoru, je vseboval proste in simbolične vaje ter je bil izveden zelo lepo. Ugajale so predvsem simbolične vaje. Poleg telovadnih točk so bile na sporedu še deklamacije in S. Sardenkova »Nevesta iz Libanona", s katero je bila akademija zaključena. Orliški krožek, ki ima v sestri predsednici, osobilo pa v s. načelnici dve resnični narodni delavki, deluje in napreduje na razveseljiv način. HatHo PROGRAMI: Zagreb 310, Brerlau 322.6. Praga 348.9, Frankfurt a. M. 428.6, Brno 441.?. Rim 449. Lan-genberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2. Varšava '980. Sreda, 23. marca. Zagreb: 19.15 prenos iz opere. — Breslau: 20.10 vesel večer. — Praga: 20.08 vseslovenski večer ob priliki 77. rojstnega dne predsednika Ma-saryka. — Frankfurt: 20.15 i\Ver weint um Jucke-nack?« tragikomedija od H. J. Rehfischn. — Brno: 20.30 slovaške pesmi, 21 koncert inf. reg. štev. 43. — Rim: 21 Trasmissione da un Teatro. — Langcn-berg: 20.30 koncert, 22.30 koncert iz kavarne Korso. — Berlin: 20.30 Beethoven, čita Theodor Loos, 21.15 200 let orkestralne glasbe: V spomin Beethovenu, 22.30 do 24.30 plesna godba. — Dunaj: 20.05 vesel večer, 22 vesela predavanja, 22.20 vesela večerna glasba. — Varšava: 20.30 koncert. Četrtek, 2-1. marca. Zagreb: 20.30 Beethovenov večer. 22 prenos iz Palais de danse Pick. — Breslau: '20.15 simfoničen koncert, 22.40 prenos iz kavarne Hindenburg. — Praga: 20 prenos iz velike dvorane radio-palače v Vinohradih. — Frankfurt: 21.15 »Beethoven - igra od F. Parperta, nato do 24.30 plesna godba. — Brno: 20 prenos iz Prage. — Langonbcrg: 20.15 »Antigone«, tragedija od Sofokln, 22.35 pesmi, poje 1'nul Schroder, 23.10 plesna godba. — Berlin: 20.30 Beetliovenova glasba k »Egmontu«, 22 30 do 24.80 Še neknz nogometnih rezultatov. V Mariboru sta se vršili v soboto in nedeljo dve tekmi za pokal LNP. SK Maribor je zmagal nad Svobodo н 4:0, Rapid nad Merkurjem s 3:0. V Celju sta igrala Alletik SK in SK Šoštanj prvenstveno tekmo, ki je končala s 14:0 za Atle-I tike. Nogometno prireditve 25. in 27. t m. Na praznik 25. t. m. se odigra v ljubljanskem podzvez-nem okrožju semifinale za prehodni pokal LNP. Za protivnikn je določil žreb Ilirijo in Hermesa, dočim pride Primorje neposredno v okrožni finale proli zmagalcu v tekmi Ilirija: Hermes. Za pred-j tekmo je določena prvenstvena tekma II. razreda i Reka: K rakovo. — Isti dan so vršita odločilni pokalni tekmi tudi v Mariboru in Celju med Mariborom in Rapidom odnosno med Celjem in Atletiki. V nedeljo dne 27. t. m. se prično v Ljubljani prvenstvene tekme I. razreda. V I. kolu se srečata llermee in Jadran ter Ilirija in Slovan. Dalje igra v nedeljo tudi drugorazredna dvojica Slavija in Krnkovo. Vse tekme se vrše na športnem prostoru ASK Primorja ob Dunajski ccsti. SK Ilirija, nogometna sekcija Danes v sredo točno ob 17. uri trening za I. moštvo, rezervo in dijaško skupino. — Seja sekcijskega načelstva dane? ob 18.30 v kavarni »Evropa«. — Načelnik. NJEGOVO VELIČANSTVO — PRAVILO! Britanska družba jaht, »Jachting Association«, jo prosila kralja, sira Th. Liptona in lorda Wa-ringa, naj skrajšajo jambore na svojih jahtah in naj znižajo tudi število jader. Kot vzrok navaja, da ob lepem vremenu jambori m številna jadra sicer prav pridejo, da pa ob hudih viharjih dirke navadno pokvarijo; delo z njimi je tedaj težko. I Prvič se, je sedaj zgodilo, da je kdo angleškemu j kralju — v obliki prošnje — kaj zapovedal. Napeto pričakujejo, kaj bo kralj odgovoril; lord \Va-ring je dejal, da se povelju ne bo pokoril. Med prizadetimi jahtami je tudi »Shamrock 4«, ki se je I lani udeležila ameriških pokalnih tekem in je priborila kralju že veliko daril. TO SO DOHODKI! Seveda v Ameriki. Dempseyevi dohodki so nam znani, Richardovi tudi, itd. Največ pa nese menda rugby. Skupni dohodki v zadnji seziji rugbyja znašajo 80 milijonov dolarjev I to je po naše 1680 milijonov dinarjevi Kakšne svotet Samo •zadnja igra med armado in mornarico v Chicago je nesla 1 milijon dolarjev, nekatere druge pa ne dosti manj. Rugby je v Ameriki kupčija, in tega nihče več ne taji. Dijaki na univerzah, ki tvorijo jedro ameriškega športa, so sicer idealni, v praksi je pa to drugače; univerze živijo od športa, in marsikakšna univerza bi brez dohodkov iz iger sploh obstojati ne mogla. Samo univerza Yale je zaslužila v treh mesecih zadnje sezije — okt.. nov. in dec. 1926 — 750.000 dolarjev ali 42 milijonov dinarjev. CR. PELTZER TEČE ZA VLAKOM IN ODKRIJE SVOJ TEKAŠKI TALENT. »Kateri Vaših velikih uspehov se Vam zdi nnjvečji in najlepši?« so vprašali Peltzerja. »Brezpogojno oni proli Loweu v Londonu — tedaj je napravil Peltzer nov rekord na 800 m v 1:51.6 —, zmaga na tujih tleh, pred občinstvom, ki je mislilo in vpilo saino »Lowe«, ki je pa takoj po končanem teku mojo zmago prisrčno in rado priznalo.« »Kaj mislite o amsterdamski olimpijadi in o Nemcih?« »Moram priznati, da si delamo preveč upanja. Precenjujemo uspehe posameznih športnikov. Naš naraščaj bo prišel v poštev šele leta 1932. Športni razvoj pri nas je bolj kvantitativen kot kvalitativen« ; Kako učinkuje na Vas obnašanje občinstva?« »Na Nemškem bi me zelo tlačilo, če bi ob-. činstvo ne bilo več na moji strani, za inozemsko i občinstvo se pa ne menim.t »Kdaj ste odkrili svoj tekaški talent?« »Najprvo sem metal diskos in kopje, nato I sem skakal ob palici, sem gojil tudi druge vrste lahke atletike, tekač na srednje razdalje sem pa j postal šele pozneje. Vlak je odhajal, ko sem bil ; še v postelji, pa sem ga le šo ujel.« Čisto tako seveda ni bilo, kot dr. Peltzet ' pripoveduje, pa je saj originalno. Ali pa je oblečen na kolodvoru na divanu ležal. VOJNO MINISTRSTVO ORGANIZIRA SPORT. V zadnjih dneh so italijanski sport na novo preuredili. Športne zveze so morale predložiti svoj j letni načrt vojnemu ministru. Razen v nogometu I so odpravljene letos v vseh športnih panogah prvenstvene tekme. Na njih mesto pridejo narodne tekme, razdeljene na Coino in na Bologno. V Como se boflo v okviru slavnosti, prirejenih na čast in-ženerju Al Volta, vršile tekme veslačev, kolesar-1 jev. rokoborcev, težkih atletov, telovadcev, sablja-čev in bokserjev. V Bologno morajo pa povodom evropskih plavalnih prvenstev (koncem avgusta) priti plavači, lahki atleti in igravci tenisa. Zmagovalce bodo upoštevali kot kandidate za olimpijado. Tretja prireditev so mednarodne lekme visoko-šolcev. vršeče se v tednu od 24. do 30. avgusta. S takimi odredbami bodo sčasoma seveda ves sport ubili. Sport uspeva le. Če je prosi. 1ADIO potrebščine ' v največji Izbiri stalno v s-ilogl pri FRANC BAR. Ljubljano, Cankarjevo nabr. 3 Telet. 407 ŠaO 1. e2—e4 e7—e5 2. Sg8-f6 Sb8—c6 3. Lfl—b5 a7—a6 4. Lb5—a4 Sg8—Ï6 5. 0—0 Lf8—e7 6. Tfl—el b7—b5 7. La4-b3 d7-d6 8. c2—c3 Sc6—a5 9. Lb3—c2 c7—cS ' 10. d2—(14 Dd8—c7 VELEMOJSTRSKI ŠAHOVSKI TURNIR V NEW YORKU. V nedeljo dne 20. t. m. se je igralo v newyor-skem veletuinirju XIX., to je predzadnje kolo s sledečim rezulatom: Capablanca (boli) je remi-ziral v neredni partiji po kraikem boju z Niemco-vičem. Partiji dr. Vidmar-Marehall in dr Aljehin-Spielmann «ta se moruli po pcturnem hudem boju prekiniti. Položaj je v obeh igrah nejasen in izid negotov. Boj za tre.je mesto še vedno traja. Ne da »e še predvide'i, ali je zasede dr. Vidmar alt Niemcovič. Julri v sredo se odigra XX., to je zadnje kolo. Stanje [w XIX, kolu; Capablanca WA, dr. Aljehin 10 in eno visečo (proti Splelmannu), Niemcovič 10, dr. Vidmar 9 in eno visečo (proti Marshallu), Spielmann 7.4 in eno visečo (proti dr. Aljehinu), Marshall 5 in eno visečo (proti dr. Vidmarju). v Newyork, 22. marca. Včerajšnji dan je bil določen za odigranje visečih partij. Veliko zanimanje je vladalo /.a igro med Aljekinom in Spielir.annom. Spielmann bi bil lahko dosegel remis, toda s slabo potezo si je svojo dobro pozicijo pokvaril, nakar ga je Aljehin premagal. Vidmar ima dobre i/glede proti Marshallu, vendar se tudi pri drugem igranju partija ni dokončala in je bila ponovno pre-kinena. V sredo 23. marca se bo odigralo zadnje kolo. Stanje je sedaj sledeče: Capa-bl-nca 13 in pol, Aljehin 11, Niemcovič 10, Vidmar 9 (1), Spielmann 7 in pol, Marshall 5 (D- Pravi biser in nedvomno nijlepša, najboljša in najpoučnejša izmed vseh doslej na ne\vyorškem turnirju igranih je naslednja od svetovnega prvaka proti našemu rojaku v zares velemojstrskem slogu dobljena partija, ki bo gotovo kot vzor klas'čoe priprostosti in točnosti našla svojo pot v bodeče j •Šahovske učne knjige po vsem svetu. Komaj so j oligrane teoretiške otvoritvene poteze, prične se 1 že končanka, v kateri stoji dr. Vidmar za spoznanje neugodneje. ker jo oslabljena njegova pehota na damskem krilu. Vendar položaj ne izgleda še brezupen in zato je silno presenetljivo videti, kako IogiCno-dof)edno, enostavno in nalahno zmaguje in zmaga njegov nasprotnik. In ravno ta enostavnost in neizprosna logika sta največji in neminljiv kras in čar partije. Španska partija. Vrana na newyorskem turnirju v XII. kolu dne dne 8. marca 1927. Capablanca—dr. Vidmar. Dr. Vidmar se je odločil za obrambni zislem, ki si ga ie bil zamislil in izgradil v Španski partiji nepozabni ruski velemojster Cigorin. Po dosedanjih izkušnjah je ta zistem popolnoma zadovoljiv za ïrnega. 11. Sbl—d2 0—0 12. h2—hS Sa5—cO 13. d4—d5I Navadno se igra tukaj 13. Sd2-fl. Te poteze se je poslužil svoj čas tudi dr. Em. Laske r v svojem matehu z dr. Tarraschom. 13. ... Sc6—(18 Z namenom, da spravi konja čez b7 na polje c5. 14. a2—a4! Napad, na katerega črni ne najde pravega odgovora. 14. ... b5—b4 Poslej se je črni branil povsem dobro in pravilno. Ta poteza pa je slaba, ker prepušča belemu konju važno polje c4, katero Capablanca res takoj zasede. Bogoljubov je na tem mestu igral proti Rubinsteinu (1926 v Berlinskem turnirju) 15. ... Ta8—b81, kar je edino pravilna in dosledna poteza. Potem pa naj bi bil črni po ^možnosti izvedel prvotni načrt in igral Sd8—b7, co—c4 in Sb7—c5. 15. Sd2—c4! Ta močna poteza, ki jo je pa zakrivil črni sam, daje belemu daleko nadmočno igro. 15. ... аб—a5 Druga pogreška, če je bila tudi koltkor toliko izsiljena, ker je grozilo 16. a4—a5, nakar obvladuje beli polie b6 in poleg tega še grozi, da prilično vdere v črne postojanke z Lc2—al. Na vsak način bi bil moral črni sedaj potegniti 15. ... Sd8—b7 in na 16. a4—a5 nadaljevati s 16. ... Ta8-b8. 16. Sf3-e5:l Zelo močno. Izsili zamenjavo več figur in končanko, ki stoji za belega veliko bolje vsled močnega tekliškega para. 16. ... Lc8—P.6 17. Lc2—b3 Sedaj je črni prisiljen vzeti konja еб, ker bi imel sicer kmeta manj. 17. ... d6—e5: 18. d5—d6 Le7—dO: 18. Ddl— d6: Izsili ..amenjavo dame, ker je ogrožen krnel еб. 19. ... Dc7—d6: 20. Sc4-d6: Sd8—b7 Nekoliko bolje je bilo vsekako popreje 20. ... b4—c3:. Tudi beli kmetje so raztrgani in črni bi zato imel vendar še nekaj več upanja na remis, kakor pa po potezi v partiji. 21. Sd6-b7: La6—b7 : 22. c3-b4:t Odločilno! Slabost kmetov na a5 in bi je pogubna za črnega. 22. ... сГ>—b4: 23. f2—f3 Tl'8—(18 24. Lcl—еЗ h7—h6 24. ... Td8—d3 ne pomaga nič radi 25. Lb3—c4. Dr. Vidmar je storil, kar je šlo, pa je vso zastonj — omenjena minimalna slabost, ki jo Capablanca mojstrsko izkorišča, se ne da popraviti. 25. Tel—dl Lb7—c6 26. Tal—cl Lc6—e8 27. Kg1—f2! Z namenom, po izmenjavi stolpa 28. Tdl — d8:, Ta8—d8 uplenili z 29. Tel— r5 kmeta na ao tli e5, kar takoi ne bi šlo Td8—dB. 27.... Td8—dt + .. 28. Tet—dl: Ta8-c8 29. g2—g4! Da ne more črni konj na 14 (preko pelja h5). Sedaj obvladuje beli celo bojišče. 29. ... Lo8-d7 30. Le3—b6 Sedaj pade eu kmet, kajti če brani črni kmeta a5 s Tc8—a8, sledi Lbf>—c7 in en kmet — e5 ali a5 — je izgubljen. 30. ... Ld7—e6 31. Lb3—eli: f7—e(i: 32. Tdl—(18+! Najenostavneje. Sicer bi se mogel črni še dalje časa braniti s Tc8—c2, lako pa je uničeno zadnje upanje črnega in kmet a5 pade brez kompenzacije. 32. ... 33. Lh6—(18: 3-1. Ld8—a5 : 35. b2—b31 Takoj 35. La5- Sc5—d3 +. 35 36. La5—b4: Tc8—(18: SfG—d7 Sd7—c5 -b t : seveda ni šlo radi . Sc5-b3: Sb3—dl 37. a4—a5 in črni odneha. Sledilo bi lahko se 37 ... Sd4—b5 38. aS—aO, Sb5—c7 39. aG—h7, Kr8—17 40. Lb-l—dli z naste-dujočim 11. Ld6—cô: itd. Certevem мезШШ Križaiiska Moška Marijina družba ima na praznik Marijinega Oznanenja (25. marca) duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob 6. uri. Zju raj med sv. mašo skupno obhajilo. — Odborova seja danes due 23. marca ob 8. uri zvečer. Seseda Je mogoče ! Belgrad, 21. marca. Pod naslovom Ali je to mcgoče?<. se trudi Jutro-, da I i prigrajalo amandman, ki določa, da se bedo prenosne takse v bodoče zmanjšale za dva odstotka. Za premičnine se prenosna taksa zniža cd 2 na 1 odstotek. Za nepremičnine pa se prenesna taksa med živimi zni"a od 6 na 4 odstotke. Pri nasledstvu v prvem kolenu krvnega sorodstva pa določa predloženi amandman, da se do vsote 50.000 dinarjev (po cdbitih pasivihl) ne plača nika-ka preno na taksa. Dcslej so bile nepremičnine do 5C0.000 Din vrednosti plačevanja te takse proste. Poudariti je treba, da se pasiva doslej niso odračunavala; po novem pa se imajo odbiti vsa pasiva. Klubi večine pa s tem amandmanom niso bili zadovoljni. Zato je danes na seji večine finančnega odbora bilo sklenjeno, da se oproste plačevanja te takse nepremičnine pri nasledstvu v prvem kolenu do 150.000 Din čiste vrednosti. To je brez dvoma velik uspeh. Kajti radi bi videli danes kmečko posestvo, ki je v današnjih razmerah po odbitih pasivih vredno še vedno 150.003 Din ali pa celo več! Ce pa Jutro, še uaorej jaše tistih 500.000 Din, naj ve, da se pri nas na Slovenskem v 90 odstotkih slučajih posestva predajajo med živimi. In za te je znžon procent za 2 odstotka vrednosti! Kdor ni udar en s slepoto strasti in sovraštva, bo priznal, da je to uspeh, ki bo znašal lepe vsote, ki jih bedo deležni slovenski kmetje in drugi! Naj nam verjame Jutro« ali ne: Ljudje bi njegovi kritiki in zabavljanju vendar le več verjeli, ko bi videli v ? Jut rove m« pisanju saj senco priznanja, da se sedanja vlada trudi ne' aj dobrega storiti. To namreč vsi l„udje z lastnimi cčmi vidijo, da je tu resno prizadevanje. ustvariti boljše gospodarsko stanje. Ker pa »Jutro« tudi to, kar vsi vidijo, negira in cinično taji, zato je v ljudeh njegova kritika že davno izgubila videz iskrenosti in objektivnosti. Javnost vidi. da iz >Jutra« govori le strast in sovraštvo. Zato je >Jutro« podolno preroku Ealaamu in njegovemu cslu! Jože S t a b e j : Cenzura filmov. Spričo nekega javnega vprašanja v časopisju glede ukrepov komisije za cenzuro filmov, si dovoljujem dati v svejem imenu kot član kinematografskega sosveta za mariborsko oblast glede cen ure filmov nekatera pojasnila. ki bodo gotovo zanimala tudi javnest. V področju mariborske in ljubljanske oblasti ureja pr'red tve javnih kinematografskih predstav m ni stiska uredba od 18. septembra 1912, štev. 191 državnega za' onika /. dne 21. septembra 1912, izdana po m'm'strstvu ru notranje zadeve sporazumno /. nrn'strstvoni za javna dela, z veljavnostjo cd 1. Januarja 1913. Pc leg p gojev za dajanje licence javnih kina-matogra'skih preds'av, ima uredba v §§ 15 do 21 tudi n tanïne predpise -a cen uro filmov. Pri vsaki oblzsti, ki daje licence za kinematografske javne predstave — po S I uredbe je to politima deželna oblast — je v zrni-slu § 16 sosvet štirih članov, ki skupno z cb-las o ccn urini vsak film, ki se naj javno predvaja. Sosvet je sestavljen i/. 1 zastopnika deželnega šols' ega sveta, 1 scdntjskega uradni'a in 2 zastopnikov human tiirnth korporacij, ki se bavijo z ljudsko izobrazbo iu mladinskim skrbstvom. Člsne sosveta in za vsakega po dva namestnika imenuje za dol o enega leta politična deželna oblast, zdaj veliki žup".n. Za imenovanje sedn jskega uradnika je merodajen zgolj predlog predsednica višjega deželnega sodišča. Sosvet posluje za vso upravno pdroč e oblasti. Vsak član sosveta ima pravioo prisostvovati vs ki poskusni cen urni predstavi in ugovarjati proti javnemu predvaanju filma ait njegovih polarne n tli delov, slik. Vendar zastopnik oblasti v mlslu Izvršilne odredbe mi- nistrstva za notranje zadeve od 18. septembra 1912, štev. 20.783, iz § 16 uredbe ni vezan na muenje tega alj onega člana kinematografskega sosveta, temveč mu je na prosto, če in koliko se naj tako mnenje upošteva ali zavrne. Po izvirnem besedilu § 17 uredbe je odreči dovoljenje za javno predvajanje tak,h filmov, wenu die Darstellung den Tatbestand einer stra'baren Hnndlung begriinden wiirde, die offentliche Kuhe und Ordnung gefiihrden kann oder gegen den Anstand und die guten Sitten verstossU:. če pa ni teh pogojev, a bi mogla predstava sicer slabo vplivati na mladostne osebe v moralnem in intelektualnem oziru (geeigiiet ist, jugendliche Personen in mcralischer cde>r intelleklueller Hinsicht nach-teilig zu I ee!n lussen), se ne sme dopustiti pred va an Je takih filmov pri predstavah, h katerim so pripuščeni otroci in mladina i-pod 16. leta. Po določilu § 18 uredbe je dati dovoljenje za javno predvajanje filmov, za katere ni pogojev iz člena 17, odstavek 1, uredbe in pri tem navesti, če je predstava dovoljena tudi za otroke in mladino. Izdano dovoljenje velja :-a vse področje upravne oblasti in ugasne po petih letih. Ze izdano dovolenje pa je mogoče v zmislu t' ") uredbe preklicati, ako se je ugotovilo na' nadno. da bi bilo upravičeno 7abranjenje po 1. ali 2. odstavku § 17 uredbe. Za filme, katerih javno predvajanje je bilo že dcvol eno ali /ab ranjeno po kaki drugi upravni oblasti in se cenzurna oblast priključi istemu stališču, je oblast' na prosto, ali jih ponovil i cenzurira ali ne (§ 21). V vsa'en kinogledišču morata biti za nadziranje predstav po oblasti in članih sosveta na ra polago dva sedeža (§ 22). Oiroci in mladina pred dopolnjenim 16. letom smejo posečati samo kinoprodstave, ki so kot take v zmislu § 18, 2. odstavek, izrecno označene in ki končajo prod 8 zvečer (§ 23). Dol zebe glede reklame, plakatov itd. ima § 25 uredbe. Po 2. odstavku tega člena so prepovedana tudi vsa naznanila, »die -nsitt-liche Vorfiihrungen erwarten lassen oder aul sittenwidrige Sehaulust bereehnet sind«. Poleg tega pa navaa izvršilna odredba k § 15 uredbe, da je imenovanje f Ima (slike), kakor tudi ra-ne vrste objav in hvaljenja smatrati enako kot sestavni del oblastvenega dovoljenja. Iz gornjega obrisa določil še vedno zakonite in veljavne uredbe glede cenzure filmov vidimo, da ima pristojna oblast za zaščito javnosti, /lasti pa mladine, pred vedno na-raš ajočimi kvarnimi vplivi kinepredstav precej uspešna — dasi nikakor zadostna — sredstva na razpolago. K temu pripominjamo, da izvršilna naredba k § 17 uredbe naravnost naroča, da je oblast pri izdajanju dovoljenj za javne kinopredstave dolžna ščititi javnost preJ prestopki proti dostojnosti in dobrim običajem in da mora posvečati posebno paž-njo temu, da se ščiti doraščajoča mladina pred škodljivimi, sugestiviio učinkujočimi vplivi kinematografskih predstav ter naj bi se pri tem še posetej ozirala na mnenje on.h članov sosveta, ki so pedagogi in se bavijo z mladinskim skrbstvom. Poleg vsega pa na koncu izvršilne odredbe minster še posebej in ponovno poudarja, da pričakuje, da se bo pri izvrševanju uredbe od 18. septembra 1912, v polni meri zadostilo zahtevam po ohranjenju nravnosti, zlasti pa skrbi za tloraščajočo mladino. Kakor pa je obrazložena uredba glede prire anja javnih kinematografskih predstav mila in v ra -nih predpisih nezadostna, ie bila nekaterim krogom vendar tako napotna, da so doseglj pri ministrstvu notranjih zrdev v Belgradu njeno . raz.veljavljenje«, kar se je zgodilo z interno ministrsko naredbo od 19. januarja 1927, J. B. štev. 605 in ki določa: da vel ajo zi ves teritorij rase države pravilno in v predpisani obliki izdana odobrenja in odložile višje cenzurne komisije za filme pri ministrstvu notranjih zadev, komisije za cenzuro kinematoTra'skih f'lmov pri upravi mesta Belgrad in poverjeništva za cen~uro kinematografskih filmov v Zagrebu. Vse pritožbe proti tem komisijam se rešujejo pri višji cenzurni l onrsiji za f Ime pri ministrstvu notranjih zadev. Pa vrl Javlja se urtdl:a ministrstva notran'ih za-''ev od 18 septemtra 1912, sev. 891 drž. zakonika, kolikor nasprotuje gorn : ire ll i. Veli1-) žrp"!'a mariborske in ljubljanske cthvti 7ai-en'testi g-rnjega nternega ministrskega cdlo1 a od 19. januaria 1927 nista mogla pr' u"tj in sta gotovo tudi ministra opo-zor la da zakrilite ministrske uredbe cd dne 18. sentenitza 1912 po pravnih npčelih in po raš ustavi ni mogoče razveljaviti, oz;roma 
 ".uiti z internim ministrskim odlokom, temveč le z zakonom ali z zakmito uredbo, ki bi morala bili v zmislu zadnjega odstavka g 91 vido danske ustave pravilno, to je v SI. Novînah razglašena. Das- se minister sklicuje na člen 2 uredbe o ustroju mjn!strstva /a notranje z-de ve od 8. maja 1919 in na člen 134 us'ave, ni ne v prvem ne v drugem ničesar, kar bi moglo utemeljiti zakonitost te ministrove naredbe. Člen 134 ustave priča naravnost proti taVeniu postopanju, ker prečno ugotavlja pzavno kontinuiteto dosedaj veljavnih zakonov in zakonskih predpisov.
Poleg teh in nadaljnjih pravnih zgrešeno-sti naredbe od 19. januarja 1927. pnč naredho-dajalee ni pomislil niti na n'en praktičen učinek. V državi imatuo 33 oblasti iu vse filme
za vso državo — recimo, da je v vsaki oblasti na dan vsaj po en nov film — bi cenzurirali dve komisiji! In kaj bi bilo s pritožbami zoper odloke cenzurnih komisij? Kam bi privedlo tako ravnanje, je pač lahko uvideti in tudi njegove posledice za javno nravnost in etično v gOjO mladine. Da si pa nekateri kino-podjetniki žele izvrševanja nove ministrske naredbe, je razvidno iz pisanja zagrebških časopisov, kjer napovedujejo stal šču, kakor ga branita velika župana v Mariboru in Ljubljani, odločen boj. Umevno, ker najboljši obisko-vavec kinematografov je danes mladina in čim man' bi b lo v tem oziru kontrole, tem boljše za kino. Mislimo pa, da oni kinopedjetniki, ki hočejo še nadolje resno vpoštevati pojem - kulturni filnK, ne morejo in ue smejo biti ž njimi is'ega mnenja.
Končani. Nihče razsodnih in objektivnih ljudi ne bo odrekel kinu onih vrednot, ki jih ima in jih more imeti za napredek in povzdi-go omike in prosvete. Vendar vsak teh pa bo tudi branil priti vsakršnemu kvarnemu vplivu kina nravne in verske dobrine naroda ter dal vsi' dar jasno razumeti filmskim tvorni-cam in k in' podjetjem, da more šele kar najbolj tesno s^aanje duhovnih in gospodarskih prvin ustvariti kulturo.
/жргегf sodlišča
Smrtna nesreča pri postavljanju Radio-ante-
ne. V dnevih okoli 25. nov. lani je postavljal železniški uradnik S anko P. pri posestniku Josipu Oražmu na Selu Radio-.inleno. Ko je hotel vezati žice s s rehe gospodarskega poslopja preko dvorišča na stanovanjsko hišo, je vrgel klobčič žiee skozi neko odprlino gospodarskega poslopja. Nesrečen slučaj pa je hotel, da je priletel klobčič, ki se je odvijal, na električno napeljavo, kjer je žica obvisela, klobčič pa se je radi teže odmotal in Je padel na dvorišče. S tem pa se je napravil električni stik z zgornjo elekirično napeljavo, ki je bil tem učinkovitejši, ker je bilo mokro vreme. — Ta klobčič je slučajno opazil hlapec Anton Resnik. Nevede in nepreviden je priskočil in ga pobral. To pa je bilo usodno zanj in za njegovega tovariša Slamita. Slamič je namreč skočil k Hesniku in ga je hotel oprostiti usodne žice. Elel trični tok pa je pri tem prijel še njega. Vrgel ga je na mestu na tla in ga usmrtil. Prihiteli so mu takoj na pomoč, toda bilo je že prepozno. Resnika so odpeljali nezaves'nega v bolnišnico, pa je med vožnjo umrl. Obtoženec je priznal, da je res vrgel usodni klobčič preko line, vendar pa ni mogel predvideti, da se bo zapletel v tujo električno napeljavo. Nesreča je hoiela, da je odletel usodni ldobčič preveč na levo. Po daljšem posvetovanju senata je bi) obtoženec oproščen, ker se sodniki na podlagi njegovega zagovor.) in izpovedi prič niso mogli uve-riti, da bi mogel on vedeti, da bo ta ponesrečen met žice imel tako dalekosežne posledice. Glede odškodninskih zahtev, ki so precej težke, pa je zavrnil senat vdovo |x>nesrečenea na pot civilne pravde.
»Z eno pallko sem pa in še to prav malo gospodje. Ene petkrat sem udaril in to pa zato, ker je nadlegoval mojega dekliča. No in moj tovariš Anton mi je pa malo pomagal.*- Tako se je zagovarjal Nace B iz Volčje jame, ki je bil obtožen, da je napadel s svojim prijateljem Antonom v Šmartnem pri Litiji 39 letnega Alojzija Okorna. Dobila sta zato vsal< po en leden zapora in bosla morala plačati še vse stroške in Okornu 340 Din za bolečine. Toda Naee in Tone s to litijsko sodbo nista bila zadovoljna in sta prišla v Ljubljano. No in Iu sta pošteno povedala, zakaj sla Okorna nabila in sta prosila za znižanje kazni. In res je senat vpošteval fantov kes in jima je znižal kazen in sicer vsakemu na dva dni. Vesela svojega uspeha, sta odšla iz dvorane in odtod k Dalmatincu na likof.
Pregled vremena od 14. do 20. marca 1927.
(Podatki datirajo-od 8. ure doličnegn dne.)
14.	Nova depresija zapušča Sredozem. morje, s središčem preplavlja sred. Evrcpo (Budapest 756). Deževen pas se nahaja v glavnem v sred. Evropi in na našem Primorju. južni vetrovi so oslabeli; toplota v SHS raste — najvišja v Mo-staru 22°, najnižja v Mariboru 1°.
15.	Niz. tlak odhaja v vzhod, drnaša dež samo E SHS, snežne zametaje pa Baranji. Od sev. zah. strani prodira visok tlak, pokril je tekom noči vso našo državo. V osrednjih delih SHS so razsajale sinoči nevihte s točo. Temperatura ]>ada ob zmernih sev. zah. strujah.
16.	Vis. tlak s središčem v Hanoveru drži celo Evropo in se širi čedalje bolj proti nam. Vetrovi so v' SHS večinoma severozahodni in slabi. Neznatno in le prehodno je dežilo v NE SHS, snežilo pa na visokih planinah Bosne, kjer je temperatura padla /.a 3"; v ostalem se ni spremenila.
17.	Jedro čvrstega tlaka napreduje proti juž. Evropi (Ljubljana 774.8 Sofija 774.2). Splošen položaj je estai, z njim tudi mirno in verlro vreme. Toplota je v SHS nazadovala za 1".
I 18. Vis. tlak traja in še raste v juž. Evropi. Vreme je večinoma vedro, mirno, po jutrih v gotovih krajinah megbvMo. Dnevi že izkazujejo pre-
I cej visoko toploto, noči so Se hladne. (Kos. Mitrovica —4°.)
19.	Nebo nad kontinentom ostaja nespremenjeno vedro, kar ima danes šo čvrsieišo podlago v vis. tlaku (Ljubljana 776.8). Povprečna dnevna toplota raste.
20.	S strani Baltika se širi proti črnemu morju topel val z nižjim barometrom, vslod česar je pečel vis. tlak v vzhod. Evropi popuščati. Pri nas je vreme mirno in vedro ob nadaljnjem porastu toplote.
i	Pregled toplote v gorenji dobi.
Spitsbergi	—8	-26	—88	_	-32	—31	_
Leningrad	_2	—1	_O	—	1	—9	—fi
Moskva	—6	—1	—6	_2	1	—12 -	-17
Stockholm	0	1	1	1	8	1	4
Varšava	1	—	2	2	_	_	7
Budapest	в	5	4	—	0	2	11
Miinchen	8	0	0	-8	0	0	0
Berlin	2	0	в	5	4	8	10
Seydisfjord	6	—	4	2	5	8	_
London	5	—	—1	4	8	8	6
Paris	3	8	1	1	6	6	6
Lyon	6	4	1	1	2	6	2
Madrid	—	5	—	_	—	—.	_
Rim	10	4	B	_	5	4	4
Aiaceio	7	—	7	7	—	R	R
Messina	14	12	10	11	11	11	13
Sofija	8	0	4	—1	3	-2	1
Odesa	-8	0	0	1	_	8	6
Aleksandri*	—	—.	17	17	15	15	lfi
Gospodarstvo
Občni zbor ljubljanske borze.
Včeraj popoldne se je ob številni udeležbi vršil II. redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote.
Radi smrtnega slučaja v rodbini predsednika g. Ivana Jelačina ml. je predsedoval zborovanju podpredsednik g. dr. Ivan Slokar, ki je pozdravil navzočega vladnega komisarja in številne borzne člane. Borzni tajnik dr. Dobrlla je nato podal kratek referat o poslovanju borze.
Orisal je težko stanje našega gospodarslva, ki se v zadnjih letih ni nič poboljšalo, temveč v posahieznih slučajih poslabšalo. Navzlic temu pa se je delovanje ljubljanske borze razširilo. Efektno tržišče ljubljanske borze izkazuje napram letù 1925 povečttnje prometa za več kot 7 milijonov Din, pri čemer je treba poudariti, da so se pričele posluževati borze tudi državne oblasti. V veliki meri pa so v prêt. 1. vršili svoje eksekutivne prodaje in nabavke tudi domači denarni zavodi, kar priča o rastočem zaupanju do lastne borzne institucije.
Promet na lesnem tržišču izkazuje v 1. i926. 3492 in pol vagonov (1925 1870 vat].) v vrednosti 16,861.682 Din (1925 9 012.992 Din). Promet se je torej dvignil za 90 odst., dočim znaša prirastek na vrednosti le 87 odst. Ta razlika izvira iz padanja cen raznih lesnih proizvodov in to vsled valutar-nega valovanja in velike konkurence inozemstva na trgu naših največjih odjemalcev.
Glede žitnega tržišča nam statistika za 1. 1926. predočuje nazadovanje. Letošnji blagovni promet v deželnih pridelkih je znašal 343 in pol vagonov (1925 399 vag) v vrednosti 6,996.425 Din (1925 8,844.045 Din). To nazadovanje moramo pripisati propadajočemu slovenskemu gospodarstvu. Trgovec ne more kupovali blaga proti takojšnjemu pln-čilu, kakor to določajo uzance na borzi, ampak mora iskati virov, ki mu nudijo daljšo plačilno možnost.
Razveseljiv pa je velik razmah razsodiščneia poslovanja. Število tožb je naraslo od 138 na 938. Skupni znesek terjatev je narastel od 2,135.154 v 1. 1925. na 8,268 840 Din v 1. 1926. V tekočem letu je bilo do 21. marca vloženih že 358 tožb napram 48 v Istem razdobju 1. 1926. Do tako razveseljivega razmaha razsodiščnega postopanja in vedno večjega zaupanja, ki ga naš trgovski svet goji do tega svojega stanovskega sodišča so v prvi vrsti doprinesli razsodniki sami, ki so vršili častno, a brezplačno službo s priznano vestnostjo in objektivnostjo, za kar jim gre neomejena in enodušna zahvala.
Če pomislimo, da posluje naša borza v dobi največjega gospodarskega obstoja v okrnjenem obsegu, tedaj m ra vsak priznati upravičenost njenega obstoja. >nmo, da se bo ta institucija še razširila. Zato Ireba vzbuditi tudi v široki javnosti zanimanje; k temu pa more mnogo pripomoči naše novinarstvo. Potem bodo tiidi naši odločilni faktorji ugodili upravičeni želji po razširitvi te institucije.
Poročilo o denarnem poslovanju borze je podal predsednik fimnčnega odbora g. Josip Gogala. Finančni odbor je tečno kontroliral finančno stanje in našel knjigovodstvo v najlepšem redu. Ljubljanska borza je v preteklem letu postala aktivna. Iz .poslovnega dobička se je izplačal ves dolg pri Slovenski bauki, tako da tvorijo danes obveznosti borze le brezobrestna posojila denarnih zavodov. Pa tudi ta brezobrestna posojila se bodo odplačila. Vzdrževanje borze z lastnimi sredstvi je torej zasigufanp.
V imenu Zbornice za trg. obrt in industrijo je pozdravil občni zbor dr. Windischer in izrazil željo, da bi se naša borza, ki je pričela v težkih časih, v bodeče postopoma tako 'lepo razvijala, kakor v pre' klem letu. Poudarjal je, da gre za uspešen razvoj borze predvsem hvala tajnikom borze g. dvom. svetniku Dukiču in dr. Dobrili, ki sta ustvarila fundamen! in nosita vso odgovornost za ne lahko delo.
Bilanca za 1. 1926. je bila enoglasno odobrena, ravno tako je bil podeljen absolutorij borznemu svetu, nakar so se vršile volitve 8 članov borznega sveta, 5 članov finančnega odbora in dopolnilna volitev 8 članov razsodišča.
Za volitev borznega sveta je bila predložena oficijelna lista sledečih gospodov: K. čeč, Iv. Je-lačin ml., V. Meden, inž. VI. Remec, R. Skubec, J. Jovan, Ern. Hieng in Fr. Pogačnik. G. Ernst Hieng je predlagal drugo listo, na kateri so bili mesto K. Čeča, V. Medena, inž. Remca in R. Sku-beca postavljeni sledeči kandidati: A. Knez, J. Kavčič, Iv. Gregorc in K. Bolaffio. Izvoljeni so bili: Janko Jovan (65 gl.), Ernest Hieng (65), Ivan Jelačin ml. (64), Ivan Gregorc (35), Jos. Kavčič (35), Kari Bolaffio (35), Anton Knez (34). V finančni odbor so bili izvoljeni: dr. Janko Berce, Jos. Gogala, Ivan Kostevc, dr. Mir. Lukan in
Anton Kralj; za razsodišče pa Fr. Heinrlchar, S. Jurčiči I. Majaron, K. Pečenko, dr. E. Rekar, V. H. Rohrman, A. Iiojina, Avg. Skaberne.
Prof. Jos. Priol:
Razvoj našega sadjarstva in
oblastna skupščina.
Zbog svojih podnebnih in talih razmer Je ustvarjena Slovenija za sadjerejo bolj, nego katerakoli pokrajina haše Širne domovine. O izvrstni kakovosti našega sadja pričajo visoka priznanja in odlikovanja, ki si jih je priboril naš pridelek ponovno na svetovnih sadnih razstavah (Pariz, Diisscldorf itd.). Po izsledkih Sodobne medic ne je sadje velevažna ljudska hrana in je čim izdatnejši konsum presnega in predelanega sadja v eminentnem interesu zdravja našega naroda. Slovenija prideluje več nego zamore konsumirati in znaša povprečni letni kontingent sadnega izvoza 2COO—3000 vagonov, kar pomeni u^aževanja vreden aktivum v našem narodnem gospodarstvu.
Iz- povedanega sledi, da zasluži tako važna kmetijska panoga v bodoče več upoštevanja, nego ga je bila deležna doslej. Dotakniti se hočem prav na kratko le nekaterih najbolj perečih vprašanj, katerih rešitev je posebno nujna.
Radi od leta do leta naraščajočega povpraševanja po mladem sadnem drevju se opaža, da obstoječe državne in zasebne drevesnice niso v stanu kriti potrebe, Ker je obnova nasadov radi tega zelo ovirana, odnosno se tudi mnogo rastlin dvomljive kakovosti, bo potrebno misliti na ustanovitev oblastrih drcvesnic. Te bodo pod veščim strokovnim vodstvom proizvajale blago dobre kakovosti, ki se bo oddajalo kmetovalcem po znižanih cenah. Ker je upati, da bodo državne drevesnice in trsnice prišle v kratkem pod oblastno samoupravo, bo poskrbeti za primerne kredite v svrho njih razširjenja in popolnitve, da ne bodo le životarile kot doslej.
Največjo pažnio bo posvečati nazornemu pouku naših kmetovalcev. V ta namen bo urediti v vsaki oblasti čim več vzornih posestev, na katerih bodo našli svoj prostor tudi vzorni sadni nasadi. Kot ndnimum moramo zahtevati da bo imelo vsaj vsako okrajno glavarstvo po en tak vzorni sadovnjak, ki bo podrejen vodstvu okr. kmetijskega referenta. V drugih naprednejših državah (Avstrija, Nemčija, Češkoslovaška itd.) so dosegli z vzornimi nasadi, kakor sc je pisec osebno prepričal, nad vse ugodne uspehe. Z nekaj dobre volje se bo dalo to izpeljati tudi pri nas.
Na vzornih posestvih bo urediti nadalje vzorne moštarne in vzorne kleti, kjer bo prirejati tečaje za predelavo sadja v sadno vino, zlasti pa za umno ravnanje ž njimi v kleti. S temi pridobitvami bo mogoče kakovost izdelka po deželi s časom izboljšati tako, da bo postal sadjevec že-ljcna pijača po naših skoraj pogosto posejanih gostilnah in bomo mogli tekmovati tudi pri izvozu v sosedne države. Da bo lin in zdrav sadjevec teknil tudi nn3 m kmetovalcem, služinčadi in poljskim delavccm bolje, nego dosedanja, često prav malovredna brozga, ni treba omenjati.
Uvažujoč dejstvo, da imamo v Sloveniji 30 do 45 odstotkov sadnega drevja, ki ne donaša nobenih, ali vsaj nc uvaževanja vrednih dohodkov, bo podpirati z vsemi razpoložljivimi sredstvi prc-opljanje nerodovitnega drevja. S smotrenim prćcepljanjem bomo dosegli, da se bo zvišal povprečni letni donos našega sadjarstva za najmante 30 milijonov dinaricvl Tukaj naj priskoči paSim sadjarjem na pomoč država, ter omogoči z velikopotezno akcijo, da se bo izvedlo preccpljanje sadovnjakov brezplačno, na državne stroške. Le tako bo možno končati ogromno delo v nekaterih letih, dočim je brez izdatne podpore od strani države malo upanja na vidnejše uspehe. Slično akcijo je podvzela lani Madjarska in letos Nemčija. ki sta votirali večmilijonske vsote za brez-plačno precepljanjc starejšega drevja. Vsako oklevanje na naši strani je iz razlogov, ki jih ni treba navajati, sila nevarno in se utegne bridko maščevati. Ako naj vzdržimo v silni tekmi, ki se nam obeta v bližnji bodočnosti na svetovnem sadnem trgu, ni druge pomoči, nego da delamo na amerikanizaciji, t. j. poenotenju proizvodnje, kar dosežemo le z veliitopotcznim in smotrenim precep-ljanjem.	(Dalje.)
Шог&а
Dne 22. marca 1927.
DENAR.
Zagreb. Berlin. 13.50-13.52 (13.507—13.537), Italija 257-03—259.63 (258.20-260.20), London 270.15—276.95 (276—270.80), Newyork 56.75—56.95
(56.75—56.95), Pariz 222.08-224.98 (223—225). Praga 168 30-169.10 (168.30—169.10), Dunaj 8.005 —8.035 (8.0025-8.0325).
Ourih. Belgrad 9.13 bi, (9.07 bi.. Budimpešta 90.70 (90.75), Berlin 128 375 (123.34), Italija 23.66 den. (23.375 den.). London 25.254 bi. (25.237 den.), Newyork 520.00 (519.94), Pariz 20.30 rien. (20.355 den.) Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.15 bi. (73.15 bi.). Madrid 01.50 den (91 05 den.), Buka-rešt 3.10 (3.11), Sofija 3.70 bi. (3.70 bi.), Varšava 58 den. (68 den.), Amsterdam 208 125 (208.05), Bruselj 72.29 den. (72.30 bi.), Kopenhagen 188.r,f, (188.55).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.45, Kodami 189.20. London 34.46, Milan 32.31, Newyork 709 60. Pariz 27.81, Varšava 79.50. Valute: dolarji 706 85, frail-coski frank 27.81 Цга 32.42, dinar 12 41, češkoslovaška kf-ona 20.99.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. 7% invest. r>o"oj 8'!- 87.50, vojna odškodnina 315—347, zastavni lis'i 20 22. kom. zadolžnice 20 22, Celjska 197—198, znklj. 197, Lj. kreditna 150 den , Merkantilna 98—100, Prnštedio-na 850 den., Kred. zavod 1П0—170. Strojne 85 den., Trbovlje 405 bi., Vevče 120 den., Stavbna 55- 65. Šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 86- 87.50. vojna ri Б4.Б0—55, Vojna odškodnina 344 845.50, lirv. esk. 104.50—105, Kred. 98—95, Hlpobanka 64.50— 65, Jugobanka 104—101.50, Praštediona 850 - 853, Ljublj. kreditna 150-153, Drava 480, Isis 45—40, Šečerana 470—482.50, Gvlmann 275 rien., Slavex 110—120, Slavonija 28 30.50, Trbovlje 408—415, Vevče 130—135.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.75, Ah>ine 43.30, Greinilz 6.70, Trbovlje 51, Hrv esk. 13.50, Leykam 12.60, Jugobanka 12.50, Hipobanka 8.10, Avs r. tvornice za dušik 33, Gutmann 41, Slavex 18.50, Slavonija 3.70.
Naše difaštvo
Na rednem občnem zboru Drušlva slušatelje» Juri dR ii c fakultete v Ljubljani dne 22. marce 1927
i je bil izvoljen sledeči odlior: Predse uik: Murko ' Vladimir, podpredsednik: Weble Demetrij, tajnik: i Potokar Mirko, blagajnik: ToZOn Miroslav, knjižničar I.: Srebot Jevgenij, knjižničar II.: Murnik Tanja, odbornik brez mandata; Mermolja Mirko, revizorja: Itartinan Franc in Logar Joža.
Nasznanila
Občni zbor podružnico Jugoslovanske Matice na Vrhniki че vrši dne 2. aprila t I. ob 10. uri
zvečer ua verandi gostilne Jurca.
Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo dne 23. t. ni. ob 18.30 na moškem učiteljišču z dnevnim redom: Skupščina oblastnega središča v Mariboru, )>oroča br. predsednik dr. Mi-kič. Vabimo vse člane in prijatelje našega pokreta.
"Poslano
Z ozirom na oglas, ki ga je dala objaviti tvrdka »Tehnični biro arh. Ivan Zupan, Ljubljana, Gradišče 13«, v prvi številki »Domačega Prijatelja«,
izhajajočega v Ljubljani, smatra podpisana zadruga — da se ne bi iz oglasa izvajali napačni sklepi —, za potrebno, javnost opozoriti na to, da načrti, podpisani od imenovane tvrdke, nimajo pred administrativnimi oblastvi nikake veljave, ter da imenovana tvrdka ne more prevzemati v izvršitev nikakih stavbnih del, ker nima tozadevne koncesije.
V Ljubljani, dne 21. marca 1927.
»Zadruga stavbnikov za Slovenijo« v Ljubljani.
Vremensko poročilo
Meteorološki ravod v Ljubljani clne 22. marca 1927.
Višina barometra 308'Rm
	Opazovanja		Baro-melei	loploin » C	Rel. vlatio » %	Veter in brzino v m	Obl«." nosi 0-1'	Vrsta padavin		M Ii	§ fff
	brni							ob opainvan|u 1	» irm *•" Th		
		7	769-6	2-3	80	NNE 3	0			17-2	1-7
	Mubljr.na (dvorec)	8	769-0	3-8	76	NNE 2	0				
		14	765 1	16-9	38	VVSW 6	0				
		21	7fi5M	10-2	58	SW 4	.0				
	Maribor		7668	11-0	60	N\V 5	0			20	3
	Zagreb										
	Belgrad	8	767-8	00	65	mirno	0			19	7
	Snraievo		770-0	6'0	63	E 3	0			17	2
	Skoptje		770-3	7-0	76	mirno	0			19	0
	Dubrovulk		769-2	10-0	58	E 0-3	0				
	Spili		769-2	10-0	80	mirno	0	m. lahko		19	10
	Praga	7	766 6	4-0		SSW 1-5	0			19	4
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 7G5 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved Zu 23. marec: Lepo, zelo toplo, v severnih krajih juin«.

'ШЂх*
Potrtim srcem javljamo tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni sin, bral in svak, gospod
Milan Kovač
absolv. trg. akademik
včeraj dne 22. marca t. I. po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v mladeniški dobi 23 let mirno v Gospodu zaspal.
Truplo blagopokojnika prepeljemo v sredo 23. marca iz Ljubljane v Stari trg pri Rakeku, od kjer se vrši pogreb v četrtek dne 24. marca oh 6. uri zvečer na farno pokopališče v Podcerkev.
Ljubljana—Siari trg pri Rakeku, dne 23. marca 1927.
Karel in1 Marija Kovač, starši. — Mimi por. Prezelj, Anica, Milka, Franjo, bratje in sestre — in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
mmmuiE potrebščine zn шшшш
PRESERVAT, FIXAT IN OSTALE POTREBŠČINE VEDNO V ZALOGI PRI
LU II. EHRHGH,
ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 6/1.
TELEFON ŠT. 980
Sir H. Rider Haggard:	143
Hči cesarla Moaiteiume.
Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Vendar je nisem naredil in naposled sem dospel do snega, kjer je bilo hoja lažja. Moja prisega je bila iz{ olnjena in moje maščevanje izvršeno; spotoma sem preračunal stroške vsega tega. Izgubil sem bil svojo zaročenko, ljubezen svoje mladosti; dvajset let sem bil živel kot divjaški poglavar med divjaki in doživel v tem času vse mogoče križe in težave, in sem bil poročen z žensko, ki me je sicer ljubila iz vsega srca in ni bila brez plemenitega duha, a je bila v svojem srcu še vedno divjakinja ali vsaj sužnja bogov hudičev, kakor je bila pred kratkim pokazala. Rod, nad katerim sem vladal, je bil premagan, krasno mesto, kjer sem bival, v razvalinah, bil sem brez doma, berač, in velika bi bila sreča, ako bi na koncu vsega ušel smrti ali suženjstvu. Vse to bi prenašal, saj sem bil podobno že prenašal poprej, ampak okrutne smrti mojega zadnjega sina, ki mi je še ostal, edino pravo veselje mojega zapuščenega življenja, nisem mogel prenašati. Ljubezen do teh otrok je bila postala strast mojih let, in kakor sem jih jaz ljubil, tako so bili oni mono ljubil I. Izza detinske dobe sem jih vzgajal, tako da so bili v srcu Angleži, ne Azteki; taka je tudi bila njihova vera, njihova govorica; tako mi niso bili samo moji dragi otroci, ampak tudi tovariši sorojaki, edini, ki sem jih bil imel. Sedaj pa so vsi trije umrli vsled nezgode, bolezni, z mečem in jaz sem bil popolnoma zapuščen.
Oj, ljudje mnogo mislimo o žalosti svoje mladosti, bi ako nam jo ljubica dala slovo, navdajamo ves svet
z jadikovanjem in prisegamo, da nima tolažbe za nas. Ampak šele kedar klonimo glavo pred zagrnjeno postavo izgubljenega olroka, takrat prvikrat spoznamo, kako strašna more biti tuga. Cas, pravijo, prinese tolažbo; a to je krivo, za take žalosti čas nima mazila — jaz pravim to, ki sem star — kakršne so, take ostanejo. Nobenega drugega upanja ni kakor vera, nobene tolažbe ni razen v resnici, da ljubezen, katera je utegnila oveneti na zemlji, najhitrejše poganja v grobu, da v nebesih sijajno vzcvete; in da nobena ljubezen ne more biti popolna,^ dokler je Bog ne posveti in jo spopolni s svojim pečatom smrti. -
O moj sin Absalom, moj sin, moj sin Absaloml 0 da bi Bog dal, da bi bil umrl za tebe, o Absalom, moj sin, moj sin!« sem vzkliknil s kraljem iz starih časov — jaz, čegar tuga je bila večja od njegove; mar nisem v malo letih izgubil treh sinov? Nato sem se spomnil, kakor je bil ta kralj odšel pred dolgimi stoletji, da bi se pridružil svojemu sinu, tako moram neki dan oditi tudi jaz in se pridružiti svojim; posnel sem iz te misli tolažbo, kolikor jo je v njej, vstal in se plazil nazaj proti razrušenemu Mestu smrek.
Solnce je skoraj zahajalo, ko sem prispel tjekaj, zakaj pot je bila dolga in moči so me zapustile. Pri palači sem srečal poveljnika Diaza in nekoliko njegove družbe, in privzdignili so svoje vojaške čepice, ko sem stopal mimo njih, zakaj imeli so spoštovanje do moje tuge. Samo Diaz se je oglasil, rekoč:
»Ali je morilec mrtev?«
Prikimal sem in odšel dalje. Podal sem se v našo sobo, kjer sem mislil, da najdem svojo ženo Otomi.
Bila je sama, mrzla, lepa, kakor da bi bila iz klesana iz mramorja.
»Pokooala seni ца pri kosteh njegovih bratov in
njegovih očetov,« je rekla odgovarjajoč na vprašanje, ki so ga izražale moje oči. »Mislila sem, da je najboljše, da ga ne vidiš več, da ti ne poči srce.,
»Dobro si storila,« sem ji odgovoril, ampak srce mi je že počilo.«.
»Ali je morilec mrtev?«: me je vprašala na to z isti besedami kakor Diaz.
»Mrtev je.«
»Kako je umrl?«
Povedal sem ii v malo besedah.
Sam bi ga moral ubiti; kri najinega sina ni maščevana.
»Sam bi ga bil moral ubiti, ampak v tisti uri nisem iskal maščevanja; gledal sem, kako je maščevanje prišlo iz nebes, in sem bil zadovoljen. Morebiti je najboljše tako. Iskanje maščevanja je prineslo nad mene vso bedo in tugo; maščevanje je Gospodovo, ne človekovo, kakor sem prepozno doznal.c
»Jaz pa ne mislim tako,« je rekla Otomi in izraz njenega obraza je bil oni izraz, ki sem ga bil videl, ko je udarila Tlaskalanca, ko je oštevala Marino in ko je kot voditeljica žrtvovanja plesala na piramidi. »Da bi jaz bila na tvojem mestu, bi ga bila ubila pomalem. Šele kadar bi jaz bila gotova, potem bi hudiči lahko pričeli, ne poprej. Ampak to je brez pomena; vsega je konec, vsi so mrtvi in ž njimi moje srce. Sedaj pa jej, zakaj utrujen si.«
Segel sem po jedi, potem pa sem se vrgel na posteljo in zaspal.
V tem sem slišal glas moje žene Otomi, ki mi je rekla:
Zbudi so! Rada bi govorila s teboj, in v njenem glasu je bilo nekaj, kar me je vzrtivalo iz trdnega spanja.
9
B
O
ca
S «
ol o
■ ii
- . - "O
m	O 3 q ~
° i S
ir-
N СЧ	—
.—i	~
Jd
*!
N „
	rî

5. ® e n O
S *
> >
>T.
o -2
cj —:
— W
« O .9 1- « Q
o g œ
■"«3 g
e .. > '
* £ O g ^ ~ > à u « g.
o
o
Ie
4)
O J£ — -r
.9

2 o .t
i » n _
t - - 2 t J e
S. 4) S
.J« u E o A, m CQ
C
a ■c * §<
c P >
o ■§
■č o
MAtI OGLASI
VaaWa drob<
TRGOVINA
Marija Rogelj
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26
(poleg Kolodvorske ulice) priporoča svojo krasno pomladansko zalogo ŠTOFOV, cajgov, oksforta, cefirja, bele, rujave in plave kotenine, bele in rjave za rjuhe. — Narejene PLAŠČE in OBLEKE, predpasnike, PERILO za dame in gospode, domač izdelek.	Blago dobro, nizke cene!

.S/
«Л
ve
ćj*

V?
ŽIVINOREJCI!
Ali je »DISTOL« drag?
NI ! kajti za vsakih 50 kg žive teže ie treba skupno le dva komada govejih kapsul; to pa stane
samo 21 dinarjev !
Od ministrstva za narod, zdravje predpisane ccne: mala kapsula (za ovce) . . . Din 3.50 ▼elika kapsula (za govedo) . . Din 10.50
Dobivajo se v lekarnah.
Jemljite samo one kapsule, na katerih je utisnjena beseda »DISTOL«, ker samo tak je pravi »Distol«, ki sigurno učinkuje, in to še celo pri govedi, ki je že zapisano poginu. — V lastnem interesu vporabijajte predpisare doze in ne kupujte potvorb. »KAŠTEL« D. D., KARLOVAC.

Globoko potrti naznanjamo, da nam je neizprosna usoda dne 21. t. m. ponoči nenadoma ugrabila iz našega rodbinskega kroga našo vroče ljubljeno, skrbno in blago soprogo, mamico, staro mamico, sestro in taščo, gospo
Minko Jelačin «».Traim
soprogo veletrgovca in posestnika.
Celo svoje življenje je posvetila v srčni skrbi in ljubezni blagru svoje rodbine. V polnem zaupanju v Boga je odšla na boljši svet po plačilo za vse neštete dobrote, ki nam jih je v svojem življenju delila. V naših srcih ji ohranimo trajno hvaležnost in spoštovanje.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo 23, t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Emonska cesta 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica bo darovana v četrtek 24. t. m. ob 9. uri zjutraj v farni cerkvi v Trnovem.
Ljubljana, 22. marca 1927.
Ivan Jelačin, soprog. Ivo, Minka, Elca, Mirko, Milo, otroci. Har.uS Kroita, zet.	Clari Jelačin, sinaha.
Viasta, Miloš, Tuši, Risto, Eva, vnuki, in ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liublisuai: Karol C* à.
Izdaiateli. dr. ti. Kulovec
Urednik; Franc leriedLav.