342. štev.____________
Posamezna številka 6 vinarjev.
rtDAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10 —, četrtletno K 5 —, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 30‘—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:::
j::	Telefon številka 118.	:::
r-'","—;■ '7t:xi~ —zn.——.uj
V Ljubljani, nedelja dne 8. decembra 1912.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. :::
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
!“	Uredništvo in upravništvo:	:;j
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po-:::	pust. Za odgovor je priložiti znamko. :::
Telefon številka 118	:«
Balkanska vojna.
Jugoslovanski strah.
Dani sc, dani!
Predsodki, ki jih jc avstrijska diplomacija ubijala jugoslovanskim narodom, da namreč nimajo skupnosti in bodčnosti so razbiti. Mase, ne posamezniki in tudi ne samo voditelji — so prešinjeni danes z enim edinim skupnim čuvstvem: da mora postati velika jugoslovanska celota del Evrope, da se' ohrani nje blagostanje in mir.
Vprašanje, ki je bilo na vidiku že davno in pred katerim so na tihem trepetali diplomat-je. je danes v razvoju; jugoslovanstvo se oblikuje v konkretno obliko združene celote: danes ali pa nikoli!
V	zadnjem času je cela Evropa resno govorila o Jugoslovanih, lc Avstrija, ki je najbolj zainteresirana na teh vprašanjih, se ne gane in ne mara resno govoriti in kaj storiti za sanacijo jugoslovanskih razmer v monarhiji. Ko je bilo najbolj napeto razmerje na jugu med monarhijo in Balkansko zvezo, so se pripravljala nova nasilja na Jugoslovane v monarhiji in zaprl sc je glas Evrope čez avstrijske meje.
Nemški listi iz cesarstva, ki so odkrito govorili in izdali »prijateljstvo« zaveznice Nemčije do Avstrije za časa vojne nevarnosti med Avstrijo in Srbijo, so bili v Avstriji zaplenjeni.
Z jugoslovanskimi narodi so se enodušno združili sedaj tudi vsi jugoslovanski poslanci na Dunaju, ker tudi njim ni ideja združitve Jugoslovanov od Drave do Drine, od Adrije do Egeja in Črnega morja več tuja, kajti dovolj dolgo so oni že zahtevali ureditev državno-pravnili razmer tudi na jugu in za slovanske narode v monarhiji, ker do take ureditve mora priti: na ta ali oni način, tako ne inore in ne sine iti več dalje.
Ravnopravnosti zahtevamo: zato avstrijski Slovani odklanjajo vsako odgovornost za početje Avstrije, vselej, in tudi zdaj!
Čc nismo zadovoljni z razmerami in svojim položajem v monarhiji, je izvor temu le dejstvo, da se od nas zahteva le žrtev in spo-polnjivanje dolžnosti; kategorično se pa odrekajo pravice.
Ali menite, da je položaj avstrijsk. Srba n. pr. v Bosni kaj boljši od onega pod turško vlado v Stari Srbiji; in vendar so je Balkanska zveza borila za onega Srba v Turčiji in ne za Srba v Avstriji, ki še do danes ne ve, kam v monarhiji spada in če ima kake ustavne pravice — od dolžnosti.
Ali menite, da se nam splošno godi dobro Jugoslovanom v monarhiji?
Nemški listi so polni »jugoslovanske iredente«. Mi ne vemo, v čem obstoji ta iredenta
—	ampak če je, so jo naredili oni. ki vladajo. Saj so ga leta 1908 hoteli imeti za vsako ceno. Iskali in čakali so ga s provokatorji, s preganjanji itd. Mi torej ne delamo iredente — ampak oni. ki jo hočejo imeti. Da bi svoje posto-panie opravičili, kažejo — na jugoslovanski strah in na — srbsko nevarnost.
Jugoslovanski iredentisti so dunajski vladni krogi, ki so krivi vseh nasilij nad Jugoslovani, ki menijo, da bodo s preganjanji, z obešanjem, veleizdajniškimi procesi in konfiskacijami zatrli — jugoslovanski iredentizem, jugoslovansko iredento!
Ne! Če se je pričel jugoslovanski iredentizem porajati v množicah jugoslovanskih narodov: Odklanjajo avstrijski Slovani vso odgovornost za početje Avstrije!
Geslo jugoslovanskemu iredentizmu je vzvišen klic človečanstva: Pravic tudi Jugoslovanom !
Centripetalna stremljenja Jugoslovanov v monarhiji imajo izvor torej v krivici in nezadovoljstvu in vso gravitacijo nižje na jug so povzročili edino le dunajski krogi, ki jo lahko spravijo še v ravnotežje, dokler še ni prepozno za monarhijo:	Seveda,	bodo Jugoslovani
tudi govorili.
Ves problem najde samo eno izhodišče in eno rešitev, ki smo jo svojčas že povdarjali: Teritorijalna združitev vseh Jugoslovanov v monarhiji je predpogoj zavladania normalnih razmer na jugu in je zagotovilo bodočnosti glede juga monarhije. (Trializem).
Preko narodov pa tudi Avstrija ne bode našla pota do morja!
Avstrija ima sama v sebi moč. da ostane država narodov v srednji Evropi. Toda njena bodočnost je le v tem, da stopi odkrito na stališče:
Vsem narodom enake pravice! D.
Pregled vojnih dogodkov na Balkanu.
1. novembra. Bolgari zmagajo pri Lile Burgas. Beg turške armade proti Čorlu. Bolgari postavijo težke topove oroti Drinopolju.
2. novembra. Srbi zasedejo Prilep in Tetovo. Grška torpedovka v solunskem zalivu. Beg turške armade s čorlu.
3. novembra. Bolgari obkrožijo Drinopolje in zavzamejo Kenan in Kojmli.
4. novembra. Izpad turške posadke iz Dri-nopolja. Boglari jo zapode nazaj. Srbi zasedejo Geogeli in Demirkapu. Bolgari zasledujejo turško armado.
-5. novembra. Bolgari dohite bežeče turške čete pri Čorlu in Saraju. Bolgarski glavni stan se preseli iz Stare Zagore v Kizil Agaz pri Drinopolju — Srbi nadaljujejo svojo pot proti Solunu in Bitolju. Turčija prosi velesile za posredovanje
6. novembra. Drinopoljska turška posadka poskusi pri Kudinkoj izpad — in je odbita. — Srbi zasedejo Kičevo. — Esad naša v Skadru in Ali Riza bei na Tarabošu klubujeta napadom Črnogorcev. Črnogorci zasedejo Djakovo. Grško ladijevje zavzame Tenedos.
7. novembra. Bolgari zmagajo pri Čorlu. Grozen beg turške armade na Čataldžo. Bolgari zasedejo Drama. Turška sklene vojno nadaljevati. Evropske ladije so pripravljene, da rešijo kristjane v Carigradu. Črnogorci zasedejo Meduo in«Lješ. — Grki prodirajo preko Jenicc in Kerdjelar proti Solunu in obkrožijo mesto.
8. novembra Solun se uda s celo posadko 25.000 mož.
9. novembra. Srbi prodirajo proti Bitolju. General Vukotič pred Skadrom.
10. novembra. Črnogorci vzamejo nekaj utrdb južno od Taraboša. — Srbi prodirajo proti Draču.
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci fezuita.
(Dalje.)
Mongomeri se je naklonil do tal in odšel, na pol ves nor od veselja, da mu ie kralj naklonjen, na pol tresoč sc groze, kaj bo, če Postane njegova smela ukana očitna.
XXXIX.
Poizvedbe.
Tribulet se je bil nagfo oddaljil. Izborno jc poznal ves Pariz, in celč ponoči, ob času, ko je nioral hoditi navaden človek v spremstvu služabnikov, nosečih plamenice in svetiljke, jc stopal brez najmanjšega obotavljanja po labirinti! uličic, pletočih se okrog Luvra, kakor nerazvozljiva mreža.
Dospel ie do ulice Franz-Arše in šel po njej tik do konca.
Tam je hotel skoz.
Toda pred njim sta se dvignili dve preteči postavi.
Zakaj tu je bila meja Dvora Čudežev.
v naslednjem trenotku sta bili senci že nad njim- čutil se je pograbljenega za obe roki.
Dvoje hripavih, grozečih glasov je vprašalo hkrati:
»Kdo ste?«
»Prijatelj!« je odgovoril Tribulet trdno.
'Prijatelj!« je vzkliknil eden izmed rokovnjačev »Kako boste prijatelj! Saj se vam vidi nu prv' pogled, da niste naše vrste človek!«
»Pa res. Fanfar!« mit i.e pritrdil lovariš.
»Nič mu ne zaupajva, Kokarder!«
»Vsaj moi jopič pustita v miru,« ju je opomnil Tribulet prijazno. »Povem vama že naprej, da ne najdeta ničesar —«
Spretni prsti rokovnjačev so bili res že začeli svoje delo. in vse njuno odgovarjanje je imelo samo namen, omamiti moža, ki sta ga smatrala že za dober plen..
»Kaj hočete?« sta ga vprašala obadva hkrati.
»Govoriti z enim izmed vaših poveljnikov.«
»Ohe! Ali poznate katerega?«
»Morebiti!«
Nemara se hočete zapisati med nas?«
»Mogoče! Zakaj sovraštvo me je privedlo k vam.«
Ko sta slišala rokovnjača zvok njegovega glasu, se kljub svoji trdokožnosti in kljub temu, da sta bila vajena vseh izrazov trnjeva in obupa, nista mogla premagati, da ne bi vztrepetala.
»S katerim hočete govoriti?« je vprašal Kokarder že manj surovo.
»S tistim, ki mu pravite Manfred.«
»Z Manfredom!« sta vzkliknila rokovnjača z neprikritim spoštovanjem. »Kaj pa mu hočete?«
»To vaju nič ne briga. Povejte mu samo, da prihajam iz Luvra — to mu bo zadoščalo. In vsak izmed vaju dobi lep nov Srebrnjak.«
»Vidiš ga! Prej ste rekli, da nimate denarja.«
»To ni res. Dejal sem samo, da ga vidva ne bosta našla. Če hočeta sama sebi dobro, idita m pokličita Manfreda.«
»Dobro. 2e grem. Fanfar, ti pa ostani tu.«
Kokarder je odhitel in izginil v noči.
Deset minut nato se je vrnil.
Spremljal ga je mlad mož v širokem pla-
XX,,
« dUi.
11. novembra. Turška iadja v Radosti strelja na Bolgare, ki se morajo "umakniti.
12. novembra. Bolgari zadenejo na turške čete pri Čataldži.
13. novembra. Srbi v Dibri. Boji z Albanci. Grki prodirajo proti Bitolju in so zadržani pri Florini. — Grški kralj Jurij gre slavnostno v Solun. — Pogajanja med Bolgari in Turki se začno.
15. novembra. Grki zasedejo polotok Kal-cidiko. Turške ladje bombardirajo Radosto. — . Srbi se bližajo Bitolju.
1	16. novembra. Bitka pri Mederi. Boji pri
Katianici. Ostrovu in Soroviču. Začetek bitke pri Bitolju.
17. novembra. Črnogorci zasedejo Meduo. Bitka pri Bitolju.
18. novembra. Bitoli Padel. Turki se umikajo na jug. — Grki zasedejo otok Nikarija.
20. novembra. Kratko premirje pri Čataldži.
21. novembra. Turki sklenejo vojno nadaljevati. Bolgarski napad pri Čataldži odbit. Bolgari zasedejo Malgara in Dedeagač. Izpad pri Drinopolju odbijejo Bolgari nazaj. — Turška križarka »Haniadieh« napadena v Črnem morju od bolgarske torpedovke in dobi težke poškodbe.
22. novembra. Srbi na potu čez Albanijo proti Draču.
23. novembra. Napad bolgarskih čet na severni strani Cataldže. Zavezniki skušajo na kopnem napasti Galipolis, da bi prišli skozi Dardanele.
24. novembra. Pogajanja za premirje v Bakčeiskoju se prično. — Boj pri Cliryssoviki v Epiru. Turki se umaknejo na Janino.
2fi. novembra. Izpad pri Drinopoiju. — Srbi zasedejo višave nad Dračem.
26. novembra. Drinopolje gori. — Srbsko avstrijski spor doseže svoj vrhunec.
27. novembra. Afera Prochazka se pojasni.
—	Ruska mobilizacija. Dogovor v Berlinu. —
28. novembra. Srbi zasedejo Drač. — Albanci v Valoni proklamirajo avtonomijo Albanije. — Srbi zmagajo pri Derbi nad Turki in Albanci ter zasedejo Risno in Ohrido.
29. novembra. Dve diviziji Turkov se uda-sta Bolgarom pri Merhanli. Priprave za premirje
30. novembra. Črnogorski kralj Nikih prevzame poveljstvo armade uri Skadru. — Grške torpedovke pred Dardanelami. — Srbi zasedejo brez boja Elbasan v Albaniji.
1. decembra. Pogoji za premirje se formulirajo.
2. decembra. Grški pomorski topovi streljajo na Kabel pri Valoni.
3. decembra. Novi napadi na Taraboš.
4. decembra. Ob 8. zvečer podpisano 14-dnevno premirje. — Grki si izgovore še 24 ur pomisleka. — Evropska situacija obeta mir.
Volna.
ZAHTEVE BALKANSKIH ZAVEZNIKOV ZA MIR.
Pariz, 7. decembra. Dopisnik »Tempsa« poroča iz Belgrada iz zelo zanesljivih virov: Balkanska zveza zahteva kot pogoj za mir ves teritorij evropske Turčije, izvzemši Carigrad z vilajetom carigrajskim. Turki so uporabili svojo običajno metodo: najorej so odgovorili, da so pripravljeni uvesti reforme v evropskih vilajctih, na to pa zahtevali, da se jih sprejme
Bila je ptičica ptičica mala — z njo sta se dečka dva skupaj igrala.
Vsak je zasč učil ptičico peti — vsak bi jo zase bil hotel imeti.
Ptička pa svojo le pesem je pela — kot si znala je — je žvrgolela.
»Moja bo« — »»Moja bo«<* dečka sta djala, ptička oba lepo je poslušala.
Svobodo ptičica ta je ljubila — v kletki zaprta že nikdar ni bila.
Prvi je deček djal: »Ptičica mala, moia vrvica bo dobro držala« . , .
Drugi je deček djal: »Moia bo, moja, jaz jo za rep držim, nič ne bo tvoja.«
Ptičca to slišala, pa ie zletela — srečna bo vejica kjer se bo vsela.
J a mladi mož je bil Manfred.
Z glasom, v katerem ie zvenelo zaman prikrivano razburjenje, ie povprašal:
»Pravite, da prihajate iz Luvra?«
•	»Da,« je odgovoril Tribulet. izkušaje razločiti sobesednika v temi. »Ali ste vi tisti, ki mu pravijo Manfred?«
»Jaz sem tisti,« je rekel Manfred nemirno. »In kdo ste vi?«
»To izveste takoj, kakor hitro bova sama.«
Manfred se je obotavljal nekaj trenotkov. Videlo se mu je. da je nenavadno razburjen.
'In,« je povzel nazadnje, »povejte mi, od koga prihajate?«
»Od nikogar! Toda prinašam vam novic, ki vas utegnejo zanimati.«
»Pojdite z mano!« je vzkliknil Manfred.
1’ribulet je potegnil iz svojega pasu dva tolarja in ju pomolil rokovnjačema, ki sta se odkrila, naklonila se do tal in odgovorila:
»Hvala, svetli knez!«
Manfred je potegnil Tribuleta s seboj in mu pokazal sto korakov dalje, tla naj stopi v neko hišo; stopnjice so bile še razsvetljene.
Na vrhu stopnjic mu je odprl prostorno sobi), opremljeno z udobnostjo, ki se je zdela naravnost razkošna v tem siromašnem delu mesta.
y s°b* Se ie izprehajal mlad mož v vročični razburjenosti in stiskal pesti.
Bii je Lantnč.
Zrušena v naslanjač, je tiho ihtela ženska v zrelejših letih, dočim je klečala pri njej mlada deklica in družila svoje solze z njenimi.
Ti dve ženski sta bili gospa Doletova in njena hči Aveta.
Tribulet se je odkril in vprašal z resnim glasom •
»Mir bodi z vami. Ali je pastil tudi tukaj
kralj Franc svojo sled, da vidim takšno žalost?«
Lantne se je zdrznil.
»Kralja ni bilo tu,« je odgovoril, »toda po njegovi krivdi se je zgodila nesreča, ki nas je zadela.
Tribulet je napravil sočutno gesto in sledi! Manfredu, ki ga je odvedel v sosedno sobo.
Mladi mož mu je pokazal stol in ga vprašal:
»Gospod, ali mi izvolite povedati, kdo ste?«
Tribulet je vneto opazoval Manfredove poteze.
Tak je torej mož, ki ga ljubi Zileta!
Deset let svojega življenja bi bil dal v tistem trenotku, samo da bi mu bil videl v dno srca, ugenil njegove misli, spoznal njegovo življenje in njegov značaj.
In vse svoje poznanje ljudi, ves svoj pro-roški dar. ki si ga je bil prilastil v občevanju s tolikimi raznimi lici, je napel, hoteč presoditi Manfreda z enim samim pogledom.
V	njegovih trdnih in prostodušno odprtih očeh je čital pogum in odločnost, na širokem čelu razumnost, v njegovem smehljaju dobroto; in široke, mogočno sopeče prsi so mu pričale, da je ta mož hraber kakor lev.
Manfred je bil dovršena slika kavalirja v najboljšem zmislu tiste dobe. Življenje, ki ga je dotlej živel, jc bilo spravilo jedva malce trdosti v njegov pogled. In tudi to malce trdosti je izginilo takoj, kakor hitro ie vztrepetalo mladeničevo srce v nežnem genotju. Imel je moško eleganco in gibčnost človeka, veščega vseh bojevitih telesnih vaj, toda umnost, ki je žarela v njegovih bistrih očeh, ga je razlikovala daleko od vseh nasilnežev tiste dobe. Žlahtna preprostost vseh gibov in kretenj je delala, da jc monl No* o!-' čutiti do njega že v prvem trenotku najgorkejšo simpatijo.
balkansko zvezo, Kateri bi tudi oni načelovali. Na tretiem mestu so govorili o avtonom. provincah, konečno pa se vendar udali in sprejeli uravnavo mej, to je odstop teritorija zavetnikom. Zahtevali pa so, da se jim pusti Dri-popolje s celim trdnjavskih pasom, dalje luka Kavala in Solun. Balkanski zvezi še ni znano, kje se bodo Turki ustavili, ker so kot diplomati dobro znani. Na vsak način morajo zavezniki gledati na to, da premirje ne bo dolgo trajalo. Z druge strani sem dobil sporočilo, da £o dispozicije v Belgradu jako ugodne za evropsko konierenco. kjer se bo razpravljalo o (evropskih interesih v vprašanjih, ki obstoje med velevlastmi in balkansko zyezo. Sicer pa ptoje Srbi na stališču, naj se balkanska vprašanja najprej rešijo med Turčijo in Srbijo in potem sele v evropski konferenci.
TURKI KRŠIJO PREMIRJE.
Bar, 7. decembra. Turki so včeraj In danes, kjlub sklenjenemu premirju o katerem so bili obveščeni in katerega se Črnogorci strogo drže, napadali naše predstraže na Široki gori In Obliku. Streljali so tudi s topovi; Črnogorci |im niso odgovarjali, ker se drže naredbe o 'premirju.
POLOŽAJ V ALBANIJE
Drač, 7. decembra, Luko Valono blokira grško vojno brodovje. V Draču se nahajata dve srbski diviziji: šumadijska in drinska. V Obasan so došli oddelki armade generala Jan-jkoviča. Mesto ponuja kapitulacijo, toda vsled ‘premirja so Srbi odšli proti Draču. Tudi Ka-jvaja ponuja kapitulacijo, a je Srbi nočejo sprejeti. Neka italijanska trgovska ladja jc žc par jni v grškem pristanišču. Zdi se, da je na njej pekcliko albanskih prvakov, ki potujejo v Imenu provizorne albanske vlade v gornje albanske kraje. Grki.in pravoslavni Albanci v Draču so popolnoma mirni in Javno manifestirajo svoje zadovoljstvo radi slobode in sigurnosti, v kateri sedaj žive. odkar so jih oslo-bodili Srbi.
ČRNOGORSKI DELEGATI NA MIROVNI KONFERENCI.
Cetinje, 7. decembra. Delegati Črne Gore, Nazar Mijuškovič, Joro Popovič, in Ljubo Jovanovič so danes odpotovali v London. Večina evropskih žurnalistov je zapustila Cetinje in Bar.
Cetinje, 7. decembra. Črnogorski delegati pa londonski konferenci so dobili točne Instruk-Clje, ki so bile določene na včerajšnji seji pod kraljevim predsedstvom. Bistveno točko črnogorski!! zahtev predstavlja odstop Skadra. Na potu se bodo črnogorski delegati ustavili v Parizu In počakali na srbske delegate. Delegat Mijuškovič je končal svoje študije v Parizu. Postal je inženir, nato finančni minister In konečno ministrski predsednik. Deset let je bil konzul v Skadru. Delegat Popovič, rodom iz Dubrovnika je po končanih študijah postal od-gojitelj srbskega kraljeviča Aleksandra In ko-fiečno črnogorski justlčnl minister. Delegat .Vojnovič Je bil poprej poštni ravnateli na Ce-jlnju. nato pa carigrajski poslanik.
BOLGARI IN SRBSKA LUKA OB EGEJSKEM MORJU.
London, 7. decembra. Iz bolgarskih diplomatskih krogov se poroča da je kralj Ferdinand izjavil, da je pripravljen dati Srbiji luko bb Egejskem morju, ako bi ji velesile ne priznale luke ob Adriji.
PRVO ALBANSKO MINISTRSTVO,
VaLona, 7. decembra. Provizorna albanska Vlada je sestavila sledeči kabinet: Izmail Ke-mal bej. predsedništvo in zunanje zadeve; Bac-.ciorl, podpredsedništvo brez portfelja; Meh-med paša vojno; Mufid bej, notranje zadeve; ,Abdi bej, finance; Pietro Poga, pravosodje; Guracuchi, nauk in bogočastje; Midhat bej, javna dela; Lefnosi, pošto In brzojav; Pande-iitzali, poljedelstvo in trgovino. V kabinetu sta dva katolika, trije pravoslavni in pet mohame-danov. Ustanovljen je tudi senat, ki ima 15 članov. Predsednik je Zeynet bej iz Peči. Isa Boljetinac in Riza bej sta imenovana poveljnikom narodne vojske. Vsi dostojanstveniki so izvoljeni od narodne skupščine.
POSLANIŠKA KONFERENCA.
London, 7. decembra. Na predlog angleškega zunanjega ministra Greya glede poslanske konference grof Berchtold dosedaj še ni odgovoril, a je sigurno, da bo odgovor povoden.
DNEVNI PREGLED.
Dr. Šušteršič je govoril ... V sobotnem »Slovencu« se je po dolgem času oglasil k besedi deželni glavar kranjski 'dr. Šušteršič. Možu je moralo biti zadnje čase nekako tesno pri srcu. »Zafural« ga je z obstrukcijo na Dunaju, in nemški listi so ga radi odločne pisave »Slovenca« proglasfili kot veleizdajalca. Glavar se je ustrašil. Oblekel Je spokorno obleko, pdšel v Kanoso in naznanil včeraj urbi et orbi, Jkaj je za Srbijo življenskega pomena in kaj ne. Citiramo par stavkov. Dr. Šušteršič piše med drugim v svojem članku: »Kar se zlasti Srbije ?iče. je treba pribiti, da ni res, da bi bila zanjo teritorijalna posest ob albanskem obrežju živ-ljeoskega pomena. Življenskega pomena za Srbijo je prosta trgovinska cesta do jadranskega morja. Te ceste ji pa nihče ne brani. Dobi Jo takorekoč koder jo hoče. Odreka se ji le politična posest kosa Albanije, katerega pa nikakor ne rabi za svoje življenje. Če bi torej Srbija radi tega tirala do vojske z Avstrijo, bi zadela vsa krivda Srbijo samo in zgubiti jbi morala vse simpatije, koje si je znala pridobiti.« Kdor je čital zadnje »Slovenčeve« 'članke o tem vprašanju sl bo lahko sam napravil komentar. Sicer pa se ne bomo čisto bič čudili, ako bo dr. Šušteršič konečno prišel
Dober dovtip za tiste, ki imajo dolga ušesa, in kratko paiuet. »Soča« poroča iz vipavske doline sledeči zanimivi dogodek: Za Srbijo sta zapisovala Slovence y Vipavi dva nevarna moža: neki vipavski domačin in neki slovenski potnik. Ta je pisal v gostilni svoja naročila, drugi je govoril da piše imena t!stih, ki pojdejo Srbom pomagat ... Vse v šali seveda. Neki vojak je šel to pravit oficirjem in kaj se je zgodilo? Oba so prijeli na ukaz vojaškega poveljnika. Izkazala se je šala in bila sta seveda izpuščena. Po Vipavskem nekaj dni niso govorili o drugem kot o tem slučaju. Slovenci smo nevarni ljudje.
S potovanja. Bil sem na Jesenicah, kjer uganja svojo hinavščino fajmošter Skubic. V gostilni sem izvedel sledeče: Skubic je velik sovražnik učiteljstva, ki veliko trpi v nezdravih šolsih prostorih. Da jim jemlje ugled, jih vedno obrekuje po časopisih, opravlja v katoliškem domu in posreduje razne neosnovane pritožbe. S tem pa ni zadovoljen. Učiteljstvu je odjedel 20 K mesečne stanarine, odjedel je običajno podporo za drva v znesku po 90 K. Ni še dosti. Hujskal je pri deželnem odboru, da tudi ni prejelo nobene draginjske doklade. Na kak način je potegnil Skubic deželni odbor, tega nikdo ne ve. Gotovo je, da se je Skubic lagal in obrekoval. Pravijo, da je fajmošter svoje hinavščine zelo vese!. Zato se prav velikomestno zabava po katoliških teatrih in prav učinkujoče prazni »firkličke« v dobrih krščanskih beznicah. Učiteljstvu priporočam, naj se ne trudi v šoli, zakaj bi telesno propadalo. Deželnemu odboru pa pravim: Ce hoče kak revež imeti psa pri hiši, ga mora rediti; če pa hoče dežela imeti učitelje, jih mora pa tudi plačati tako, da vsaj žive lahko. Prepričan sem, da so vse informacije resnične in rečem samo: žalostno za naš čas.
Drobne štajerske novice. Umrl je v Gradcu v starosti 54 let vpokojeni sodnik Julij Glase r. — Med potjo vbolnišnico umrl. Iz Maribora poročajo, da je peljal neki posestnik 73 let starega flosarja Esterajharja iz Janževega v mariborsko bolnico. Ko pa pride voznik v mesto, opazi, da je pripeljal mrtveca. Starček mu je med potjo umrl. — S t r o j m u zmečkal obe roki. V vojaškem oskrbova-lišču v Mariboru je stroj za testo zmečkal pekovskemu pomočniku Pavlu Ambrožiču obe roki. — Tatvina. Iz Zidanega mosta poročajo, da sta pokradla Iz cementne tovarne in iz bližnjega gozda, ki je tovarniška lastnina, delavca Flis in Šmarčan za skoro 1000 kron lesa. Uzmoviča so prijeli. — Zaprli so v Ptuju neko Evo Horvat, doma iz Čakovca, ker je kradla ženskam na trgu denar iz žepov. —
U b 11 se je pri Mali Nedelji gostilničar Matevž Kosi. Padel nesrečno po kletnih stopnicah. — Umrla je v Gradcu znana nemškoštajerska skladateljica grofica Ana Buttler-Stubenberg v starosti 91 let. Njene pesmi slone na narodnih motivih in jih Nemci radi pojo. Pokojnica je bila trikrat omožena, tretji njen mož Oton grof Buttler si je leta 1907 sam vzel življenje v Ljubljani. Umrla je zapustila okrog miljon kron premoženja. — P r i j e 1 i so v Košnici pri Celju nekega Jurija Ciceja, ki je opeharil po celem Slovenskem veliko ljudi na razne načine. Okoli Sv. Trojice v Slov. goricah je vstopil pri raznih gospodarjih v službo kot hlapec in pokradel do 400 kron denarja. — Za župana na Muti \z bil po smrti prejšnjega župana tovarnarja Erberja izvoljen njegov sin Oton. V občinski upravi bo torej ostalo pri starem sovraštvu proti Slovencem. — Otrok ponesrečil. Iz Rogatca poročajo: Pri Herčkovih v Topolah so bili otroci sami doma. Na ognjišču je stalo vrelo mleko. Tega si je razlil mali Janezek po glavi in hrbtu ter je dobil tako hude opekline, da je vsled njih umrl. — Požar. Minulo soboto je zgorela v Pokošah pri Slov. Bistrici hiša župana Pogorevca. Pogorevčeva žena je našla v plamenih smrt. Osumljen je posestnik Jožef Kočnik, da je zažgal iz maščevanja. — Iz jeze zažgal hišo svoje tašče je 371etni krojač Matija Kocuvan iz Planine. Kocuvan je vedno pil in se prepiral s svojo taščo. Ta ga Je naposled napodila. Iz jeze ji je Kocuvan zažgal hišo. Dobit je pred celjsko poroto tri leta težke ječe. — Obsojen je bil pred celjsko poroto zaradi tatvin že 12krat prej-kaznovani 321etni Alojz Bevc na šest let ječe, ker je Antonu Kajtni v Lisci pokradel zo okrog 500 kron raznih stvari. — Odvetniško pisarno je otvoril v Šmarju pri Jelšah gospod dr. Ivan Zabukošek'. — U m r 1 je v Raz-košah pri Št. Jur ju ob južni železnici 851etni Jože Ribič, p. d. Kruhek.
Plesne vaje »Celjskega Sokola« se vrše radi Miklavževega večera prihodnjo nedeljo od 1. do 3. ure popoldne. Gospodične plesalke in brate plesalce prosimo, rda pridejo točno ob navedeni url.
Iz Metlike. 90 le? stari vpokojeni metliški učitelj Vencel Sturm je 5. 'decembra tu umrl. Pogreb je bil 7. decembra ob' 2. uri popoldne. Blag mu spomin.
Vsled opeklin umrla. Že zopet en slučaj malomarnosti starišev, vsled česar je nastopila otrokova smrt. Marija Jerančičeva je dne
30.	oktobra delala na zelniku blizo domače hiše. Pri sebi je imela svoja dva otroka, dvoje punčk. Cecilijo in Francko. Ker ni vedno pazila na otroka, sta šla otroka nazaj v hišo. V veži stoji kotel, kjer se kuha piča zn prašiče. Deklici sta prišli h kotlu in sta odprli njegova vratiča. Pri tem pa je ravnala 41etna Cecilija tako neprevidno z ognjem, da si ji je takoj vnela obleka in da je bil ubogi otrok naenkrat ves v plamenu. Na otrokov krik je prihitela brž mati iz njive in je pogasila plamen. Toda bilo je prepozno. Vsled zadobljenih opeklin je drugi dan nato Cecilija umrla. Mali se je seveda morala zagovarjati zaradi svoje malomarnosti včeraj pred tukajšnjim deželnim sodiščem. ki jo je pa vsled olajševalnih razlogov oprostilo.
V	znamenju noža. lSletni posestnikov sin Anton Žnidaršič iz brežiške okolice se je moral Še do prepričanja, da bi bilo najbolje ako Ay,- te dni zagovarjati radi umora pred celjsis.0 po-Mrlla Šrbiio či&ta .enostavno anektira.	iTožba se ie glasila; 29* novembra 1912
sta klicala fanta Anton Žnidaršič in Jožef Pavlin pred hišo Ivana Žnidaršiča Franca Nujo, ki se je isti čas nahajal v hiši, ven na boj Fran Nuja je res stopil ven v družbi prijateljev Jožefa Kovačiča in Jožefa Kolerja. Oba razgrajača sta potem morala zbežati. Antonu Žnidaršiču pa se je zdel ta prisiljen beg tako sramoten, da je sklenil maščevati se. V silni jezi je šel drugo noč k Pavlinu, zbudil ga je iz spanja, in mu je prigovarjal, naj gre z njim, da bosta Nujo pretepla. Oba sta se nato napotila k hiši Franca Nuje in sta zahtevala, naj pride ta ven iz hiše. Fran Nuja je isti čas šel ravno domov in se je obrnil k obema razgrajačema, ki sta začela metati nanj kamenje. Slednjič pa so se vsi trije vendar pomirili v nekem vinogradu. Nekaj časa pozneje pa je med njimi nastal zopet prepii, med katerim je Franc Nuja izruval količek, okrog katerega se je ovijala vinska trta in je udaril dvakrat Pavlina s tako močjo, da se je količek prelomil Z ostankom količka je nato napadel Antona Žnidaršiča. Ta je med tem potegnil nož in je odprl klino. Ko ga je sedaj Nuja vdaril s količkom po hrbtu, je Žnidaršič zasadil nož Nuji v prša. Nuja se je zgrudil ves krvav na tla. dočim je Žnidaršič odšel in se ni več zmenil zanj. Drugo jutro so našli Nujo mrtvega. Izkrvavel ie, vsled česar je nastopila smrt. Sodišče ie Žnidaršiča po izreku porotnikov na vprašanje glede umora, obsodilo na enajst mesecev težke ječe.
Maščevanje ogoljufane žene. Predvčerajšnjem zvečer okrog 8. ure je dobila neka posestnikova žena poročilo, da se njen mož vlači z neko kuharico po Gradcu. Ker je imela žena že prej na sumu svojega moža, da jo namreč ta goljufa, se je peljala svojemu možu naproti in ga je res dobila na okraju mesta skupaj s kuharico. Ogoljufana žena je napadla svojo tekmovalko in jo je začela s pestmi obdelovati po glavi. Kuharica pa je bila vsled tega silno razburjena in je udarila ženo z vinsko steklenico po glavi. Stražniki, ki so prišli na mesto pretepa, so temu napravili konec in so obe ženski peljali v bližnjo stražnico. Z razkuštranimi lasmi sta prišli obe ženski na stražnico, kjer sta se začeli medsebojno zmerjati in psovati. Ko so ju identificirali, so obe izpustili.
Samomor vsled pomanjkanja. 4. t. m. je našel delavec Peter Rauschl v gozdu, blizo trate na nekem drevesu obešenega moža. Delavec le obvestil o tem orožništvo. ki je spoznala v obešencu leta 1877. rojenega krojaškega pomočnika Karola Weidmana iz Sent Vida ob Glinji. ki je bil pred kratkim uslužben pri krojaškemu mojstru Ignaciju Hahnu. Vzrok samomora se navaja pomanjkanje.
Aretacija nevarnega vlomilca. Te dni se je orožništvu posrečilo aretirati zelo nevarnega vlomilca Avgusta Zidarja, katerega so oblasti že dolgo iskale. Zidar je v celjski okolici izvršil več tatvin in vlomov, Orožništvo ga je izročilo sodišču v Celju.
Pomiloščenje roparja. Kakor je »Dan« že obširnje svoje dni poročal, je bil obsojen gostilničar Ladislav Toman iz Ogrskega Gradišča na smrt, ker le umoril mizarskega pomočnika Schillerja. Cesar je roparja pomilostil
Veliko vsoto denarja so našli v neki hiši v vasi F.ng'der pri Osnabriicku. 67.000 mark, katere so bile izročene bančnemu poslu Brun-ninga, katerega pa ne morejo zaslediti.
Velika nesreča na železniškem tiru. Kakor »Stettiner Neuesten Nachrichten« poročajo, je vozila te dni na progi Stettin-Paservalk, ne daleč od postaje Jarrcnthin prazna lokomotiva in Je trčila v neko gručo delavcev, ki so se vračali domov. Štirje delavci so bili na mestu mrtvi. Njih trupla so bila grozno razmesarjena.
Um se ji Je omračil. Oni dan popoludne je prišla v pinakoteko Loure v Parizu mlada deklica v Giocondini uniformi in je zahtevala, da mora govoriti z državnim tajnikom vpodab-ljajočih umetnosti. Ker je bilo njeno obnašanje zelo sumljivo, so jo izročili opazovalnemu oddelku.
Zabavno prireditev v korist balkanskim ranjencem priredi danes, dne 8. decembra, pevsko in bralno društvo »Venček« v Dutovljah v prostorih gost. Tavčarja.
Kolinska kavna primes se je zaradi svoje izvrstne, naravnost nedosežne kakovosti dodobra udomačila in priljubila pri vseh sloven skih gospodinjah. Naše gospodinje prav dobro vedo, da se samo s Kolinsko kavno primesjo d£ napraviti res okusna kava, ki gre vsakemu v slast. Rade pa imajo slovenske gospodinje Kolinsko kavno primes tudi za to, ker je pristno domače blago iz edine slovanske tovarne kavnih primesi v Avstriji, ki vsako leto daruje prav znatne vsote za naše narodne in kulturne namene, predvsem za našo prekoristno »Družbo sv. Cirila in Metoda«. Pri kupovanju Kolinske kavne primesi pazite, če hočete dobiti res pristno blago, na varstveno znamko »So kol« 1
Ljubljana.
— Janez Nepomuk, Jeglič jo je včeraj zjutraj ob pol 9. uri nenadoma pobrisal k dr. Peganu in pustil šolski pouk lepo pri miru. Kaj bodo napravile šolske oblasti?
»Križem Stare Srbije In Makedonije.« Društvo »Akademija« priredi v ponedeljek 9. t. m. zvečer ob 8. v »Mestnem domu« javno predavanje. Predaval bo urednik Rasto Pustoslem-šek o temi »Križem Stare Srbije in Makedonije«. Predavanje bo obsegalo niz črtic s temile naslovi: »Kot vohuna aretirana«, »En večer v Skoplju«, »Vožnja s sultanovim namestnikom Ibrahim pašo«, »Ciganska ljubica kralja Milana«, »Neznanec«, »Na Kosovem«, »Pri Isi Boljetincu«, »Pri konzulu Tahyju v Mitroviči« itd. Predavanje bodo pojasnjevale številne originalne skioptične slike. Vstop je proti malemu prispevku za »Rdeči križ balkanskih držav< vsakomur dovoljen.
Vojska na Balkanu. Izšla je 2. številka vojske na Balkanu. Dobi se v vseli knjigarnah. Cena sešitka 40 vinarjev. Tudi ta zvezek prinaša lepe popise in mnogo slik.
— Iz gledališke pisarne. Danes popoldan bo velika, tujska glasbena predstava (izv.eu abo-
nementa, za lože nepar), pri kateri se prvič ponovi opereta »Ptičar«. Začetek ob treh. — Danes zvečer (par-predstava) se v spomin stoletnice velikanskega poraza, ki ga je 1812. leta Napoleonova armada doživela na ruskih tleh, uprizori vojna veseloigra »Napoleonov vojni načrt«. Letošnjo jesen je vse časopisje priobčevalo dolge članke, v katerih je ocenjevalo pomen grozne katastrofe, ki so jo Rusi prizadjali tistemu Napoleonu, ki si je domišljal, da ne bo nič lagljega, nego ukrotiti in v nič dati barbarske Slovane. Sami živimo v časih, ko se o ničemur toliko ne govori kot o vojni. Zato bo zanimalo pogledati za kulise tistega sveta, ki odloča, ali bo vojna ali je ne bo, in videti diplomate na delu. Dejanje izborne in velezabavne veseloigre »Napoleonov vojni načrt« se opira na zgodovinsko dejstvo, da je ruski car Aleksander v Parizu kot poslanika imel nad vse pretkanega polkovnika Černičeva, ki je imel vse pariške odločilne dame na žnorci, diplomate in policijo pa za norca. Česar ni mogel zvijačno izvedeti od Napoleonovih novopečenih kneginj, je izvedel od Napoleonovih častnikov, ki jih je imel kar po vrsti podkupljene. Tako se mu je posrečilo, iz vojnega arhiva speljati tajni načrt, po katerem je Napoleon nameraval izvesti svoj^ gigantski pohod v Rusijo. Kako je pretkani Černičov z vso smelostjo varal policijo, ki mu je bila svojpot za petami, in jo končno pripravil do tega, da mu je šef policije Savarn sam izročil tisti ominozni vojni načrt — seveda nehote in nevede — vam ori-suje Wertherjeva veseloigra z živim in svežini humorjem. Dejanje je skozinskoz napeto do skrajnosti, vedno zanimivo in zabavno. Kdor hoče pogledati za kulise svetovne diplomacije in bi se rad en večer dobro zabaval, pridi pogledat »Napoleonov vojni načrt«. Igra je aktualna; saj se tudi v dandanašnjih težkih vojnih časih malodane danzadnem čita o drznih špio-nažah.
— Koncerta in dražbe umetnin v hotelu »Tivoli« danes ne bo, ker so proizvajatelji koncerta vsled prepoznega povabila nepripravljeni. Obe prireditvi se vršita prihodnjo nedeljo, t. j. dne 15. t. m.
Za balkanske ranjence so zbrali dijaki IV. b. raz. II. drž. gimnazije 2 kroni.
— Pomen strokovnih organizacij je naslov predavanja, ki ga priredi izobraževalni odsek Narodno soc. Zveze v nedeljo dne 8. t. m. v »Narodnem Domu«. Predava tov. K. Černy. Narodno delavstvo in sploh vsi, ki se zanimate za strokovno gibanje, pridite in pripeljite prijatelje seboj. Posebno opozarjamo člane N. S. Z., 'da se sigurno udeleže predavanja in delujejo za nmogobrojno udeležbo.
Opozarjamo vnovič na »Slavčev« zabavni večer, ki se vrši danes, dne 8. t. m., v veliki dvorani »Narodnega doma«. Začetek ob 8. uri. Vstop prost.
— Čitalniški tamburaški zbor v Spodnji Šiški priredi danes 8. t. m. v gostilni »pri Moharju« »Družinski večer«. Vabljeni so vsi člani Čitalnice in vsi prijatelji tamburaškega zbora. Poskrbljeno je za dobro zabavo. Na svidenje!
— V neprave roke izročeno je bilo na Sokolovem Miklavževem večeru neko darilo: okrogla škatulja v obliki tulca iz rdečega svilenega atlasa s parkeljnovo glavo na vrhu ter napolnjena z velefinimi kos za kosom različnimi bonboni. Kdor je to pomotoma dobil, naj nemudoma vrne Sokolovemu slugi v »Narodnem domu«. Mogoče bi kak mizni sosed vedel dati kake podatke.
— Kinematograf »Ideal«. Novi vspored dosegel je največje priznanje. Posebno omeniti se mora senzaciionalna drama Nordiskfilm-Co. »Drama na morju«. Krasen prizor nam nudi požar na ladiji na odprtem morju. Velezauimive so slike »Požar Standard Oil Compauyje v Bayonni« in »Gaumond-tedensko poročilo«. Veliko smeha povzročajo obedve komični sliki.
V	torek »Ob dveh ponoči«. Nravna drama iz pariškega nočnega življenja. V soboto »Blisk v temni noči«. Svetovna učinkovitost Nordisk-film-Co.
— Loterijske številke. D u n a j: 79, 8, 34,
24.	39; Gradec: 1. 47. 41. 62. 30.
Trst.
Slovanski delavci v Trstu — danes vsi na shod! Volitve v Delavsko zavarovalnico proti nezgodam se bodo vršile — dne 20. decembra t. 1. Shod, na katerem se bo govorilo o predmetu: »Volitve v Delavsko zavarovalnico proti nezgodam in slovansko delavstvo« se bo vršil danes točno ob 10. predpoldne v veliki dvorani N. D. O. v ulici sv. Frančiška št. 2. Shod sklicuje centralni odbor »Narodne delavske organizacije« in so vabijehl nanj slovanski delavci vseh kategorij. Gre se za eminentno narodno in socijalno stvar!
Slovensko gledališče v Trstu. Danes (v nedeljo) popoldan se ponovi veseloigra »V nižavi«, zvečer pa opereta »Valčkov čar«.
Miklavžev večer priredita danes (v nedeljo) N. D. O. in Z. J. Z. v veliki društveni dvorani, ulica sv. Frančiška št. 2. Spored bo zanimiv. Pričakuje se obilne udeležbe.
Akadctnično društvo »Balkan« v Trstu pri-redi danes (v nedeljo) o priliki otvoritve knjižnice v Barkovljah veselico v prostorih »Narodnega doma« istotam. Začetek ob 4. popoldne-
Nainoveiša telefonska in brzojavna poročila.
BALKANSKA ZVEZA JE TRDNA.
Belgrad, 7. decembra. Vsled vesti gotovih časopisov, da bo pri likvidaciji Iuičijc Srbija prikrajšana, se izjavlja od kompetentne strani, da so vse te vesti brez vsake podlage, ker je balkanska zveza čvrsta in iskrena. Razdelitev Turčije se bo pravično izvršila. Vsaka država dobi to, kar ji gre.
SITUACIJA V SRBIJI.
Belgrad, 7. decembra. Vsled sklenjenega premirja presojajo, tu situacijo, kot precej ugod-
novo došia ——— v kavarni „Central”
tulirith laids „G0RA“
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
koncertuje od danes naprej vsaki dan	"°*
nejšo. Ves interes publike je seda] posvečen Vprašanju, kako se bo razdelilo osvojeno ozemlje. Časopisje se ne bavi s tem vprašanjem, ampak se omejuje na registracijo dogodkov in presojanje splošnega položaja. Ministrski svet ima neprestano seje o principih mirovnih pogajanj. 'Srbski delegati odpotujejo menda jutri v Lon-Tdon. V Rusijo stavijo Srbi velike nade, splošno se naglaša nespremenjeno rusko stanje. V dobro boučenih krogih se zatrjuje, da se pogajanja ne bodo dolgo vršila, ker je delegatom svobodno, jda vsak čas prekinejo pogajanja. Hiter konec ipogajanj se pričakuje posebno zaradi tega, ker fle Turčiji mnogo ležeče na tem, da drinopoljska !i>osadka, kateri primanjkuje živež, ne kapitulira prezgodaj.
PO BOJIH OKOLU SKADRA.
Cetinje, 7. decembra. Vsled slabega vremena, ki je trajalo okolu 14 dni skoro neprestano, leži jako mnogo črnogorskih vojakov po bolnišnicah, ker so oboleli za raznimi notranjimi boleznimi.
IZPLAČANJE VOJNIH RAČUNOV.
Sofija, 7. decembra. Finančni minister Tovorov je ukazal podrejenim oblastim, naj nemudoma zberejo račune stroškov za vojne potrebščine in jih takoj izplačajo.
SRBSKA SKUPŠČINA.
Belgrad, 7 decembra. Takoj ko bo skle-jfijen definitivni mir v Londonu, bo sklicana srbska skupščina k izvanrednemu zasedanju.
SRBSKO-AVSTRIJSKI SPOR.
Pariz, 7. ‘decembra. Usti poročajo iz Bel-grada, cfa |e srbski ministrski predsednik Pasič izjavil, da Srbija ne namerava po dosedanjih bojih, ki so jo stali mnogo denarnih In drugih žrtev, začeti nobene nove vojne.
Dunaj, 7. decembra. Informirani diploma-jlčni krogi zatrjujejo, da bo Rusija precizirala Svoje stališče še le ko bo mir med Turčijo in Balkansko zvezo sklenjen. Gotovo je, da bo Rupija z vso odločnostjo podpirala srbske težnje ‘po gospodarskem pristanišču za Srbijo ob Ja-fdranskem morju. Ruska diplomacija upa, da se bo posrečilo ohraniti mir. V političnih krogih $e smatra situacija za neizpremenjeno. Dasl-fravno so se pojavila nekatera dejstva, ki dajo Sklepati, da je napetost popustila, se na drugi Strani zatrjuje, da ni Srbija izpregovorila še hiti ene besede. Iz katere bi se dalo sklepati, 'da se je udala avstrijskim zahtevam. Na Dunaju Se poudarja, da so do sedaj vse velesile brez ■izjeme v Belgradu nasvetovale popustljivost in |reznost In da so celo od slovanske strani prišli 'y Belgrad nasveti, toda brez učinka. Zato je ^smatrati, da ves spor danes še ni rešen in da monarhija ki jo to stanje vznemirja in ji gospodarsko škoduje, ne bo mogla dolgo čakati, tem-iveč bo morala, če treba situacijo s silo razjasniti. V dobro informiranih političnih krogih zatrdelo, da Je dunajska politika tudi sedaj silno nestanovitna. Dopoldne se merodajni faktorji odločijo k natančno določenemu postopanju, ippoldne to prekličejo In zvečer so zopet sklenjeni drugi načrti, tako, da se spreminja situacija od trenotka do trenotka, ter se ne more Mit* optimistično, niti pesimistično presojati.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last In tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Mali oglasi.
Za popravila mufov in kožuhov se vljudno priporoča Felix 2agar, krznar in izdelovalec ičepic, Ljubljana, Salendrova ulica 4.
Učenca
sprejme takoj
1. Wider, vrtnar v Ljubljani Selenburgova ulica št. 3.
Brzojavka.
V italijanski kuhinji
hotela pri Maliču nasproti glavne pošte
se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, poren&ka iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd.
-...- Specialna trgovina mn:
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Zidovska ulica 5.
Predtiskarija, — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
Ivan Ravnihar
urar in trgovec z zlatninoinsrebrni.no
Ljubljana, Sv. Petra cesta 44
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto
Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela.
I*oz:or!
Pozor!
Kdor hoče imeti lepo
električno razsvetljavo,
naj se oglasi pri trg. zastopniku
Francu Železniku,
v Ljubljani, Sodna ulica št. 6, I. nadstr.
Največja in najcenejša zaloga električnih
„Ergo Wolfram“ žarnic.
cd
■	BOBBA
S-
o
J5£
■	BOH
cd
CD
«+-*
■	— cd
■ mam
0 OP
01
>co
ed
o
</>
o
CL.
o mero va n
„
_n Liker MedicjngU
j:: h
tovroSabenik.SišKa
pri Ljubljani
C0
CD
SU
C0<
TS3
CD
O
mmm m
CD
S*
MM m
PST
CD
s»'
J0B
r®
Najcenejši nakup
božičnih in novoletnih daril. ::
TV
• • • •
Juveli, zlatnina, srebrnina in razne ure. Vsakovrstna nova dela in popravila izvršujem v lastni delavnici. Blago samo prve vrste. Najnižje cene.
LUD. ČERNE
JuveHr, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
Ceniki zastonj.	£
 —- -=m
UJUl
^tJlR
ir
3
zlati nauki
za zdravje želodca!
Kdor s ,)FLORiAN-om“ se krepča, Zmeraj dober tek ima!
Ce želodec godrnja.
Pij „FLORIAN-a“, pa nehat
NI otožen, ni bolan, Ta, ki vniva
V.
Štampilje
vseh vrst za urade, drn-štva, trgovce Itd.
Anton Černe
graver In IzdelovatelJ kavCukovih Stampiiij.
Ljubljana, stari trg »t.M. Ceniki franko.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijonlranl optik in strokovnjak svoj optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Prodajalna
na dobrem in starem mestu se pod jako ugodnimi pogoji
odda v najem
pripravna za kako žensko osebo. — Vpraša naj se v »Prvi anončni pisarni".
! Pozor trgovci!
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici
pod tovarniško ceno.
Pri merna božična in novoletna darila.
Naznanilo.
Radi breobložene zaloge se bode razprodajalo od danes naprej 6000
najboljših švicarskih ur kakor tudi srebrnina., zlatnina, briljanti in šivalni stroji pod tovarniško ceno.
Srebrne ure od K 7*— naprej. Nihče naj ne zamudi te redke prilike.	Za	obilen	obisk se priporoča tvrdka
FR. ČUDEN v Ljubljani, Prešernova ulica.
Primerna božična in novoletna darila.
Prva ljubljanska higienična mlekarna
priporoča
Joghurt-Kefir
kakor tudi
E 518/12 34
pasteurizirano polno mleko, posneto mleko, kislo mleko sladko smetano, (Obers), kavino smetano, kislo smetano,
»ir in prima čajno maslo.
Naročila se sprejemajo v centrali: Slomškova ulica št. 3, kakor tudi v prodajalnah in mlečnih pivnicah: Llngarjeva ulica št. 1, Poljanska cesta št. 13, Florljanska ::	ulica št. 3, kjer se vedno tudi gorko in mrzlo mleko dobiva.	::
Dostavlja se tu«11 na dom.
Dražbeni oklic.
j
Postavno varovano.
Dne 21. decembra 1912 ob pol 10. uri dopoldne se vrši pri podpisanem sodišču soba št. 8
dražba posestev
a) vi. št. 1078 in b) vi. št. 1082 kranjske deželne deske, obstoječih iz gradu Breitenau z obširnimi gozdovi, polji, vrtovi in travniki, ter lastnim vodovodom, lastnim lovom in lastnim ribštvom in c) pridatki obstoječimi iz konj in gospodarskega orodja.
Posestva, ki se prodajo na tej dražbi so cenjena na: ad a) na 40.324 K 84 h, ad b) na 215.127 K 84 h, ad c) pripadki na 9.882 K. Najnižja ponudba znaša:
ad a) 26.884 K, ad b) 143.419 K, ad c) 4.941 K, skupaj 175.244 K in se pod to ceno ne bo prodajalo.
Dražbeni pogoji posestev in njih se tičoče listnine so kupovalcem pri podpisanem sodišču soba št. 5 med uradnimi urami na vpogled.
C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem odd. II,
dne 13. novembra 1912.
B. Gotzl, Ljubljana
:  Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
Srez konkurence!
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov «lo-uiaeega izdelka« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba.	TVajnlžfe	cene.
— ŠFIH [T
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNSH Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
“T
KLOBUKI
moderno nakiteni, oblike, kakor vse potrebščine za : modistke prodaja ceno :
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg M. 21.
:	Popravila	točno In najceneje. :
Ikniscli
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, pu-Ijenega 2 K; boljšega 2'40 K; prima polbelega 2 80K, belega 4 K; belega puhastega 5'10 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 6‘40 K, 8 K; puha Bivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejSi prsni puh 12 K. Naročila od 8kg naprej franko.
Zgotovljene postelje
ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, ss dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena a novim sivim, prav atano-vitnim puhastim perjem lfi K; napol pim 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 8 K, 3-50 K, 4 K. Pernica, 200 cin dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14'70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4'60 K 5'20 K, 5'70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12'80 K, 14'80 K. Razpošilja so po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko so franko /.amenja za neugajajoče ee vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
2..
S. Benisch, Dešenice štev. 790, Češko.
Odda se:
Za februarjev termin 1913:
lep, velik lokal
pripraven za trgovino, odvetniško pisarno itd. v dobri legi mesta.
Za februarjev termin 1913:
lokal za trgovino
v najlepši in tudi najprometnejši legi mesta Za takoj: Užitnine prost
lokal za skladišče
pripraven tudi za delavnico itd., eventuelno z vporabo lepega dvorišča.
Različne lokalitete
(šupe) z velikim okolo ležečim p oHtorom, pripravno za stavbenike ali sploh za obrtnike, ki rabijo velika skladišča tudi na prostem.
Natančnejše se poizve: v pisarni štev. 12 v hotelu pri „Maliču“
nasproti glavne pošte.
Tvrdka Bilina& Kasch nasl.PriPoro^a svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih
drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanteriio, nUrk-r.f roena dela’ izde}ovanje vseh vrst prevlečenih gumbov
•	OCJI1 LL Uu! L kakor tudi vse kirurgične potrebščine kline pasov«,
ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje »sen
I tuhliana 7iH*wcL-?i ul Svrst rokavic Moderna predtiskarija. Postrežba točna LJulJlJaUa, ^illUVaKd. Ul. O in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. 134
!! Sijajna zmaga !!
v damskih raglanih. Ravnokar dospelo čez 2000 komadov 135 cm dolgih od 20 K naprej, kateri so stali preje od 40—60 K. Istotako znižane cene za gospode raglanov, zimskih sukenj in oblek.
„Angleško skladišče oblek“
O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 800.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Striiarji^va ulica štov. 2, (lastna lii&n)
Podružnice v Splietu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
4'rt
Ustanovljena, leta iwai.	Untanovljena leta 1»31.
Naj večja zavarovalnica avstro-ogrske države
C. Ir. ji?. Ib rnimin Marni Mi ? Mn.
Glavni zastop v Ljubljani, Mariiin trg-Sv. Petra cesta Št. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škodc^vslcd prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1911. se je zavarovalo 21.289 osel* - za kapital na 170 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za
škode nad 10G3 milijonov kron. — PrcmoŽtnic družbe znaša nad 417 milijonov kron.	 .362
tiiE vem tommmuiimm
 ".
-(■ 'a v-jaUik. rnnrmuja. 3=J«S.. .MJItMIOCIi,
aim
Dobro došli božični pozdrav! Znižanja od 10 do 30°|0 pod stalno ceno
trgovina H. KENDA, Ljublj
s
uvede od 7. decembra 1912 naprej
božično prodajo
po naravnost neverjetno znižanih
špecijalnih cenah za Božič.
Znižanfa od 10 do 301 pri damskem perilu, moškem perilu, bluzah, damskih klobukih*
]zvanredne cene za Božič pri moških, ženskih in otroških čevljih, zaradi opustitve M nihovgraške tovarniške zaloge 20 do »30°|o pod stalno ceno.
Posebne cene za Božič v kožuh o vinastih garniturah, ki jih imam v zalogi samo najboljše prvovrstne, zajamčeno pristne kakovosti.
Izvanredne božične cene za pletene vrline lope, spodnja
m	m	Ef'«	\.7	ra
krila.
m
ditnike in ročne torbice.
aanaacJBRasesKii:
BBOBHHMteasaHKoesiacaKs;ra—na—■gacaamara::t j*«®®smmmsm&
—T«r Wl,, ^..jn —w» tmjmKmmuHmsaamKamMrmmmaetae^aBsamKmsK^em
rajam —nw	wa^<a«a«»	-:.^vsaBaa**a*ae