lTOSD dar 5 !»r tnišk m arodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 7. januarja 1863. Dobrovoljna novoletnica. a sveti Silvester o zadnji že uri Še nisim prav dobro zatisnil Kar 7 v f oci: ?rompompom!" strašno se stresejo duri In čudna prikazen pred mano stojí. Obide me grôza in strah me spreleta; Pa migne mi, naj se nikar ne bojim; ; Jez — pravi — v^^.v , In ključe zdaj novega tebi Zabavljal veliko Le tiho se vé, sim duša rajncega leta zrocim. čez dneve si moje togotil se molčé; Naravno st odkrij zdaj vse želje mi svoje Kar koli tišalo je kdaj ti srcé; Nasledniku hočem te priporočiti ; Da bode po volji ti vse bolj ravnal ? Kar koli porečeš ima se zgoditi ? Da več ne boš režal in skoz godrnjal. Poslušam ga u i uoiuoaiu — mislim si, striček Si čuden možiček, preveč si sladak zviti ? Obetaš po druzih v se Kar sam nisi storil zdaj storiti 7 7 ko bil si velják. Vošíl in željá res v svoji da pratiki Začrkanih 700 košev imam; Zaupam besedi nikdar pa ne sladki, Odkar svet hinavski na drobno poznám nek hoče mi dobro želeti 7 7 Kako Zastaran Ter srečno mi dobo vso novo začetí Ki vès je zaljubljen v svoj star regiment? oholi, neusmiljeni plent 7 mislim, ne zinem nobene 5 Tako si Ker vém, da lizúnom nic upati ni Ceravno vse moje željé so poštene, Pa v jajcu še zlodi clo dlako dobí. Se Da bil bi 7 ve da je misel me zlo sprehajála 7 ga gorko pa krepko oštel. Da zemlja to leto je boljše rodila Ne gré hvala tebi, to Božji je dar; 77 77 7 Pomanjkanje, reve, křivic brez ste vila Si mislim na dalje, to tvoja so stvar! 7 _ 7 Naj bile bi letne še lOOOkrat bolje Saj tudi si 1000 zób novih rodil ! Se ve da nekterim si stregel po volji Al večidel ljudem si t 2 (• molil Visage 7 Obesel na vrata mi jih vidi 5 7 1 I I mi hlače, r Se vrabci Si strgal Si suknjo mi Da pávec kot kušar 7 te- le bežé. i i, srajeo fl J 1 i l\ l i < m In s kaste si davi ) ne Ni kislega zelja, Kar ti nisi snedel, Izpraznil grdoba si a klobuka pre dri kuka požrl ; ;e ce 7 7 1:3 mi 7 Pi r r n A repe ; bo tvoj ; i žepe, In zdaj se sladkaš in norčuješ z menoj t« Tako bi bil rad mu naštel litanije: Pa kaj ? saj resnica se reči ne smé ! Pol'-tiči učijo, da solnčice sije, Ce tudi o crni polnoči dež gré. Kadar sim še koli resnico govoril Vselej še , ^ j. bv y u 111 ? skor v kremplje opekel se Zato pa že davno obljubo sem storil Pri kozlovi bradi! da raje molcim. — Tako sva se gledala z duhom debelo On nič mi ne reče, jez tudi nic ne; sim ; se mu Je V ze Pa kaj da si mislim, Zatoraj skesan vès prijazno začne: „Ti vidiš, jez moram se v věčnost to živo spoznam zdelo ; lociti Grešil sem veliko 7 Oh 7 7 7 naj bi pac mogel vse prenarediti Sramujem se, oh, in prepozno 7 kesam ! Pa kaj V ze sramota ? Šaj lahko sleparček se' kje ta briga me malo 7 V se dobi Za groš 7 da po svetu bi trobil mi hvalo Al uni svet, uni svet! ta me skrbi!! še zamoreš 7 Ce hočeš, me otéti 7 Da tam Radamant rne s polenom ne bo Al delo težavno bi mogel prevzeti, ? Oj prosim te, prosim daj, stori mi to! Za leto prihodnje vso praťko popravi, Ker stara se prenarediti ne dá; Ter čase in dneve po volji prestavi ; Zapisal kar boš, po vsem svetu veljá ! P # 7 In da boš verjel, da resnica je gola, dam prečudno, le skušaj magár znaš moc Ti Storiti zdaj Pa hitro tud kar crna ne šola 7 7 dokler sim še jez gospodar. u Ahá! te prignala tedaj je sila - -. - ? Si mislim, da tiček poboljšan si vès ! bila 7 Al moč, — privilegij bi dobra Ce tudi na repu prinese ju pès Poskušam moc svoje prečudne oblasti, Kar rad imam rečem : „klobasa naj bo !" In z mize začela klobasa je rasti, moje veselje je vrhano b'lo ! Še skušam in rečem: „Naj bo kùp denarjev!" In kar sem hipu zgodi. Se vsulo je bankovcov kakor komarjev govoril, se v 7 Le škoda, da tolsti In kaj še 9 prevec V V so ze b'li ! Sem bil še kot deček poreden In drugim sem rad že klofute daj al ; Dolžan ni ostal mi se vé da nobeden Nekteri nazaj mi je trikrat Ker vendar pa treba je Zdaj ukazem: „mašina več včasi dal. kloftati 7 nevidna naj Ki znala bo včasi koga naklepati, 7 bo 7 \ r» :1 % « sam ne bo vedel od kod je In • 4 • * m hoj buakarona u mašina je bila • i V . • . • udriha! — pa niliče ne vidi od kod? pač bi bla včasi ta dobro služila Na levi posebno, pa tud še drugod Zdaj za me je ura se vé da b la prav Da srečo bi utrdil za vselej si bii; ; Pa moja je taka že muhasta gia Da raji kot srećo sim burke lovil. Še hotel sem gósle na méh narediti Pa duh me preganja : „dovolj je za 7 M oj cas ze poteka le hiti ! le hiti daj Prestvari mi pratk } da rešen bom Le caka j te prej \u< daj ani jo bom pa naredil juc uaivaj , /JUC*J ' j ' " «»«iv/v^A*. Si mislim, se vse dem , pa smejam se v pest Vsem pratkarjem letos boni rajtengo zmedil Razdelil boni leto zdaj v mescov ie ; t to pač ti bodo vsi pratkarj Ki praťke imajo že tiskane vse ! pili ? bodo jui 7 kot }>oljski kdaj jud 7 Ko s teslom so Tako bo strigli jim dolge brade nova narjena Da mesec naj prvi ni januar več ; December působní in februar September, zli ta re va ledena dpade naj prec, ; 7 pa tudi avgust je ze dober ; kto b Oba naj imata po 60 dní Ostane naj tudi pošteni o^uuci, Ki sladko' nam grojzdje pa vince rodi Se vé da nekteri spet bodo pa vpili : 77 Glej osla! kaj mesec po 60 dni Pol leta prezgodaj smo tak se rodili Trinajsti dan mesca že v žepu me ni 7 Pa jez se ne zmenim za dve al tri srake Tud ne za tri vrabce, in tud ne za pet ; rabec tuď misli da "nJ in za take Je vstvaril Bog crve, ljudi in vès svet Jez le splošne in silne potrebe Ter občni korist le v čislih imam raji ; delam nikoli razločka osebe 7 7 Ker se prekrstiti nikakor ne dam sem J aj bogat Ne m pomlad aJ vse let ; t a r n a ? led z i m a t ; časa in pratike sp 7 V da spet drugi se bodo ježili s e î Se vé Ker zime in toraj tud pusta ne bo 7 7 Pa naj bi se taki Da pust saj s tem tolažili ves et in da vse je pusto 77 Prav dobro bo to !" mi duh kima in pravi ; ? u Al moja s tem ni vpokojena še vest Da rana se stara vam čisto zazdravi Le piši, kar bom ti diktira! še jest. Naznani zdaj svetu le v mojem imenu , Kako da me zguba dni mojih boli. Res ttĚ ■ MMHI Pa dragi so bili prav v dvojném pomenu i šli j- - oil so, - zi^uuljclll ou — Následníku mojemu toraj sporoči : zgubljeni so — vekomaj vsi! Naj rajši le svoje posluša srcé Da s tako praznoto kot jez se ne loči Za to naj tud zbori deželni skrbé ! Zapisi nasledniku mojemu dalje, Naj blagor narodov pri srcu mu bo ! Naj kupi si rajši še veče očale, Da gleda 1 bo vse, in ne enih samo! 7 Da več mu pa bote kot meni verieli 7 domačo besedo naj vse vam pové: Pravica, bogatsvo cvetè Vse moje napake se naj prenové naj v deželi ; t 1 * mogel sicer sem vam davkov dodati Ker sila, potreba velika je b la, Naj on pa zato vas takó obogati Da nikdar ne bo f več noben'ga dolgá. Zaklade pred Turki še skřite v temine Naj vrže iz zemlje globoke na dan, Da bote imelt spet cvenk in cekine , Iri ažjo na veke naj bo pokopan. Potem pa hranite zaklade v deželi, Ne dajte na ptuje srebra in zlatá , (iorjé vam, če bote le judom verjeli Iz enega vraga vam bodeta dva ! Tud piši ravnalo za vse gospodarje: Ha varčno in pametno sploh naj živé r Že prav ; da pri krajcarjili malih se varje ai IllkniP! SP. t.nrl 7ama.uó * Pa veči naj luknje se tud zamašé Zapisi nadalje, go veje da kuge Naj v vašo deželo nikoli ne bo ! Pa lakota huda, nesreće vse druge Naj deleč v deveto deželo gredó i In vojska krvava naj večno pogine, Naj delajo rajši junaki domá : To v prid bo pohištva in vse domovine Ce prav razumete, dobička sta dva. Tud bolj kakor lani Bogá se držite, Njegove postave, sicer bo 7 7 gorje t Oe vragi pa >rali vam bodo levite Potem po pravici hudó Grorjé 7 naj vam gre ? m gorj e nesrečni deželi Kjer vira modrosti ni, sveťga Duliá ! Grorjé vam, če bote dosť tacili imeli, Ki iščejo sebe in križ brez Bogá! Pogine naj toraj vsa gadja zaléga Sebičnih lizúnov, krivičnih ljudi ! Da s tem korenina vsakterega zlega Usalme 7 pogine, se vecno zgubi ! Povésijo naj se goljuti vsi zreli rn i • _ ___i __ i • j*___ v* Tatje ; potepuhi in tiganiožje 7 7 7 Lažnjivi časniki pa naj bi zgoreli, Že tri dni napředen se z birse rodé Ne dajajte toraj za vraga denarja Ki zlasti Slovenca kot gada črtí. Ker ljubi Slovenec svoj dom in cesarja To, to prav hudobi pod nós se kadi ! Zato pa mu roka tud Božja bo mila ; Mu blagodarila pohištvo 7 7 poljé ! 7 Tud piši: naj trta bo več mu rodila Zato ker on nósi pošteno srcé! Za šlape in sieve pa česna, cnierike, Za pujse želoda prestrašno naj bo ! Soli bolj po ceni pa kupe velike, Pa piče in klaje za drugo blagó! Veliko naj kruha bo , sira in boba \r3e z eno besedo po sreci povsod ! Pri priči začne se vam rajska naj dôba: In — z mirno vestjo se bom ločil od tod!" Tako mi je hotel še več naročiti, Al ura ie bila prebrž polnoči. ,,Oh zdaj se pa moram za večno ločiti ! z Bogom lu izdihne vec bilo ga ni! Le pojdi Saj srečo si rr stran mene •i é rzím ? 1 * ve i 1 .juine, peklene r ece 4» 9 i ec 7 7 se budim ^F .à. se sicer gole resnice ■p I wm I mBÊÊIt^M Pošiliaio, ne pa laži, to se vé; dam to v „Novice", Grredó naj pod štempelj enkrat tudi ! f Pa vendar } sem rekel i naj sanje Res smešna je logika zgodbe te cele Pa vendar tud dobrega kaj je 7 vmes y Bog daj, da bi vse vsaj pametne želje ali iz lastne národně nemarnosti zaprek ali iz drugostranskih Sp olnile V v z ivljenji se tudi zares! M.V- WJWV/ UMi.VU.lIV/ UVUiUi UWDWl j tWI IZJ U1 U^UiMl (UlSIVlU in odstranimo to in uno z modrim obnašanjem in neutrudljivo delavnostjo! Kviško tedaj vrli delavci in ratarji na polji dušnem ! Ne mudite, vsak na svojo njivo ! Budimo brate s 18H3! svoje iz spanja, iz nesvestja! Podučujmo, nada stanovitno Preteklo je zopet jed ao leto žarečimi peru tami se je srca věčnosti, z zatemnelimi se drugim svojim bratom dvignulo iz svitečega va-nj nazaj je utopilo prijazno besedo dušujmo jeden druzega , da stanovitno stopamo naprej na poti nam od Boga odmerjeni ! Oprostujmo svoje duše zmot tujčevanja, ki nam zlato solnee narodne zavesti in narodnega ponosa zakrivajo ko gosti, temni oblaki. Odprle so se prave národně učilnice , naše čitav- v Na pragu stojimo važne časne premembe roko se poslovujemo od leta starega y z drug jedn nice, iz kterih naj izvira korišten poduk čez celi narod. Udeležujmo se njih poducivnih in razveselivnih sprem- u stanuj m o jih lj iij em o novo ! naprav, še več in podpfrajmo jih, kolikor mogoče ! Ne pozabimo narodnih ljudskih knjižnic (bukvamic). Leto 18G3 ! Tisočletnica slovanska ! God neizrek- Ustanovljujmo jih v občinah, v farah ali posamnih krajih ; pomembe in vrednosti ! Pred tisoč leti oznanovala obilen sad bodo prinašale. Kadar si volimo zastopnike v občinske (srenjske) deželne ali državne zbore, bratje, bodimo pažljivi ? m sta slavna brata sv. Ciril in Metod rešivno vero našega Izveličarja našim preddedom v narodnem jeziku in sta tako zvezala večne Božje resnice z neskončnim ne dajmo nikomur zaupanja našega, kdor ne spozná, da blagom národnim, sta zvezala narod naš sveto ! Od te dôbe bil položen je temelj mili s cerkvijo blagor naroda izhaja le iz národně omike, kdor ne ceni obstoj slovan in ne zná dostojno našega jezika , kdor naš se sramuje biti kega od tolikih kdor se ne more odpovedati svojemu lastnemu do- J\J AVIVAI JV UV11XVAJ vwutvjw UAV t mih liaOj IVUVl MV liv ±±x\j± u U|J v y VUOi »O YUJ^lllU ldotliuiliu god in težav stiskanega naroda, bičku na občni prid, kdor ne zastavi svojega prenio- Cerkev le govorila je z našimi dedi in predded isimi starši v národnem jeziku, spol y z besede ženja, svoje častí in svoje prihodnosti za prepričanje sv. Pavla, da „bolje je jpred obcino pet razumljivih besed kakor deset tisoc v (tujih) jezicih." —-----J ,, u govoriti v poblazenje svoje. „Mož" mora biti beti in jih zagovarjati. ves, kdor hoče za druge skr- > Zahtevajmo postavno in Kj prevdarno spolnovanje bi bil naš mili narod, če bi bila tako, kakor naših pravic od vseh; ki imajo jih spolnovati! na drugi strani, mu tudi vera vsiljena bila s tujim je zikom. Poginil bi bil in ž njim národnost njegova Ne strašimo se nasprotnikov. Premagujemo jih s potrpežljivostjo in z zmernostjo ter pridobljujemo si jih Mili rojaci! kake misli nas morajo danes navdajati s prepričevanjem za prijatle. in buje vati v premišlj evanj e ? pimo novo za nas Slovane kako da vredno nasto sveto leto ? Trudimo se vsak po svoje kaj koristnega ustanoviti Ozrimo se s hvaležnim in pobožnim srcom najpred VIadarju vseh narodov, da je pri iz zgol rodoljubja za naš narod. Podpirajmo naše gori žgal tudi nam pera in svoj m ezdo rešivno in budivno tljuje pot ? po kteri ? ki nam od satelje, (bukve), zamoremo doseči druge spise -, . - P1" kupujmo in razdelujmo koristne in lepe knjige naročujmo in priporočujmo naše časnike in namen : dušnega in životnega blagostanja, da vsem Mislimo in nabirajmo močí y da ustanovimo tudi matico slovensko" iz ktere DVUI lidJUCU • uuoau^a J.JLA tiiyuwiv^i« viw^uuvwiiju/j «c» » ►jvahjí. jjIljau^U Í31U V V/iioxvv , ±zj u , xvaivui drugim narodom enako izobraženi in zavedni stopimo v naj prileté poducivne knjige za narod kakor bčele iz ulnjaka naš mili. y kolo cloveške družine. Prosimo Vladarja vseh vladarjev, da ne odtegne svoje vsemogočne roke od nas, da njegov blagoslov se razliva čez nas, miljeno krasno domovino Zvesti ustopimo se okoli čez naš mili narod y cez našo naše države Ne zabimo materialnega prida in napredka na go-spodarskem, obrtniškem in sploh djanskem polji! Skušajmo, priporočujmo to in drugo novo naredbo in znaj db o. zveze mno goslavnih narodov, mogočni prestol svit em Pomagajmo si v vsakem obziru bratovsko, ker v • ziv- ) mo v kopravnosti in svobodě vsem narodom djanji da LIU1U V UJdlJJl , ua J.1C djá občinstvu, ne pa naša Ska skrb ? prebuditi sile narodne, kakor hudobni natolcevavci nas s kterega blišči ljenje sedanje posebno zahteva, da delamo z zjedinje- ? nimi moemi, da se hitro in marljivo gibljemo sicer za- iiiiiij. iuvv/iiii^ ucv ovj niiiu iu iiicvi iji » v ^iiuij^muj oivci a<\~ ostanemo za drugimi strašno deleč in pademo v neu- VClJčt VJUUHISLV U, lie jJcl, xvaxvui juuuvwm vavu 11 cl O SUlÎl] CnO ICV O^lllU , obrekujejo, nevarni ločivni sebičnosti. Držimo se po- zvršiti dušna omika. revščmo v kteri se ne more napredovati in stav, in zahtevajmo ijih polnovanje brez straha v • • zini demo Ljubimo vse druge narode, ki so sobratje v dru pravice kratiti Ce naenkrat vse ne steče po volji, ne odstopimo od svojih pravičnih namenov, kteri so danes taki kakor ijedinjeni v ljubezni in svobodi bo- lani in predlanskim, in kteri morajo ostati tudi zanaprej poznali, da ne smé narod naroda moriti in mu Naj se ne spreminjajo ko luna na nebu; saj izvirajo od i ! • . • i • i • 1 • T i • v • i v/ • državni Le 5 kajt zvezani smo zadosti si pred sovražniki vunanjimi državi. mocni, da ohranimo mir in srečo večne resnice. v Ce nam moči hočej pešati, ozrimo se Ljubimo pa posebno svoje brate slovanské srčnost mora rasti v nas. ker vidimo y da nazaj, naše m mlado v kterih se pretaka ista krv kakor v nas, ki imajo isto razveselivni sad doto z nami od Večneg národno drevce poganja že cvet, in obeta kmali tudi neprecenljivi, sladki, gočni jezik naših preddedov. Kadar bodo letos : po zemljah slovanskih zvonovi tisočletni spomin naših apostelj harmonično mope li oznanovajoči Boditno složni vsi uni stvari drug y misli V ce in tudi eden ali drugi v tej ali sodi namen naš mora biti v ljubez rajmo se m log ? zvežejo tudi vse srca naše. y da moremo doseči lože težki namen UiiJl otvctlJ. ui ugauc inioii iu ouui , liamun uao iiiuia Miti pri vseh napravah : „Vse za srečo domovine !". Ne udajmo takrat bratje naj se se nikakor kakemu razprtju, temoč „složimo se"! Spo- ~ minjajmo se besed slavnega Svatopluka ! Kaj bi bilo iz Podp ki ima gotovo tudi iiv/ uuo^vi iu/it/ bv>iCji\x lictiiii^n , IVI ga liaoc velikobrojni narod kakor vsak drug. vejico naše mlade lip slovenske y če m če bi se cio deblo skrehnilo odpade vejica za naš Obhajajoči tisočletnico prevdarimo: ali je storil Složno bratje! da bodemo dobre vesti zamogli te narod v tisoč letih tak korak v izobraženosti in kočemu letu v torbico podati listek svojih djanj , ktere n lr i/\ ï- Ï /-V w\ rv /virv X kJ n -rv X rv JI ^ ^ 1\ /\ il /\ ir\ /\ 1 1 -rr imiitttA H X A f7 f^A / i ATT1 ITI A 1 V\ VI ACl a1 À TWlA/1 omiki, kakor je prevdarimo dalje mogoče? Ce se pokaže da ne bode položil v bukve naše 4 ov y KACA) IlUj J^VlVUll V MUlXf V Aitiuv Î AAAV/ je bilo krivo, da smo zaostali: večnega Sodnika na tehtnico pravično godovine in nesel tjè pred t Naj bi bilo napisano na njem 77 „sprava stev odov slog bratov" ; 77 a 7 77 sreča djanska enakopravnost vseh ljud i Obrtnijske in rokodelske stvari. države", „zadovoljnost vesvolj a m naj bi sodba Gospodova v naših djanjih mila nam bila Pozdravlj bodi novo leto 7 pol vošila Dr naše ? Koliko so nekdaj ljubljanski tesarji si prislužili na dan ? Gospodarske stvari. Gospod Gvajec, mestni tesarski mojster zadevah goveje kuge. ; nam je podal na pergamentu pisano „cimpermansko zunftno postavo" (Zimerleuth Ordnung bey der Statt Laibach) od leta 1576 - - - - - - - - Nemški ,,Zimerleuth-Ordnung-i 7 tedaj 13 let manj ko 300 let staro je priložena slovenska Goveja kuga, o kteri Evropa (naš del svetá) prestava, stara zlo, kakor se iz pisanja vidi ker pred letom 1709 skor nič vedila ni 1709 iz azijatske T art arije v Evropo zanesena leta vendar mlajša od nemške. 7 pa 7 v začela, tako, da po prerajtbi različnih krajih razsajati dr. Fausta je v preteklem stoletji (od 1709 do 1809) v Evropi sami gotovo 200 milijonov goved pomorila, (samo v celjskem okraji je od mesca sušca do konca I Da Zanimiva nam je ta stvarca iz dvoj nega obzira : enkrat zato, da vidimo, kolikšna je bila dnina takrat memo dandanas nje, in spet zato, kakošen je bil pred 300 leti nemški, in kakošni — nekoliko po- naj zneje -še veči slovenski jezik. Reveža sta bila obá revež je bil nemški. In nauk iz tega? leta 1780 jih poginilo 10.000) nam še zmiraj žuga naši gospodarji zmiraj vedó, kako stojimo s to mo- si ga posnameta pošteni Nemec in pošteni Slovenec rivko, jim bomo naznanjali vse, kar pozvedamo iz go- sama tovih virov. Po poslednj ih naznanilih c. kr. general-komande v dragi Einen Ordentlichen Master, Poslušajte tedaj 7 bravci ! Jenmu Moistru, kateri se Zagrebu se v Bosni na Turškem kuça čedalje bolj der sich umb ain arbait annimbt, Diela ob fvojem ami ufatne. fa O O _ %J %} »T 1 i # u« • Oi #1 t ' 4 ri i # # so bolj ali manj razširja; vse nahije (okraji), razun ene, okužene; poginilo je živine že sila veliko. Po naznanilu kr. namestništva decembra se je kuga ta (?) prikazala tudi v Karlovcu od 20. Und dieselb in seiner Speyss ver richt, Solle ain ganz tagwerch fiir sein lohn gegeben werden 13 khreuzer. Einen Ordentlichen Zimer- jeden dan 13 kraizerjov. Jenrau Gselu za jeden dao so predmestji Banja), eno govedo je poginilo pobili. 7 dvoje khnecht ain ganz tagwerch 11 11 kraizerjov. khreuzer. "V Že se tudi na Stajarskem in sicer v R a j h e n- berku in Sedunu sevniškega okraja bojé 7 da ne bi Einen Leer Jungen der nit drey ganze Jar bei den Zimer- Jenmu fantu, kateri se ni fche tri Leita vuzhiu, se ima handtwereh gewesen oder drey jeden dan 10 kraizerjov dati. imeli goveje kuge. Bog daj, da bi ne bila prava go- ganze Jar gelehrnt hat, solle ein veja kuga, ampak le vrančna boiezen! Kakor nam naš gospod dopisnik Sitar iz dolenskega Zasavja piše, je tag Zulohn gegeben werden 10 khreuzer. prignal pred božičnimi prazniki neki Hrvat več svinj mesarju rajhenburškemu na prodaj ; mesarjeva dva soseda kupita od Hrvata nekoliko svinj ; pa že prvi in drugi dan po klavšnji napade čvetero goved strašna boiezen; neki kmet iz Seduna (vas 2 uri od Rajhenberka) pripelje voz mrve v ta trg, ustavi svoje čisto zdrave vole blizo tistega mesta, kjer so unidan hrvaške svinje stale Ako primerjamo današnjo dnino s to pred 300 leti, vidimo pac velik razloček. Pa to ni čudo, ker se je vse silno podražilo na svetu. Al to je bolj zanimivo, da med moj strom in fantom je tak mal razloček bil. \atoroznanske stvari. ? Naturo spoznavati vraže proganjati. drugi dan napade že oba vola kužna boiezen in se loti tudi drugih poprej zdravih goved tega kmeta ; I H I 11 III | Hj w^Ě HH II II pa še ni zadosti: še mesarjevo živino, pri kterem so Od Soče 2. jan. * Ko se je 14. dne preteklega uju uuu, kmalo po tem ravno taka boiezen na- mesca na jasnem ponočnem nebu prikazala krasna se- pade, tako da pri vseh teh posestnikih je do danes ver na luč ali burjava, uganjal se je velik hrup (30. dec.) že šest glav padlo, drugih šestero pa menda tam pa tam ; vraže so se vsipale kakor orehi z polnega une svmje bile ravno to caka. koša ta je trdil to, ta uno; prostih ljudi (in med te Našim gospodarjem pa, ki bi jih utegnila nesreča štejemo tudi dosti gospode v dolgih suknjah) ni nobe- X \ LVKJLJ.il ^ V7 X V/AUL J^-r J XJlJL ^ 1. J XJLL VV L XJkV/^JJL V/ w W ^ v l) v v ^^^ ^ ^ ^ Q v ^ v ^ T zadeti, da jim živina za govejo kugo zboli, imamo zdaj den vedil, kaj je ta prikazen na nebesu, Ki so nam jo se nekaj tolažljivega povedati. Povedali smo že, da ia^aom^ v ^uoxv.uuiwu ni bolje pomoci, da se ta neozdravljiva in kužna bo- povem, kaj se je godilo v okolici naši. i • v , i i . il* v • i n • • ♦ i i j v Novice" razjasnile v poslednjem lanskem listu. našem Naj bliž- straža na gradu (tako saj lezen iz začetka mahoma zatare in daljna nesreča njem mestu Gorici je nek odvrne, kakor to, da se nemudoma prva bolna živina smo slišali) dala s topom znamenje, češ, da je v bližnji ki je ž njo v enem hlevu bila, pobije in s vasi Salkanu ogenj, in vsled tega se začnejo tudi zvo- în vsa poti spravi. Za to dobi gospodar odškodovanje po po- novi po cerkvah mestnih žalostno glasiti ; vse je^ od straha na nogah in veliko se jih napravlja, da bi sli stavi. Ker je pa visoko c. kr. ministerstvo zvedilo, da gasit. Salkanci pa so nasproti mislili si nektere kantonske gosposke prizadevajo, živino prenizko ceniti, ki se ima pobiti in gospodar ju poplaćati, ali da po predolgih ovinkih ravna j o s ravno onega namena proti mestu. to cenitvijo, je dalo vsem kantonskim gospó- 7 da je nesreća skam ukaz 7 naj hitro doženejo in prav ce- nitev, ker potem bo vsak gospodar raje hitro povedal da ima bolno živino in nič ne bo skrival. — To nam 7 ognja Gorico zadela, in nekteri se tudi napotijo iz Takih misli so bili zarjo stati nad hri-bom sv. Valentina in proti južni benečanski strani. Avčanom in drugim gorjanom se je zdelo, tudi Kanaljci, ki so vidili veliko da gori v Učah, Koboridčanom je vesel dokaz, da visoka vlada po očetovsko skrbi za in tako unim nasprotno. pa 7 da je Bove v plamenu 7 nesrečne gospodarje: — to naj bo pa tudi opomin go- povedó, , pla- Ali niso take dogodbe živa priča 7 da nekoliko spodarjem, da brž brž tekó h gosposki in da jim je živina zbolela. Iskrico je lahko zatre ti naukov iz naturoznanstva je celó potreba v ljudskih šolah?- mena pa ne ! 5 Različite stvari. službo, ki je bila že tako samo breme brez vsake ko 7 ris ti, zanemarjal ? Kako uravnamo naše nove občine ali soseske? Spisal Podgorski Bliža se spet deželni zbor maj h nekoliko dneh mu celó 38 Občine so bile u prostoru in prebivavcih 5. Bilo je v enem okraji (kantonu) po 20 in več občin. Kočevski okraj jih je imel 30 in kamniški se u drugo odprejo vrata. Dežela ga obilo zakaj delà, ko ga caka, je ^^ ť± imenitnejša njega naloga, ko jo bo imel Med temi so bile nektere, ki so imele komaj pričakuje, po 200 duš. Take občine so bile prvič neizmerno ne- în prevaznega Naj zvršiti, pa brez rodne za upravo. Misli si človek samo trideset občin v enem dvombe bode uredba ob k ali kom okraj Ako gosposka pokliče župane, tridesetim kakor jim na Primorskem pravijo, izdelanje in ljenje občinske (soseskine ali srenjske) postave dogoto 7 mora povabila pošiljati, trideset jih mora u kancelij cokljati ako m Kako neizrečeno široko dokazovati Dovolj je ta postava 7 ni treba na trideset odg jim piše, trideset pišem mora pričakovati ati Koliko delà, koliko bode sklicati se samo na prvi odstavek občinskeg zakona od 17. marci o vladi samej izdanega, ki se d d bod b 77 dragega časa se tu potrati ! Drugač take občine nimajo napravo ne-i župane pri- Temelj svo- pravnih. Zares ni čuda, ako v takih občinah večkrat 1849 ne denarne moči, neumske; ne denarja za ogibno potrebnih občinskih reči, ne mož z: In to go tovo po vsej pravici. Občina je sola za samopravje in samosvestje narodno. Tù se učijo ljudje občne zadeve sami ravnati; tu se zbuja nahajamo župane, ki ne znajo ne brati ne pisati Pom anj kuj e občin am našim b in goj1 svoje tisti občin- (omike), in vsled tega občinske in sploh državlj stveni duh, ki ne skrbi samo za-se, ki v sreči ce lot svojo srečo išče ; duh, iz kterega izvira tista krepk do mM I H mĚM tudi in žrtvonosna ljubez daj mo svesti. Nevednež je slab špekulant. Kar ne precej gotovega dobička, to za-nj nima cene. Tako domovine, ki delà narode ve- je nevednost tudi nam mnogo kriva, da občinstvo ne like in mogočne Zatira se in odvraća grda sebičnost, so .preduj nekaj Ljudj nemarni ne zapopadajo njegove važnosti, pa ekaj pa ne vedó, kaj je storiti. Tudi ktera vse sama hoče najbolj vediti in sama vse v rokah to ie následek poprej sne vládne sisteme • • 1 1 i 1 V • j i .l lé .7 1.1 •!*•« » « . imeti, pa nima srca. ko 7 7 za-se; ktera brez očitnega svo- ? soli jega dobička ne gane ne prsta da kadar propade obča a slep ------o un, ne v djanji ni bilo prilike, jvj^i vi oc un wuvciv ne pomisli, za občinstvo, za državstvo kaj naučil. Zatoraj smo v Z ak aj ne v bi se bil Človek stvar, zgublj Je tudi poje dinec ter izdan premagavcovi samovolji. Al kakor je lepo uravnana, krepka občina na korist narodu, ravno tako tudi vladi, ki taki občini lahko . ktero sama s težavo in z javnih rečeh tako okorni, da se niti jih vlada pomočkov, ki nam sama ponudi, ne znamo prav poslužiti ter ča-kamo večkrat križem rok poboljška, kakor da bi kdaj sam od sebe, brez človeške prizadeve, přišel. ki so dozdai zaupa marsiktero opravilo, neprimernimi stroški opravlja. Občina bode podlaga, vspešen razvitek občinskega življenja zaďrževale To so bile na priliko glavne napake na kterej se bolj cenejša deželna in državna tedaj se moramo 7 uprava. Al preden začnemo govoriti o tem, kako bi se imele ustrojiti nove naše občine, da bodo zadostovale hočemo, da bo odslej bolj kolikor koli mogoče, osvoboditi 7 ako (Ko prih.) národnim in državnim potřebám, ozrimo se še malo na Slovstvene stvari naše sedanje občine. Da one, kakoršne so sedaj v djanji bile, niso bile . ne državi na korist, ne narodu, o tem ničemur menim, da smo vsi ene misli. Ako tedaj naj demo vzroke tej žalostni prikazni, bomo vedili, kakošne naj nove občine ne bodo. So pa ti vzroki po mojem mišljenji posebno sledeči: Preskrbna vladna kuratela. Kakor drugod tako je hotla vlada tudi v občinskih rečéh vse sama misliti brez stalne sisteme Posluh! Spisal P. Ladislav. Cloveška slabost je že taka, da ložeje prenaša, ako razodene, kar ga teži ter si srcé malo ohladi. Dopustite tudi meni, da brž ob novem letu povem par be-sedic ki jih težko prikrivam. in vse sama storiti. Jela m voc sitni«, »tuliti, t^i«* se je, brez stalne sisteme, Da bi nam „Cvetje" poparila slana nemarnosti, v občinske opravila mešati, račune pregledavati, z dnar- to mora v srce zbosti vsakega rodoljubnega Slovenca. Neutrudeni gospod Janežič v Celovcu je osnoval da bi se izdavale klasične delà drugih narodov nico gospodariti, celó župane postavljati in odstavljati, in sploh samovoljo na mesto zakona staviti. Tako so se občine, ki v oniiki tako niso kaj visoko stale, s časoma napravo, v naši besedi. Namen tej zbirki je ta, da bi prenašali odvadile samostojno misliti, in jele so vedno le ukaza umotvore starodavnih Grkov in Rimljanov, m pa naših čakati. Brez ukaza nič ter nič ni bilo. Postale so bratov Slovanov na slovensko polje; da bi hodili mi mrtve, od samovolje kantonskih gospósk skozi in skozi tisto pot izobraževanja, po kteri so šli vsi evropejski zavisece mašine. Žup ani so čutili 7 da so služabniki ne narodi; da bi dobili tudi mi nekaj tistih, ktere na pri- učeni vsaj pismeno za dom samo kantonskih predstojnikov, temuč še tudi njih pi- liko Cehi že zdavnej imajo; da bi se množila slovenska sarjev in bricev. Zatoraj so pa pravi možaki tudi malo literatura ter bogatil jezik; da bi delali veseli bili, ako jih je občina za župane volila, ter so po većem komaj čakali, da so se tega bremena spet znebili. Da občina do tacih županov ni mogla posebnega zaupanja imeti, je samo po sebi jasno. 7 mozje dasilih jih je osoda razkropila po vseh deželah, le domá jih je pustila malo ; da ne bi nam sovražniki vedno trobili, da nimamo nič, človek te bo precej prašal: „ali kajti taki imate Homera, ali imate Občine so imele premalo izvršilne moči Horaca v slovenskem jeziku ?" in samostojne oblasti. Ako kdo župana ni hotel sposoben za take češ, da slovenski jezik ni reči. iti poslušati, moral ga je ta, ako je hotel kaj opraviti, kantonski gosposki. Ako kdo ni hotel z dobra pla- Namen je tedaj dober m cat i 7 kar hotel tudi e bil občini dolžan, moral je župan opravičiti ga mora vsak pošten človek. Pa tudi korist Sophoklejevega Ajanta ni mala. TÙ naj omenim v e groš iztirjati spet u je župan, ce je valjavcevi přestaví, ki gaje ocicieieK pnoocii „ur gosposki korakati, pred par leti. Vzemi v roke original in prirneri Valjavcevi prestavi, ki ga je oddelek priobčil „Glasnik" vidil da izvršila (sekaciona) prosit. Kaj čuda goteri župan vsega tega le tanja naveličal 7 7 se je mno- boš krasoto in gibčnost slovenskega jezika; skor vsaka dá po slovenski izraziti in zaviti, ter svojo grška malenkost se rekel bi, da je Sophoklej po slovenski tako po grški. Beri pa nemške prestave, naj lep, kakor si bo ena iz- med v ozki dotiki živimo. Mir in sprava med Slovenci in Nemci y notranji Avstrii ostane mu tudi vprihodnje najboljših, postavimo, Donnerjevo, ako jih bereš vodilo in prizadeva. Da je gosp. Einšpieler vès mož brez teksta, komaj boš poznal Sophokleja, njegovih misli zato, to je dokazal po đosedanjem mesecniku ki pa gotovo ne boš dovzel. "Jv&v JUtAW , VVJ j w uuiiuùtvi v4.vruvjviC4.ULj v^lll m^ovj^ilixvu , i*.x si j6 Mi moramo prestavljati pridobil po vseh stranéh že veliko prijatlov; gotovo si klasikarje za nas po naše, kakor Nemci za Nemce ; jih pridobi po svoji novi prenaredbi še veliko vec. nemške prestave za Slovence rabiti je ravno tako, kakor Naj zakaj original zgubi nositi dvakrat obrnjeno suknjo, vsaki prestavi nekaj. Pa kaj bi dokazoval važnost te reči? saj jo vsaki razumen človek. Tehtniše vprašanje je to po vidi ■ kdo bo pomagal? Nakladati orjaško delo le enemu, bilo bi ga podpirajo vsi Slovenci z obilnimi dopisi in naroč-bami, pa skušamo naj, da pride tudi v vsako kavarno v slovenskih mestih, da bode tudi Nemcom naznanja! Cena namreč naše zahteve in razjasnjeval mnoge napak-misli. mu je v primeri z drugimi časopisi zlo nizka 7 pustiti krivično Naš pridni Janežič delà na da onemaga, ne bilo bi domoljubno. za pol leta s poštnino vred ? vse plati, da mu žile * „Slavonac" gold. 7 se imenuje novi časnik, ki bo pr- po- vikrat začel izhajati v Slavonii, namreč v Požegi pod kajo v glavi; da bi pa délai zastonj in vrh vsega še vredništvom gosp. Miroslava Kraljevića. Obseg mu je plačevati moral, tega zahtevati ne moremo in pustiti ne zlo obširen in služil bo v poduk zlasti prostému narodu smemo ljubav bližnjega ne sega tako deleč. k d o bo podpiral ? Kmet ipso facto ne; taki ljudje Toraj 7 gledaj o povsod le na to » jjuvouu ic ne* i, da jim kaj „noter nese", nv, tisti po koži olikani nemškutarčki menda javalne. ki ne pod naslovi: „Dobar velle i pripoviesti", „domaći liečnik župnik (fajmošter)", „pjesme, no bodo ali mali gospodar u 7 77 zakononoša knez (( in „Svaštica' ", „kučnik ", „selski ( bo donašal na vse strani koristne UUUU ^ tiSli ^FU ivum Ullli.mil. uviuwivutwi »livuwi» JWIM1UV. IU jjUV «/O LAV^CV UU UUUaOCU 11C* V Í3C O lil Cl 111 JVUiiOllIC Dolžnost podpore ostane pravim in izobraženim donio- poduke. Izhajal bo na veliki poli v osmini za sedaj vsaki ljubom, ki se zavejo narodnosti ter vejo , IVI L111V1CIU, LV7 JÇj , JL\_/. , ti\J, 111 %J\J , ^Cllcl 111 U. I C Z.ČI ljubijo slovenščino samo na sebi in mislijo malo naprej. celo leto s poštarino vred 4 gld. in 60 kr., za pol leta zakaj gré; ki mesec trikrat to je 10. 20. in 30 ; cena mu je za Sèmkaj spada pa še posebno slovenska mladež na uči-liščih, ker njena prav za prav last kimi , „j___________se najbolj peča s tare čm i ? in ta zavod bi moral biti naloga je ta, da 2 gold. 30 kr. Prvi list pride 10. dan t. m. tudi Slovenci segli po bratu „Slavoncu"! Naj bi * „Prorok", pučki (ljudski) koledar i ljetopis za mladine. Mislim, ako bi se udeleževali učenci vseh leto 1863, je přišel v A. Lukšićevi tiskarnici v Kar- slovenskih gimnazij tako, da bi prišlo na 100 učencov lovcu na dan. Od konca do kraja zanimivi obseg 7 ki 25 naročnikov, izhajali bi s stroški. Koliko je bilo razun navadne pratike , ima prepolno torbico zabavnih in vsaj lanskega leta naročnikov po druzih gimnazij ah, ne vém, (kratkočasnih) in poducnih člankov na vsako stran na novomeški bilo jih je 65. 7 V (246) ? ozirom na število pa lična oblika, po kteri se odlikujejo vsi tisi iz Luk-in pa če vzamemo to, da je dolenska šičeve tiskárně, priporoča ta koledar tildi nam Sloven- ucencov stran sploh bolj borna, mislim, da je za nas dosti. com, ki se hoćemo malo po malo vaditi hrvaŠčine. Kin-Ljubij ani pa, kakor slišim, bilo jih je samo kakih Čate ga dve lepi sliki, ki predstavljate Dalmatince 15. Gledé na število cele gimnazije (658) in gledé na in Crnogorce v narodni opravi. Cena je za veliko večo premožnost Gorencov je to pač malo ; moralo bi knjigo celó nizka ; „Prorok" (prerok) veljá mehko vezan * V7 J VXJLA VAJAJL V KJ ti VV f j V f V/ tiV AAAVVJLV ^ J.J.X V/A C t jih biti okoli 150. Mladina je dobra in ubogljiva koristna reč prav razloži, in pové 7 da 7 gre da za se u njeni prid in blagor naroda, da ji je v hvalo, ako pod- • f • * 1 1 « • • 1 A «« ~ pira reci, le 70 kr., trdo vezan pa 80 kr. Kdor ga v Ljubljani želi dobiti, naj se oglasi pri vredništvu „Novic' ki stalno veljavo imajo, da je bolje kak Naznaniti imamo še iz muzicnega polja novo , narodno čvetorko (kadrilo) za krasno delo „Cetinka" krajcar dati za milošnjo domovini, kakor pa, da se to- klavir zložil po narodnih napevih E v gen Stoj an ovi c. liko papirnatih desetic posmođi na tistih prismojenih Ker je přišel pust in ž njim navadni pluća osmodečih smodkah. K čas Se ve, da siliti nobenega ni. is. temu je pa tudi treba kaj druzega, kakor da se pičle ure odločene slovenščini rabijo v šoli zato, da na želeti da se „Cetinka' plesa 7 je pac razlega pri domaćih in očitnih veselicah. Svesti smo si, da bo povsod dobro došla se slovenščina zasmehuje in da se uganjajo burke zato naj bi se našla na vsakem klavirju naših domo primer ; da 7 ali „Novagg pises V V „Novak" ali „Novag", ", ali „Novakk" ! ! rodkinj. Cena ji je le 80 nov. kr., in kdor jo želi, naj i. dr. se oglasi pri vredništvu „Novic." Se se bo plakala mati Slovenja, utinam falsus vates sim! Kar se tiče tvarine in obsežka mislih jemati v 77 Cvetje u 7 bilo bi po mojih izvirne delà (to se samo po sebi razume), b) prevode grške in latinske, c) klasične Dopisi. Iz Gradca ob novem letu. - Trpka prigodba, ktero delà slovanskih narodov. Nemške reči 48. list lanskih „Novic" zastran slovenskega krstnega pa bi jez za lista pripoveduje, je po ušesih zabrnela kakor nekdanja sedaj odložil, ker so znane in je lahko priti do njih. Samuelova grožnja. Nedavno pa me uni zlo podobna Tedaj naj pred take reči 7 se oglasi dovelj naročnikov, bukvarnicah kterih je najbolj treba, in ako pretrese. Šel sem namreč nekega učilišnega vodja nekaj vprašat zavoljo nekega dijaka. Pregleda in pregleduje ne bo treba prođajati po in tudi zanašati se ni, da bi segali po tacih rečéh drugi ljudje, Tam ne bo toliko koristi, kakor tu škode. 7 ---- ------O---X --- ki gledajo samo na praktično rabo. vès imenik — pa tega dijaka ne najde. Ko mu Novi jugoslavenski casniki in druge novine. * trdim, da gotovo v šolo pohaja, najde zadnjič njegovo vloženo prošnjo za sprejem. Na tej stoji zapisana od-loka : „Ker jev krstnem listu, na svedočbi zrelosti in na prošnji ime povsod drugače zapisano, se le začasno sprejme, dokler istosti imena ne šprica. ^ --V-/ KJ VJ AXJLV/ J ViVXVXVX JLK-I KJ V KJ VA. XXXXVXll^ JLAV/ K/J^/X AVyw Stimmen aus Innerosterreich", nemški razlagam, daje povsod ravno tisto in isto ime Mah oma 7 in odtod časnik, ki ga izdaja slavnoznani gosp. Einšpieler v Ce- vsa dozdevna različnost za ptujca lovcu, niso sicer nov časnik, al v novem letu se je pre- je ime v krstnem listu še po nemško napisano zvira ; mu da ker naredil tako, da stopi v kolo navadnih tedenskih doštvu zrelosti pa vsled ravnopravnosti časnikov; v novem letu bo trikrat v tednu (vsak 7 na sve- že po sloven- sko torek , m v prošnji se je četrtek in saboto) na celi poli velike četrtine na svitlo prihajal in se v nemškem jeziku boril za naše pravice, pa tuai za pravice sosedov Nemcov, s kterimi dokler mi istosti svojega imena postavno ne šprica tudi krstni nemški „Johann" v slovanski „Ivo" prekršen. Odgovori mi: „To utegne res tako biti; vendar učenca ne pustim k skušnjam vse 7 To že sem od večih terjal in moram terjati, zakaj po postavi sole mora ime s krstnim listom do črke in pike jednako do kraja zanimivih, in prizadeval si je odbor, da biti nostj Po takem Društvo je imelo leto in dan 13 besed, od konca si je, .LU LčlKClll , mu JL C^Olll , uu WV O A <* r c* » - xmuuu uvuimviu umv^imvj jlaj. U.111C L11XJVU V llčt glČtSU Y 11*11, pri stari krivici konca, ktero je dozdaj nemska pi- dobival tudi popotne slavne umetnike za svoje besede ecem še ne bo s ravnoprav- razun domaćih umetnic in umetnikov na gl pri sarija Slovencom v šoli in v kancelijah dělala Popřej tako slavno Zadrobilk umetnico na Je kancelija naše imena slabo pisala in pokvarjala, ker gla i premnogih slovenskih imen ne more s nemškimi črkami so besede slavnega SvečinainLombarditana goslih; s petjem prav pisati ; zdaj pa bo spet kaj sitnosti in stroškov, vodj eselj gospe m gospodje, kterim je gosp. prof. Anton Nedved. Tudi govori (dekla da se pokvarjene imena postavno popravljajo. Na to macije) so zlatili nam prijetne domače zabave mi odgovori : „Prva m - - . ,. - - 5 £0SPe> glavna podlaga za vsako ime so gospodične in gospodje so posebno zadnji čas se tako krstne bukve. Te pa imajo duhovniki v svojih rokah. marljivo lotili deklamacij pa tudi gledišnih iger Zakaj tedaj ne pišejo saj tistih imen s slovenskimi v 1 • 1 . Vi • • 1 • r» T-vîn o 4-í ^Jíí bilo ? da Je črkami, ktere se z Tak temeljit nemškimi ne dajo prav zapisati? g!j dg preseka vse dalj ugovore in kaže nam prejasno, da še smo premalo prak ti selje. Postěni ples je ob pravém času přišel na vrsto, posebno radi so se plesali slovanski plesi „Kojo", „Slovanka". Društvo se je podalo poleti enkrat na S mar goro, drugikrat v postojnsko jamo ; sprejelo sikterih opotik in slabih nasledkov sami je kolikor moči slavno drage goste iz Štajarja in Ipave î o. o i • T nonroi ! in qIta n ri p 1 Pr/li emA co rr Kro f rkxrolr r\ ljllbGZIlijo l)6S6(ÍO^ preveč krivi. Neobhodno je tedaj : Le naprej še kaka mora matične knjige tlači, dopušča vendar udeleževali smo se z bratovsko eljske, mariborske, vipavske in loške c Na povabil nopravnost, veleva praktičnost in lastna korist in čast, reske županije k slovesnosti na Grobniškem polj da barem vse b in P 1 o v e n s k k r a j imena ze s lovenskim kam vselej Je da se zarodniki ne bodo nuje kesali nad nami pišemo, čitavnica poslala gosp. Miroslava Vilharja za namestnika svojega. Udeleževala se je čitavnica tudi drugih do mačih veselih dogodb; pri dohodu c. kr. domaćeg re- Iz Celja. (Celjska Čitavnica.) Vab il gimenta je čitavnica darovala 192 gld., ter je od mest tega leta, skup š čin a, to je Živkov. januarja nega župana zahvalno pismo přejela za domorodni dnar deljo, bo v čitavnici naši velika Poklonil se je odbor čitavnice našemu slavnému c. kr Jf , V lltuuxju J yj\j V vyxucti * mvi T vuiviv x vixiviiii ov JV v/uuui viftii v iiivv lldioouiu Siavllcliiu Kš. IVI kteri se bo naznanil dnarstveni stan društva deželnemu poglavarju gosp. baronu Schloissnig-u ob do in se volil nov odbor za leto 1863 Ob enem s plesom tudi va bij potem pie hodu v v CC. njegovem, ter od njega prijazno bil sprejet Ker ", ki bodo: 18 Laškem, 2. febr. društveniki k „besedám se društvo od dne do dne čedalj jan v citavnici v čitavnici, 8. febr. v ^ 25 Žavcu jan na m 16 selilo v novo stanovanj bolj množí WW1J ou mu je zidala lep se je pre i dvo febr. sopet v čitavnici, kterega obletnica ustanovljenja naše čitavnice rana. Ker vsak začetek je težak, je društvu dobro došel dne se bo tudi obhaj ala znaminiti dar od 1000 gld. iz blažih rok preuzvišenega Odbor čitavnice škofa Stros maj er ? gosp Fid. Teri: Od sv. Trojice na Štajarskem jan J. Ž gosp. Kalistra s 100 gold, in nekterih druzih s 100 gold ; Nobena „beseda" ni bila še tako polna kakor hvala Bogú, se dobro obnesla; poslednja v nedeljo; vse je menda bilo radovedno, kako Letina je lani pri nas, imamo dosti kruhka in vinca. Vino se dobiva od 30 se bo obnesla igra „Kreg med ženo in do 40 gold, štrtinjak, tudi po 50 do 60 gold pa se ve, ce je prav u t/v uu v_Jvy ^uiu» - Slovenščina CCClćtl J O uuijc? |/voivt viij^nwij j^w tuui uu muz^a y ^Cliu III OUOCUČl taiVU mesto pri nas dobiva; pri sodnii v Rogatcu slovenske izvrstno igrana, da lahko vsi trije bi stopili na očitno dobro, da # ?? nemškem „der hàusliche Zwist" možem" bolj po slove nj ena, pa tudi od moža P° prav izvrstno po gosp. žene in soseda tako po slovensko rešujejo, tudi sodbe (urteljne) gledišče in ploska bi jim ne bilo ne konca ne kraj ki je danes vloge vse kakor ga tudi tukaj ni bilo Zraven po slovensko delajo in razpošiljajo ; ravno tako tudi vpisovanje v javne bukve gospod Pevnik po slovensko zvonec nosila in ki jo željno še enkrat pričakujemo v igr eduj Res pr veselo je viditi, kako se ti uradni veliki dvorani ? je mlada govornica danes prav lep gospodje po slovensko lepo odsekavajo. Tudi imamo kazala s humoristično Koseskovo pesmijo lll^n/lmlrfi A»APiH l^Al v\ Ainil -I A ln i a Vv^ 1 w /\ v\%t/\ /I M 1 "1 AV\ C i • "j^J^^Zl ^ ^ Ari 1r A 1 /I A1 AiA ^ aIvJ AM^iAM«« uradnika gosp. Feihtinger-ja, ki je bil popřed v se ? da bi naš ljublj telj Raj gub slovenščine. Samo to želimo gosp. biležnik (notar) hotel vse vloge po slovensko dalje ljala in zato občno pohvalo sprejela. Začele in končale podtike je dolgo deklamacijo v vseh po-vdarkih, šaljivih in resnobnih, izvrstno do konca spe- izročevati; tedaj bi bila pac prav za prav slovenska pi samica v Rogatcu. Pa se nadjamo, da počasi bo vse Fleišmanove („Stari Kraj so „besedo" tri že zdavnej nam priljubljene pesmi : dve prišlo ) saj ne more dru biti y da po dom Cl Kj KJ ravnamo. V četrtek se začne dežel rodna 7 ki ÍÍ se b vljenje v toliko važnih zadevah, ki se na domač i zemlj Iz Ljublj; in ž njim novo tičejo dežele. Zbor se bo začel z veliko sv. Sedeži so letos v zbornici drugač postavljeni, ker bi sicer stenografi ne slišali dosti. Stenografi so iz Dunaj a ; med njimi je mlad gospod pravnik, Slovenec slovom „Ljube nahaj Planšar") m ena na tudi v zberki Fleišmanovi pod na- domovine Lep glasi milih vseh pesmic maso so hipoma našli pot v srce posluša Naprej" pod vredništvom gosp. Mir o si Vilharja je přišel že dvakrat na svitlo. Dobro edj Je Ker pa si je vzel obilo tvarine v svoj pred met ze iz tukaj Štajarske ga, ki je "18 7 mu bo še na večem prostoru ? to je y v vec pa tudi zná slovensko vstenografi] stih mogoče pokazati vse svoje predaleke. Da je jezik pisal v državnem zboru skoz in skoz čist slovensk, porok nam je slavnoznani topisa zboru y Ljublj ki (Čitavnica v preteklem letu.) Iz pripomočnik gosp. Levstik. Oblika je lična. In tako je yy Naprej a v/ je gosp. tajnik naznanil unidan velikemu venskih bratov hvale vredno stopil v kolo svojih starejih slo , povzamemo sledeče: Čitavnica je imela to leto 48 različnih časnikov, ki jih deloma plačuje, deloma zastonj prej ema ; kakor si kdo izbere, dobiva vsaki teden dvakrat na dom časnikov po redu y odbor je tudi sklenil pripravnih knjig si omisliti, kadar bo dnarnica zadevah slovensko-nemškega slo vnik je prinesel „Volksfreund" v svojem zadnjem listu toliko krivih misel, da nam (lolžnost veleva, saj poglav- ob kratkem omeniti, ker oni sostavek je tako •v»l Vf nisih reci Učil se bolj přemožná nici; začel je prvi gosp tudi čitanje cirilice, za tehet in pa gosp. And f napravljen, da bi utegnil kako mrzenje izbuditi nad tem slovenski jezik v čitav- nam sila potrebnim delom. Prvič izp dopisnik v i y P.K t Macun, ki je >. Lésar , realkini ka b / zlagal navedenem 26 "I \t 11 Ll y oporoke rajnega knezoškofa Wolf-a , *v,«,*«^* xv«- ^ajvažniše točke, v kterih je ukazano, da mora telj mestne glavne v vseh okoljšinah zmiraj toliko gotovine pri rokah biti, ravno da se nikakor ne zadržuje tisk. Zakaj nek je dopisnik leznici podal v Trst, odkodar se je naravnost vrnil domů to izpustil? Dalje se čudi, da je deželni zbor po- v C etinj spěšil to zadevo na dotičnem mestu, xxx xx^ *^ — ----xc. jv, ť«uiu ^ Uu j. welchem Titel" je to storil? Naj bere, če je pozabil, zdaj že tako nizko kakor ni bilo menda m ne ve „aus Ažij srebra je padlo že do 11 7 m leti Je dotične obravnave iz 7. seje deželnega zbora 1861, pa bo vidil, da je odbor nalogo dobil zato od zbora, in da mu bo mogel odgovor dati letos. Ce rajni so po 5 gold. 42 kr y tedaj cekini Stajarsko. Nadškof salcburški je gosp. dr. Jal Stepišnik y škof gotovo niso ho tli s tem slovnikom Alojzjevišču ve- škofa lavantinskega iz volil stolnega dekana v Mariboru, za knezo • lál __ / Časnik nemški „Telegraf i likega dobička naklanjati, ker so želeli le deželnim je ob novem letu dobil novega vrednika, ki bo nek potřebám vstreči (§. 26), pa mu tudi niso škode na- program nemških autonomistov krepko zastopal klonili y zakaj za prví del 6000 iztisi) so ze okoli Odersko 13.000 gold, stroškov za slovnik poplaćali, dokler so se - L1.Y ^ j jJlfc^j OU UllZct CclíS, ( l il H ( živi bili, tedaj tega kapitala niso odtegnili Alojzjevišču, kmali začasne naredbe (provizorium), ki so o virale i T i • I v i» • • v* t T -- - ____• y i ___ / \______i_____i 9 • v • Pešt ogerske dvorné kaneelij Kakor pise „Sorgony", časnik se bliža čas, da nehaj o mmmmtm^mmm^^^ da ampak darovali so ga deželi iz svojega premozenja Kei - \J.-------------------jj ^^ v v li cilU j lAcL ni prišlo na Ogerskem celó nič naprej , ampak vse je tedaj stroški 1. slovnikovega delà (brez vštetega papirja otrpnilo. Kako se bode konec storil temu mrsavemu za sv. pismo) menda ne znašajo 19.000 gld., je očitno, stanj bode , ne pravi sicer vládni ogerski časnik ; al da se to pravi določno. Bog daj , da bi ne hiralo dalj da že dosihmal poprodani iztisi skoro da povračajo vse stroške Alojzjeviščeve, in ker se ga bo gotovo čedalje pravo ustavno življenje, ampak še razevetalo v vseh de - Presvitli cesar so se spet milostlj več poprodalo, bo dobiček Alojzjevišča še velik. Kar se želali Avstrij od ,,zahodnje pa tiče pritiklin da se ne splača spuščati cerkve" Je tako abotno, skazali in ukazali y se v besedo, kakor tudi ivc*^a,xi XXX iaxvc^cvxx , naj zoper vse tište, ki so aljenja Njih Veličanstva ukrivičili (menda jih ki v to ne, da bi se tisk 2. delà po nasvetu dopisnikovem od- so se raz- 40) ? ehaj preiskave več kot ložil „bis zur Entscheidung des Sprach-Làuterungspro-zesses". Saj je vsakemu znano nega „Stillstanda", — da se vsak jezik od leta do da v jezicih ni nobe- Cesko. Cesar so dovolili da gospodje Palacki Sembera, Kuzmany, Erben in Řezač smejo spre leta bolj olikuje, in da tudi A de lun g ni čakal s svojim Riegex, Mciuutia, xv li/, i il d xi jKiuen in nezac jeti in nositi od ruskega cara sprejete rede 7 Moravsko zadevah tisočletnice Cirilove in Me nemškim tako dolgo, da bi bil Grimm njegovo delo todove sta škofa vOlomucu in Brni razposlala pastirski prevzel. Kar pa se tiče tistega jezika, ki ga dopisnik list, v kterem svoje ljudstvo vabita, naj se udeleži ve- jezik Novo slovencov" — in na čelu njih „Novice" se like svečanosti v spomin, da je Slovanom pred 1000 A ^ «I A à . ^ • t v> vy 1 I # 1 I 1 • 1 vy • K -L zasijala. da „nie ohne diese!" y U J M»Cl) 2jIIXVj- V^XlllV^ VAJLVyOV • Alii za svojo stran v nobeno pravdo imenuje, se ne spuscamo ——— ~ ' ---- » ^ , va« JC kJlU V ČU1UII1 ^ leti po teh apostolih osrečivna luč kršćanstva 77 Zgodb ter sv. pisma", ki so jih izdali rajni tržaški škof iz predgovora Staročastni Velehrad bo to leto res prava Božj Laško. Iz Rim pot Ravnikarv Ljubljani leta 1815, podajamo dopisniku nekoliko vrstic v prevdarek, ako tudi škofa Ravnikarja ne šteje med „Neuslovenen". sv. oče „Bog tebe hvalimo Poslednji dan starega leta so peli v jezuito v. Ve lika množica Rimljanov je papeža, ki so spet trdni Tako-le so pisali visoko- kočijah spremila v cerkev Iz T 7 V učeni jezikoslovec Ravnikar o tisti krajnski „kolobocii, novem letu tolažil poslance , naj ne obupajo i.: ir«.:—----~ —preteklo leto - ...... Kralj je ob ki Krajnca po nedolžnim v zaničevanje spravlja 77 le mi Ne Krajnci, 60 milijonov ljudi govori slovenski jezik ni bilo „Italii Franeozko P go dno ObU 7 čeravno letu in vsem pridejo naše bukve v roke, in če se nam očita, da smo vso besedo skazili ? 31U » vucai j U/illVj - . " - -- — a. AZJCi. W KJ 11UVC1IJ ICIU SU J grdo je, jelite, vadi se vsi poročniki ptujih vlad poklonili cesarj so po na- Z ak aj pole J41VA1A VVS-LVtV , WXXXV T WVT »"""i" • lA^V tVJ ----~---7 ' bolj skrbé drugi Slovenci za nas in naše besede lepoto cesarju srečo ovornik jim je bil papežov poslanec v imenu vseh 7 ki kakor mi sami za-se ! Ni kaj lepo to, pa res je Pa Napoleon jim je v da se mir zmiraj ne sme taka biti. Vsaki narod, kadar se začne neko lj ko otesávati, začne to pri domači besedi 7 y kteri pa- da jo očedi. Ako tedaj tudi mi to storimo metni Krajne bo marnje délai? Tega braniti se pravi Krajnce v nič tlačiti in pot jim do veči razuma zaperati. Mene tega Bog vari!" — Tako škof Ravnikar. Ne bili bi menda verjeli, da bojo mogli Volksfreundovemu" dopisniku krive misli razjasno- s voj em odgovoru trdno zaupanje razodel, ohrani tudi v novem letu. Srbija. Iz mnogih znamenj se kaže, da prihodnjo spomlad se utegne iznova začeti razprťe med srbsko in turško vlado. knež orožje in střelivo Se zmiraj se pošilja iz podonavskih 1 v Srbsko, le s tem razločkom, da vsako tako pošiljanje daje knez Kuza spremi jati z se se 77 vati leta 1862 ! vojaki, ker dobili, kar ne Grsko. boji da ne bi Turki s silo v svojo pest Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Dunajskim siromakom, ki jih huda revsema pozimi tare, so ----- — - ^ ^ — J darovali cesar 2000 gold. morejo doseći z ugovorom diplomacije. ----- Većina grškega naroda je te misli, da si za zdaj ne voli kralja, marveč naj začasno vlada tro-j emoštvo (triumvirat), ki se voli za leto in dan. Fran-coza sovražijo Grki zdaj še bolj kakor Bavarca. Bihaću v Bosni se je začela med Tursko. C. kr. ministerstvo dnarstva želi papirnate posebno take ljudmi neka kugi podobna boiezen 7 zgrabi ta boiezen desetice, ki so brž zamazané in strgane, nadomestiti z drobižem iz neke kovine, ki je manj vredna kakor srebro po izgledu angležkega, belgiškega, francozkega in švicarskega drobiža. 7 ki so jedli meso takih goved, ki so - r - P°~ ginile za govejo kugo. \ Brodu so zaprli brž mejo, da noben Bošnjak ne more v avstrijansko Slavonijo. Sultan v svoji možganini ze sama angležka vlada, bolezni tako troši dnar, da je ki ga z dnarjem podpira . v| »J vj^ »AI v«. v I^A^CAJ. OCVI.11«) dll^lC^XVC* V ÍCIKACX , XVX <_; Cl JU UUCU jtJIl jJVLLj^'lXCV , V Vsled c. k. ministerskega ukaza imajo vsi c. k. velikem strahu. — 28. dec. je slavna česka umetnica so doslužili že svojih 40 Za drobil kova dala v Carigradu koncert, kakoršnega kakor dopisnik „Narod. Listov" piše — Turki že več uradniki v pokoj se let, da se narnestijo drugi podati, ki X^D, VAC* ou xxc*xxxv/oiajw vxx ci^x, in talvO Spet Vsluzbo Stopljo, - lVčliVUl U.UU101I11V „J->ČUUU. U15 IU V jJlOC - X 111 IV1 ZiC \ XDKý ki so poslednje dve leti začasno ob njo prišli in kterih let niso doživeli. Vse je začarala s svojo umetnostjo na vseh je menda blizo 1200. klaviru. — Naj stařeji ljudje ne pomnijo take hude zime Knez Mirko Petrovič se je poslednji dan kakor je letošnja ; snega je toliko, da ga ljudje komaj poklonil cesarju ter se še tisti dan zvecer po v ze- gazijo po ulicah. Odgovorni vrednik: Dr. Jânez Bleiweis* Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.