Po poiti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta t 13 , — , četrt, , 6,50, mesec , 2 „ 20,
Vapravniitvu prejeman: za
oelo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , - ,
. 5 meaec „ i 70„
Zaj>ofiiljanje na dom 20 b na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in ioaerat« sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrsnkovsna pisma ne
»sprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah št. 2,1., 17.
Uhaja vsak dan.izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 89.
V Ljubljani, v soboto 19. aprila 1902.
Letnik XXX.
Škofovi gozdi.
Saj mi o škofijskem gozdu ne bi danes pisali, ker vemo, da je vsakoga privatna stvar, da gospodari s svojim posestvom. Tudi se nam zdi ta stvar tako notranje »klerikalna«, da je ne bi spravljali pred javnost iz lastnega nagiba. A on, ki je specialist v •klerikalizmu«, nas je k temu prisilil, zato naj pa posledice sam nosi.
Bilo je namreč takrat, ko Be je zbornica poslancev bolj ali manj duhovito posvetovala o šolstvu. In poslanci so se razprti zaradi celjskih paralelk. Mislilo se je celo, da je država v resni nevarnosti. Hohen-zollernski orel in ponižna, kmečka slovenska trikolora sta se bojevala. Vsa zbornica, vsa Avstrija je napeto sledila temu boju; bil je trenutek, ki je imel odločiti bodočnost nekaj slovenskih uric med majhnimi fantiči, kateri so pa potegnili po čudnem naključju nase pozornost vsega sveta. Kratko: Bil je odločilen trenutek za slovenski narod.
Vsi slovanski narodi avstrijski so smatrali to stvar za svojo častno zadevo. In oglasil se je k besedi tudi on, namreč on, ki je zastopnik ljubljanskega mesta, katero je nosilo nekdaj častni naslov »srco Slovenstva«. Vsi so pričakovali, da bo on z vso energijo nekdanjih Turjačanov in Krpanov z uma svitlim mečem in z junaško roko udaril po sovražnikih onega ljudstva, za katero se trudi in poti pošteno in zvesto sedanji ljubljanski vladika.
On je nastopil. Vsi bo pričakovali, da bo krepko podrl spletke raznih Wolfov in Sttlrgkhov ter viteško nastopil za trdnjavo našo — za Celje.
A on je izpregovoril in rekel, naj mu ne zamerijo, ako je »do neke meje nervozen«. Boriteljem za celjske slovenske vspo-rednice je rekel, da se bore »za majčkino muho«. Tu bo že vsi čudno gledali. Hrvatje, Cehi in Poljaki — in Nemci ne manj. A on je napadal — pri debati za slovensko gimnazijo! — nune in rajnega kardinala in
duhovščino. Povpraševali so se: Cemu to? A on je pogumno nadaljeval in »nervozno« napadal moža, kateri hoče dati Slovencem pravično in izborno srednjo šolo!
Srednjo šolo, ki bi po intencijab vele-duSnega ustanovitelja morala postati najboljši slovenski zavod, jeza-ničljivo imenoval »Z/vvinguri«, in njega samega je nazval »karikaturo škofa«.
Kot specialist v cerkvenem premoženju je nato — namestu o Celju — govoril o škofovem gozdu. Bodi nam dovo Ijeno, da tu ponatisnemo njegove besede:
»Ljubljanski škof hoče škofovsko posestvo v škodo svojih naslednikov na nezaslišan način izkoristiti. Pred vsem se naj d e v a b t i r a j o krasni gozdovi škofijskega posestva gornjegrajskega. Nič kot le izsekane goličave hoče nj. škofijska milost zapustiti svojim naslednikom na ljubljanskem škofijskem sedežu, prebi-vavcem savinjske doline pa povodnji in plohe. Ncumljivo mi je, da se proti temu ne branijo zastopniki štajarske dežele!«
On je v svoji veliki vnemi za — prihodnje ljubljanske škofe kratkomalo rekel, da je to za škofove naslednike — »eine Brandschatzung«, ter je poklical vlado, da naj tu e svojo mogočno roko poseže vmes.
No, on je bil nervozen, da rabimo njegove besede. V »Slovenskem Narodu« je pa nekdo še bolj cstročuten, kakor oni, ki je slišal travo rasti; kajti že pred tedni je slišal peti ono škofijsko žago, katera b o šele stekla.
Ni čuda, da so z glavo zmajevali Čehi in Poljaki, ki so slišali tako govoriti za — celjske paralelke, ter so zapustili zbornico, da si ne pokvarijo svoje dobre volje, glasovati za Slovence.
A bodimo resni! Kaj je istine na tem govoru zastopnika ljubljanskega mesta ?
Edino to, da je začel ljubljanski škof, oziroma njegov oskrbnik racionalno gospodariti v gornjegrajskem gozdu. Tu so v planinah kraji, kjer se zaradi nepristopnosti
zemljišča doslej še sploh les uporabljal ni. Niti toliko se ni sekalo, kolikor bi se bilo moralo.
Energični ljubljanski knezoškcf je tu poskrbel za red, in to, kar se dela, se dela po natančnem načrtu, katerega vsaka črtaj e od vladnih organov potrjena in odobrena.
Vse, kar se je storilo, je popolnoma reelno in od strokovnjakov natančno premišljeno. Ko je dr. Tavčar svojo filipiko iz-puščal v državni zbornioi, so imeli pri poljedelskem ministerstvu že vse črno na belem pred seboj iz samih uradnih podatkov, kateri so se na Dunaju odobravali kot popolnoma korektni.
Ali si je vzel dr. Tavčar časa, da bi se bil prej osebno prepričal, če je res, kar govori ? Ne! Pač pa je poljedelsko ministerstvo po svojih organih se natančno prepričalo o istinitem stanju gospodarstva v škofovem gozdu.
Zdaj si lahko vsak misli, koliko veljave si je pridobil zastopnik ljubljanskega mesta, ko je tako iz svoje d o-m i š 1 j i j e slikal v državni zbornici v grozovitih barvah to, o čemer so po natančni preiskavi odločilni krogi prepričani, da je ravno nasprotno res!
Nihče temu poslancu ni tako popolnoma omajal zaupanja, kakor si ga je s a m s tem svojim govorom!
No, mi se s tem možem ne prepiramo. Mi vemo tudi, da oni, ki mu vse verjamejo, mu bodo verjeli tudi to. A on nam je storil veliko uslugo, da je s svojim govorom ne-ovrgljivo dokazal navzgor, koliko eo vredni njegovi napadi na — »klerikalizem«!
Ta nam več mnogo na Dunaju na tak način škodoval ne bo. V Ljubljani lahko še igra dalje svojo ulogo.
Ce je pa tako zastopstvo kranjskega stolnega meeta v korist Ljubljani in našemu narodu — to naj premišljajo oni, ki so takega poslanca volili!
Jakob Schell pl. Schellen-burj.
O pl. Schellenburgu se bo te dni, ko ljubljanske hčere sv. Angele praznujejo dvestoletni spomin ustanovitve svojega samostana, izpregovorila marsikakšna beseda.
Bil je to mož, ki si je kot tujec v naši domovini pridobil ogromnih bogastev.
Ali to ni nič nenavadnega; mož, ki so 6i z bistrim razumom, podjetnim duhom in z veliko srečo pridobili zlatih zakladov, ima tudi naš kapitalistiški čas več ko preveč; nenavadno in materialistiškemu duhu, ki preveva sedanjo javnost, nerazumljivo pa je, da je bil ta ljubljanski Krez srečne roke in bistrega razuma katoličan po srcu in po dejanju.
Schellenburg je vznikel iz trgovskega stanu, ki se dandanes, stoječ pod židovskim vplivom, prav posebno odtujuje katoliškim načelom; in vendar je imel plemeniti mož, sin Merkurijev, baveč se s praktiškim trgovskim poslom, veleidcalnega duha. Po preteku dveh stoletij, odkar je odhitel nad zvezde po plačilo, se ga z ljubeznijo spominja premnogo hvaležnih src, kajti on ni samo ustanovnik in velik dobrotnik ljubljanskih uršulink, ampak dobrotnik cele voj-vodine Kranjske.
Rodil se je 24. jul. 1. 1652. v Sterzingu na Tirolskem iz ubožne rodovine. Njegova mladost je zavita v temno meglo; ne vemo niti, kje in kako je študiral in kako si je pridobil prvi kapital.
Kolikor moremo zaslediti, je začel b kranjskimi podjetniki in obrtniki trgovske pogodbe sklepati že okoli leta 1680; zanesljivo pa vemo, da je bil štiri leta pozneje že v Ljubljani. V trgovinskem oziru izven-redno ugodna lega naše dežele in predvsem stolnega mesta, privabila je Schella, da si je tu na Bregu kupil prodajalnico.
Prišel je torej k nam v najlepših letih svoje življenjske delavnosti; eno leto zatem se je tudi oženil z ugledno našo domačinko Ano Katarino Hofstatter.
Ni gotovo, da bi se bil v našem mestu
LISTEK.
V spomin f P. Ladislavu Hrovatu.
Gospodov dan 24. septembra 1899. leta je bil lep dan za dolenjsko stran. V frančiškanski cerkvi novomeški je obhajal zlato mašo častitljiv starček frančiškan. Radostno ponosna je bila frančiškanska redovna dru žina na to zlato mašo svojega staroste. Od krito veseli so bili tega lepega dneva Novo-meščani, med katerimi je preživel zlato-mašnik malokaj pol stoldtja, sočuvstvujoč z njimi v sreči in nesreči. Iz bližine in daljine je privrelo kmečko ljudstvo k tej slavnosti svojega ljubljenega izpovednika. Prihitelo je tudi iz drugih krajev lepo število slovenskih izobražencev počastit slavnostni dan svojega bivšega učitelja, milega tovariša šolnika, odličnega slovenskega pisatelja. In vsa ta pestra množica, ki se je bila sešla ta dan k izvenredni slovesnosti, je bila radostno gi njena, ko je s cvetličnim vencem na sre-brnobeli glavi, obdan od redovnih bratov in mnogobrojne svetno duhovščine, stopil iz samostana in se v isprevodu pomikal v
cerkev, da tam daruje zlato sveto mašo _
P. Ladislav . ..
V resnici lep je bil ta dan za dolenjsko
< Z
stran, lep za nas, lep tudi za te, sedaj že v Gospodu počivajoči oče Ladislav I
Jesen je tu s sadovi krasnimi, jesen je tu z obrazi jasnimi! — tako sem začel oni dan zdravico na te jaz, med mnogimi tvojimi čestilci in prijatelji izvestno najmlajši tvoj prijatelj. — Vesel je kmetič lepe jeseni. Saj je dozorel, poljski sadež in vinska gorica se mu ljubeznivo smeje in ga vabi na bogato trgatev. Koliko truda, koliko znoja ga je stalo obdelavanje polja in vinske gorice! Spomladi jo oral in sejal in sadil in kopal. Poleti je moral zopet okopavati, ob-rezavati. Kolikrat mu je pri delu znoj močil obraz! In vrhu tega se je moral vedno bati, da ne bi prišla ledena toča in uničila truda njegovih rok. No, nebo mu je bilo milostno. Grozdki so se hitro redili, in žito je rastlo skoraj očito. In ko danes gleda na žitne ravnice in njih rumene sadove in težke snope ter na solnčne gorice in njih mastne grezde, si mora reči, da je njegovo delo dobro uspelo, da mu bo setev prinesla bogato žetev. In vesolja se mu sveti lico in je s sosedi voljo razigrane, volje kar najbolje in veselo poje : »Prijatelji, zdaj veseli bodimo; težave, skrbi pozabimo! Najlepši je dan, za dolenjsko stran . . .
Prišla je tudi tvoja jesen, blagi oče Ladislav! — sem nadaljeval takrat. — In te jeseni si lahko vesel. Trudil si so, delal
si na polju prosvete od aorne pomladi mladostne in prenašal vročino in mraz, in spa nje je bežalo iz tvojih oči. Oral si marljivo ledino slovenskega jezikoslovja, pravorečja in pravopisja. sadil in sejal si v rahla srca mladeniška semena dušne omike in srčne olike, ljubezen do vednosti in čednosti in do mile materinščine dolgo, dolgo vrsto let. ln če danes pogledaš nazaj na košuto polje svojega delovanja, si moraš reči, da je tudi tvoje delo sadonosno uspelo. In če si v ponižnosti svoji tega nečeš priznati, poglej danes okrog sebe : tu vidiš zbrane nekdanje učence svoje in vid:š zbrane od blizu in daleč odlične može slovenske 1 Glej, vsi ti proslavljajo danes tvoje uspešno delovanje za slovensko ljudstvo, vsi ti pričajo, da je tvoja setev že rodila in bo še rodila bogato žetev, vsi ti so ti prišli čestitat k lepemu dnevu tvoje jeseni in ti kličejo: Le veaeli se tega dneva, blagi oče Ladislav, in uživaj, uživaj še dolgo jesen mirnega življenja ! — Tako sem ti takrat polog drugih gostov nazdravil jaz. In solzice radostnice so ti po-rosile lice in si rekel: »To je !ep dan, eden najlepših dni v mojem življenju! . . .«
Lep je bil ta dan za nas in zate. A še lepši dan kot oni, ko si sedel med nami s cvetličnim vencem na srebrnolasi glavi, — lepši ne za nas — a za te lepši, da trdno upamo, najlepši dan za te je bil pomladni
dan 14. aprila t. 1., ko si ti sam dozorel za nebo in te je utrgal Gospod in te presadil v večno pomlad in te odičil z nevenijivo krono nebeško ! Zaslužil si to krono. Saj si bd svojemu Gospodu zvest do konca. Do zadnjega si delal za čast Njegovo in za proslavo Bogorodice. Klečečega sem to dobil pisati z oslabelimi rokami zadnji tvoj spis — Šmarnice . . .
Počivaj v miru, blagi redovnik ! Prav po zgledu in v smislu onih starih menihov, ki svetu niso izkazovali samo v verskem in nravnem oziru velikih dobrot, ampak so si pridobili nevenljivih zaslug tudi za znanost in leposlovje, s tem da so shranjevali stare rokopise in z učenimi deli poznejšim rodovom pripravljali pot do tako brzega napredka — prav po zgledu teh menihov si delal tudi ti. In s tem delom Bi pokazal, da tudi danes še pod robato kuto bije srce mehko, srce navdušeno za vse blago in lepo, srce ljubeče domovino z veliko ljubeznijo, z ljuboznijo dejansko, ki se kažo v pozitivnem delu, v zidanju, ne v razdiranju. S svojim delovanjem si pa tudi pokazal, kako lahko in obenem kako uspešno gresta vštric delo za cerkev in delo za narod. Od-počij si zdaj od svojih del! Slovenski rod ti ohrani trajni spomin.	Dr. M. P.
kedaj pečal z nadrobno trgovino, gotovo pa je, da bo mu srečne trgovske zveze, kupne pogodbe in razno špekulacije pripomogle do bogastva, s kakoršnim je razpolagal na večer življenja.
Tržil je večinoma s kranjskimi poljskimi pridelki, pa tudi z medom, suknom in lesnimi izdelki. Sklepal je pogodbe z raznimi podjetniki, da so mu dovažali blago v Ljubljano ali kam drugam, on pa ga je razpe-čaval na razne kraje, največ v Trst, odkoder je imelo odprto pot na morje.
Trgovske mreže je imel razprežane ne samo po celem Kranjskem, ampak tudi po Koroškem.
Najtrdniši temelj pa si je pl. Schellen-burg postavil s tem, da je stopil v ožjo do-tiko s kranjskimi deželnimi stanovi, ki so bili kakor dandanes tudi takrat že večkrat v denarnih stiskah, zlasti kedar je bilo treba prispevati k vojnim stroškom, kar za časa Leopolda I. ni bilo redko.
Schelienburg torej deželi kranjski ni koristil samo s tem, da je spravljal našo blago v denar in je tako pripomagal k večjemu blagostanju prebivalstva, on ji je mnogo koristil ravno s svojimi posojili deželnim stanovom. Res da je imel pri tem sam najlepši gmotni dobiček, kajti stanovi so mu za odškodnino odstopali razne uradne pristojbino in dohodke posamnih mest in trgov; toda vojni časi so takrat podložnikom nakladali občutne davke in če ni bilo denarja pri hiši, je bil križ; kranjskim stanovom pa se tedaj ni bilo treba posebno bati, ker so imeli Schellenburga, ki jim je v sili rad pomagal.
Neka listina, ki jo hrani deželni muzej, omenja naravnost, da je odlični mož Kranjski posojal svote, »welche sich in der Zusammen-ziehung auf Ain Million belauffdn mochten.« V zahvalo za take velike dobrote so mu deželni stanovi podelili deželno stanovstvo, njemu, njegovim potomcem in bližnjim sorodnikom. Za jednake usluge ie dobil tudi od Koroške deželno stanovstvo.
L. diplomom z dne 10. nov. 1. 1697 je bil pl. Schelienburg od cesarja Leopolda I. potrjen menjalničarjem za Ljubljano in sploh za tostransko Avstrijo. Če pomisiimo, kako važen je menjalni promet za razvoj trgovine, in v prejšnjih časih še bolj kakor danes, nam je jasno, kako važno mesto je takrat on zavzemal v jugoslovanski trgovini in kako izredno bogat mož je bil. O njegovem bogastvu priča tudi, da je knezu Auerspergu posojal svote, za katerih pokritje niso zadostovali dohodki prostranih auer-sperških posestev po Kranjskem in po Istri, ampak je knez moral doplačevati še iz službene plače.
Vkljub temu pa, da se je pečal skoraj s samimi računi in z denarjem, bil je mož močno religiozen. Ko je i. 1700 Rim praznoval stoletni jubilej, pohitel je tudi Schelienburg tja, da počasti središče krščanstva; in
kaj se je v tedanjih časih reklo iti v Rim, je znano.
Ker ni imel otrok, mu je bilo tudi misliti, kako bi svoje velikansko premoženje obrnil v koristne namene.
Tu je pokazal svoje plemenito, hvaležno srce do dežele Kranjske, kajti skoro vse njegovo imetje je pripadlo nji in njenim stanovnikom. V avoji oporoki, kjer določa deželne stanove za izvršitelje svoje poslednje volje, pravi naravnost, da to atori iz hvaležnosti do njih, kajti le v stiku z njimi je prišel do take premožnosti.
Schellenburgovo ime se pri dobrodelnih napravah često imenuje; deloma še za življenja, deloma v svoji oporoki je ustanovil:
I.	uršulinski samostan v Ljubljani skoraj izključno le sam, po njegbvi smrti pa je tem redovnicam pomagala enako blaga aoproga Ana Katarina;
II.	iz kapitala, ki ga je zapustil uršu-linskemu samostanu v Ljubljani v gotovini 8835 gold., so Be napravile ustanove za go-spice;
III.	100.000 gold. je položil za ustanove 100. invalidom iz slovenskega ozemlja;
IV.	zapustil je 8 ustanov za kranjske plemiče, če se izobražujejo v dunajskem plemiškem konviktu Theresienum;
V.	položil je kapital, iz čegar obresti naj bi se vzgajalo 24 dečkov vojaških starišev iz varaždinskega in karlovškega okrožja;
VI.	ustanovil je štipendije 12 častniškim vdovam slovenske in nemške narodnosti in
VII.	12 dijaških ustanov.
Vse te dobrodelne naprave so tekom časa sicer marsikaj pretrpele, a prav mnogo se jih še sedaj oddaja v prid prebivalstva naše dežele.
Ustanovitvi ljublj. uršulinskega samostana je prisostvoval še aam in tudi nekaj časa mogel še opazovati plodoncsnost njenih sadov, za druge blagodušne ustanove pa je že pri Bogu prosil blagoslova, kajti prezgodnja smrt mu je zastavila pot življenja že 2. febr. 1715; tri dni pozneje so ga z velikimi slovesnostmi pokopali v uršulinski kapel ci, čez deset let pa ga dvignili ln prenesli v sedanjo nunsko cerkev.
Moža, čegar ime je v tako tesni zvezi z ustanovitvijo ljubljanskega uršulinskega samostana, se bo te dni s pobožno molitvijo spominjalo mnogo hvaležnih src. _VI. K.
Državni zbor.
Dunaj, 18. aprila.
Nemška ijudska stranka je že včeraj vložila nujni predlog, naj vlada izdela načrt zakona, po katerem bi občine cd države dobivale odškodnino za izvrševanje poslov v prenesenem delokrogu. Ta predlog je danes začetkom seje utemeljeval poslanec dr> H o f m a n n - W e 11 e n h o f. Reke! je. da
Vsegavedni so!
Komur se je posrečilo priplezati na tisti višek inteligence, da v uteho svojih po litičnih želj čia članke, dopise, vesti in listke »Slov. Naroda«, tisti sedaj uživa. Prepričan je namreč, da je v Belgiji »klerikalni« režim provzročil ustajo. Sadaj imajo »klerikalci«, kar zaslužijo! »Duhovnik si nobeden ne upa na cesto«, tako poroča »bi. Narod«, in liberalci se veselijo.
Ali Vam je, častiti liberalci, uže kak duhovnik kaj žalega storil ? »Meni«, odgovarja eden, »ni še duhovnik storil hudega, podpiral me je celo, ko sem hodil v šolo«; drugi pravi, da tudi njemu ne, ali vsak pristavlja, da nekaj pa mora le biti, ker za stonj bi liberalni listi ne poročali vedno o duhovniških grozodejstvih; tako je n. pr. župnik Inconnu v N'existepas na Francoskem kradel svršnike in knjige, kakor so poročali »svetovni« listi, ali ni to sramota ?! Dragi liberalec, ali si se tudi prepričal, če je reb kedaj živel tak župnik in ali je kje tak kraj? In ako bi res župnik Inconnu v N'existepa8 bil kradel svršnike in knjige, ali je temu kriv duhovski stan, ali je temu kriva katoliška cerkev, kakor te uče liberalni listi? Glej, saj si ti sam pristaš liberalizma, navzlic temu, da skoro gotovo po-
zna* med pristaši liberalizma tudi takega, ki je kradel svršnike in knjige, B.idi toraj dosleden !
Toda doslednost je čednost, katere zastonj iščemo mej liberalci. Zatorej tudi »a'. Narod« strahovito javka o »sadovih klerikalne upravo v Belgiji« z vso ljubeznijo do bližnjega, ker baje belgijski »klerikalci« ne marajo upeljati »splošne in enake volilne pravica po načelu: »en mož, en glas«. Nad tako grozovito hudobijo belgijskih »klerikalcev« ne more se dosti najokati »Slov. Narod«, toda doma je pa njegova stranka kar se le da nasprotna taki »splošni in enaki volivni pravici po načelu: en mož, en glas«. V Belgiji so to »sadovi klerikalne uprave«, pri nas pa je to prav in v redu. V Belgiji bo zaradi tega »generalna stavka klerikalne mogoči eže poučila, kje so tečaji državnemu obratu in da se z brutalnostjo ne vlada več v ŽOstoletju", kakor piSe „bl. Narod" z dne 15. aprila 1902, pri nas na Kranjskem pa se liberalci prav dobro počutijo v enakih razmerah, katere očitajo .klerikalcem" v Belgiji.
V senci mandatov, toda ne od splošne in enake volivne pravice podeljenih, je lahko govoriti o splošni stavki in na steno slikati revolucijo, ter kričati: »Izvor so jim krivice, kijih zakrivljajo strankarske klerikalne vlade!«
je ta predlog v zvezi s podporo za mesto Prago. Ta podpora sicer ni popolnoma neopravičena, vendar je političnega pomena, takorekoč vojna odškodnina za mladočeško obstrukcijo. Ker pa so tudi mnoga druga mesta v jako žalostnih razmerah, zato je ta podpora za Prago neopravičena.
Za njim se oglasi min. predsednik dr. pl. Koerber. (Vsebino njegovega govera smo objavili včeraj).
Govorili so nato o nujnem predlogu dr. Fiedler, dr. "VVeisskirchner, Tscherni.g, Scheicher, Ja-worski, \Vintor in Perathoner. Vsi so opisavali bremena dežel in občin ter naglašali potrebo državne podpore. Konečno je zbornica soglasno vsprejela nujni predlog, naj vlada predloži načrt zakona, da dobe občine od države odškodnino za razna opravila v prenešenem delokrogu.
Nato se prične razprava o blagajnični upravi finančnega ministerstva. Vsenemec M a 1 i k predlaga, naj se podpora za Prago takoj izloči iz preračuna ter o njej pozneje razpravlja. Glasovanje po imenih je zbornica odklonila in začel jo govoriti Prade.
Pri tej točki so šo oglašeni: dr. Schii-cker, Kaftan, dr. Byk, dr. Kramaf, dr. Tavčar, dr. pl. Fuchs in dr. Skedl. Glasovanje bode v ponedeljek, zato treba, da so tukaj vsi poslanci.
Blagajniina uprava.
Pod tem naslovom izkaže finančno ministerstvo za tekoče leto 6,026.921 izdatkov in 24,071.149 kron dohodkov- Med izdatki je n. pr. 150.300 kron za izgube pri nakupu in prodaji zlata. Država je namreč vpeljala zlato veljavo. Ker pa potrebuje več zlata, nego ga ima v zalogi, mora osobito za vnanje terjatve potom avatro-ogrske banke kupovati kovan denar. Provizije za to kupovanje so torej v računu kot izguba pri zlatu. Dalje je med izdatki 786.812 K za kovanje srebrnih kron, 2,297.226 K kot državni prispevek za zaklad vojaških taks, 53.000 za provizorije raznim bankam, 42,000 kot sedmi obrok za uravnavo Mure, 800.000 K za izredne podpore državnim uslužbencem. Lansko leto so diurnisti dobiii 473 481, pomožni sluge 322 677 kron. Ker je bila ta svota razdeljena na 26.017 oseb, dobi seveda vsak-teri le malo.
Podpora za Prago.
Preporna točka v toj skupini pa je državna podpora za Prago. Mesto namreč potrebuje za razne nujne naprave 32 milijonov kron. Polovico, 16 milijonov, je vlada češkim poslancem že 1. 1899. obljubila v desetletnih obrokih in letos postavila v proračun 1,600.000 kron. Že 1. 1893 je Praga najela posojilo 12 milijonov kron, da podere več starih, okuženih hiš v starem mestu. Pa denar je mesto že porabiio. Za kanali z a c i j o je mesto tudi leta 1893. določilo 16.600.000 in že izdalo 6,502.000 krori. Za
To je nekam romantično, in človeku nehote pridejo na um st hi Nikolaja Lenau: »Doch die Zigeuner blieben hier, — Die feurigen Gesellen, — Und spieiten alte Lieder mir — Rakoczy't4, de,s Rebellen.« Vino piti, zraven pa poslušati revolucijske melodije, to nekaterim ; ri;a, csobito ako jioleg tega vsa-cega prvega vsacega meseca dobivajo svojo plačo, ali pa ob določenih rokih romajo s kuponi k banki. Že od nekdaj imajo liberalci navado, da koketirajo z revolucijo, ali revolucija ima tudi avoje navade, kakor nas uči zgodovina, in ena teh navad je, da naposled, ko je zemlja že dosti »klerikalne« krvi popila, začnejo padati pod giljotino tudi glave liberalnih Girondistov. Takoj moramo pa izjaviti, da niBmo hoteli sramotiti spomina teh sicer duhovitih mož, ki smo jih imenovali v bližini naših liberalcev. Ta ravnokar omenjena splošna lastnost liberalcev dala je pesniku bebastijanu Brunner povod k besedam: Esel, auf dem Eise tanzend, spielen reiche Liberale.
Ravno zato, ker je ta bolezen med li beralci splošna, jih tudi ni mogoče ozdraviti. Ne dajo se prepričati, ker liberalci vse boljše vejo, kakor drugi ljudje. Liberalci vejo, da je uzrok nemirom v Belgiji »klerikalizem« s svojimi »krivicami«, liberalci vejo, kje ima papež denarje in koliko jih ima, liberalci
nov vodovod potrebuje Praga 13 milijonov kron. Vnda v Pragi je istini slaba. Za vaa ta dela potrebuje Praga okroglo 50 milijonov. Že danes pa ima Praga 87,268.000 kron dolga in jako visoke mestne priklade, tako na osebno dohodarino 43%, na hišni davek 28%, na najemnino 4 oziroma 6%. Praga pa mora zgraditi tudi rasne mostove, pristane in obrežja ob Vltavi. Že doslej so znašali troški za mostove in obrežja 15.631.867 kron, za kar je vlada dovolila doslej 4 milijone kron državne podpore. Za obrežja pa Praga potrebuje še 14,435 000 in za mostove 11,090.000 kron. Vsa ta dela pa niso samo krajevnega pomena, in zato je vlada dovolila 16 milijonov kron podpore. Odsek jo sicer dovolil prvi obrok 1,600.000, ali od vlade zahteva primerne podpore tudi za druga mesta. Tako zahteva dr. M a y r o d c r za Duuaj 45 milijonov, za Gradec zahteva nemška ljudska stranka 10 milijonov, za Lino zahtevajo Bohe i m, LCioker in Beuerle 500 000", za Celovec zahteva Dobernig 2 mil., dr. Erler za Inomost 5 milijonov, za R e i c h e n -b e r g 5 milijonov, za Warnsdorf 1 milijon, za Schluckenau 400.000, Cvitavo 500.000, za Brno 8 milijonov itd. Skupaj zahtevajo razni poslanci 7a 17 mest nad 100 milijonov. To je vse lepo, ali z isto pravico morejo zahtevati državne podpore tudi druga mesta in kmečke občine. Država pa gptovo ne more kar na stotine milijonov razdeliti med razno občine, da si urede svojo finance. Kar more država storiti, je v prvi vrsti to, da posameznim deželam in občinam prepusti nekaj realnih davkov. To je nujno potrebno, ker avtonomne finance so povsod jako žalostne. Tako naj bi se n. pr. država odpovedala davku od piva na korist večjih mest, kakor so Dunaj, Trst, Praga, Brno, Gradec, L'.ov, Krakov in Ljubljana. S temi dohodki, ki znašajo sedaj za državo dobnh 6 milijonov, bi si imenovana mesla vsaj nekoliko pomagala.
Slovanska dopisovalnica.
Že na dosedanjih časnikarskih kongresih se je razmotrivalo vprašanje o ustanovitvi slovanske dopisovalnice, ki je res velika po treba z ozirom na to, da obstoječi vladni nemški kortspondenčni urad ne poroča o slovanskih zadevah tako, kakor bi bilo potrebno in pravično. Tudi na letošnjem časnikarskem sestanku se bo o tem razmotrivalo. Vprašanje sama je pa zelo kočljivo in po poročilu »Mor. Orlice« skoro neizvedljivo. Taka dopisovalnica bi morala ustrezati raznim, zolo nasprotnim si željam. „Kurje.r Lwowski" zahteva, da slovanska dopisovalnica ni ruso-fi 1 e k a, ali po domače: nasprotovati bi morala Rusom. Rusinski „Dilo" zahteva, da dopisovalnica ne sme služiti Poljakom, biti mora torej a n t i p o 1 j s k a. Hrvatski listi izražajo željo, naj pisarna no bo srbofilska, niej-tem ko zahtevajo srbs>.a glasila, da se v do-pisovalnici ne sme gojiti v e 1 i k o h r v a t s k a
vejo, kje stanuje klerikalni zmaj, liberalci vejo nezmotljivo, kdo piše listke v »Slovenca« in povesti v »Domoljuba«. Vse to vejo liberalci in vse to ve »Slov. Narod« ; ne briga se za to, ;iii jo dotični res tisto pisal ali ne, marveč kar razbija »dovtipe« o ricinovem olju in njega vplivu na gotove dele telesa. Enake občutke ima, tako pravi, kadar bere dotične stvari. Vsak pač govori o tern, kar mu je najljubše, kar največkrat rabi, in o tistih delih telesa, ki so pri niem najbolj ra?.viti, katere torej najbolj čuti. Večkrat se je že reklo, da »SI. N.« opravlja za liberalce vsak dan duševno potrebo, bedaj in-direktno in neprostovoljno trdi, da mora za to celo rabiti ricinovo olje. Potem se pa svet čudi, kako so se liberalci mogli s famo^nim kompromisnim predlogom radi Celja tako nesmrtno blamirati. Rabili so ricinovo olje.
Uzroka čudni prikazni, da »SI. Narod« vse ve in vse zna, iskati nam je morda v dejstvu, da je ravno v vsej svoji lepoti nastopila pomlad. Vse zeleni in raste in trava je začela poganjati, in morda je liberalci slišijo raBti. Od todi njih brihtnost. Policija n. pr. naj bi kar vsevedne liberalce popra-ševala, kdo je kradel in kje, pa bi si zelo olajšala delo. Vejo že, vejo, kdo je n. pr. kradel svršnike m knjige, toda zelo, zelo dvomimo, da bi hoteli to povedati.
Priloga 89. štev. „Slovenca4* dn6 19. aprila 1902.
ideja. Nasprotno se bodo pa od drugih strani stavile ravno obratne zahteve. To jo pač dokaz, kako težavna je ustanovitev slovanske pisarne. Kakor čujemo, se ustanovi za sedaj v Pragi samo Češka dopisovalnica, nadaljnje vprašanje bo morda rešil prihodnji časnikarski kongres.
Vojni minister Krieghammer.
Javili smo, da je vojni minister Krieghammer nastopil dopust za nedoločeno dobo. Splošno se sodi, da se je mož umaknil de-legacijskemu zasedanju. Tem povodom piše dunajska »Informacija": Prav je storil, da je nastopil to pot. S tem si bo prihranil neljube prizore in škandale, v katerih bi ga gotovo nihče ne podpiral. Upajmo, da bomo v blagor armade in države mogli kmalu poročati o definitivnem izginjenju sedanjega gospoda vojnega ministra. Nikdar se še ni pola višnjevega papirja bolje porabila, nego se bo v tem slučaju. —'Te misli je menda ves avstrijski parlament
Baron Banffy o trozvezi.
V mažarskem listu »Magyar Kozelet« je bivši ogrski ministerski predsednik objavil članek z naslovom »O ogrski narodnostni politiki in trozvezi«. V tem članku dokazuje BanfTy, da ima avstro-ogrska monarhija le tedaj neko vrednost za trozvezo, če se bo znala ustaviti centripetalnim stremljenjem, ki jo dan za dnevom slabe in majo temelje nje obstanka. V očigled razmeram v Avstriji se mora reči, da avstro-ogrska monarhija nikakor ne krepi trozveze, marveč jole slabi. Le Ogrska (!) bi bila oni del, ki bi moglapodkre-piti moč trozveze. Soudeležba Avstro Ogrske pri trozvezi ima pomen samo tako dolgn, dokler Ogrska ohranja Bvoj enotni narodnostni značaj in se razvija v smislu sedanje politike. Politiško veljavo bo pa imela Ogrska le tedaj, če bo narodna in mažarska.
Kdo bi si bil mislil, da bo naša mažarska zaveznica toli potrebna za obstoj tiste zveze, ki jo imenuje posl. Kram8f obrabljeni glasovir!
Slovaške srednje šole na Ogrskem.
Šolstvo na Ogrskem je sploh na izredno slabi stopinji, predvsem pa nemažarsko, katero obstoječi zistem bolj zatira nego podpira. Vendar se v šolskem oziru nobeni narodnosti ne godi tolika krivica, kakor ravno Slovakom. Že ljudsko šolstvo mej Slovaki je v izredno slabem stanju, ker vlada pov-sodi meče narodu polena pod nogo in najde nevarnost za obstoj Mažarske v najbolj nedolžnem berilu za slovaško ljudsko-šolsko mladino. Srednjih in višjih izobraževališč jim vlada nikakor ne dovoli. To je pokazal tudi odgovor naučnega ministra Vlassicsa na zahtevo posl. Ruzsiaka glede ustanovitve srednje šole za Slovake. Minister je rekel v svojem govoru: Nekoč je že obstala slovaška gimnazija, a se je morala zatvoriti radi izdajskih (!) teženj. Poslej so se že večkrat obnavljale prošnje za ustanovitev slovaške šole, a na prošnjah so bili vselej podpisani možje, ki so znani kot nespravljivi zastopniki panslavizma! Pripomniti je tudi, da bi se z ustanovitvijo po učnih knjigah takoj zopet vselil državi sovražni in domovino izdajski duh, ker bi jih izdala »češkoslovaška enota", ki se bori za jezikovno in kulturno edinost obeh narodov. Ogrska država ima v tem oziru zle izkušnje in brez poroštva, da se bo v slovaških šolah gojil patriotiški duh, ni govora o ustanovitvi srednje šole za Slovake. — Taka je mažarska kultura. Minister kar povšalno sumniči slovaški narod domovinoizdajstva, mažarska večina v zbornici mu ploska in najopravi-čeneja zahteva se ne samo odkloni, marveč tudi osmeši brez najmanjših dokazov.
Iz Vatikana.
Glede imenovanja novih kardinalov ni še ničesar določeno, vendar vedo poročati Vatikanu bližje stoječi krogi, da dobi pri prihodnjem imenovanju naša monarhija dva kardinala. Na ta način hočejo baje v Rimu odškodovati avstrijske katolike, posebno pa še Hrvate za nove odredbe glede zavoda sv. Jeronima. Namerava se torej v prvi vrsti podeliti kardinalski klobuk zagrebškemu
nadškofu dr. P o s i 1 o v i č u, toda resno se dvomi, da bi bila s tem zadovoljna ogrska vlada. Drugi avstrijski kandidat bi bil, kot smo že omenili, mnsgr. de M o n t e 1, to-časni rezident v Rimu, ki je ondi zelo priljubljen in ima precejšen vpliv. Ta bi bil specielni ogrski kandidat. — V raznih krogih se govori, da bo Vatikan letos izjemoma dovolil, da se katoličani udeleže volivnega boja v onih krajih, kjer so postali nasprotniki posebno oblastni, a le zato, da se katoličani utrdijo v boju. Izvolitve v parlament bi katoliški kandidatje ne smeli vsprejeti, dokler vlada sedanje razmerje. — Ta vest potrebuje vsekako avtentičnega potrdila.
Izgon p. Colleoni.
Pred nekaj dnevi smo javili, da so avstrijska oblaBtva vsled korakov italijanske vlade izgnala jezuita o. Colleoni iz Avstrije, ker so ga Italijani v Tinjanu tožili, da je v nekem postnem govoru olepšaval umor kralja Umberto. Obdolžon je bil kajpada, kot mnogo drugih, po krivici, in so le židovsko-laški reporterji zavili oziroma premenili nekatere besede, vsled česar so dobili posamni stavki popolno drugačno misel. No, mi gotovo nismo prijatelji nepotrebnih policijskih sitnostij in odredb, vendar bi se nam zdel opravičen in zakonit nastop oblastvenih organov, če bi bil namreč o. Colleoni res to zagrešil, kar mu očitajo, ob enem pa zahtevamo, da se s popolno enako strogostjo in odločnostjo nastopa proti onim elementom, ki pridigujejo ve1ei z d a jbt v o in hujskajo za odpad od države in ki nam dohajajo iz prijateljske Nemčije. Na od -gonski voz s takimi germanskimi apostoli plavicl Toda ravno proti tem zatisnejo vladni organi obe očesi, kakor tudi proti laški iredenti, vse to pa menda samo zato, ker smo v trozvezi in moramo odbijati napade na Nemčijo in Italijo, ob enem pa mirno držati, da nas bijeta Nemec in Lah.
Gospodarske težave v Rusiji.
Na zunaj se kaže Rusija vedno mogočnejšo in širi svoj politični in diploroatični vpliv v vedno večji meri. A znotraj trpi razne težave, ki se tudi vsako leto množe. Ne glede na nemire, ki kažejo, da bo v Rusiji izbruhnila politična revolucija proti absolutizmu, moramo reči, da tudi gospodarsko stanje v ruski državi pripravlja ljudstvo za socialno revolucijo. Leta 1892 je znašal državni proračun okroglo 95B milijonov rub-Ijev; danes, čez deset let, je pa poskočil že na 1776 milijonov rubljev. Zato so davki vedno večji, stanje poljedelstva pa peša tudi v Rusiji. Da morejo plačevati davke, morajo ljudje prodajati žito, dasi sami trpe lakoto. Živino morajo rediti, da jo prodajo — za davke, a manjka jim krme. Veleposestniki so si pomagali s tem, da so izsekavali svoje gozde. V mnogih krajih so prišli tako daleč, da več nimajo kaj sekati ali pa ne smejo več. Gozd je ostal tam samo še državi. Ljudje morajo torej les kupovati od države. To pa je finančni minister porabil za zvišanje državnih dohodkov ter les neprimerno podražil. To zopet tlači na revno ljudstvo. Zdaj je okoli 22 gubernij, v katerih vedno grozi lakota zaradi revščine.
Položaj v Belgiji.
Prvi poraz revolucionarnih elementov v Belgiji pri glasovanji o uvedbi splošne volivne pravice v predvčeranji seji poslanske zbornice je že silno poparil inozemske pristaše belgijskih demonstrantov. Uverjeni so bili že tedaj, da izgube njih sodrugi tudi drugo bitko o premembi ustave, in zato jim ne preostaja nič drugega, nego apel na kralja, »ki more še vedno izreči svojo mogočno besedo in na katerega so obrnjene oči vseh.« Izjava minist. predsednika, da se vlada nikakor ne uda sili in terorizmu, ker bi bila največja nesreča za deželo, če bi se pod utiskom sedanjih dogodkov sklepalo o novem volivnem redu in premembi uBtave, je učinkovala tudi na zmerne liberalce, da niso šli čez drn in strn z rogovileži. V s i zmerneji, tudi liberalni krogi, so uvideli, da je sedanji čaB res skrajno neprimeren za reševanje tako resnih in velevažnih vprašanj in da jo
najbolje, če se zadeva odloži na m i r n e j š o d o b o. Vsi ti zahtevajo, da se popreje povrne mir, predno se prične razprava.
Radikalec Janson je sioer rotil socialiste, naj le še nekaj dni vztrajajo v tako vzglednem redu in skrbe za tesno organizacijo nezadovoljnega delavstva, in vspeh jim je zagotovljen, toda govornik aam je bil bržkone najmanj prepričan, da se uresniči njegovo prorokovanje. Socialisti in njim sorodni elementi računajo sicer na to, da belgijska armada ni popolno zanesljiva, ker je ondi v veljavi še vedno zistem namesto-vanja, toda vlada je prepričana, da je sedanja organizirana armada kos vsakemu poskusu in da gotovo pedležejo v krvavem boju revolucionarci.
Izid glasovanja v sinočnji seji poslanske zbornice je bil tak, kakoršnega so splošno pričakovali vsi razsodni politiki. Zbornica je sinoči s 84 proti 44 glasovom odklonila predlog, naj se prične takoj razprava o reviziji ustave. SocijalistiŠki poslanci so Bicsr pretili vladi in večini z vsemi mogočimi sredstvi ter klicali kralja na pomoč, toda s svojimi govori niti vseh liberalcev niso prepričali, da bi bilo ravno sedaj umestno pričeti z razpravo. Mnogi govorniki desnice so naglašali, da se ne protivijo niti razpravi o spremembi volivne pravic3, niti o reviziji ustave, ko bi bili ti dve vprašanji sproženi v mirnem času. Sili se pa vlada in parlament ne smeta udati.
V liberalnih in socialnodemokraških listih se sedaj poroča, da bo vlada demisionirala, z druge strani se pa zopet trdi, da bo kralj razpustil parlament. Ne zgodi se bržkone niti eno niti drugo, ker ima vlada zadostno oporo v zbornici. — Vojaštvo, baje 60 000 mož, je še vedno pripravljeno, ker se je bati večjih izgredov danes, jutri ali v ponedeljek, delavci so pa na včerajšnjem se stanku Bklenili, da vztrajajo v stavki in se bodo poslužili vseh mirnih sredstev.
Iz brzojavk.
Izvolitev s o c i j a 1 n o d e m o-kraškega načelnika trgovinskih uslužbencev razveljavljena. Dunajski mestni magistrat je razveljavil izvolitev socijalnega dem. P i c k a za načelnika odbora trgovinskih nastavljen-cev in proglasil krščansko socijalnega kandidata H a c k 1 a za izvoljenega, ker je bilo oddanih 4300 neveljavnih glasov. Izvoljeni so torej tudi vsi krščansko-socijalni odborniki. Socijalni demokrati so vložili priziv na namestništvo in nameravajo spraviti zadevo tudi v parlament. Začasno vodstvo največje bolniške blagajne v Avstriji prevzame začasno zopet pos). A x m a n n.
—	Za ruskega notranjega ministra je mesto umorjenega Sipjagina imenovan senator in državni tajoik plem. P 1 e h w e. — Kriza v Norvegiji. Predsednik Berner (Berna) ne sprejme so-stave novega kabineta. — Pogreb ruskega ministra Sipjagina se je izvršil z veliko slovesnostjo. Krsto so nosili do voza car, prestolonaslednik, veliki knezi in ministri. — Vihar v ogrski zbornici. Večina je dovolila včeraj Mo-ricu J o k a y u kot uredniku ogrskega dela »Oesterr.-ung. Monarchie« podpore 8000 K. Skrajna levica in ljudska stranka sta vpri-zorili ob tej priliki velik vihar. Vpili so, da se je Jokay pregrešil proti lastnemu narodu.
—	Razpor med Italijo in Š vi c o. Švicarska vlada je definitivno odpoklicala svojega poslanika v Rimu in poverila svoje zastopstvo belgijskemu poslaniku. Isto stori bržkone tudi Italija, ki jo bo v tej dobi za stopal nemški ali angleški poslanik v Bernu.
—	Za katehete na Bavarskem. V zbornici je centrum z 80 proti 62 glasovom prodrl s predlogom, naj se vstavi v novi bavarski šolski zakon določba, po kateri so v gotovih okolnostih občine dolžne, odškodovati kateheta za verouk. Vlada in vsi levica sta bili nasprotni. — Predsednikom praške trgovinske in obrtne zboriceje izvoljen Staro-čeh knjigotržec R i v n a o. Nemška manjšina z izvolitvijo kajpada ni zadovoljna. — K ongro s srbs k i h časnikarjev
se vrši to pomlad v Belgradu. Kongres bo nekaka demonstracija proti dosedanjim kongresom ilovanskih časnikarjev.
Mirovna pogajanja v Južni Afriki.
O sedanjih angleško-burskih mirovnih pogajanjih krožijo v časopisju tako nasprotujoče si vesti, da konečno javnost res ne ve, pri čem da je. M<jtem ko namreč „Daily Mail" včeraj trdi iz zanesljivih virov, „da so Buri v bistvu pritrdili vst-m angleškim pogojem" in da se je „glede temeljnih točk dosegla popolna edinost," trdijo v Haagu iz verodostojnih virov, da so se mirovna pogajanja prekinila, ker se je pokazalo, dajesporazumljenje nemogoče." Kdo ima torej prav? — V spodnji zbornici je B a 1 f o u r izjavil, da sta Milner in Kitchener odklonila iz vojaških razlogov vojno premirje, pač pa dovolila, da se burski poveljniki snidejo na kakem primernem kraju in se posvetujejo o položaju. V to svrho so burski delegati ostavili Pretorijo. Pogajanja se morejo nadaljevati še le po preteku treh tednov. Kolinskim listom javljajo iz Londona, da se pogajanja razbijejo ob zahtevi po neodvisnosti.
Cerkveni letopis.
Slovesne tridnevnice
pri uršulinkah se udeležuje toliko občinstva, da napolni zjutraj in zvečer cerkev do zadnjega kotička. Drugi govor je imel sinoči slavni propovednik preč. p. E m i 1 V o 1 -b e r t D. J. Govoril je o uršulinskem redu. Iz malega začetka se je razširila sveta cerkev po vsem svetu; kakor drevo, izraslo iz malega zrna, razširja svoje mogočne veje daleč na okolu. Drevesu svete katoliške cerkve so odpadle pričetkom novega veka trhle, slabe veje na Nemškem in Angleškem, a prav tedaj se je začelo drugod toliko lepšo razcvitati versko življenje. Tedaj so začeli delovati moški redovi: jezuitov, lazaristov, usmiljenih bratov, mej ženskimi redovi pa zlasti red sv. Angele. Ustanovnica je postavila svoj red v varstvo svete Uršule in njenih tovarišie, mu-čenic za vero in sveto čistost. Te mogočne zaščitnice pa bo izprosile božjega blagoslova ustanovi svete Angele. »Kri mučenikov je bila seme novih kristijanov.« V samostanih svete Angele prebivajo junakinje krščanskih čednosti, iz njih zavodov pa prihajajo junakinje vere in čednosti, ki ohranjajo ta dva bisera v naših družinah. Dvesto let deluje v Ljubljani uršulinski samostan. Koliko krščanskih gospodinj je prišlo iz njr-ga, kolikim družinam so ohranile vero, koliko Blavnih, krščanskih mož bo nam odgojile!
V tretjem govoru je danes zjutraj govoril preč. gosp. generalni vikar J. F 1 i s o pomenu redovniškega življenj a za sedanji čas. Največjo lepoto in sijaj dajejo Bveti katoliški cerkvi redovi, v katerih se kraljestvo božje najlepše razcvita. Bolj kot kedaj potrebuje sedaj svet vzviše-vih vzorov, ki naj bi ga odvračevali od tolikega pohlepa po bogastvu, da pozabi pri tem nebesa, ki naj bi ga varovali nizkih strasti in upora proti vsaki višji oblasti. Krasne vzore, vzvišeno lepe, kot so naši gorski velikani v zahajajočem solncu, ima svet v redovnih osebah, ki so posvečene Begu z obljubami uboStva, devištva in pokorščine. Njih življenje kaže svetu, kako naj zadovoljuje tudi duha, ne samo teleBa, če hoče biti srečen. Njih molitev pa dan na dan naklanja svetu preobilega blagoslova. Mogočna je ta molitev; kralji in cesarji so ustanavljali samostane, da zagotove božjega blagoslova po molitvi redovnih oseb svojim vladarskim hišam. Božja previdnost je naklonila Ljubljani tak blagoslov v uršulinskem samostanu, ki naj ga čuva Vsemogočni.
Izpred sodišča.
Pobiralec pooblastil *a liberalno stranko. Znan je v Ljubljani dolgi postre-šček Jožef K a d u n c , ki je bil dober prijatelj z liberalnimi »dohtarji« in letal pred obč. volitvami za liberalno stranko po Ljubljani okoli žensk po pooblastila. Ta liberalna »korifeja« je danes stala pred dež. sodiščem. Obsojen je bil radi poneverjenja 782 gld. pri prodajanju drož, na sedem mesecev težke joče, poostrene vsakih 14 dni s postom in oškodovani tvrdki Eldesch mora povrniti 1564 K. Mi se s tem ne bomo ob širneje pečali, vemo pa, da bo »Narod« tudi to zamolčal.
F gozdu pri Rocnu po Šmarno goro eta se Janez Masterl in Kepic Jernej nekoliko zbesedila. Začela sta se s pestmi obde-lavati. Ko so je pa Kepeo začel posluževati kola, je Masterl odgovoril z nožem in je Kepica tako močno v roko zabodel, da se mu je nož prelomil. Nato je zbežal. Ker je
bil pa Kepic sila radoveden, zakaj ga je z nožem sunil, ga je šel b svojim prijateljem Susteršičem »spraševat«. Da sta bila ob? s koli oborožena, je umevno. No, Masterl pa skoro gotovo ni bil ravno pri volji odgovoriti in jima jn ušel skozi okno. Sedel bo 6 mesecev na Žabjaku in bo Kepcu plačal 60 K za bolečine.
Nagajiv mizarski učenec v Kamniku Jernej Ilibjan je imel posebno veselje, da je Bvojemu delovodji nagajal, kjer je le mogel. Delovodja, scer dobra duša, je dolgo časa potrpežljivo prenašal, a ko je bilo lo preveč, dal mu je nekoč kloiuto, in to še z »najboljšim namenom«. Klofuta gotovo ni bila »ena najložjih«, ker je našemu nagajivemu Jernejčku ušesna mrena počila (v obtožnici se glasi, da je bila rana na mreni 2 c n velika I) Delovodja je bil obsojen na 10 K globe oziroma 1 dan zapora. Zagovarjal ga je dr. Krisper.
Prst odgriznil! To ne ravno posebno slastno delo je zvršil Jože Plebelj iz Kam nika. Kakor je sam pripovedoval, se jo hotel ločiti od Bedanjega svojega gospodarja Jak. Malija, pri katerem je bil za mesarskega pomagača. Še popreje je pa hotel »raj-tenge v red djati«. Ko je zahteval od Malija račun, ga je ta baje potolažil z besedami : »Čakaj, ti bom že dal račun«, in ga zgrabil za čeliusti. Slučajno je pa pri tem prišel Malijev sredinec leve roke v njegova usta. Kakor hitro je pa Plebelj začutil Malijev prat v svojih ustih, jih je brž »zaprl!« »On je prepričan, da bi vsak tako naredil«. No njegov gospodar pove nekoliko drugače. Isti dan — 10. oktobra 1901 — pride k njemu obtoženi pijan, da mu odpove službo in zahteva račun. On je bil s tem zadovoljen, če mu plača Plebelj onih 30 gld., katere mu je še dolgoval. To je pa obtoženca v tako nejevolio spravilo, da je zgrabil za »salcfasl*. Hotel ga mu je iztrgati, v t^m pa hlastne obtoženi z zobmi po njegovem prstu, in ga začne gristi! Ko pa vidi Mali-jeva žena prst svojega moža »žvečiti in griBti«, prestrašena skoči k Plebelju, a ta jo vdari s posodo za žveplenke po obrazu. Neki Vrankar, ki je prihitel na pomoč, je imel originelno idejo, da je Plebelja začel vleči za — brke, med tem ko je drugi poskušal vzeti krvoločnemu Plebelju posodico. Ko je Plebelj videl Bvoje lepe brke v skrajni nevarnosti, je izpustil svojo žrtev — iz ust in je pred svojimi »napadalci« zbežal pod klop, kjer ga je lahko Mali mirno »obrcal in osuval«. Ker je bilo sodišče prepričano, da obtoženi ni samo ust »zaprl«, ga je ob sodilo za ta prst na eno leto težke j e č e z enim postom in trdim ležiščem. Plačal bo 400 K odškodnine.
Napačnega obsodili. „Marka Smerkolj!" — „Kotar!" klical je sluga dež. sodišča na hodniku. „Tukaj sem!" dejal je neki moški, „onega ni!", in prišel je počasnih korakov v sobo, kjer je bil zbran sodni dvor. V tla je pogledal možak in ne da bi zinil besedice vsedel se je na obtožno klop. Sodniki so bili prepričani, da imajo pred seboj obtoženega, saj je pa tudi tako skesano gledal, kakor bi imel na svoji vesti res greh, da je obrekoval svojega bližnjega. In vršila se je vzklicna razprava proti Marku Smerkolju iz okolice litijske, katerega nek Kotar dolži, da ga je obrekoval in mu podtikal zveze s svojo ženo. Mož na obtožni klopi ni rekel nič, nič se ni zagovarjal da ni kriv, samo kimal, je kakor bi bil v svesti, da je storil res nekaj kaznjivega in da obžaluje svojo krivdo. In ko ga je koncem obravnave sodnik vprašal, kaj želi, vstal je mož in dejal: »Po postavi naj se zgodi!" Sodni dvor je izrekel sodbo, da je Marko Smerkolj kriv in da bo sedel 3 dni v zaporu. Mož z obtožne klopi se je vzdignil, a to pot je zadovoljen smehljaj legel na njegova usta. In drsal je skozi vrata ter skoro izginil v Hrenovih ulicah. Marko Smerkolj iz litijske okolice pa bo debelo gledal, ko dobi razsodbo. Njega ni bilo k razpravi, ne vemo, ali ni dobil dostavljenega vabila ali kali, in mož, ki je na obtožni klopi ga nadomeščal", bil je njegov protivnik — Kotar. No, Kotaiju se mora priznati, da je igral obtoženca izborno, kakor bi se bil namenoma za to pripravil, dasi je skoro gotovo, da je le v svoji nevednosti sedel na obtožno klop ter tako nehote zamenjal sebe z Markom Smerkolj em.
Napad na strainika Ahatza. Včeraj se je izrekla v Gradcu sodba proti tistim nemškim buršem, ki so krvavo pretepli stražnika Ahatza. Obsojeni so bili burši: Stingl na 4 mesece, Rurtscher, Schroder in Pacher pa vsak na dva meseca strogega zapora.
Tedenski koledar.
Nedelja, 20. aprila: 3. poveliko-nočna, Varstvo sv. Jožefa; evang.: Jezus napove svoj odhod. Jan. 16. — Ponedeljek, 21. aprila: Anzelm šk. — Torek,
22.	aprila: Soter in Kaj. mm. — Sreda,
23.	aprila: Voj* šk. — Ce t rtek, 24. apr.: Jurij m. — P i k , 25. aprila: Marka, evang. — Soi> a , 26. aprila: Klemen in Marcelin mm — S o 1 n c e izide 25. aprila
ob 5 uri, zaide pa ob 6. uri 56 minut. — Lunin spremin: Mlaj 22. aprila ob 7. uri 48 minut zvečer. — Muaioasa-c r a v nedeljo 20. aprila: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v čast najsvetejšega imena Jezusovega, zložil Robert Kravučke, aleluja z dotičnima verzikloma in ofertorij »Lauda Jeruzalem Dominum« dr. Franc Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo v čast sv. Antonu Pad. v A-moll sl. J. G. Zangl, gradu-ale »De quaeumque tribulatione« Ant. Foer-ster, cfertorij »Lauda Jerusalem« zl. dr. Fr. Witt
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. aprila.
Pravico javnosti je c. kr. minister za uk in bogočsstje podelil privatnemu ženskemu učiteljišču tukajšnega uršulinskega samostana z odlokom dne 14. aprila 1902 št. 8593. Gotovo lep spomenik k dvestoletnici, ki jo ravno obhaja imenovani zavod. Vzradostil bo pa ta najnovejši odlok vsakega vernega in trezno mislečega Slovenca. Častitim gospem uršu-linkam častitamo za tako pridobitev, želeč, da bi mogle tudi nadalje tako plcdonosno in vspeSno delovati v prid naši Ženski mladini.
Zadušno opravilo sa kard. Missia V Rimu Predvčeranjim je v zavodu »Ger-manicum« opravil msgr. Nagi za pok. kar dinala Missia velike bilje s s", mašo. Navzočih je bilo več Kranjcev in Štajercev.
Sošolci-duhovniki kardinala Missia so imeli 17. t. m. slovesno mašo za-dušnico v farni cerkvi v G6ssu.
Še en glas sa slovensko gimnazijo v Celju. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju je sklenilo sledečo resolucijo: Društvo se soglasno pridruži resoluciji sprejeti na zaupnem shodu dne 10 t. m. v »Narodnem domu" in sicer z ozirom na to, da je ravno pri navedenem društvu mnogo družinskih očetov z ne posebno dobrim gmotnim stanjem, za katere bi bila gimnazija, ako se premesti iz Celja na deželo, izgubljena, ker bi morali, ali svoje otroke pošiljati v nemško gimnazijo, ali z mnogimi stroški v druge kraje, ali pa bi bilo sploh nemogoče, otrokom pridobiti višjo naobrazbo.
Dijaški dom v Celju. Včeraj, v petek dne 18. t. m. sklenila je v »Narodnem domu« zbrana celjska narodna družba na predlog dr. Ivana Dečko se resno lotiti ustanovitve »Dijaškega doma v Celju«. Izvolil se je takoj odsek sedmorice, obstoječ iz gg. Baš Lovro, c. kr. notar, dr. Ivan Dečko, odvetnik, Anton Cestnik, c. kr. gimn. profesor, Jos. Kožuh, c. kr. gimn. profesor, Franc Ogradi, opat, dr. Jos. Sernec, odvetnik, in se je istemu naložilo, koj potrebno ukreniti, da se čim prej konstituira »Dijaški dom v Celju«.
Občinske volitve v Ljubljani se prično za III. razred prihodnji ponedeljek. Volitev se vrši od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne v »Mestnem Domu«. Katoliško narodna stranka ni postavila kandidatov. Proti liberalnim kandidatom kandidirajo soc. demokrati naslednje gg.: D a c h s Ivan, posestnik, Koman Fran, žel. strojnik in posestnik, Kralj Henrik, poduradnik, Mlinar Ivan, tiskar, P a v 1 i č e k Josip, tiskar. Agitirajo za svoje kandidate posebno s potrebo opozicije v obč. svetu.
Nesramna liberalna laž »Slovenski Narod« je po drugih liberalnih listih priobčil vest, da se je župnik Zadecki v Moravski Ostrovi zastrupil, da bi se tako odtegnil preiskavi, v katero je bil zapleten radi ne-nravnih dejanj. Resnica je ta-le: Pri raz-telesenju trupla se ni našlo niti trohice sledu o kakem strupu, kakor tudi ondi nihče ne ve o kakem nepoštenem župnikovem dejanju in tudi sodišče še nikdar ni imelo povoda postopati proti njemu. Dognalo se je, da je umrl na srčni kapi. Take so »Narodove« »senzacijonalne vesti o duhovnikih«. Take laži o katoliških duhovnikih »Narod« prinaša, zamolčal pa je tudi pretekli teden dogodke o dveh protestantskih pastorjih, ki sta bila aretirana radi nenravnih dejanj. »Narod« ima dovolj resničnih smetij drugod in tudi v svojem lastnem taboru, ni mu torej treba priobčevati izmišljotin o katoliških duhovnikih.
Birmo vanje v lavantinskl Škofiji. Birmovanje se bo letoB .vršilo v rogački
dekaniji: Dne 8. maja v Kostrivnici, 9. v Št. Petru v Medvedovem selu, 10 pri Sv. E ni, 11. pri S»f. Križu tik Slatine, 12. v Rogatcu, 13. v Št. Florjanu pod BoČem, 14. v Žntalah, 15. v Stopercah. — V jareninski dekaniji: Dne 19. maja v Jarem ni, 20 v Št. Jakobu v Slov. gor., 22. v Svičini, 27 v St. Juriju na Pesnici, 28. v Spodnji Kungoti, dne 1. junija v Št. Ilju v Slov. gor.
Definitivna je postala suplentinja na rudniški šoli v Idriji, gdč. Katarina J e s c h e-nager,
Šolske vesti s Štajerskega. Po
roči se gdč. Marija Škerlec, učiteljica pri sv. Nikolaju, okraj ormoški, z def. uči teljem g. Ivanom Tomažičem iBtotam.
—	Na ljudski šoli pri sv. Nikolaju, okraj ormoški, je imenovana za učiteljico provi-zorična učiteljica gdč. Marija Valenčak.
—	V pokoj stopi učitelj g. Anton V o i t h, službujoč na šoli v Brezno in učiteljica gdč. Friderika E k ert v Marenbergu. — Na dvo* razredni, v tretjem krajnem razredu, se nahajajoči ljudski šoli v Artičah, je popolniti definitivno mesto nadučitelja. Na štirirazred-nici, tudi v tretjem krajnem razredu se nahajajoči ljudski šoli na Bizeljskem je popolniti mesto nadučitelja defin. ozir. začasno. Prošnje do 15. maja t 1. na dotične krajne šolske svete.
»Sooijalno vprašanje " „Primorski List« v kratkem izda obširno brošuro: „SoO'jalno vprašanje,« ali »Odkod izvira siromaščina delavskega ljudstva".
Zabavni v* čer v „Katol. domu" priredi jutri zvečer ob pol 7. kat. društvo za delavke. Na dnevnem redu je več pevskih točk in lepa štiridejanska igra s petjem : Dve materi. Vapored obeta res prijetno zabavo.
Na Kitajsko je minuli teden iz Bol-zana odpotoval slovenski franč škan tirolske provincije, č. o. Lietus Kovač, iz Studenca na Kranjskem. Bil je nekaj časa v frančiškanskem samostanu v Beljaku in deloval je lani tudi na sv. Višarjih. Potuje z nekim sobratom preko Rima in Neaplja. Da mu je srečna pot v daljni misijon in srečen povratok v domovino !
Sestanek hrvaških škofov. Laški listi javljajo, da se bodo na predlog biskupa btrossmayerja sešli vsi hrvaški škofje, da se dogovore o položaju svetojeronimskega zavoda. Vabila na sestanek bode baje razposlal nadškof dr. Stadler.
Celje — molči. Zoper slovensko-nemško gimnazijo v Culju je dvignilo protest še par gornještajerskih mest, katere vsa stvar seveda niti malo ne briga, in ki tudi ne poznajo celjskih razmer. Druga mesta sklepajo proteste, a Cilje, ki je v prvi vrsti interesirano, še ni ugovarjalo naši gimnaziji. To govori cele knjige!
Za »Učiteljski dom" v Celovcu že prihajajo doneski. Neki nemški list je pisal: „Napravi se nabor za vzgojo katoliških učiteljev, in vsak posel bo donašal svoje vinarje." Ali je mož kot pravcati prerok vedel, da je kot prva društvu darovala neimenovana dekla v Celovcu 100 kron. Nadalje je dal odbor celovške posojilnice iz več let zloženih svojih nagrad 2000 kron. Odbor sinške posojilnice je dal 200 kron, g. župnik Franc Mihi 10 kron, g. vikar Podgorc 300 kron. Krepko na preji Dcneske sprejema blagajnik društva, g. prof. J. Scheinigg v Celovcu, Vttrinjeko obmestje št. 26. Kdor more pomagati koroškim Slovencem, naj prispeva!
Nevarno obolel jo zagorski g. župnik Jakob Gross. Priporočamo ga čč. gg. duhovnim sobratom v molitev.
Tukajšnje kat. društvo rok. pomočnikov obhaja z jutrišnjim dndm 47 letnico svoje ustanovitve. To društvo je jedno najstarejše društvo te vrste, kolikor jih je na Kranjskem ter bode čez 3 leta imelo svoj polstoletni jubilej. Kakor vsako leto na dan varstva sv. Jožefa, ima jutri društvo sv. mašo ob 6. uri zjutraj pri Uršu-linkah. Želeti bi bilo, da bi se rok. pomočniki bolje zatekali v kat. društvo rok. pomočnikov.
Slovenoi v Rimu. Iz Rima 17. aprila. Danes je imel sveti oče splošno avdijenco. Že ob 6. uri zjutraj je prikorakalo na stotine italijanskih vojakov, ki so zastavili pot do sv. Petra. Proti izkazu, da je kdo romar, in proti vstopnicam, bil je vstop
prost. Zbralo se je na tisoče, več kot 30 000 vernikov. Nagovoril je sv. očeta kardinal Sarto iz Benetk. Papež je govoril več kot četrt ure Bilno živahno. Vedno govorž in pišejo, da boleha sveti oče, — dvakrat smo ga videli v par dneh, « spoznali, da je prav krepak. Slovenec je bil izbran k poljubu voditelj slovenskih romarjev R o j i c. Monsg. Alojziju je rekel sv. oče: „V i ste izgubili s kardinalom Misflijo mnogo, bil je mož velikih kreposti." Ob prihodu in odhodu sv. očeta je mogočno odmeval po velikanski oerkvi tudi naš „Živio!" — Kot zanimivost poročam Vam, da prinaša rimski »L* Osservatore romano« v listku roman, iz francoščine preveden, z naslovom »Nelle miniere d' Idria« — to je naša kranjska Idrija.
Isjavo samostojnega slovenskega dijaštva je podpisalo doslej nad 70 vse-učilišrtnikov.
Misijon na 1700 m visoki gori, Letos se bo obhajal sv. misijon gotovo najvišje na Slovenskem, kar se je doslej pri nas vršilo misijonov, na 1700 m. visokej gori sv. Uršule, podružnice starotrške na štajersko-koroški meji. Meja gre ravno čez cerkev. Pri velikih cerkv. vratih stojiš na Koroškem in ako prideš do velikega oltarja sv. Uršule, si že na Štajerskem Letos se obhaja namreč 300 letnica, odkar je bila cerkev po rajnem slovečem ljubljanskem knezoškofu Tomažu Hren (Chron) posvečena. Gotovo bode tudi takrat na stotine romarjev na tej sloveči gori s krasnim razgledom, da ga nikdo ne pozabi, kdor je enkrat gori bil.
Ljudska in dijaška kuhinja je izdala povodom svoje petindvajsetletnico tiskano spomenico, katero je sestavil gospod P e t e r p 1. R a d i c s Iz nje posnemamo, da se je leta 1897/98 v njej izdalo 254.576 jedi in se je zanje izkupilo 9711 gld. 84 kr.; v društvenem letu 1898/99 se je izdalo 205.480 deležev v vrednosti 580 7 gld. 79 kr. in v društvenem letu 1899/900 86.488 deležev, za katere se je izkupilo 7572 K 18 h. Opomniti je treba, da so vkljub draginji, ki ie nastala v zadnjih letih, cene jedij iste ostale. To je bilo mogoče le vsled gmotne podpore blagih dobrotnikov in radi velike požrtvovalnosti društvenega vodstva in bo-delujočih dam. Kosilo ob delavnikih obstoji iz zakuhane juhe, vsak dan sveže kuhanega govejega mesa in času primerne prikuhe. Ob nedeljah in praznikih pa je še pečenka ali močnata jed. Cene opoldanske hrane bo ostale večinoma iste, kakor ob ustanovitvi kuhinje, ter so naslednje: jedna Skodelica zakuhane juhe stane 6 h, jeden delež prikuhe 6 h, kos mesa sedmih dek 8 h, pečenka pa 12 h, jedna močnata jed 8 h, kos svežega kruha pa 2 h. Na večer se odda-jejo sveže kuhani deleži po 8 h.
Orožne vaje sa domobrance 3., 4., 5., 26. in 27. polka se vrše letos v dveh periodah, namreč od 15. maja do 11. junija in od 17. junija do 14. julija.
Poroke in saroke. Jožef Kubin, nadporočnik 27. dež. bramb. polka, se je poročil z gdč. Adelo Naglas. — G. Jožef Kovač, posestnik, se je poročil v Trnovem z gdč. Albino B u k o v i c. — G. Anton Čeme, črkoBtavec v Celju, se je zaročil z blagajničarko gdč. Marijo Jančar. — G. Valentin K o m p a r e, davčni pristav v Cerknici, se jo poročil z gdč. Frančiško Šel k o.
Novice is Dobrepolja. Pred nekaj tedni je »Narod" poročal, da bo sa v Do-brepoljah fantje v cerkvi stepli in da je tekla kri, in vladni korespondenčni urad ni imel nujnejšega posla takrat, kakor razglasiti križem sveta „ Narodovega" „slona" ; vsi nemški listi od „Neue Freie Presse" do „Arbeiter Zeitungt* so imeli brzojavke o tem groznem zločinu v dobrepoljski cerkvi. Namen je prozorenV Dobrepoljah o tem zločinu v cerkvi ni bilo dosti znano; dotični trije fantje so pa bili minole dni obsojeni in sicer eden na deset, dva pa na štirinajst dni zapora. Po tem se lahko sodi, kolik zločin je bil. — Načelnik veli k o 1 a S k e postaje — vc lik naprednjak" — je bil pa tudi obsojen na dva dni zapora. Zakaj samo na dva dni, »Narod« ni poročal, kakor tudi drugih reči ne iz tifctaga kraja. — Pošta vozi sedaj dvakrat na dan na postajo, ker se je promet z blagom ravno zaradi zadruge, — katere pa i poštar menda rad ne vidi, zelo pomnožil in
Priloga 80- štev. „Slovenca" dn6 19. aprila 190£.
pripomogel njemu do vozne pošte. — V našo gozde je prišlo do sedaj nad 4 0 0 Lahov iz kraljestva sekat les in kuhat oglje. V zadnjih letih se je v naših krajih posekalo ie silno gozda, a v kratkem pade še to, kar jo ostalo od grajščine. Lahi odnašajo iz naš h krajev lep zaslužek, a naši hodijo iskat veliko težje delo v Ame-• riko. — Novi semnji v Dobrepoljah bi se imeli začeti 1. maja, pa menda ne bo nič, ker ima občina še starega gospodarja. — Gasilno društvo je dobilo naj potrebnejše orodje, ki bo v kratkem blagoslovljeno. — Ustanavlja se Marijina družba za mladeniče in dekleta. — Posojilnica je imela v nedeljo občni zbor. V poslovnem letu 1901 je imela prometa 553.000 K, kar je za tak kraj velika svota.
Umrl je včeraj v Moravčah fotograf g. Radoelav R o v š e k , brat g. fotogr. D. Rov-ška in kiparja g. Rovška. N. v m. p.! — V Celju je umrl zdravnik dr. A. Z i p p 1 v 77 letu svoje starosti. — V Sp. biški je umrl g. Janez Brodar. — V Kočevju je umrl c. kr. vojaški intendant I. raz. v pok. g. Henrik H o 1 z h o f e r v 89. letu svoje starosti.
Slovenska višja gimnazija v Gorici
Iz Ročinja poročajo, da je tamošnje starašin-stvo v svoji zadnji seji jednoglasno sklenilo peticijo do vlade za ustanovitev višje slovenske gimnazije v Gorici. Tako je prav in želeti je, da sklenejo take peticije tudi vsa druga starašinstva na Goriškem.
Ogenj. V Zgor. Berniku je 16. t. mes. popoldne posestniku Ant. Ropotarju pogorel pod s svislimi, sosedu Hočevarju pa ena koča. Prvi ima škode 2400 kron, drugi pa 600 kron. Oba sta bila zavarovana. — Dne 14. t. m. je pa posestniku Mat. Adamiču v bajevčah pri Senožečah pogorela hiša, pod, hlev in sviBli. bkode ima 1400 kron, zavarovan je bil za enako svoto.
Pri ob5. volitvah v Št. Rupertu pri Celovcu so zmagali nemški liberalci.
Nedeljski počitek in pekovski pomočniki v Ljubljani. Pomočniški zbor zadruge pekov in kolačnikov je dobil od mestnega magistrata naznanilo premembe, ki se tiče nadomestnega počitka delavcev. Dotične določbe se tako-lo glase: Pomožnim delavcem je dovoliti najmanj 24urni počitni čas vsako drugo nedeljo ali kadar bi to z ozirom na posebno obrtovanje ne bilo mogoče, ob delavniku, ali po šesturni počitni čas ob dveh delavnikih v tednu. V onih obratih, v katerih se daje po šesturni počitni čas ob dveh delavnikih na teden, ta počitni čas ne sme pasti na tiste ure, ki so že po naravi obrta pravilni delavni odmori. Določitev, kako naj se menjava ta ali oni zgoraj navedeni nadomestni počitni čas, je za vsako posamezno obrtovanje prepuščeno dogovoru med delodajalcem in njegovimi pomožnimi delavci. Sklenjeni dogovor pa se mora sprejeti v delavni red, oziroma ga je nabiti na primernem mestu v delavniških prostorih. Ravno tako jo gorenja določila o dopuščenem nedeljskem delu sprejeti v delavni red, oziroma jih je nabiti na primernem mestu v delavniških prostorih. Dalje pravi mestni magistrat: Cenjeni pomočniški zbor ravna v interesu pekovskih pomočnikov, ako prijavi one samostojne pekarje, ki bi zanemarjali propiso o nadomestnem po čitku, mestnemu magistratu. Sicer ima mestno redarstvo tudi dolžnost, nadzorovati peharje, vendar se nadzorovanje s popolnim vspehom po redarstvu no da izvršiti. — Da se pekovski pomočniki o vsem tem natančno dogovore, prired« Bhod dne 29. t. m popoldne v gostilni »Pri kroni«.
Požar. Dne 14. t. m. po noči je po-. gorela Čepljanova hiša v Sajcvčah štev. 12 župnija Hrenovice. Kako je ogenj nastal, se no ve.
Glas is občinstva. G. župan pošilja policaje po h šah poizvedovat, se li perilo suši po dvoriščih, kar jo baje kužljivo Kaj, ko bi g. župan blagovol 1 pošiljati svoje ljudi tudi po vežah pogledat, je li smetar izpraznil ondi napolnjene smetišnice? Po več dni čakajo včasi te posode za vežnimi vrati, da jih zato nastavljeni in plačani smetar izprazni in smeti odpelje, — pa zaman ! Ce se pa postavijo pred hišna vrata,
takoj pride policaj, opominjajoč, da je to prepovedano, ter grozeč s kaznijo, ako bi se kaj tacega še ponovilo.
Iztiranja iz Gorioe. Iztiranih iz goriškega mesta je bilo v mesecu marcu 31 oseb, v teku prvega četrtletja letošnjega leta pa 127 oseb.
Ljubljanske novioe. Nevarno obo-1 e 1 je zobozdravnik g. Paichel. — Leg ar v topničarski vojašnici je toliko ponehal, da so dobili vojaki raznih oddelkov dovoljenje občevati med seboj. — Faktor Blaznikove tiskarne je postal g. Svitoslav Breskvar. — Skrb magistrata za ljubljanske obrtnike. Ograjo pri vojašnici barvajo mestni delavci. Kaj pravi na to zadruga pleskarjev ?
—	DetomorilkaBurgarelljev Celovcu povedala v preiskavi ime očeta umorjenega otroka. Oče je nek železniški uradnik. Orožništvo je dobilo v roke tudi neko pismo, v katerem ga prosi, naj ji pomaga. — Pyrotehnični večer bode nabinkoštno nedeljo na ljubljanskem dirkališču. Ob 7. uri zvečer bode ondi koncert društvene godbe. Z nastopom teme (ob 8 uri) se začno zažigati umetni ognji, kateri bodo trajali prilično do 10'/,—11 ure. Program za umetne ognje je: 6 različnih koles. Ognji v zraku. Polzračni ognji razni. Pritlični ognji. Večer priredi pyrotehnik F. Makuc iz Gorice. — Krotilka levov bode predstavljala se od 22. do 27. t. m. s sedmimi levi v areni „Narodnega Doma". — Počaščen postrešček. Včeraj ste dve elegantni dami vsedli se na kozla na vozu izvoščka Jožefa Liparja in mu veleli, naj se on vsede v voz. Izvošček je ubogal in dami ste ga vozili po Ljubljani.
Koroške novioe. V Beljaku je umrla jako dobrodelna gospa Tarmanova, po-sestnica hotela, stara 78 let. — Za pogo-relce v Št. Urhu je dala koroška hranilnica v Celovcu 3000 K. — V nedeljo dne 6. t. m. je skočil pod cerkvijo na Pcravi v Beljaku nek tuj mož v Dravo. Nekaj kmetov ga je sicer kmalu potegnilo na suho, a je bil že mrtev. Iz listin se je spoznalo, da jo samomorilec 411etni čevljar Albin Egger s Tirolskega. — Nove volitve za občinski odbor beljaški bodo dne 12., 13. in 14. maja.
—	Ponesrečil je dne 10. aprila posestnik in mesar Fr. Lepušic na Mlinarah pri Brnci. Prejšnji dan je šel v Baljak, kjer je s krčmarjem Kilcerjem napravil neko kupčijo. Ostal je v imenovani gostilni do 11. ure zvečer. Zjutraj ga je našel želez, čuvaj Jan. Samic mrtvega na progi. Bil je močno poškodovan na glavi in leva noga mu je bila odtrgana. Lepušic je baje večkrat hodil po progi domov. Kakor pravijo zadnja poročila, je L°pušic končal no samomoru.
—	V Libučah pri Pliberku ie izvoljen za župana našinec Pavel P o d r e č n i k. — Pri
c.	kr. pošti na Trbižu so od dne 15. t. m. nastavili pismonošo, ki raznaša pisma tudi po vaseh izven trga, in sicer vsak dan, izvzemši nedelje. — Tudi pri pošti v P r e-valjah so razširi služba. Pričenši s 1. majem bo poštni sel vsak dan raznašal pisma na Lešo in Polano. Na obeh krajih postavijo poštni nabiralnik. — Od dne 10. aprila vozi med Otokom in Porečami vsak dan popoludne poštni čoln, ki prevaža pošto.
—	V bvincu so dne 7. aprila našli v Go-ričiei utopljeno soprogo tamešnjega notarja gospo Ano Rieder. Štela je 37 let. Ubogi so je bilo zmešalo. Malo prej je prišla navidezno zdrava iz celovške norišnice. — Na Breznici, občina Št. Jakob v Rožu, je pogorela nedavno bajta Jan. Fuggorja p. d. Serviclja. Peku Vilčku, ki je tam stanoval, je zgorelo vse pohištvo in tudi nekaj do-narja. — Dne 9. t. m. je nastal ogenj v hiši p. d Riserja v Dolenji vasi, občina Žrelec. Pogorelo je pohištvo B. Brašnika p.
d.	Riserja in U. Ropa p. d. Vadinanca Prvi trpi škodo 5000 K, druga 3600 K. — Iz šolske službe izstopil je učitelj g. Jos. Beer v Ledenici. — V Št. Pavlu v labudski dolini je umrl ondotni trgovec in posestnik Fr. Vovk, star 60 let. — V Vetrinju je umrl posestnik Cmglarjevega mlina, Pavel Rac, star 50 let. — oplošna delavska bolniška blagajna za Koroško v u<j1ovcu je štela koncem lanskega leta 14.833 udov. — Dopolnilne volitve za celovški mestni zbor
bodo dne 28. in 30. aprila in dne 2. maja.
—	Pri okr. sodišču v Velikovcu je razpisano mesto sodnijskega sluge do dne 9 maja.
—	Humberški most ostane radi po prav zaprt od 14. do 30 aprila, in sicer izvzemši nedelje vsak dan od 9. do 3. ure.
—	V konkurz jo prišel posestnik in krčmar Boštijan Isepp na Čajni.
Iz Češnjice. Kakor se sliši, je menda načelnik cestnega odbora g. župan iz Šele. Kakor tak je bil ta teden priča čudnega prizora, ki spada v cestno okvirje. V sredi vasi Češnjici na mostu vdrl bo je okoli 11. ure dopoldne konj c. kr. pošte iz Železnikov. G. načelnik pripeljal se je z nekim gospodom inženerjem iz Železnikov in je bil priča vzdigovanja poštnega konja. Gospod načelnik bo imel tu gotovo dobro šolo, da je treba preje skrbeti za tisti častni posel, ka kor se vtikati v pristransko politiko, če ne se lahko prigodi, da se v drugo udere on, in ljudje bodo potem rekli: Kdor pod drugim jamo koplje, sam v njo pade.
Svedrci.
Vodovod v Novem mestu. Vodovodna dela v Novem mestu bo se pričela po veliki noči. Na kapiteljskem hribu se koplje in strelja svet za drugi rezervoar ter jarek za cevi proti mestu. Po glavnem trgu je žo izkopan jarek. Vedno pokanje priča, da je Bvet silno 6kalovit. Kdor ne mara škode trpeti na oknih, naj jih odpre, kadar se v bližini kje močno strelja.
Mestna blagajna. Zaradi snaženja uradnih prostorov bo mestna blagajna ljubljanska prihodnji ponedeljek za promet b strankami zaprta.
Položaj nemškega „Schulvereina" se je zboljšal, kakor je naznanil društveni predsednik dr. Weitlof. »Schulverein" šteje sedaj 80 000 članov. Mnogo nemških občin je pristopilo k društvu. Dr. Weitlof je dejal, da upa, da v Nižji Avstriji propadejo pri dež. volitvah kršč. socijalci, ki zavirajo vsako podporo od Btrani dežele in da potem dežela z bogatim prispevkom pomaga „Schulvereinu".
Novo politično društvo snujejo demokratični Lahi v Trstu. Društvo bode imelo tudi svoje politično glasilo.
Občinski tajniki v Istri. Dež. zbor istrski se bo pečal z zakonskim predlogom, po katerem bi bilo imenovanje in name ščenje obč. tajnikov popolnoma v rokah dež odbora. Po tem zakonu bi obč. tajniki ne bili več nameščeni od obč. odbora, ampak deželnega odbora. V taki odvisnosti od la-honskega istrskega dež. odbora bi bilo pač čudno za slovenske in hrvaške obč. tajnike v Istri. S tem predlogom pa niso zadovoljni niti laški obč. tajniki, ki so imeli radi tega sestanek v Vižinadi.
Iz dobrih starih časov. »Argo« prinaša v zadnji številki jedilni list ljubljanske sirotišnice iz srede 18. stoletja. Reči moramo, da so tedaj v Ljubljani jako dobro in ceno jedli, če je bila že v sirotišnici tako izvrstna hrana. Sirotni »oče« Gučenig in njegova soproga sta prav izvrstno jedla in pila. Da je bila razven posta vsak dan na miti pečenka, to je jasno. A na njiju jedilnem listu stoje tudi oštrige, postrvi, školjke, želve iti. Vsak otrok je zajedel na dan 5 kr,, in pri tem je imela vsaka sirota vsak dan na mizi juho in pol funta mesa (286 gramov). Samo v petek so morali biti otroci zadovoljni s fižolovo juho, cmoki in kislim zeljem. Zvečer so imele sirote vedno dve jedi. Ob praznikih pa so dobili otroci poleg navadne hrane, še vsak po eno tretjino funta pečenke eno četrtino funta telečjega »ajmohta« in pol »maselca« vina. — Recite, kar hočete, vkljub vsemu »napredku« zdaj naši ljudje slabje jedo, kot proj sirote.
Nasledki prehlajenja Nekega narednika gospa v Celju kopala je svojega 6 mesecev starega, popolnoma zdravega ctroka v sobi pri odprtem oknu, ter pustila, da je veter čez mokrega otroka pihal. Kmalu na to začela je otroka zvijati in lomiti božjast; udje so se mu čisto zverižili, telo pohabilo in še le v šestih tednih je smrt otroka rešila njegovih muk.
Vesti o ameriških Slovenoih S1 o venski duhovnik v Steelfonu, g. Fr. J. A i b e poroča, da ga je sedaj imenoval mil. škof harisburški Shanahan za
župnika hrvatsko-slovenske župnije v Steel-tonu, Pa. Odšel je namreč od tam prejšni župnik č. o. Gorše, ki je bil itak nameščen samo začasno, č. g. Ažbeje dobil torej v oBkrb veliko župnijo mej Slovenci v C le ve-landu. — Pri slovenski cerkvi s v. V i d a se je pričelo s prenavljanjem 1. aprila. Cerkev se bo povečala za dve tretjini. Delo mora biti dovršeno do sredo junija mesca. Upeljana bo električna razsvitljava in centralna kurjava. Poleg po večave cerkve se bo postavila tudi nova šola v dva nadstropja, v kateri se bo pričelo s poukom že jeseni. Stroški za cerkev in šolo so preračunjeni čez 10.1000 dolarjev- Pričela se je sedaj za elevelandske Slovence mala doba preporoda. Le čvrstvo naprej! — Slovenske predstave v Ameriki. Igralna družba »Naprej« v Puebli je preteklo nedeljo igrala 5 dejansko igro s petjem »Sanje" v dvorani pod cerkvijo.
V Ribnici se vrši v nedeljo 27. t. m. shod v svrho ustanovitvo zadruge za domačo prašičjorejo v ribniškem in velikola škem okraju. Več prihodnjič.
Vinarska udružba za Dalmaolju sa središtem u Spljetu je na zadnjem občnem zboru izvolila za predsednika gosp. Jurija Kapica.
Hrvaški baritonist g. Marko Vuš-kovič, rojen na otoku Braču, je z uspehom koncertiral na Dunaju.
Razpisana učiteljska služba. Na enorazrednici v Kamnigorici je razpisano učno mesto do 20. maja. Prošnje sprejema okr. šol. svet v Radovljici.
Zdravje v Ljubljani od 6. do 12 aprila. Novorojencev 16, mrtvorojencev 4, umrlih 17; med njimi za ošpicami 1, jetiko 5, vnetjem sopilnih organov 2, vsled mrtvo-uda 1, za različnimi boleznimi 8; med njimi 6 tujcev in 9 iz zavodov; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ušenom 1.
V mejnarodni panorami je danes zadnjič videti vrlo zanimive Atene. Za prihodnji teden nam napoveduje vspored „ogledovanje parnikov" raznih držav in velikosti, ko odhajajo iz pristana v Hamburgu in Cuxhavenu. Vidi se vsa notranja oprava parnikov „Suevia", „Nor-mania", „Columbia", „Augusta Victoria" in mnogo drugih. — Za naslednji teden ae pripravlja druga serija zanimive burske v o j b k e.
O informacijah pri konzulatu v New Yorku Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je bila vsled poročila c. in kr. glavnega konzulata v New-Yorku na-prošena, da opozori interesirane kroge na to, da rešitve na dopise, naslovljene na konzulat v New-Yorku, v dobrem slučaju in pri ugodni zvezi poštnih parobrodov ne morejo prej dospeti, nego v 5 —8 tednih. Kajti razen na čas, ki se porabi ob normalnih razmerah za pošiljatev dopisov v New-York in za ekspedicijo odgovorov od tam na dotično interesente, se je ozirati tudi na eventualne neugodne vremenske razmere in razen tega vpoštevati, da je informacije včasih zelo težko dobiti in da so mora zanje dosti časa porabiti.
Razstava v Lille (Francija ) Av&tro-ograka trgovska zbornica v Parizu naznanja tukajšnji trg. in obrt. zbornici, da se v Lille vrši od 1. maja do 15. sept. 1902 medna rodna razstava za trgovino, industrijo, vede in lepe umetnosti. En izvod dotičnega prospekta jo v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani na pogled.
Promet s Španijo. Vsled poročila, došlega trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, je kralj, ogerska plovstvena delniška družba »Adrija« opustila dosedanjo mesečno vožnjo v Španijo in vpeljala novo tedensko vožnjo s parobrodom »M&tyas-Kirdly«, ki bo začenši 18. aprila t. 1. po posebnem voznem redu odhajal vsak teden iz Trsta.
Obrtna razstava v Petrogradu
Ruska vlada jo dovolila, da so otvori prihodnje leto v Petrogradu obrtna in umetnostna razstava. Imela bo popolnoma ruski značaj. Razstavljeno bo pohištvo, dekoracije,
orodje, slike itd. — vse v rr.skem slogu. *
* *
Najnovejše od raznih strani.
Oklic za uvedbo splošne volivne pravice so izdali ogrski soci-jalisti ter ga razširili v 32.000 izvodih. Oklic povdarja, da bodo sledili vzgledu belgijskih tovarišev, ako razširjenja volivne pravice z lepa ne dobodo. — Stražnik gajeusmrtil. V Plznu se je pri aretiranju uprl stražnikom 21 let stari krojaški pomočnik J. S u d a. Stražnika sta potegnila sablje in eden ga je sunil s sabljo v prsa. Suda se je mrtev zgrudil. Stražnik je suspendiran od službe. — Učitelji ne smejo imeti psov. C. kr. dež. šolski svet na Češkem je prepovedal učiteljem, ki bivajo v šoli, imeti pse. — Proti cepljenju osepnic se javlja v Nemčiji živa agitacija. Deputacije zahtevajo od cesarja, da bi odpravil to »neugodno, neumno in nezdravo napravo". Kakor poročajo, je sam cesar proti cepljenju osepnic, kajti ni dovolil, da bi se cepile osepnice članom njegove rodbine. — Davica pojema. Dr. Siegert dokazuje s statistiškimi podatki, da je od 1. 1893. po lečenju s serumom pala umrljivost za davico od 41-5% na 164%.
—	Rusija je mobilizirala svojo mornarico v Črnem morju. Angležem povzroča to ve like skrbi. — Pet v a s i j je pogorelo v okolici Bdrtfa na Ogrskem. Zažgaljenek iz Amerike se vrnivši kmet vsem svojim sorodnikom. Nobena hiša ni bila zavarovana.
—	Pazite na kukala! V nekem bero-linskem gledališču je nekemu gledalcu na balkonu zdrsnilo kukalo iz rok in priletelo v parterju na glavo neke gospe, [ter ji prebilo lobanjo. Krvavečo in brezzavestnoso pre-nesli na njen dom. — Češka opera iz Brn z velikim vspehom gostuje v Budimpešti. — Zagrebški hišni posestnik -berač v Ameriki. V Hobokenu so aretirali nekega Mato Mcdriča, ki si je sam pokvaril razne ude, da je potem redno izvrševal prosjačenje. Priprosjačil si je na mesec 1000 dolarjev. V zapor ga je spravila neka goljufija in v zaporu se je o njem dognalo, da ima ta berač v Zagrebu dvona-stropno hišo! — Velika kneginja in dijak. Ruska velika kneginja Jelena, hči carjevega brata, katero so hoteli poročiti z generalom Viktorjem Napoleonom, se je zaverovala v nek- ga revnega dijaka, katerega je pregovorila, da sta ušla. Policija ju je prijela v Varšavi. Knegin|o so poslali nazaj na dvor, dijaka pa v Sibirijo. — Hranjenje ubogih otrok v šoli. Predlog o hranjenju ubogih otrok so je podal v danskem drž. zboru Dotični poslanec predlaga, da bi se naj okoli 52.000 šolskih otrok nasitilo na občinske stroške enkrat na dan s toplo hrano. — Nagrado mili
j o n m a r k jo razpisal izumitelj Maximovih topov Max:m za onega, ki izuajde porabcn zrakoplov, ki bi se dal točno voditi. — Drag noht. Pariški policiji je zatožil sobni slikar Franc Miiller trgov, pomočnika Kristiana, da mu je le-ta odlomil dva in pol centimetra dolg noht, ki je bil tako lep, da je upal dobiti zanj 1000 K. Policijski uradnik je domišljavega slikarja spodil. — F o n o -graf za filološko preiskave. G. dr. Milan R e š e t a r rabi po Hrvaškem fonograf za filoloske preiskave. Razne glasove lovi v fonograf. — R o d i k a , ena od Barnum in Baylejevih dvoičkov, Hindu deklic, katere so nedavno pariški zdravniki telesno ločili, bode prestopila h katoliški veri. Krstna botra ji bo markiza Beauvoir. — Pleme-nitaši sleparji. V Moskvi so aretirali večjo sleparsko družbo, ki je obstala iz samih plemenitašev in si prisleparila pri raznih dobrodelnih prireditvah nad 600.000/ublj.
—	Nesreča pri operaciji. Šivilja Irma Nagel je prišla v Budimpešto k vse-učiliškemu docentu dr. Goldzieherju, da si operira oko. Ko se je zdravnik z instrumentom približal njenemu očesu, planilo je dekle nakrat po koncu naravnost z očesom v ostrino. Oko je zgubljeno. — Novo gledališče na Dunaju se bo zgradilo v tretjem okraju. — Zemlja se je u d r 1 a pri Potenzi in porušila pet hiš. 30 družin je brez strehe. — Stavke. 500 delavcev stavka v luki v Kodanju. Iz Gre-noble se poroča, da stavka v Vienne G000 delavcev tekstilno tovarne. V torek zvečer je prišlo do izgredov, pri katerih je posredovalo vojaštvo. — Bolezen kraljice Nizozemsko. Iz Amsterdama se poroča: V vsej deželi vlada globoko žalovanje radi bolezni kraljice. Princ Henrik in kra-ijica-rnati se ne makneta od postelje boin ce. Razun podatkov v buletinu ni ničesar znano o značaju bolezni. Ker je profesor Rosenstein odpotoval, smatra se to kakor znamenje, da je najhuje prestano.
Izpreobrnjenje kraljice Natalije.
Mati srbskega kralja in vdova po rajnem Milanu, Natalija je res prestopila v katoliško cerkev. Obred se je izvršil v nekem kopališču pri Calaisu, kjer Btanuje Natalija eno leto, m sicer v bolniški kapelici. Kardinala pariškega je zastopal župnik. Priči sta bili dve: Markiz Lastrilio kot laik in neki opat kot zastopnik cerkvo. Kraljica je bila jako ginjena in se |e težko vzdržala joka. Izjn vila je, da čisto neprisiljena in iz prepri čanja prestopa v katoliško cerkev. Po obredu,
ko ji je Castrilio poljubil roko in so jo objele navzočo redovnice, so jo oblile solze. Drugo jutro je v isti kapelici kraljica prejela prvo sv. obhajilo.
Obravnava proti zloglasnemu roparju Musoiinu. Poročali smo, da sa je v Lucca pričela porotna obravnava proti zloglasnemu roparju Musoiinu, ki je bil »najpopularnejši« ropar v Italiji. Musolino ima o sebi jako veliko pojme. Pred porotnike se jo branil priti v opravi kaznjenca. Zahteval je civilno obleko m celo zahteval, naj sega v civilni obleki fotografira. Zagovorn ki so prosili predsednika sodišča, naj mu ugodi, a brezvspeSno. Ko so zagovorniki zagrozili, da odlože zagovorništvo, 8e je Musolino udal in prišel pred porotnike v obleki kaznjenca. Obravnavi prisostvuje 80 časnikarskih poročevalcev.
Kotiček za liberalce. »Narod« piše »Liberalna in znanstvena smer med katoliškimi t e o 1 o g i v Nemčiji si izsiljuje od nas spoštovanje.« Sploh je že dalj časa „Narod" popolnoma teologiški. človek bi mislil, da se je odprl pred njim „lem :nat", če pogleda v »Narod". A to jo čuden »lemenat«. Uanki o „cerkvenem življenju" in prazne kritiko teologičnih del je spisal — Človek brez k o n f e s i j e. Kot vzor znanstvenosti te nove »teologije« tu en odstavek: »Kakor posebnost navajam novi berolinski časnik »Heide«, ki ima propagirati klasično paganstvo (Borolin ima že svojo germanske »druide") in okoliščina, da socialni demokrat g. Woltmann trdi, da je našel v Jeruzalemu pravi Kristov grob — ni brez pikantnosti; možno videti, kako je zngo vornik zgodovinskega materializma, kar se tiče Krista, v literarnem nasprotju b krščan skimi starinoslovci.« To je — »znanstve-nost« v bogoslovju, kakršno goje liberalci! Visoka gospoda! S tako teologično znanostjo greste lahko »lemenatarjem« čevlje snažit! — Liberalni volivni oklic za občinske volitve je zopet vzor liberalnosti. Tu stoji črno na balem zapisana zelena neumnost: „A tudi očitanje, da naša stranka ni pravična vsem stanovom in da ne razumeva časa, je krivično! Mi priznavamo iz polnega srca jednako pravnost in jednakoveljavnost vseh stano*, vseh slojev prebivalstva in zategadelj pozdravili bodemo radostno splošno volilno pravico tedaj, ko bo tudi naš narod dosegel ono duševno emancipacijo, ki je neizogibni predpogoj svobodnemu prepričanju prave ljudske volje« Ginljivo ljudsko prijateljstvo! Da bo čim prej doseglo ljudstvo to »duševno emancipacijo«, se mu priporočajo kandidatje a la Josip Turk mlajši in Jakob Dimnik. — „ N o v i c e " pišejo : »N e k a a k t i v n a ekscelenca je rekia o katol. stranki: Diese Herren sind ja nicht mehr ernst zu nehmen. Nt sprotno jo pa napredna stranka v odločilnih in najodločiinejših krogih pridobila jako mnogo na ugledu in se jo upošteva dam s vse drugače, kakor še pred nekaj meseci.« Ta »aktivna ekscelenca« nam je ne koliko znana. Njej se liberalci lahko še bolj priljubijo, ako kar očitno po njenem vzoru postanejo r e n e g a t i in izdajalci. <-.9 to store, nam v resnici o njih ne bo treba več svoje sodba izpreminjati, ker jo že imamo. Opozarjamo »Edinost« na to, kje zdaj liberalci iščejo ugleda! — Kakšno b u d a 1 o s t i morajo verjeti »Rodoljubov!" bravci, to jo pa že grozno ! Zadnji Rodoljub« poroča: Župnik Graf je neko dekle posilil v cerkvi pred obhajilom in je ponovil to tudi po obhajilu. Pri obravnavi se je izgovarjal, da je dekle njega zapeljalo. Graf jo bil zagrizen klerikalec in sovražnik učite ljev. Ljudstvo pa ga je vender imelo rado ter sovražilo učitelja, ki jo župnika razkrinkal." Prosimo bravce, da to „p močilo" prav natančno prebero in cenijo njegovo notranjo verojelnost! Prepričani smo, da župnik Graf ne bo tožil ,.Rodoljuba", ker ga najbrže — n i ! Ni čuda, da je ,,Rodoljub" najneumnejšomu kmetu preneumen. Da ga urejuje, so iz Štajerskega dobili nekega Za-vadila, bivšega — kaprilana. Reforma cerkve tako polagoma napreduje.
Sejmi po Slovenskem od 21. do 26. aprila Na Kranjskem: 21. v Leskovcu pri Krškem, Vrhovcu, Dolih. Vrhu pri Idriji, Radečah; 22. v Motniku in Novem mestu; 24. v Škofji Loki, St. Juriju pri Gambergu, Ketredežu, Planini, Kadoljici, Črnem Vrhu in Žužemberku; 25. v Bučki, na Grosupljem, v Hotovljah, Kranju in Št. Juriju pri Svibnjem; 26, v Semiču in Lu kovcu. — Na slov. Štajerskem: 21. v St. Vidu pri Sv. Emi in Šmarju pri Celju; 24. v Iločah, St. Juriju ob južni železnici, St. Juriju ob Hrastovcu, St. Juriju v Svičini, Kaniži. Ptuju, v Laškoro, Zdolab; 25. v Kostrivnici, St. Juriju ob Tabru in Dobovi. — Na Koroškem: 23. v Mil-štatu; 24. v Guštanju in Blatogrudu. — Na Primorskem: 21 v Vidmu; 23. v Tolmi nu in Cerknem; 24. v Komcnu; 25. na Kviškem; 26 v Jelšanah.
(Društvo »Zvezda«, Dunaj,
I.	P 1 a n k o n g a s b o 4.) Odbor društva »Zvezde« uljudno naznanja, da bodo meseca maja t. 1 Se lo drugo nedeljo, to je
II.	maja društvena zabava s koncertom in sicer v dvorani »Rossourco«, Dunaj, 1. ReichsrathsstrJSBe štev. 3 — (pa palačo drž. zbora). Mesece junij, julij, avgust bodo društveni popoludanski izleti in sicer: 1. V MariaEnzersdorf, v nedeljo 1. junija - z južno železnico (Siidbahnhcf — do postajo Brunn-Maiia Enzersdoif) — sestanek in koncert v Maria Enzersdorfu, v restavraciji »Zum Schottenhof«, Hauptstrasse 17: — izlet vodi g. Drag. D lene; 2 V Ober S t. V e i t, v nedeljo 6. julija, z meBtno železnico (Stadtbahn) — sestanek in koncert v restavraciji »Zur Einsiedelei« —■ (v XIII okraju, »Stock im Weg«, St. 1); — izlet vodi g. Rudolf Malič; 3. V Irene n t h a 1 , v nedeljo 3. avgusta — vozi se po zahodni železnici (Westbahn) do po-etaje »Unter Tullnerbach« ; sestanek in kon cert v restavraciji g. Antona Kunzl v Ire-nenthal-u , izlet vodi g. Vinko Krušič. Sestanek bode vsakokrat ob 4. uri popoludne v naznanjenih restavracijah. Od meseca septembra t 1. počenši bodo društvene zabave zopot na Dunaju, v dvorani »Ressource«, I. Reichsrathsstrasse št. 3, in sicer vsako prvo nedeljo vsakega meseca (7. septembra, 5. oktobra, 2. novembra, 7. decembra itd.). Ker je društvu »Zvezda« namen: izobrazba, zabava v pristno slovenskem duhu ter podpiranje udov, kar dosezaj društvo s predavanji, podukom v raznih strokah, petjem, glasbo, gledališkimi predstavami itd., oklenilo se je »Zvezde« toliko vrlih Slovenk in Slovencev na Dunaju in okolici, da je dosedanja dvorana postala pretesna. Odbor je zato oskrbel večo pa tudi lepSo dvorano. Da bode ta poina, prosi odbor, da društvu ostanejo zvesti vsi dosedanji udje in da pridobi vsak ud še po enega ali več udov za društvo. Na ta način bode »Zvezda- še bolj !>rospevala pod zmagonosnim praporom: Naprej zastave Slavo!
Odbor društva »Zvezd e".
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 19. aprila. V parlamentarnih krogih so tega mnenja, da če pri dejo vsi slovanski poslanci v zbornico, bo gotovo sprejeta subvencija Pragi. Glasovanje bo v ponedeljek ali torek.
Dunaj, 19. aprila. (C. B.) Gosposka zbornica je danes izvolila člane v delegacijo in kvotno deputacijo.
Dunaj, 19. aprila. Dne 19. februvarija, torej ravno pred dvema mesecema, se je začelo drugo branje proračuna v zbornici. Vkljub tej tako dolgi razpravi je prišel vendar na vrsto samo primeroma majhe:i del govornikov, katerih se je oglasilo do 300. Če bo razprava tako počasi napredovala, se bo v 6 tednih težko končala. Zato so se začela pogajanja, kako bi se razprava pospešila. Število govornikov treba zmanjšati. Več strank se je izreklo, da so pripravljene, da se sorazmerno črta nekaj govornikov.
Budimpešta, 19 aprila. Horan-zskemu se je bolezen jako poslabšala. Moči mu pešajo. Danes je prejel svete zakramente za umirajoče. Pričakuje se smrt, Sele pred šestimi tedni je bil imenovan za trgovinskega ministra.
Petrograd, 19. aprila. Glasom še ne potrjene vesti se je morilec ministra Sipjagina, Baldašev, zastrupil nekaj ur potem, ko so ga zaprli, ter bil kmalu mrtev.
Bruselj, 19. aprila. Število stav-kujočih znaša 300.000. To je največja stavka, ki je bila doslej v Evropi. Na dan veija stavka en milijon na izgubi delavskih plač. Soc. demokratični voditelji izjavljajo, da lahko vztrajajo šo nad osem dni ter pravijo, da ako kralj v ponedeljek ne poseže vmes, se prične meščanska vojna. V Mons in Charleroi cvete prodaja revolverjev. Meščanske garde semtertje pojo „inarseillaisou. Stavka je podpirana h Šp:uiske in Francoske ter je sad mednarodne zarote. Vlada pravi, da z ozirom na to ne odneha.
Bruselj, 19. aprila. V Navenu so napadli revolucionarji hišo zborničnega predsednika. Vojaštvo je odbilo naskok. Sedem je mrtvih, 20 lahko in pet težko ranjenih.
London, 19. aprila. Z ozirom na Balfourjov govor jo tu zdaj to javno mnenje, da se sklep miru pač zakasni, da pa je načeloma zagotovljen.
Motenje pri odvajanji snovij
V?™*!}, brezštevilnih bolezni. Težko je umeti, zakaj večina sedanjih ljudi, ki trpč na zaprtju, zoper o zl6 ničesar ne store. Steklenica rogaškega temp-ljevega vrelca vsak dan z vinom pomaga ob tej bolezni in nič ne moti v navadah življenja in mu gre tudi prednost pred drugimi pomočki zoper zaprtost, ker milejše deluje.	41.6
Umrli
v b o 1 n i ž n i e i:
14.	Gregor Ferlie, piskrovez, 67 let, naduha.— Jera Sircelj, posestnikova hči, 26 let, tumor cerebri.
15.	aprila. Marija Teran, dninarica, 72 let, osta-relost. — Fran Dimec, dninar, 46 let, jetika.
17. aprila. Jakob Znidaršič, dninar, 18 let, pso-ltis purulenta.
V vojaški bolnišnici:
17. aprila. Josip Pliberšek, pešec, 21 let emphv-sema.	r '
Meteorolog?! '/išisa uad Bieijtm 308 Sr			5sio jžoredill©. r-reda" artfiil tlak 78*0		
1 j Cr.n ooe- j	"tanjo laro-tnctia r taci.	Tomp?- rafcnrr, po		Noto	„ M S i\ , p >' • r? '
18| 9 zve«.	737-81 12'5		sr. sever	sk. oblač.	
19| 7. zjutr. |2. popol.	739 5 738-8	85 18 0	sl. svzh. sr. svzh.	jasno »	00
Srednja včerajšnja temperatura 14 0 aormalc: 10 2
Dunajska borza
dnč 19. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....101-75
Skupni državni dolg v srebru.....101-50
Avstrijska zlata renta 4%......120-40
Avstrijska kronska renta 4%..........9950
Ogerska zlata renta 4 %.......119 95
Ogerska kronska renta 4%......97-65
Avstro-ogerske banfine delnice, 600 gld. .	1597-—
Kreditne delnice, 160 gld..............677-—
London vista......................24040
Nemški drž bankovci za 100 m. uetn drž.velj.	117-35
20 mark............23-45
Ž0 frankov (napoleondor)......19-08
Italijanski bankovci . . . ■.....9315
C. kr. cekini...........11-28
t
496 1-1
Tužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat, stric in svak, gospod
Radoslav Rovšek
fofojr. pomočnik pri brafu Pavorlnu
po dolgotrajni mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v dobi 23. let, danes ob polu 5. zjutraj v svoji rojstni hiši v Gaberji 1 pri Moravčah mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika p"jde v nedeljo, dne 20. t. m ob 6 uri popoldne na pokopališče v Moravčah.
Sv. maše zadušnice se bojo brale v župni cerkvi v Moravčah.
Priporočamo dragega ranjkega v blag spomin in molitev.
Gaberje pri Moravčah dne 18. aprila 1902.1
Andrej Rovšek, podobar, oče. Katarina Rovšek, roj. Vozel, mati. Andrej, podobar, Davorin, fotograf, Anton, podobar, Štefan, fotograf, Makso. Ludovlk Rovšek, bratje Katlka Rovšek, sestra. Marija Rovšek, roj. Pogačnik, Marija Rovšek, roj. Mastek, Fanl Rovšek, roj. Kos, svakinje. Marija, Darko, Danloa, Mlrlca Rovšek, nečak in nečakinje.
Zahvala.
Za obile dokaze odkritosrčnega sočutja o smrti prečastitega sobrata
P. Ladislava Hrovata
c. kr. profesorja v pokoju
kakor tudi za mnogoštevilno odlično spremstvo k zadnjemu počitku posebno prečast. gospodom novomeškega kapiteljna, prečast. P. provincijalu, prečastit. gg. dekanoma iz Litije in Trebnjega, čast. Usmiljenim bratom, preblagor. g. c. kr. šolsk svetniku dr. De-teli in gg. profesorjem za prekrasni venec, prcblagord. g. c. kr. dvornemu svetniku, okrožne sodnijc predsedniku g. Gerdešiču, preblagorod. c. kr. vlad. svetniku in c. kr. okr. glavarju gosp. Friedcrichu, blagorod. g. županu, gg c. kr. uradnikom, gospodom učiteljem,'slav. vodstvu dekliške šole, meščanski godbi, pevskemu zboru, p. n. meščanstvu, zlasti novomeškim trgovcem, ki so na tako lep način pokazali spoštovanje do pokojnika izreka najprisrčnejšo zahvalo.
Novo mesto, dne 17. aprila 1902.
P. Ofokar Aleš,
493 l—l	gvardijan.
VABILO
Zahvala.
495 1-1
na
Za mnogostransko izraženo nam sočutje povodom bolezni in smrti našega preljubega soproga, očeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda
Alojzij Bayr-ja
c. kr. rač. svetnika v pokoju in hišnega posestnika v Ljubljani
izrekamo tem potom vsem sočustvujočim svojo srčno zahvalo. Istotako se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter drugim udeležnikom za časteče spremstvo drazega ranjcega k večnemu počitku. Osobito naj sprejme našo presrčno zahvalo sl. občinski zastop ljubljanski za položitev krasnega venca na rakev, dalje vsi gg. uradniki raznih uradov in stanovski kolegi ranjcega ter uradniki kmetske posojilnice.
V Ljubljani, 18. aprila 1902.
Žalujoči ostali.
III. redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice v Tunjicah,
rti. zadruge z neomejeno zavezo"
ki se vrši
v nedeljo, dne 4. maja 1902,
ob 3. uri popoldne v ž u p n i š č u.
t)nevni ped:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Pctrjenjo računa za 1 1901.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
49i i-i	Načelstvo.
Čisto medicinično ribje olje.
Zaj)i>ala.
Društvo kranjske hranilnice je pri svojem letošnjem občnem zboru ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu društvu votiralo zdatno podporo 1000 K. Po naročilu od-borovem se slavni kranjski hranilnici za to velikodušnost in zdatno podporo najtoplejše .zahvaljuje
načelnik:
494 l—l
LiudoVik ŠtFieelj.
Na račun se odd& pod ugodnimi
pogoji dobro znana
na Gorenjskem, tik farne cerkve in velike ceste na lepem prostoru, b hlevom in vrtom. Pripravna je za oženjenega krojača, urarja ali druzega rokodelca.
Pojasnila dajo iz prijaznosti upravništvo „Slovenca".	462 3—3
VABILO
k
III. občnemu zboru
kmetijskega društva y Srednji vasi
vpisane zadruge z omejeno zavezo, dne 4. maja 1902 ob '/*4. uri popoldne
v zadružni pisarni Srednja vas štev. 73. Dnevni ped:
1.	Nagovor načelnika.
2.	Poročilo o računu za 1. 1901.
3.	Olobritev računa.
4.	Volitev odbora.
5.	Volitev načelnika.
6.	Morebitni nasveti.
492 i—i	Odbor.
VABILO
na
redni občni zbor
„Kmetijskega društva v Dobr6poljah,
registr. zadruge z omejeno zavezo", kateri se bode vršil
v četrtek duč 8. maja 1903
ob '/i 4. url popoldne v zadružnih prostorih v Podgorici št. 28.
Dnevni red.:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računov za I. 1901.
3.	Volitve: a) načelstva, b) nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Dobrčpolje, dne 17. aprila 1902.
486 i-i	Načelstvo.

P. n. občinstvu naznanjamo, da 6 gospod Ignacij Valenfinčlč v
Ljubljani ni več glavni zastopnik našega zavoda in zato tudi ni opravičen, sprejemati denarje za premije na naš račun. — Namesto gosp. Valentinčiča smo izročili
glavno zastopstvo za Kranjsko
Osžalna lekarna
pri Mariji Pomagaj
Čubar, Hrvatsko, septembra 1901. Blag. g. MIlan Levatek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu VaSog neprecenjeno dobrog in pristnog mediolnakog rtbjog olja, katerog te dle časa samo iz VaSe dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, pofiljite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 60 kr.	1172 20 Pozdravljam in ostajam Vam udani
Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Zaloga vseh znanih preizkušenih domačih zdravil, homeopatiinih zdravit, špeclalltet, kirurgičnih priprav in obvez, najfinejših parfumov, mediciničnih in toaletnih mil. Medioin. oognao, pristno somatose krep-čnjoče vino. — Malaga, maršala, sherrjf, vsakovrstni čaj itd itd Razpošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Besljeva oesta št. 1., poleg mesarskega mosta.
umetni zavod I. vrste, v pritličju nieščanHke Vhod s PogaČarjevega trga.
Ljubljanska umetna razstava I. vrste.
Fotoplastišku potovanja po celem svetu v popolni istini.
Dar.es soboto 19. aprila zadnjič razstavljeno:
Velezanimivo potovanje skozi
ATENE.
Nikdo naj no zamudi si ogledati te krasne serije.
Ra7stavljeno od nedelje 20. do 26. aprila:
«
99
Slava Bogu!
IX- zvezek. CerKucnc pes mi.
23 Marijinih za meSan zbor, zložila
1\ Angelik Hribar in P. Hugolin Sattner.
II. natis	484 6-3
Cena partituri 2 K. vsak glas 30 h, za pošto 20 h več.
Dobiva so pri vratarju frančiškanskega samostana fr. Petru Rešeta v Ljubljani.
(kupd-vos) in
dunajski damski Phaeton
(poletni voz)
jako dobro ohranjena, se po nizki cen JJU" proda«ta.
Vpraša naj se pri F. VVIsjanu, sedlarju v Ljubljani, Rimska cesta II. 449 3 -3
g. Frančišku S. ltojniku, v Ljubljani, pred Škofijo 21.
ter prosimo, da se vsakdo v zavarovalnih zadevah z zaupanjem obrača do njega.	488 6—1


Concordia
librško-brnsKa vzaJ. zavarovalnica
;
i

dca *
Ogled oceanskih parnikov,
ko iz Cuxhavena in Hamburga s potniki odhajajo.
Odprto vse dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. 7 jutra j do 9. zvečer. 489 1—1
Velikanska pesa
Kraški zgodnji grah in pritlikovcc kakor tudi zanesljivo kaljiva vsakovrstna semena pri
Pefru Ussnik-u v Ljubljani
Marijin trg štev. 1 276 n-io
Edina zaloga na Kranjskem
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
/llojzij Večaj
Ljubljana, Tr.iovo, Opekarska cesta, Veliki stredon št. 9
pr',poroča slav. občinstvu in preč. duhovSčini svojo veliko zalogo barvan'h prstenih
in
kot: ruiavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpežnih in no modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 52-15
SV' Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
iimiiimi Varstvena znamka: Sidro, nuiiiiiiu
iz lekarne Richter-Jeve v Pragi,	|
| pripozaano izvrstno bolečine olaj-	|
i šujoče mazilo je dobUi steklenica po	i
| K — 80, K 1-40 in K 2-- v vseh lekarnah.	§
5 Zahteva naj se to	1152 28—21	S
| sploh priljubljeno domače zdravilo	|
= vedno le v izvirnih steklenicah z našo	=
= varstveno znamko ,,sidro" iz Richter-	=
= jeve h-karne ter sprejme u previdnosti	=
š le v steklenicah s to varstveno znamko	jš 5 kot pristni izdelek.
| Richterjeva lekarna pri zlatem levo
| v Pragi, I. Elizabethstrasse 5.
; nlllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllilliillllllllllHl
Jlofeii, kavarne in gostilne,
M so naročene na »Slovenca":
Ajdovščina: Ivan Štibilj, gostilna.
Belca pri Dovjem: P o t o č n i k Fr., gostilna.
Begunje nad Cirknico: B o n a č Anton, Svigelj Anton, gostilni.
Bled Gostilna Wester.
Boh. Bela: M u ž a n Valentin, Z u p a n Iv. in Ropret Jera, gos-tilne.
Boh. Bistrica: A r h Franc in Mencinger J., gostilni.
Borovnica: F o r t u n a Val. in K o b i Ant« n, gostilni, Fran o v i g e 1 j , gostilna (Breg). Lebez Ivan, gostilna.
Brezje Gorenjsko : F i n ž g a r Jos. in G a-b r i j e 1 č i č Ant., gostilni.
Brod pod Srn. goro : B i t e n c Jož , gostilna.
Celje: »Narodni do m" (Fr. Lajovic).
Cirknica, Notr.: K o r č e Ivan in M e d e n
„ Miroslav, gostilni.
Črnivec pri Radoljici: Kocijančič Fr., gostilna.
Črnomelj Franc Jerman gostilna.
Dunaj: Cafe »G o ld ene Kugel« IV. okraj, Cafe »Mozart«, III. okraj, in »Arcaden-Cale«, I., Universitatstrasse.
Gorica: Kavarna S c h w a r z.
Grosuplje: Koša k Fran, gostilna.
Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š e k Jakob, gostilna.
Horjul: Cepon Janez, gostilna.
Hrušica pri Jescnicah : N o č A., gostilna.
Idrija: C a s i n »Idrija«, Kavčič Fran, kavarna, K 8 Josip, gostilna.
Javornik: iviihael, gostilna.
Jesenice, U renj.: Frjan Ivan, restavra-
cija, Vi Ima n Fran, Višnjar Karol, Ii ro vat Marija, »pri mesarju«, gostilne.
Kamnik : F r i e d 1 Ivan, hotel, V a n o s s i Josip, kavarna.
Kandija pri Nov. mestu: J a k š e Jan. in Zore J, gostilni.
Kostanjevica: Zalokarjeva gostilna.
Kozarišče pri btaremtrgu: P i a n e c k i Jan. gostilna.
Kranj: Kavarni Jiiger in Kreuz-b e r g e r, Fran Šumi in Golob Mat., gostilni. Sajovic Fr. hotel „N o v a pošt a". Ilotel „Stara pošt a".
Ljubljana: Kavarne: „ Austria", »Europ a", ,Va 1 v a s o r", „C a s i n o", „ E g g i a ", Ivan L e k a n , „Mercu r", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: „ Pri slonu", „Lloyd", Iv. Graj-ž a r, južni kolodvor; p i v a r n e : Lorbek, A u e r, Hafner; gostilne: „Novi svet", Marije Terezije cesta, „Pri mlinskem kamnu", Sv. Petra cesta, „Pri zvezdi Cesarja Jožefa trg, „ P r i roži", Židovske ulice, „ P r i zlati ribi", Š jitalske ulice, „Pri Štefanu", Frančiškanske ulice, „ K a t o 1 i š k i dom", Turjaški trg, ^Rokodelski dom", Kotnenskega ulice, Delavsko konsumno društvo, Eiiz. Jurkovič (.pri Kolovra-tarju") Pred škofijo, „ P r i križu", Rimska cesta, Marija B a r b o r i č , Sv. Petra nasip št. B, Fr. Krvarič („priFi-govcu"), Dunnjska cesta, Mar. A h 1 i n ,
Karlovska cesta štev. 28, Alojzij Zaje' Rimska cesta št. 4, „ P r i Kamen-č a n u Karlovska cesta št. 4, gnstilna D a c h s, Florijanske ulice št 33, M. S k o f, Rečne ulice št. 8, Ivana susteršič, Sv. Petra cesta št. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna „ p r i J u r j u ", Poljanska cesta, Lovro C e š -n o v a r („pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, gostilna B 1 u m a u e r, Kolodvorsko ulice, Andrej C e r n e , Hil šerjeve ulice št. 14, Jakob Z a b u k o -v o c , Brfg, Josip Boštijančič („pri Pepetu"), Kolodvor, ulice, Ant K o c m u r, Poljanska cesta st 9, Jos. D e r m a h t j a („pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška ccsta št. 3, Terezija O m e j c , Karlovska cesta št, 32, Marija Štele („pri zlatem konjičku"), Poljanska cesta štev. 26, Rudolf T o u e n t e , Gradaške ulice št. 10, Ana i_< u z & k , Poljanska cesta št. 48, „N a -rodna kavarna«, »Pri avstrijskem carju«, Rezika Kralj sv. Ja koba trg, P e r š i n Matija na Rožniku, K e n d a Ivan, Ž dovska steza 4, V o s p c r-nig, Gospodske ulice.
Medvode: Jerala Alojzij in Zveiner Ivan, gostilni.
Mlino pri Bledu : D o k t o r i č Marija, gost.
Novomesto: Kavarna Danisch.
Ortenek: J. B. Kosler, restavracija.
Podnart: Pogačnik Marija, gostilna.
Premskovo p. Kranju: Jak. Gorj a no in Jakob Dolinar gostilni.
Pulj (Pola): Cafe M i ram are. Radoljica: Hirschmann Ign., gostilna. Rakek: Sebenikar Lovro, restavracija
Ludovik S e b a r , c. kr. poštar, gostilna. Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan, kavarna, Podboj Jos. in Zadnik J, Fr. Podboj, gostilne. Sava pri Jesenicah: Ar h Jan., gostilna. Slov. gradeo: Gilnther Avg., gOBtilna. Smlednik: Oblak Primož, gostilna. Sodražica: D rob nič Jurij, gostilna. Stožice pri Ljubljani: Pečnik Jan. („pri
U r b a n č k u"), gostilna. Struge pri Dobrepolju: o a 1 o k a r Karol, gostilna.
Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula
Jakob, gostilna v »Nar. domu«. Škofja Loka: Ha t ne r Leopold in Hafner J., gostilni, Spi i c h al Fr. kavama. Toplice, Dol.: Oskrbništvo toplic. Travnik, t) >1.: Lavrič Jan., gostilna. Trst: CafoCommfircio.CafeFabris. Tržič: Lončar Matevž, gostiln«. Velike Lašče: Matija Hočevar, gostilna »pri pošti."
Vipava: Lavrenčič J., gostilna Hotel »A d r i a«.
Visoko pri Kranju : O k o r n Jan., gostilna. Vrhnika: Dni e n c Fr. J u r c a Jos. in
K o č n v a r Franc, gostilne. Žerovnica pri Cirknici: Mar o lt Jakob.
yostiina.
Žirovnica: Cop Marija in S ve t i n a Ant.,
gostilni.
Prečast. duhovščino in slav. p. n. občinstvo opozarjam na svojo že obče znano največjo zalogo
zlatnine in srebrnine
najnovejšega proizvoda po najnižjih cenah. Nadalje na veliko izber namiznih oprav iz china- in pravega srebra.
Velika izber finih	—«5%
koles ts* ^^MT^m^
šivalnih strojev, m&JMm
Poprave se hitro izvršujejo, sjs Solidna postrežba z jamstvom Za obila naročila in obisk se priporočam velospoštovanjem
Resnično!
pomaga
velikansko % kot nedosežen % uničevalec | jdmmzL. mrčesov š
::: JlttlttUlttltttiUU^^
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko.
•:: izdelovatelj ži^nili (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina :::	s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom. 310 12-6
li:
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje	in ifcji.®«,
pletene s strojem po uzocih, za ograjo gozdov in vrtov, za lazanerije, kur-nike, golobnjake; mreže za presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni.
Cenilii na zalite vanje brezplačno. ^Nf !!::
iftmmffra
UST Kupuj pa
99'
stekleiiicah", ^f
V Ljubljani pri gospodih:
Anton Jcčminek A. Kane, drog. C. Karinger iMihael Kastner Edmund Kavčič Kham & Murnik
Ivan Fabian, naslednik Anton Korbar F. Groschl C. C. Holzer Ivan Jebačin
?led: O. W61fling, P. Homan. rnomelj: A. Lakner, K.Muller B. Sch\veiger, A. Zurc. Draga: P. S. Turk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jclcnec, J. Septaves. Kamnik: Anton Pintar, Fran Šubelj.
Kočevje: Fr. Loy, P. Pctsche, J. Rdthel, Matija Kom, Fran Schleimer. Kostanjevica: Alojzij Gač. Kranj: Fr. Dolenc, Vilj. Killer, J. Krenner, Adolf Kreuzbcrger jan. Majdič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici.
Jožef Kordin Ivana Perdana Anton Krisper nasledniki Peter Lassnik Rudolf Petrič Karol Lcxander Karol Planinšek A. Lillcg	J. C. Riiger
P. Mencinger A. Šarabon Krško: F. H. Aumana sin, R.
Engelsberger. Litija: Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil pri Škofu.
Novo mesto: KUssel&Končan,
Adolf Pauser. Polhovi Oradeo: I.A.Leben. Postojna: K. Cefcrin, Anton
Ditrich, G. Pikel. Kadeče: J. Haller.J. Trepečnik, I. občno radeško konsumno društvo.
480 9-1
Ferd. Terdina J. Tonich Uradniško-kon-sumno-društvo I
Viktor Schiffcr M. Spreitzer Anton Stacul Fran Stupica M. E. Supan A. Sušnik Radovljica: L. FUrsager, Friderik Homann, Oton Homann Bodražlca: Ivan Levstik. Skofja Loka: E. Burdych, M.
Zigon. Slška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: Jakob Petrovčič. Tržič: Fr. Raitharek. Velike Laiče: F. M. Doganoc. Vipava, Vrhpolje: Fr. Kobal. Vrhnika: M. Brilev. Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan.
Miiller sen. Žužemberk: Jakob Dcreani.
!!»Ceščena Kraljica"!!
15 Marijinih pesmi za mešan zbor, solo in orgije, zložil
Iga. Hladnik, op. 45.
Partitura in 4 glasi 3 K, posamezni glas 30 vin., poštnina 10 vin.
17 Marijinih pesmi za mešan zbor boIo in orgije, zložil 425 8-6 Ign. Hladnik, op. 25, drugi nati*. Cena partituri 2 K.
Dobiva se v Jfatolii^i žju^varni in pri 5chwentnerju v Ljubljani ter pri skladatelju
v Novem mestu. Dolenjsko.
Pozor!!
Radi preselitve trgovine in velike zaloge se prodaja od danes naprej
kava pod lastno ceno,
ter priporoča to vgodno priliko z velespoštovanjem
464 3-3 Ivana Tonfcb,
Ljubljana, florljanske ulice 1.
481 1—J
V Študiji pri Ajdovščini
vršil se bo v soboto, dne 26. aprila t. 1.
CAm^ni za živino in
semenj dmSo i>ias«
Županstvo v Šturiji, dn6 15. aprila 1902.
Avgust Sehlegl, župan.
Volitveni razpis. 32 2 8
r ^	- sr;
dvorani „Mestnega doma« na Cesarja Jožefa trgu in bode volil:
dne 21. aprila III. volilni razred; dne 23. aprila II. volilni razred; dne 25. aprila I. volilni razred; vselej Od osmih zjutraj do ene popoludne.
Tretji in drugi volilni razred bodeta volila v dveh Oddelkih in orimdain prvemu oddelku volilci od A-L, ki bodo imeli dohod navoliščepo^'foJnjMb StS
nasproti ^stnejU^enicl. Pa ^ °d M"Z' ki b°d° i™«5
Ako bode treba ožje VOlIfVe, vršila se bode dan po prvi volitvi to ie dnč 22 ener°popo^dne ^	tam k°l prVOtna volitev in tudi od osmih zjutraj do
izmed izlo]j0ebnihnSkega iZSt°pij° Ietos nastoPni gospodje občinski svetovalci, in sicer
a)	iz III. volilnega razreda:
Jakob Plmnlk, Ivan Kenda, Josip Prosenc, Ivan Tosfl, Josip Turk-
b)	iz II. volilnega razreda:	'
Anton Gorše, dr. Lovro Požar, *nfon Svefek;
c)	iz I. volilnega razreda:
dr. Karol vffe; Blelwels, fran Grošelj.
i innn ^ let,T je	občinski svetovalec, c. kr. notar Ivan Godola, ki je bil
I. 1900. v I. volilnem razredu izvoljen na dobo treh let, in se je odborništvu odpovedal občinski svetovalec, odvetnik dr. Mafija Hudnik, ki je bil tudi v I. volilnem razredu izvoljen lani za d6bo treh let.
Voliti bo torej v III. razredu pet, v II. razredu tri in v I. razredu štiri občinske svetovalce in sicer v III. in II. razredu vseh osem na dobo treh let, v I. razredu pa dva na tri leta, po enega na dve in eno leto.
mestni magistrat ljubljanski,
dnd 22. marca 1902.
▼i alko 11*ko
trgovec v Ljuhljani (semeniščno poslopje)
priporoča največjo zalego
otročjih vozičkov
od gld. 3*50 do najfinejših angleških. Nadalje žimo in morsko travo za ma trace , košarice, jerbase, škafe itd.
po najnižji ceni. 362 5—6
Lak za šolske table,
goči tako lahko pisanje, kakor na Skritj. Dobiva se pri tvrdki BBATAEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	228 21 11—8 Vnanja naročila proti povzetju.
^mmmmmmmmmmmKsiimmmmmmmmmmmr
Za večnost!
New-Ycrk in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddali vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sera izvrSiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče p edmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6'60, in sicer:
6 komadov naj(inejš'h namiznih noiev s
pristno angleško kltnjo; 6 kom. amer. pat. srebrirli vilic iz enega komada;
6 kom. amsr. pat srebrnih jedilnih žilo. 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajamalnio za juho;
1	kom. »mer. pat. srebrna zajemalnloa za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašič za podklado
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfiu. sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6'00
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-fansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garanluje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno piikladna kot
akor tudi za vsako bolJSe gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	136 5-4
A. HIBSCMBEBG a
eksportni hiši američanskega patent, srebrnega blaga
na Dunaju, II., Rembrandstr. 19 I.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali .
če se znesek naprej vpoSlje.	f*':
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno j znamko. (Zdrava kovina.)	«6 .
Izvleček lz pohvalnih pisem: '
Piliš, 24. avg. 1896. (PeSt. komifat.) Vaše blagorodje! Sem zelo zadovoljen z garnituro. Prosim pošljite moji svakinji baronici Nyary roj. Somogyi v Szante tri take garniture	baron Julij Nyary.
Gradec, 13. jun. 1897. Z Vašo amer. patent, srebrno zbirko sem zelo zadovoljen. Priporočal bom Vaše blago svojim znancem. S spoštovanjem Ant. Msrx, c. kr. policijski uradnik. S patent, srebrno garnituro sem prav zadovoljen; prosim še za štiri take garniture. — Eg:dij Gassner, župnik v uradu Jenesien pri Bolzanu, Tirolsko.
K i w i 1. a
MAGGI
PVa, j večje vrednosti %a vsako družino.
*<*> zabelo
daje juham, omaki, sočivju itd. nenavaden, čvrst, prijeten okus.
Zadostuje malo kapelj.
Steklenica od 50 h višje.
Juhe v tabletih.
Tablet za 2 porciji 15 h.
Magijcve mhe v tabletih orno li?. <5i|o urno, samo s prilivanjem | vode, napraviti krepko, lahko pre-lavljivo in zdravo juho. 19 različnih vrat.
Consommč- in Bouillon-škatlice.
^»r« 1 Consomme škatlica za 2 porciji najfinejše močne juho 20 h. ,,»,. 1 B juillon - škatlica za 2 porciji močne mesne juho 15 h. Sa takoj napravi z vrelo vodo brez druzega dostavka.	901 7

■Mi
SO nai boljša Jeden Poskus 1)01 i prepriča, kakor vsaka reklama
J	J ' Bar Je dobiti v vseh prodajalnieah k o 1 o n i j a 1 n e g a blaga, delikates in dišav.

HoHpifima i ii i n v rslcj-i nsirKznovretnejSt- trpr-J.no, krasno
; blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluvlalo, dalmatlke, ve-lumo, albe, koretelje prte i.I
sp.ol) vse. kar -#>• rab, v eerkvi pri službi bo£ii. — Prevzem,i udi vezenje, preu-.vl.jenie stare obleke In vsu popravilu. — Izdeluje rečim ln polteno po najnižji eenl
binideru in vso d runo obleko.
1'rečasritf- vcppode pmsitu. fia sk blaKo,-oie pri uaroMib •r/iiaii n«. duuiaeo .tvrdlco ter ne uvaf.ujej.i tujih tvrd.t. društev- iu [ otfcjiiiifli -i»i»Umi»v.
Zft«<,ti(V/jnie .U|iru in iUajpo&ttmt-jšu pu»tre/,bo iu najnižjo ceno, /atrjufr!. da bode hvalsžda tudi za najmanjši' riaro&ilo. Nlijotiiii!L>e;šiii: -poštov;vnifvHi se ui.porota 566 52 4(5
Ana Hofbauer,
imejiteljica za!nye carkvcne obleke, orodja :.•! jiosode v Ljubljani, Wolfove ulloo 4.
Slavnemu p. n. obf-instvu in prečastiti duhovščini si usojam naiuliudt.eje naznaniti, da sem s 1. aprilom p r e v z o 1
isramana^
pri »Mariji pomagaj" na Brezjah
katero sem vsem zahtevam udobaosti primerno uredil in razširil.
Točil bodem le pristnrv naravna vina, sktbel za Jzborao kuhinjo ler sp oh za vsestransko toč o postrežbo. — Za prenočišča Je Izborno preskrbljotio.
V najobilneji obisk se priporučujoč, bilježun
velespošlovati;em

Zaloga šivalnih strojev
JAN. J/\JK v Ljubljani,
Dunajskacesta Št. 17.
M „Dfirkopp"- in „Waffenrad" koles.
M aru a Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19. II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporcča prečastiti duhovščini za
izdelovanja cerfivenifi paramentov.
Izdeluje cele crnata, kazule v vseh liturgifnih barvah, pluvljale, obhajllne burze,
stole 111 ViC za službo božjo potrebne stvari, priproste iti najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. - Izdeluje tudi bandera iu baldahine ter izvrSuje vsakovrstno cerkveno perilo i/, pristnega platna. Vporablja samo dobi o blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenja starih parameutov tudi rado-volji;o prevzame.	704 >>7
AV",'"";"!::!!:!!!!;!!;*"!;!!;!";"	....................................
................................•...................
Uijud-h) naznanjam, da sem prevzel in otvorim z dnem 20. t. m.
•••
m
V.::
na novo opravljeno
460 3—3
Pavel Lavrenčič, gostilničar.
gostilno „pri Ribču"
Polenjska cesta hiš. štev. 4.
•••• ■••t
Prht.tni hiiški prostori in krasen vrt so cenjenim gostom na

AGIJ cameb:
kamnosek v LJUBLJANI,
pomenskega ulice št. 28,
1HZ,
se priporoča p •• častili duhovščini iu s av. ohčms.Uu v vsa v kamnoseški obrt vštevajoča sa dela i>.,-bsi umetno cerkvena a'i stavbinsko-strokosnjaska. — N-i^ečja zaloga najrazisčriejš h
'*iSJ33t
g®' <«9' m m 13 ^L/ m Si 4S
iz vs- h vrst m :nnorjev, kat.ro prodaja po izredno nizki ceni.
O in/.»rja I ud', da sv le t»dino uri njem kupljeni grobni okviri •ns^ Irpež i proti vplivu ?r-»me.-.4. r« kar jam :•>.	43«. g_3
ra <jki1u>. ■ , kakor tudi prost .r zh igro na krogle »Bal in
F, bo.1-.-m le najboljša, garantirano pristna vinu in izbirno pivo, ti:.- -iub- zi |j sire/.b 1 ukttsnih jedil, mrzlih kakor gorkih.
tavljaioč nizke cene in točno postrežbo vabim slavno občinstvo iz m-.'-.-t: >1 dež.-ie k prav pogostnemu obisku ter beležim
483 3-3
z odličnim spoštovanjem
|VIakso Iiavitenčič.
::::
...»
:::: :::
• •••

DnbU-f g« par vod p(> Slovenskem in Hrvatskem?
Stanje hranilnih vlog: j 15 milijonov K. I


Rezervni zaklad: okroglo 350.000 K.
i
;
H! sili mf ninii i i i u 1)1 jan,s fea
na fT\esfnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik o-i 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje uevzdignjene obresti vsa-oega pol le i a h kapitalu. Rentni davek ocl vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaraennila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranil ni o o tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovanoev.
SK3T" Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno. -Tpg 21 (17)
«e

o
© a.
50 •te
65

vi
S
•/-.s
m I
</,v
Ml

......



i
i m
izlili i • ■.: fi^SFKMKK
-pr rf;t t*';' ■	%y
,,-,-i d '	- :	.. - v*!]
;i ' i: ;	V/''^--'vt'	:
JHE#iSt. ias'l'/-.-".'- 't—fr - ■	- ■
■rfc"i< ■..... -	■ '	•- ■': !
J-^USji	'	'itt.	.

mm WW':
'"' ................ "
v; -- .. .	v-j v,' o b IW «

Vm

....... . . .
hK-\ *-t\''v 'l:
iM^^^MiSBJ^E^lM«''' > 'M i
p \X(\
iM
P P
m
te te B-'
V®
^
kh M
m
>w.
fel ^
t?
M s'.
O
rr C
Kdor hoče v resnici dobro črno ali mlečno kavo piti, po-Fkiisi naj novo pristno domačo	479 3_2
kavino primes v prid družbi sv. Cirila in Metoda
ki je izmed vseh najboljša ter jo i zdel j nje domača
Pr-a jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani.
ANDROPOGOfl
ii
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast I««, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina,
KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna saloga in raspoiiljatev v LJubljani
pri gospodu	274 (8)
Taso Petriči6-u.
v zalogi im^jo tudi gg C. Mahr in (I. pl. Trnkčcn v Ljubljani, Rani v KranJI, in lekarn« „Prl anjelju" v Hovtm mestu.
Preprodajalci popust.
Oelrrnici kleparskih, kljužarikih, kovina-tiskarskih, stavbenih in galanterijskih dal.
JILJsI
J2L
usk
DHHHHZS3
Št Vid nad Ljubljano,
izdeluje in ima v zalogi cerkvene sve-tilnlce ali stalnice, dve po:
iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, iz tompaka
40, 50 gld.; obhajilne svetilnice
izkositarja po 2 gld., iz medenine po 5,8,10 gl.,
puiice % svončki za pobiranje
28, 32 gld., miloščine, iz kositarja po gld. 1-50, iz medenine po 5 gld.;
itedilna i ele s n a ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanje. 1154 (1-1
Pokrivanja in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov.
Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. — S kritevjo zvo-======= nikov prevzema ob jednem tesarska dela. 1164 12-11
'•ri«'ierjei;e.!e::eueue 'eMeueueneueii.eMe)teMeaeMtr<#i<t'4e'>eri#>.(e:i# uiHeatrifi
oir, °ooJ o o
srn
oo °

Franja /I\eršol
v Ljubljani, Mestni trg IS
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih rodnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potreb85in ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogr&mi in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	is is
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Domača nmetalna steklarija
*V$nola v Ljubljani,
se priporoča prefiast. duhovščini in cerkvenim predstojnižtvom v naročila za izdelovanje
oerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svinoem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaSko dobro, z?ia Seno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejSega do nsjfinejSega
cft f		
s« 9 2 S		m
Z 2 0 p. •ef		g to)
M •		
•s i i i i		
«8 f-2		
O	£	i L
Št. 50/Z.
Sprlčalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana
tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOL* V Ljubljani, f polnem in lepem soglasju a gotsko arhitekturo, igvrSila
prav pohvalno steklarska dela v novi Supni in Šmartnem pri Litiji.
dekanijski cerkvi v
Okenj 32, v raznovrstnih" gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu m mimo vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar naj topleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer s malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa sfavblnska steklarska dela ter priporoča svojo zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	737
1
o
(D p
o
c-t. p
9f o
to
<D
i
izborno 52-38
Tehnični urad.
Zaloga strojev in železja.

Ustanovljeno

v letu 1877
Zastopstvo in zaloga vzorcev: ilijubljana, Dunajska cesta štev. 32.!
Glavni zastop železja in tovarniških strojev. Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Instalacija strojev in parnih kotlov.
Motori na plin, bencin in petrolej sestava ,,0tto". Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralne kurjave in ventilacije. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo plin in par.
Materij al za stavbišča.
Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti iz gome. Železne traverze in kolesa. Cement „Portiand" in
, Roman". Olje za kolesa in masti.
V obče vsi predmeti za obrtna podjetja.
Tvrdka je izvriila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi:
14 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog.
36 v6dnih napeljav.
17 tiskarn in kamnotiskarn.
13 mehaničnih delavnic.
31	poletij za čiščenje in pečenje kave.
7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog.
16 naprav za kurjenje z gorko vodo in s parom.
12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete.
32	napeljav električne luči.
Kakor tudi: Tovarne za kože. Tovarne za obleko itd. Perilnice in predilnice. Tovarne za parafin in cerezin. Tovarne za sardine, Mline.
Podjetja za napravljanje soli. Tovarne za izdelovanje zamaškov. Stiskalnice o\ja. Naprave za vodno silo. Tovarne za šumeče vode. Distilerije. Podjetja za čiščenje in nakladanje žita.
V ta namen je bilo postavljenih 161 motorjev sa plin in petrolej in
65 parnih strojev.	330 8-6
4KJT Nakup ln prodaja *%a vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako Žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
' "3N

Mn-.Jarična delniška družba
m m m c u »"
l.,Woiizeile lQ in 13, Dunal, I., Strobalgasse 2.
■MaHUBrtEi - ^^MBHBHBHai
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor
je mogoče visocega obreslovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 38
Ifiiojatelj: Or. Evqa* lame«
Odgovora: vr .taik: lv?n Rakovim
Tisk ,Katoli8k« Tiifcarne v Ljubljani