ff ifsiiunu uvutuiNJ t ^muTiin. Leto XXI., St. 61 Ljubljana, Četrtek 14. marca 1940 Cena 2 Din UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, ßelen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi prt pošt. ček zavodih: Ljubljana št 17 749 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica ft, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon fit. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica fttev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Položaj na severu Pogajanja v Moskvi med Finsko in Sovjetsko unijo, o katerih ozadju smo že včeraj pisali na tem mestu, so se v noči od torka na sredo zaključila s sporazumom, o katerem bo izrekel zadnjo besedo finski parlament. Besedilo sporazuma nam sedaj pojasnjuje obseg sovjetskih zahtev, o katerih se je do včeraj le ugibalo. Prav tako so s sporazumom odpadla tudi vsa druga ugibanja. ki so se nanašala na razne možnosti slode finskih odločitev. Finska je sprejela sovje*-' ° predloge, ker se je izkazala za nerealno možnost uspešnega nadaljevanja borbe proti tako neprimerno močnejšemu sovražniku brez izdatne zunanje pomoči, ta pa nemogoča spričo stališča, ki so ga zavzele v sovjetsko-finskem sporu skandinavske države s Švedsko na čelu. V borbi med simpatijami za Finsko in strahom pred vojno je pri teh prevladal poslednji, tako da je Finski ostal samo še kompromisni izhod, čeprav Zet njo zelo nepovoljen. O nagibih, ki so dovedli Finsko do sporazuma z Rusijo, se bo v bližnjih dneh gotovo še veliko pisalo in polemiziralo. Toda polemike se ne bodo toliko pletle okoli finske odločitve, kolikor okoli odločitev tretjih izven spora. Tako se že po prvih komentarjih o sovjetsko-finskem sporazumu lahko ugotovi, da težišče finske odločitve ni bilo v Helsinkih, temveč na ostalem skandinavskem področju, predvsem na Švedskem. Čim je bilo iz vsega zadržanja skandinavskega severa lahko sklepati, da ta ni naklonjen razširjenju sovjetsko-finskega spora, do česar bi zaradi zunanje pomoči Finski gotovo prišlo, je biio za Finsko jasno, da na nobeno pomoč od zunaj ne more več realno računati. V poštev bi namreč prišla samo pomoč zapadnih velesil. Te pa so že takoj na početku kritičnega razvoja dale razumeti, da je njihova pomoč vezana na dva pogoja: prvič za poziv Finske, drugič pa na pristanek Švedske in Norveške za prehod zavezniških čet preko njunih ozemelj. Med obema pogojema je bila seveda povsem prirodna odvisnost. Čim je odnadel drugi pogoj, je odpadel tudi prvi, kajti Finska ni mogla pozvati zapada na pomoč, dokler sta se Švedska in Norveška upirali prehodu zavezniških čet preko svojega ozemlja. Na ta položaj opozarjajo zlasti v Londonu in Parizu, kjer nihče ne kritizira. finskega postopanja, pač pa vsi obsojajo stališče Švedske in Norveške ter obema očitajo, da sta se vdali nemškemu in sovjetskemu pritisku. Na Švedskem in Norveškem seveda odklanjajo te očitke in poudarjajo med drugim, da bi angleško-francoska intervencija v sovjetsko-finski vojni pomenila ne le razširjenje sovjetsko-finskega konflikta, temveč tudi razširjenje vojne med velesilami. Prav tej nevarnosti pa se je hotel skandinavski sever, ki se sklicuje na svojo nevtralnost, izogniti. Res je sicer ta njihov interes v sedanjem položaju tesno povezan z nemškim interesom, toda o kakem nemškem in sovjetskem pritisku v Stockholmu ali kje drugje, tako pravijo na Švedskem, ne more biti govora. Kakor je razvidno, se polemika okoli zadržanja skandinavskih držav prenaša na področje interesov držav izven sovjetsko-finskega spora, ne da bi mogla v bistvu .spremeniti povezanost zavezniške pomoči Finski s stališčem Švedske in Norveške. Polemika se torej speljuje samo na vprašanje vplivov, ki so od zunaj pritiskali na obe sosedi Finske, o čemer bomo te dni gotovo slišali še najrazličnejše variacije, izogiba pa se jedru, ki bi ga lahko označili z vprašanjem, kako naj bi Anglija in Francija uspešno pomagali Finski brez švedskega in norveškega sodelovanja. Polemika, ki je nastala v zvezi z moskovskim sporazumom, ni tako brez pomena kakor bi se to navidezno zdelo. Anglija in Francija bosta svoje na-nadaljnje zadržanje do Skandinavskih držav, pa tudi do Rusije gotovo vsmer-jali po spoznanjih in preizkušnjah skandinavske solidarnosti, ki se, kakor izgleda, v finskem primeru ni obnesla. Na zapadu se bodo zato opravičevali, da se Finska ni uklonila Rusiji na njihov pritisk, temveč na pritisk tistih, ki so bili proti zavezniški pomoči v sovjetsko-finski vojni zaradi zaskrbljenosti, da se ne bi konflikt med velesilami razširil tudi na njihovo področje. Že s tem, da sta zapadni velesili lansko leto odklonili sporazum z Rusijo na račun Finske, sta se lahko sklicevali na čiste roke v tej zadevi. Sedaj pa bosta odgovornost za pritisk na Finsko prevalili na druge, ki so kazali neposredni interes, da se vojna med Finsko in Rusijo čim prej konča. To željo so. kakor znano, poudarile skandinavske države celo v komunikeju o nedavni konferenci v Kodanju, a Nemčija že nekaj časa ni prikrivala svojega interesa, da bi se spor na severu poravnal, ker bi to pomenilo zanjo splošno razbremenitev. Zato je Mir med Sovieti in Finsko Nasprotujoče si vesti o ratifikaciji mirovne pogodbe v finskem parlamentu Na Finskem pricakuieio sestavo generalske vlade Helsinki, 13. marca. o. Finski parlament je ob 11. dopoldne ratificiral sovjetsko-finsko mirovno pogodbo. Pričakuje se sedaj ostavka finske vlade, ki naj bi ji sledil vojaški kabinet. London, 13. marca. s. (Reuter). Zvečer javlja Reuterjev dopisnik, da doslej finski parlament še ni formalno ratificiral sovjetsko-finske mirovne po-podbe, nasprotno pa je zunanji minister Tanner danes izjavil, da je pogodba že ratificirana. Bemantirajo vesti, da bi bila finska vlada ob priliki podpisa mirovne pogodbe izvršila državni udar. Kodanj, 13 marca. s. (Ass. Press). Tukaj sodijo, da bo morala finska vlada po sklenitvi neugodne mirovne pogodbe izdati energične ukrepe, da ohrani red in mir v državi. Pričakujejo tudi, da bo sestavljena v kratkem vojaška vlada in da ji bo najbrž predsedo' val maršal Mannerheim. Finski delegati na povratku Berlin, 13 marca. br. (Stefani). Finska delegacija, ki je popoldne ob 14. po srednjeevropskem času zapustila Moskvo, ie dobri dve uri kasneje prispela v Rigo in od tod nemudno nadaljevala svojo pot v Helsinke. Njen prihod v finsko glavno mesto je napovedan še za nocoj. Skrbi Norveške.•• Oslo, 13. marca. z. V tukajšnjih krogih mnogo razpravljajo o tem ali je po kapitulaciji Finske sploh še možna sklenitev defenzivne pogodbe med skandinavskimi državami. Po ČL 13 moskovske mirovne pogodbe Finska take pogodbe sploh ne more skleniti brez pri Staniča Moskve Na drugi strani je spričo okrnjenega in docela nemogočega strategičnega položaja Finske pomen take pogodbe sploh dvomljiv in ie vprašanje, ali bi taka pogodba sploh še imela kak praktičen pomen. Oslo, 13. marca. z. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih so zelo zaskrbljeni glede posledic, ki jih utegne imeti zlom Finske za vse skandinavske države. Finska bo morala odslej iti po poti. ki ji bo v zunanji politiki ukazana od Moskve. Švedska je postala tako rekoč neposredno sosed Sovjetske Rusije in bo morala iskati zaslombe pri Nemčiji. Na ta način bo nastala med skandinavskimi državami velika razpoka, ki se utegne še oovečati. ako se bo sovjetska ekspanzija proti sever o-zapadu nadaljevala. Norveška ie prav tako postala sosed sovjetske vazalne države in mora računati s povečanim pritiskem Moskve. Zato bo tudi sama morala isVati primerne zaslombe. ki jo lahko najde le pri zapadnih velesilah. Zato ni izključeno da bodo skandinavske države kljub težkim žrtvam Finske naposled vendar le še zajete od vojnega vrtinca. V javnosti se izraža velika nevolja zaradi dosedanjega zadržanja švedske in norveške vlade in ni izključeno, da bo poraz Finske v obeh sosednih državah rodU dalekosežne posledice v zunanji in notranji politiki. ... in švedske Stockholm, 13. marca. z. V Moskvi sklenjena mirovna pogodba, ki je bila vsiljena Finski, je izzvala v vsej tukajšnji javnosti veliko potrtost. Vse se sprašuje, ali je bila Finska res prisiljena sprejeti take mirovne pogoje. Kljub poslabšanju položaja na fronti vojaški položaj Finske še ni bil tak, da bi bila morala kloniti. Vse kaže. da se je udala spričo dejstva, da je bila obljubljena pomoč zaveznikov premajhna in zlasti premalo zanesljiva, da bi mogla Finska riskirati nadaljevanje neenake borbe. Po sodbi javnosti pa so največ sokri-ve skandinavske države, ki niso znale pravočasno nastopiti v svojo skupno obrambo. Posledice bo nosila ne samo Finska, marveč prav tako tudi Švedska in Norveška. Stockholm, 13. marca. s. fReuter) Nocoj je govoril po radiu švedski zunanji minister Günther. Zanikal je ponovno vesti, da je Nemčija izvajala kakršenkoli pritisk . na Švedsko, ali da je Švedska prisilila I Finsko h kapitulaciji. Günther je dalje dejal, da je Švedska storila za Finsko več nego katerakoli druga država, da ji pomaga. Očividno pa do zadnjega trenutka mnogi niso razumeli, da bi tuja intervencija na Finskem pomenila svetovno vojno. Günther je izrazil presenečenje nad mirovnimi pogoji, kakor jih navaja mirovna pogodba. Dejal je, da so mnogo hujši nego oni, ki jih je švedska vlada po želji sovjetske vlade dostavila Finski. Baltiška konferenca Riga, 13. marca, br. (Stefani). Nocoj sta prispela v Rigo zunanja ministra Litve in Estonske. Jutri se prične že napovedana konferenca zunanjih ministrov baltiških držav. Kakor je nocoj objavila letonska brzojavna agencija, bodo na konferenci obravnavali vsa pereča vprašanja katerih ureditev bo omogočila še tesnejše gospodarsko sodelovanje vseh treh držav. Zadnji vojni poročili s finskih bojišč Včeraj ob 10. dopoldne moskovskega časa so bile sovražnosti ustavljene Helsinki, 13. marca. s. (Finska tel. ag.) Danes opoldne je bilo objavljeno naslednje zadnje vojno poročilo finskega vrhovnega poveljstva: Na kopnem: Dne 12. marca je sovražnik izvedel mnogo napadov v severozapad-nem delu Viborškega zaliva. Vsi napadi so bili s protinapadi do jutra odbiti. 12 sovražnih tankov je bilo uničenih. V teku zadnjih dni je pustil sovražnik pri Mimi in Vilanjokiju 16 tankov, ki so bili onesposobljeni za borbo. Vsi sovražni napadi na predmestja VI-borga so bili odbiti. Med Viborgom in Vuoksijem je izvedel sovražnik več lokalnih napadov, ki pa so bili vsi odbiti, deloma z močnimi protinapadi. Pri Pakoii je naše topništvo odbilo sovražni napad. Pri Vuosalmlju ves dan močna borba pehote in topništva. Vsi napadi so bili odbiti in trije sovražni tanki uničeni. Med Vuo-salmijem in Ladoškim jezerom razdiralni ogenj topništva. Ob reki Tajpale je bil sovražni napad odbit. Severovzhodno od Ladoškega jezera so bili odbiti sovražni napadi pri Uomi in Kollanjokiju. Pri Kuhmu so bili vsi sovražni napadi odbiti. Drugod na fronti borbe izvidnic. Dne 13. marca zjutraj so se vršili napadi ln protinapadi na Karelski zemeljski ožini in severovzhodno od Ladoškega jezera do 11. ure finskega časa, ko so bUe na obeh straneh sovražnosti ustavljene. V zraku: Dne 12. marca se je sovražno letalstvo udejstvovalo v glavnem na severu, kjer so bila bombardirana med drugim mesta Kemijärvi in PelkosenjärvL Po potrjenih podatkih so bila štiri sovražna letala sestreljena od naših protiletalskih topov. K temu je treba dodati tri nepotrjene primere, štirje nepotrjeni primeri od prejšnjega dne so bili naknadno potrjeni. Dne 13. marca je naše letalstvo ob 10. finskega časa prenehalo z udejstvovanjem. Preje je bilo izvedenih mnogo poletov. Sovražno letalstvi) je davi do 12. izvršilo bombne napade na Rovaniemi in Kemijärvi. Pri tem so bile po dosedanjih podatkih tri civilne osebe ranjene. Nato je udejstvo-vanje sovražnega letalstva prenehalo. Moskva, 13. marca. br. Poslednje vojno poročilo, ki ga je izdal štab leningrajskega vojnega okrožja šele davi, pravi: V teku 12. marca na bojiščih ni bilo ni-kakih posebnih dogodkov. Presenečeni finski junaki na fronti Helsinki, 13. marca. s. (Reuter) Finsko prebfvalstvo je sprejelo vest o sklenitvi miru z žalostjo in zagrenjenostjo. Najbolj je vest pretresla vojake na fronti, od katerih mnogi niti niso vedeli, da se vrše mirovna pogajanja. nMogi vojaki so vest o miru sprejeii z besedami: Sedaj bomo imeli vsaj čas spati. ►■II Besedilo mirovne pogodbe Podpisana |e bila dne 12. marca ponoči v Moskvi in nalaga Junaški Finski znatne teritorialne žrtve že v včerajšnji drugi izdaji »Jutra« smo objavili izčrpen izvleček mirovne pogodbe sklenjene med Sovjetsko unijo in linsko. Ker del naših naročnikov te izdaje ni dobil ponavljamo danes natančno besedilo pogodbe. Moskva, 13. marca. AA (DNB) Z uradne sovjetske strani je bilo objavlieno naslednje sporočilo o sklenitvi mirovne pogodbe med Finsko in Sovietrko Rusijo: Od 7. do 12 marca 1940 so bi.a v Moskvi pogajanja med opolnomočen.mi predstavniki Sovjetske Rusije: predsednikom sveta ljudskih komisarjev in ljudskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovom. članom vrhovnega sovjetskega sveta Zdano-vom. in brigadirjem generalom Vasiljev skim ter opolnomočenimi predstavn *ki finske republike: predsednikom vlade Ryti-jem. finskim poslanikom Paasikiviiem. generalom Waldenom in prof Vojcmo Pogajanja so se vodila, da se ustavijo vojne operacije m sklene mimvna pogodba med Sovjetsko unijo in Fin ko. Pogodba, ki ie bila sklenjena, se glasi: Vrhovni svet sevjeiske zveze na eni strani in predsednik finske republike na drugi strani so v želji, da se ustav'io voine operacije. ki so se vodile med obema državama. in da se ustvarijo trajni medsebojni miroljubni odnošaji pri čemer so prepričani. da imata obe pogodben: stanki interes. da se določijo točni nogoii garancije medsebojne varnosti, posebno varnrsti mesta Leningrada in mesta Murmanska ter murmanske železniške oro?p smatrali za potrebno, da se v ta namen * lene mirovna porrodba ter so imenovali ?a to svoje pooblaščence: vrhovn; svet sovi?t"Vh republik Večeslava Mihailoviča Molotova, nredsednjka sveta ljud~kih komisarjev. Andreja Aleksandroviča Zdanova. č^na vrhovnega sovjetskega sve+a ;n brie^dnega poveljnika Aleksandra Mihajloviča Vasi-ljevske?a. predsednik finske republ'ke pa Rytija p~e'lsedn:ka ministrskega sveta finske republike, ministra H"stn Paaskiviia. generala Karla Rudolfa Waldena in orof Vajno Vojomo Potem ko sta si delegaci potrdili polnomočja. sta sklenili naslednji sporazum: Ci 1. Meja bo petegnfena no novi črti tako. da hcdf» pripadli sov'et^f-mu ornm-lju v11" Karplskn ožina z ir»rst~m Vibor-gom. Vibo^-ški zfl'v z otok'. zap"dni in severno nrimerje Ladoškega j<~zera z mesti Kexholm. Serdobol in Suojärvi. gotovi oto-*i v Fincem nalivu, me»t-o KuoiaJärvi ter itibačji in Srednji polotok. Mapa z začrtano mejo je priložena. Cl. 2 Mešana komisija, ki jo bosta imenovali obe državi bo potegnila točno mejo v roku 10 dni po podpisu te pogodbe. Cl. 3. Obe pogodbeni stranki se obveže-ta. da se bosta izognili vsakemu napadu druge proti drugi in da ne bosta sklenili nobene zveze in se ne bosta udeležili nobene koalicije, ki bi bila naperjena proti drugi pogodbeni stranki. Cl. 4. Finska republika je pripravljena dati v zakup Sovjetski Rusiji polotok Han-gö za dobo 30 let za vsoto 8 mil Jonov finskih mark letno ter teritorialne vode omenjenega polotoka tri m Le proti severu in zapadu ter pet mili proti jugu in vzhodu, kakor tudi nekatere otoke na osnovi mape. ki je priložena pogodbi. Sovjetska Rusija bo zgrad'la pomorsko operišče, sposobno braniti napad proti F nskemu zalivu. Sovjetska zvez3 dobi pravico, da vzdržuje zaradi obrambe omenjenega pomorskega oporišča na svoje stroške potrebno število čet in letalskih sil. V reku 10 dni po stopanju v veljavo te pogedbe bo finska vlada umaknila »veje čete s pol toka Haifrö. Polctok Hangö ter bližnji otoki preidejo v administrativni sistem Sovjetske unije. Cl. 5. Sovjetska zveza se obveže, da bo umaknila svoje čete iz pokrajine Pečengc, tudi razumljivo, zakaj so v Berlinu moskovski sporazum pozdravili kot svojo zmago nad obema zapadnima zaveznicama. Zdi se pa, da se vprašanje zmage v moskovskem sporazumu realno ne da postaviti za nikogar, niti za one, ki so bili v sporu neposredno angažirani, niti za one, ki so v njem Imeli le svoje posredne interese. Kdo bo tu končni zmagovalec, za sedaj še ni mogoče reči, in to ne le zato, ker še ni mogoče z gotovostjo presoditi, v čigavo škodo je bil sporazum, ki odpira sovjetski Rusiji novo ozemlje kot važno strateško oporišče, prav za prav sklenjen. Tudi Sovjetska unija se v nekaterih pogledih ne more smatrati za zmagovalko. Zanimivo je predvsem, da se je ona v sporazumu s Finsko odpovedala komunistični finski vladi s Kuusinenom na čelu, kar lahko smatramo za daljnosežen umik spričo do- ! sedanjih propagandnih vojnih gesel, da vodi borbo za osvoboditev finskega proletarijata izpod »belega finskega terorja«. To je v moskovskem kompromisu znabiti najpomembnejše dejstvo. Sovjetska unija se je tudi v finskem primeru, kakor v vseh dosedanjih, odrekla načelni liniji in prešla v povsem oportunistično politiko, ki samo izkorišča dane možnosti, puščajoč načelne vidike ob strani. Očividno je bila Rusija prisiljena upoštevati tudi nemške interese, kar pomeni nadaljnjo omejitev njene navidezne »svobode akcij«, o kateri so doslej v Moskvi tako radi govorili. Zelo verjetno pa se končno zdi. da se Moskva za nobeno ceno ne želi zaplesti v vojno z zapadnima zaveznicama. Tako je tudi v tem pogledu prisiljena voditi povsem realno politiko, ki računa z danimi dejstvi, ne pa s komunističnimi xitopija-ffli o — svetovni revoluciji ■ STARA „MEJA i PRIBUZNA NOVA MEJA ki jo je prostovoljno odstopila Finski na osnovi mirovne pogodbe iz leta 1920. Fm-ska se obveže, da ne bo vzdrževala, kai-or je bilo to določeno že v mirovni pogodbi iz leta 1920. v teh teritorialnih vodah Ledenega oceana vojnih ladij in drugih oboroženih ladij, razen ladij z manj ka 100 tonami. Razen tega se Finska obveže, da ne bo v vodah Pečenge imela več kot 15 vojnih ladij, katerih tonaža ne sme biti večja kot 400 ton za vsako ladjo. Finska se obveže, da ne bo v omenjenih vodah imela podmornic ali matičnih ladij za letala. Finska se obveže enako kakor je to bilo določeno v pogodbi iz leta 1920., da v teh vodah ne zgradi vojne luke niti oporišča za vojno mornarico, niti vojnega arzenala, razen v kolikor je to potrebno za vzdrževanje dovoljenih ladij. Cl. 6. Sovjetska unija in njeni državljani dobijo garancijo finske vlade za svobodni prehod čez pokrajino Pečengo na Norveško in obratno, kakor je to bilo že določeno v pogodbi iz leta 1920. Blago, ki gre iz Norveške čez to pokrajino v Sovjetsko Rusi o in iz Sovjetske Rusije na Norveško, ni podvrženo ncber.i kontroli, razen kontroli registriranja. Tranzitni promet se bo vršil po predpisih, ki veljajo v mednarodni trgovini za take transakcije. Sovjetski državljani, ki potujejo skozi pokrajino Pečengo na Norveško in obratno, imajo pravico svobodnega prehoda s notnimi listi, ki jih jim izdajo sovjetska ob'astva. Sov j t-ska neoborožena letala ima jo nravico vzdrževati letalsko službo med Sovjetsko unijo fai Norveško preko pokrajine Pečenge. CL 7. Finska vlada daje Sovjetski uniji pravico tranzita med Sovjetsko un jo in Švedsko. Sovjetska zveza in Finska bosta zgradili zaradi pospeš tve te tranzitne trgovine, in to po možnosti še v letu 1940, vsaka na svojem ozemlju železniško progo, ki bo vezala mesti Kandalakšo in Kemijärvi. Cl. 8. Po stopanju v veljavo te pogodbe se bodo začela pogajanja med Finsko in Sovjetsko Rusijo za sklenitev trgovinske pogodbe. Cl. 9. Mirovna pogodba stopi v veljavo takoj, ko bo podpisana. Ratificirana bo mirovna pogodba pozneje. Ratifikacijski dokumenti bodo izmenjani v Moskvi v roku 10 dni Ta pogodba je napisana v dveh originalnih dokumentih, od katerih ie eden v ruščini, drugi pa v finščini in švedščini. Slede podpisi: Molotov. Zdanov. Vasiljevski, Ryti, Paasikivi, Waiden. Vojoma. Dano v Moskvi, 12. marca 1940. Sklenjen je tudi potreben dopolnilni protokol o modali tetah uml;a finskih in sovjetskih čet z meje z datumi in kraji. Protokol o umiku čet, ustavitvi sovražnosti Moskva, 13. marca. j. (DNB) Dodatni protokol k sovjetsko-finski mirovni pogodbi, datiran z dne 12. marca 1940, ima naslednje besedilo: Obe stranki pogodbenici izdata povelje za ustavitev vojaških operacij ter za umik čet onkraj nove državne meje, določene v mirovni pogodbi in sicer na sledeči način: 1. Vojaške operacije prenehajo na obeh etraneh 13. marca 1940 ob 12. ori lenin- Nadolfevanje na 2. stranI grajskega časa (ob 11. dop. srednjeevropskega časa). Z. Počenši z uro, ki je določena za ustavitev sovražnosti, se ustanovi med najspred-nejšimi linijami in vojaškimi edinicami 1 km širok nevtralni pas in sicer na ta način, da se v teku prvega dne umaknejo < c te tiste pogodbene stranke, ki se naha-/ajo — glede na novo mejo — na teritoriju nasprotne pogodbene stranke za 1 km proti svojemu ozemlju. 3. Druga stranka pogodbenica umakne rvoje čete proti novi meji počenši s 15. marcem ob 1C. uri in sicer na vsej razsežnosti meje od Finskega zaliva do Lieske, 16. marca ob 10. uri pa počenši severno od Lieske. Umikanje se bo izvrševalo v dnevnih etapah, ki morajo znašati najmanj 7 kilometrov na dan. Zasedanje s strani nasprotne stranke se bo izvrševalo na ta način, da bo ostal med zadnjimi četami umikajoče se armade in sprednjimi četami, ki se pomikajo proti novi meji, trajno razmah 7 km. 4. Vrstni red umikanja čet na raznih sektorjih na nove državne meje se po določbi točke 3. izvrši takole: V sektorju, ki se pričenja na izvirih rek Tuntsajoki, Kuolajärvi, potekajoč «k vzhodni obali jezera Joukamojärvi, se mora umik čet obeh strank končati do 20. marca ob 20. uri. Na sektorju južno od Kuhmoniemija v okrožju Latva mora biti izvršen umik do 22. marca ob 20. uri, v sektorju Longavara - Vjartsila - žel. postaja Matkaselka 26. marca ob 20. uri, v sektorju Matkaselka - Koitsanlahti do 22. marca ob 6. uri. V sektorju Koitsanlahti -železniška postaja Enso do 25. marca ob 20 uri, v sektorju železniška postaja Enso - otok Batoe do 29. marca ob 20. uri. 5. Evakuacija sovjetskih čet iz distrikta Pečenga se bo izvršila do 19. marca ob 20. uri. 6. in 7. urejujeta v podrobnostih vse potrebne ukrepe, da se ohranijo na mestu ter nepokvarjene vse gospodarske in obrambne naprave ter mesta in posamezni objekti. Vse težave, ki bi nastale v zvezi s temi ukrepi, spadajo pod skupno juris-dikcijo obeh taborov. 8. Izmenjava vojnih ujetnikov se bo izvršila po ustavitvi vojaških operacij, čim prej mogoče in po posebnem dogovoru. Podpisani so: Molotov, Zdanov, Vasi-ljevski, Ryti, Paasikivi, Waiden, Vojoma. Finska morala trde pogoje FinsM zunanji minister Taniser o osamljenosti Finske in nepremagljivih ovirah za panuoe zapadnih velesil Chamberlain o eplčnl borbi finskega naroda Novi angleSki vojni proračun izkazuje 154 milijard din izdatkov — Anglijo stane vojna dnevno I3&5 milijonov London, 13. marca. s. (Reuter). Ob otvoritvi današnje seje spodnje zbornice je podal ministrski predsednik Chamberlain izjavo o finsko-sovjetski mirovni pogodbi. Sporočil je, da je danes zjutraj finska vlada obvestila angleškega poslanika v Helsinkih, da je bila mirovna pogodba podpi-sana in da stopi ob 11. v veljavo premirje. Chamberlain je nadaljeval: Ves čas sov-jetsko-finske vojne sta Anglija in Franci-za zalagali Finsko z velikimi količinami vojnega materiala. Ponudili sta ji tudi vso svojo pomoč v njeni junaški borbi za neodvisnost in sta dovrševali priprave, da bi bila ta pomoč čimbolj uspešna. Toda vedno je bilo samo po sebi umevno, da je bila Finski prepuščena odločitev, če tako pomoč želi. Angleški narod je v sedanjem položaju s svojimi simpatijami popolnoma na strani Finske in je občudoval vedno pogum, s katerim se je v vojni borila. Ta epična borba bo ostala za vedno zapisana v kroniki finske zgodovine, obenem pa bo vedno živa v spominu vseh narodov. Vodja opozicije Attlee je izrazil čustvo olajšanja, da se je prenehalo klanje na bojišču, obenem pa je dejal, da globoko obžaluje, da je napad v tem primeru uspel. Bivši vojni minister Hore Belisha je pripomnil, da je Finska ponovno poslala prošnje za pomoč v moštvu in materialu in je obžalovali, da so samo tehnični razlogi pošiljatev pomoči preprečili. Chamberlain je na to izjavo takoj odgovoril. Omenil je, da je res finska vlada ponovno prosila za pomoč v materialu, da pa sta se Anglija in Francija na vsako tako prošnjo takoj odzvali. Nikdar pa ni Finska prosila za pomoč v moštvu. Od 25. februarja dalje sta angleška in francoska vlada finski vladi ponovno sporočili, da sta ji pripravfljeni poslati tud: pomoč v moštvu, če za to zaprosi. Neki poslanec je vprašal Chamberlaina. ali je imela Anglija kdajkoli namen, da krši švedsko nevtralnost. Chamberlain je odgo voril: Nikdar v nobenem trenutko nismo ogražali nevtralnosti Švedske. Dva poslanca sta žefiela, da bi se o vprašanju sklenitve mirovne pogodbe in vojaške pomoči vršila splošna debata v parlamentu. Chamberlain je predlog odklonil z utemeljitvijo, da mu še ni bil stavljen ofi-cielno. Kavi angleški vojni proračun Finančni minister Simon je nato predložil parlamentu novi vojni proračun, ki določa izdatke 700 milijonov (154 milijard din) funtov. Omenil je, da so izredni krediti, ki so bili odobreni za vojni proračun v septembru, znašali 500 milijonov funtov (110 milijard din). Od tega je bilo do preteklega četrtka porabljenih že 300 milijonov funtov. Nove kredite pa rabi finančno ministrstvo, ker so izdatki za vojaške svrhe izredno veliki. Dnevno porabi finančno ministrstvo za kopno vojsko, mornarico in letalstvo ter za izdatke oboroževalnega ministrstva 4 milijone funtov. Nadaljnji milijon izdatkov dnevno zahtevajo obrambne naprave proti letalskim napadom, evakua-cijski stro-'ki, plovba in zadrževanje cen živilom. Skupno torej stane vojna trenutno Anglijo na dan 5 milijonov funtov (l.loO milijonov din). Če prištejemo temu še socialne in druge izdatke proračuna, porabi državna blagajna na dan 6 in pol milijona funtov (1365 milijonov din). Vofno posojilo v celoti podpisano London, 13 marca. br. Podpisovanje angleškega vojnega posojila v znesku 300 milijonov funtov (66 milijard din), ki se je pričelo pred nekaj dnevi, je bilo danes ob 14. zaključeno. Komunike, ki je bil o tem [ objavljen pravi, da je bila razpisana vso-1 ta po subskripcijah daleč prekoračena. Premogovni dogovor med Italijo In Pogajanja o ureditvi prevoza nemškega premoga v Italijo po kopnem so bila včeraj zaključena Helsinki, 13. marca. s.„ (Reuter) Finski javnosti je bila vsebina "mirovne pogodbe s sovjetsko Rusijo sporočena prvič v govoru, ki ga je imel ob 11. dopoldne zunanji minister Tanner preko finskih radijskih postaj. Tanner je najpreje prečital vso vsebino pogodbe. Pripomnil je, da so pogoji, ki jih je morala Finska sprejeti, zelo hudi. Nato je podal pregled junaške finske ; borbe v treh in pol mesca vojne. Omenil ; je, da je Finska v tej svoji borbi proti 1 ogromni premoči ostala sama. Prostovoljci so sicer prihajali, toda to ni bilo dovolj, j Ni bila napaka Finske, če borbe ni izdr- j žala, temveč so jo zapustile tovarišice - de- i mokratske države. Neprestano je prosila J Finska za pomoč. Toda naši sosedje, je j nadaljeval Tanner, niso smatrali za umest- j no, da nam pomoč odobre. Zapadni v&e- j sili sta po malem oklevanju javili, da sta : nam pripravljeni pomoč poslati in sta to i večkrat ponovili. Naše vrhovno vojaško j poveljstvo je «krbno proučilo to ponudbo j in je ugotovilo, da bi bila taka pomoč v I vseh ozirih zadovoljiva. Pojavilo pa se je ! vprašanje, kako bi nas taka pomoč lahko ; dosegla. Prehod preko Baltika je zaprt in i Pečenga je zasedena od sovjetske vojske, i ne glede na to, da bi bila ekspedicija po morju zelo riskantna. Preostala je edina i možnost prehoda skozi Norveško in Švedsko. Ponovno smo prosili ti dve vladi, da ■ pristaneta na dovoljenje, da smejo angle- ; ške in francoske čete preko njunega ozem- ; lja korakati na Finsko. Tako norveška ka- i kor švedska vlada sta prošnjo odločno od- ' bili. Njuno izvajanje nevtralnosti je posta- vilo nepremostljive ovire za pomoč zapadnih velesil. Če Finski ni bilo mogoče dobiti pomoči od zunaj, je bil rezultat vojne jasen. Zato smo pričeli proučevati možnost miru in smo bili že več tednov v stikih s sovjetsko vlado. Ta je odločno odklonila premirje med pogajanji in tako so bili naši delegati v sovjetski prestolnici v edinstvenem položaju, da so se nahajali tam, ko je vojna še trajala. Zaman so v pogajanjih poskusili spremeniti pogoje. Podrobnosti mirovne pogodbe nam trenutno še niso znane. Eno pa je gotovo, da se sovjetska Rusija ne želi vmešavati v finsko notranjo politiko. Kuusinenova vlada je bila postavljena ob stran. Finska vlada je samo z velikim oklevanjem sprejela mir, toda mirovna pogodba pušča nedotaknjeno svobodo, neodvisnost in integriteto Finske. Sedaj se pričenja delo za obnovo in mislim, da bomo uspeli. Imamo še vedno dovolj zemlje, da lahko živimo. Če nam uspe, da ohranimo edinstvo v sedanjem položaju, nam je to obljuba da bo Finska zopet vstala po hudem udarcu, ki ga je prejela. Po Tannerievem govoru so bile vse zastave na Finskem obešene na pol droga. Popo'dne so listi oMavili vsebino mirovne poerodbe v posebnih izdajah s črnim robom. Potr.fiiie.fo. da sta voini in prosvetni minister, ki se nista s+rinjala z mirovnimi posroji. podala ostavki. Finska mirovna delpgacija ie nnr>oldne 7 1etalom iz Moskve odpotovala v Helsinke. ' dam, v katez* vidi Anglija gfcmtf vseh nevarnosti za sedanjo civilizacijo. »Daily Telegraph« pravi med drugim, da ni mogoče s prevelikim zaupanjem gledati v bodočnost Finske po sprejetju takih sovjetskih pogojev. Anglija in Francija sta dejansko pokazali iskrenost svojega prijateljstva ter sklenili z orožjem pomagati Finski navzlic vojni z Nemčijo. »News Chronicle« pravi, da se Finci lahko tolažijo vsaj z zavestjo, da so morali boljše viki drago s krvjo plačati napad na Finsko. Nikoli ne smemo pozabiti, da ta mir ni bil sklenjen na osnovi sporazuma, temveč edino zaradi tega, da se ne bi borba nadaljevala pod sedanjimi okoliščinami. »Manchester Guardian« piše, da niti ta neugodna pogodba za Finsko ne bo mogla uničiti čuta hvaležnosti vseh svobodoumnih narodov napram junaškemu finskemu narodu. Daily Mail med drugim naglasa, da so sedanji pogoji finsko-sovjetske mirovne pogodbe mnogo težji od prvotnih sovjetskih zahtev. List naglaša, da je Sovjetska Rusija nudila preje Finski teritorialna odškodnino za popravo meje na Karelski ožini. »Torkshire Observer« piše: po junaški obrambi 90 Finci s svojo odločitvijo osvobodili Anglijo in Francijo potrebe, velik del svojih junaških bojevnikov poslati na finsko bojišče. Sedaj zapadni evropski velesili nista več prisiljeni napraviti Sovjetsko Rusijo s silo za zaveznico Nemčije. »Daily Herald« pravi, da je bilo za odločitev Finske merodajno zadržanje skandinavskih držav, ki so trdovratno odklanjale, da bi dovolile prehod francoskih in angleški': čet. Toda ta mirovna pogodba je mogoče nevarnejša za skandinavske države kot za samo Finsko. Italijansko mnenje Rim, 13. marca. AA. (Stefani) Italijanski tisk razpravlja o sklenitvi finsko-sovjet-skega miru in o odmevu v italijanskem javnem mnenju. Ustavitev sovražnosti se smatra kot težak udarec demokracijam, ki so upale na razširjenje spopada, ki je sedaj lokaliziran na zapadu. »Giornale d' Italia« pripominja, da finsko-sovjetski mir ponovno pretvarja Baltiško morje v rusko morje, kakor je bilo pred svetovno vojno. Usodno je, ker je sovjetska Rusija obvladala malo Finsko kljub junaškemu odporu finskega naroda. Finsko-sovjetska vojna je podala jasen dokaz o negotovi usodi regionalnih paktov med malimi državami, ker baltiški blok. sploh ni funkcioniral. Istočasno je vojna potrdila nesposobnost Društva narodov, da bi podprlo napadene narode. Kar se tiče Francozov in Angležev, so oni z besedami napadli sovjete, niso se pa pobrigali in sicer se tudi ne bi mogli, da bi kaj pozitivnega storili zaradi odklonilnega stališča Švedske in Norveške. Resna reakcija v Turčiji Carigrad, 13. marca. br. (Stefani). Podpis sovjatsko-finske pogodbe ie močno iz-nenadil tukajšnje politične kroge in v splošnem je reakcija politične javnosti na to senzacionalno vest izredno resna. Splošno naglašajo. da je Sovietski iius ji uspelo sprostiti velik del svojih vojnih sil. tako da bo mogla nadaljevati sedaj svojo pol -tiko tudi v drugih smereh. Turška politična javnost si nič ne prikriva da ie treba povsem resno računati z novim sovjetskim diplomatskim in eventualno tudi vojaškim pritiskom v smeri proti jugovzhodni Evropi. Spričo tega je postal baš za Turčijo poležaj zelo resen in vlada bo morala z vsemi sredstvi pospešiti izvedbo obrambnih in drugih lArepov. da bo Turčija pripravljena na vsak primer, čeprav ie najmanj v njenem interesu, da bi se sprla s svojo veliko severnovzhodno sosedo. Ameriško psssjllo Finski Washington, 13 marca. s. (Ass. Press.) V merodajnih ameriških krogih izjavljajo, da posojilo, ki ga je ameriška vlada dovolila Finski. 7 zaključkom vojne ne bo prizadeto. Fin '.v bo dana možnost, da za dovoljenih 20 miljcnov dolarjev nakupi blago v Zedinjenih državah in jih porabi za svojo obnovo. Predsedn:k oomežnega odbora za Finsko Herbert Hoover je izjavil, da pomeni sklenitev miru med Sovjetsko Rusijo in Finsko zopet črn dan za civilizacijo. Dejal je dalje, da bo finski pomožni fond odslej služil za podporo civilnega rrebivalstva na Finskem. Izrazil je upanje, da bo ameriško občinstvo še nadalje nakazovalo fondu svoje prispevke. Francosko in nemško vmno Berlin, 13. marca. br. Vrhovno povelj-ništvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: V Palatinatskem gozdu je nemški izvid-niški odde^k na francoskih tleh napadel sovražni oddelek, ki je bil s trenom vred na poti proti neki postojanki. Sovražni oddelek je bil razpršen in je prepustil nemški četi več ujetnikov. Nemška letala so bila na izvidniških poletih nad Francijo. Pariz, 13. marca. br. Davi je bilo objavljeno 383. vojno poročilo vrhovnega po-veljništva francoske vojske, ki pravi: Nič omembe vrednega. Wellesavi posveti v Londonu London, 13. marca s. (Reuter). Sumner Welles je danes dopoldne sprejel bivšega ministrskega predsednika Lloyd Ge-orgea. Njun razgovor je trajal 80 minut, dalje nego je bilo nameravano. Zato so morali biti drugi za doipoldne določeni razgovori preloženi na popoldne. Kosil je Welles v družbi ameriškega poslanika Kennedyja v ameriškem poslaništvu. Popoldne se je sestal Welles zaporedoma z visokim komisarjem za Avstralijo Bru-ceom, ministrom za domin ione Edenom in poslancem Maxtonosn kot zastopnikom neodvisne delavske stranke. Za zvečer je določen drugi razgovor z ministrskim ' predsednikom Chambe rl aiinom, ki priredi Wellesu tudi večerjo. Jutri odpotuje Weltes zopet z letalom iz Londona. Ustavil se bo za kratek čas v Parizu, nato pa nadaljuje pot t Rim. Rim, 13. marca. br. (Stefani). Po odhodu nemškega zunanjega ministra Ribbentropa je osta: znani nemški gospodarslii strokovnjak dr. Clodius, ki je bil v njegovem spremstvu v Rimu ter se je pričel pogajati z gospodarskimi strokovnjaki italijanske v!s za ureditev nekaterih perečih vprašanj v trgovinskem prometu med obema državama. V Rimu se je vse do danes ohranila najstrožia tajnost o stvarni vsebirJ teh pogajanj. NiLče ni slutil, da se nanašajo na ureditev prevoza nadaljnjih dobav nemškega premoga Italiji. Italijanska vlada je mirno -"r^'istila. da so se med te- razširjale vesti, da bo Anglija nadomestila Nemčijo v dobavi premoga Italiji ki jo je z znanim zadržanjem italijanskih ladij v Dealu po morju onemogočila. Ita- lijanska vlada se je z angleško vlado celo sporazumela, da premoga iz Nemčije ne bo več uvažala po morski poti. Danes opoldne pa je bilo objavljeno o dr. Clodiusovih pogajanjih v Rimu, ki so že zaključena, naslednje službeno poročilo: Na osnovi razgovorov ministrskega predsednika Mussolinija in nemškega zunanjega ministra Ribbentropa se je sestal itali j ansko-nemški odbor za trgovinski promet med obema državama k izrednemu zasedanju, da bi uredil vprašanje prevoza nemškega premoga v Italijo po kopnem in tako omogočil kritje skoraj vseh italijanskih potre po premogu z dobavami iz Nemčije. Načelnika obeh delegacij Giannini in dr. Clodius sta protokol, ki se nanaša na to vprašanje, že podpisala. cilja V Londonu in Parizu pravijo, da pomeni moskovski mir utrditev položaja Sovjetske unije na evropskem severu Pariz, 13. marca. j. (RSV). V francoskih merodajnih krogih smatrajo stanje, ki ga je ustvarila sklenitev miru med Finsko in Sovjetsko unijo v Severni Evropi kot ne-posebno ugodno za interese skandinavskih držav. Francoski diplomatski krogi sodijo, da je postala z moskovskim mirom Sovjetska unija gospodarica skandinavskega polotoka. Finska je danes brez nade na kako pomoč, nezmožna upirati se kakršnim koli novim sovjetskim zahtevam. Isti krogi vzporejajo položaj Finske s primerom češkoslovaške, ki je bila po odsto-pitvi Sudetov v enako nevarnem položaju, kakor je danes Finska. Okupacija Han-göja po Sovjetih pomeni, čeprav je po besedilu mirovne pogodbe časovno omejena. neposredno grožnjo švedski. Finski je bilo pred korakom, ki ga je storila, popolnoma mano stališče Francije, ki ga je jasno obrazložil ministrski predsednik Daladier v svojem govoru pred francoskim parlamentom 12. marca, Daladier je povsem konkretno navedel, da je bilo pripravljenih za pomoč Finski 50.000 vojakov, ter da je bilo hkrati pripravljenih tudi zadostno število ladij, potrebnih za transport teh čet. Pomoč, ki sta jo Francija in Anglija pripravili Finski, je segala daleč preko tistega okvira, kakor vsa tista pomoč, ki je bila Finski dodeljena oziroma se ji je obetala po posredovanju Društva narodov. Daladier je tudi jasno povedal, da bi s to pomočjo Finska lahko neposredno razpolagala v vojni, ako bi jo bila le zahtevala. Mirovni pogoji, na katere je sedaj pristala Finska, so dosti težji, kot pogoji, ki jih je Sovjetska unija zahtevala pred pri-četkom sovražnosti in celo težji, kakor jih je postavila v svojem prvem mirovnem načrtu 22. februarja, ko po zatrdilu poučenih krogov ni bila zahtevala niti celotne Karelske ožine niti ne meje onkraj Man-nerheimove utrdbene črte, niti ne mesta Viborga Francoski diplomatski krogi so prepričani, da gre krivda za mirovno pogodbo, ki spravlja Finsko v izredno težak položaj, v veliki meri na račun nemških prizadevanj, ki jih je razen tega podpirala tudi švedska. Francoski krogi samo žele, da Skandinavija ne bi nekoč obžalovala, da je pripomogla k utrditvi položaja Sovjetske unije na evropskem severu. Razočaranje nad nevtralci v Franciji Pariz, 13. marca. br. (Reuter). Tudi v vsej francoski politični javnosti je mirovna pogodba med Sovjetsko Rusijo in Finsko vzbudila največjo pozornost, čeprav je bilo že od ponedeljka pričakovati, da bo v kratkem padla odločitev o nadaljnji vojni v severovzhodni Evropi. Ves francoski tisk izraža svoje obžalovanje, da so se tudi med nevtralci, ki so posredno sami ogroženi, pojavili elementi,- ki so preprečili, da bi zapadni zaveznici Finski izdatno priskočili na pomoč in jo obvarovali mi- rovnih pogojev, kakršne so morali sedaj sprejeti v Moskvi in ki so omajali varnost in obstoj finske države. »Ere Nouvelle« protestira proti švedski i vladni politiki, ki je v popolnem nasprotju z razpoloženjem švedske javnosti in interesi švedske države. Najbolj pa se čudi, da se je za tako politiko odločila socialistična vlada, ki je bila od vsega početka v diametralnem nasprotju s sovjetskimi imperialisti. Tudi »Petit Parisien« ugotavlja: če je bila Finska kljub svojim doslej še neomej-nim vojnim in političnim pozicijam prisiljena pogoditi se s sovražnikom za'mir, se je to zgodilo po prizadevanju onih skandinavskih držav, ki so od vsega početka izražale svoje moralno in materialno solidarnost s finsko republiko. Po čudnih političnih kombinacijah so te države šele po preteku treh mescev prišle do zaključka, da je v njihovem interesu, če Finci odnehajo. Zapadni velesili sta Finsko od vsega početka moralno in materialno podpirali in že pred tremi tedni ji je bila na razpolago zavezniška ekspedicijska vojska, ki bi ji bila glede na to, da bi se sčasom stalno povečavala, nedvomno v izdatno pomoč. Da so zavezniki postavili kot pogoj za svojo pomoč Finski javni poziv, je bilo iz političnih In državno pravnih razlogov povsem utemeljeno, ker bi drugače lahko kdo Angliji in Franciji očital, da sta prekršili suverenost drugih držav zato, da bi priskočili Finski na pomoč in še to zgolj iz svojih lastnih interesov. Da je bila taka politika povsem pravilna, je dokazal Daladier s svojim včerajšnjim govorom, poleg tega pa tudi dogodki, ki so se razvijali z mrzlično naglico na evropskem severu v poslednjih treh tednih. Prvi vtis v Angliji London, 13. marca. AA. (Reuter). Ker je popolno besedilo finsko-sovjetske pogodbe prispelo prepozno, prinašajo londonski listi komentarje samo na osnovi prvih nepopolnih poročil, toda že na osnovi teh zastopajo mnenje, da je Finska sklenila mir pod zelo težkimi pogoji. »Times« piše med drugim: Navzlic pogajanjem, ki so trajala teden dni, se Fincem ni posrečilo znatnejše ublažiti težkih sovjetskih zahtev. Prepuščamo v prvi vrsti sami Finski, da oceni, ali lahko spravi sprejem teh pogojev v sklad s svobodo in varnostjo države. Mislimo, da še ni čas, da bi razpravljali o tem. kakšne pobude so igrale vlogo pri sprejemu sovjetskih pogojev. Za zdaj je za nas prvenstvene važnosti dejstvo, da je Finska pristala na te pogoje v času, ko so bili me-rodajni činitelji že točno obveščeni o sklepih Anglije in Francije. Treba je naglasiti, da je bü prvi in osnovni pogoj za angle-ško-francosko pomoč, to je želja Fincev, da bi jih zavezniki podprli pri nadaljevanju borbe, izpolnjen. Ni pa bil izpolnjen drugi pogoj, to je sodelovanje skandinav-skih držav, brez katerega nI bilo možnosti pomagati stvarno Finski. Angleški odgovor na to pogodbo bo še odločnejša borba proti nacionalno-socialističnim meto- , LIktorska črta v Tudi Italija Ima že svoj moeno utrjeni obrambni pas od Ligurskega do Kvarnerskega morja Rim, 13. marca. br. (Stefani). Korpo-iacijska zbornica je danes dopoldne razpravljala o proračunu vojnega ministrstva. Seje se je udeležil tudi mhistrski predsednik Mussol;ni. Govorila sta le poročevalec, poslanec Mana resi, in državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Soddu. Glede na sedanje vojno v Evropi je general podal nekaj pomembnih izjav o italijanski vojaški pripravljenosti za primer, da bi bila Italija prisiljena opustiti svoj sedanji položaj izven vojne. General Soddu je v svojem govoru uvodoma naglas'1, da se je od L 1935. dalje italijanska vojska organizacijsko povsem preuredila, tako da se je postavila povsem v vrsto z vojskami imperialnih sil. Ko je izbruhnila vojna v Evropi, se je razvoj italijanske vojne sile v tej smeri samo še pospešil. Glede na okoliščine, da Italija ni nevtralna, nego le izven vojne, je bilo treba urediti mehanizem stalne mob lizacije, spričo katere pa se gospodarski razvoj države ni smel zadrževati. Sedaj je omogočeno, da se vojska v najkrajšem roku izpopolni, kakor bo zahteval trenutni položaj. Italijanska vojska je po svoji organizaciji povsem prllago-dena najmodernejšim vojnim naöe'om. Zato ima italijanska divizija tudi čisto svojo posebno strukturo. Poleg tega je bilo prav pred kratkim vključenih v pehoto 132 bataljonov prostovoljne fašistične milice. Vojna v Evropi pa je zahtevala še posebne ukrepe za primer, da bi bilo treba braniti neposredno italijanske meje. Trd-njavski sistem je bilo treba izpopolniti. Posebej je to veljajo za italijanske otoke na Egejsfeem morju in v Vzhodni Afriki. Vojna, ki se je pričela v septembru, se je razvila v povsem drugačni smeri, kakor je bilo od vsega početka računati, še sedaj je položaj v tem pogledu povsem negotov. Zaradi tega je morala ItaJija naglo poskrbeti za uspešno obrambo na svojih mejah na severu, kakor tudi v Libiji s trdnjavskimi gradnjami, s strogo pripravljenostjo padanskega armijskega zbora in še celo vrsto drugih ukrepov. Položaj Italije je v obrambnem pogledu privilegiran, ker tečejo njene meje pc Alpah, ki ao same na sebi najboljše naravne utrdbe, a tudi te utrdbe smo naglo pričeli izpopolnjevati z utrdbenimi objekti, tako da ae morebitnemu sovražniku absolutno onemogoči vdor na italijansko ozemlje. Kljub hudemu zimskemu mrazu v gorah, Je general poudaril, se je ves čas nadaljevala gradnja ajpsfce Lifctorab* črte od Ligurskega do Kvarnerskega morja. Ob zaključku je govoril general Sodrfu. še o teritorialni obrambi v zaledju, o protiletalski organizaciji in o združitvi italijanske in albanske vojske. Italijanski narod, je dejal, se pričenja zanašati na svojo vojsko, ki se tega zaveda in bo zato v primeru potrebe prekosila samo sebe. Atentat na indijske angleške državnike London, 13. marca. s. (Reuter.) Na zborovanju Indijske družbe je bil danes izvršen atentat na vodilne angleške osebnosti, ki se bavijo z Indijskimi vpraSanJL Proti predsedniški mizi so padli Štirje streli z revolverjem. Sir Michael Oudvire, ki je bil svojčas šest let guverner Pen d žaba, je bil na mestu ubit. Minister za Indijo, lord Zetland je bil lažje ranjen v roko ln je padel s svojega sedeža. Dve drugi osebi sta bili lažje ranjeni. Policija je takoj zaprla vse dohode v dvorano in ni dve In pol uri nikomur dovolila odhoda. Pri Izhodu je bil aretiran neki Indijec, pri katerem ao našli revolver. Bil je očitno atentator. ProS. Gabrijel Majcen umrl V Mariboru je umrl včeraj upokojeni profesor Gabrijel Majcen, častni član občine Kosaki, oče podbana g. dr. Stanka Maj-cna in tast mariborskega notarja dr. Ivana Ašiča. Pokojni je bil markantna osebnost in plemenit človek, ki je lepo vzgojil svoje otroke in jim utrl pot v življenja. Za njim žalujejo soproga gospa Ana ter poleg g. podbana dr. Stanka še otroka Anica in Gabrijel ter večji krog bližnjih in naljnih sorodnikov. Pogreb plemenitega pokojnika bo v petek 15. marca ob 16. izpred hiše žalosti, Turnerjeva ulica št. 4 v Mariboru, na pokopališče na PobrežjtL Uglednemu pokojniku časten spomin, bridko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Vremenska napoved Zemunska: Pretežno oblačno v vsej državi Od časa do časa dež v zapadni polovici in sredi države, nekoliko hladneje v governi h krajih, v južni polovici Se ixA^jp tepk». t TCaši kraji in Ijadfe Jadranska misel v Ljubljani Zborovanj! ljubljanskega in železničarskega odbora JS sta pokazali vneto delo Največja pozornost je posvečena mladini, najbolj delovno pa je žensko članstvo Ljubljana, 12. marca. V ponedeljek sta bili zborovanji pododborov JS, prvo popoldne v prostorih železniške direkcije, ki ga je imel krajevni odbor JS Ljubljana-železnica, drugo pa je zvečer priredil ljubljanski krajevni odbor v Sla-mičevi kmetski sobi. Obe zborovanji, ki sta bili s strani članstva prav lepo obiskani, sta potekali v najlepšem bratskem duhu in prijateljskem razpoloženju, pokazali pa sta pred vsem, da sta oba krajevna odbora v pretekli poslovni dobi zelo marljivo delovala po smernicah, ki so začrtane tej važni nacionalni ustanovi. Predsednik krajevnega odbora JS Ljubljana-železnica dr. Dekleva je mogel v svojem poročilu naglasiti razveseljivo dejstvo, da so naši železničarji vkljub nepo-voijnim razmeram mogli vendarle uspešno delati v smislu visokih ciljev JS in da jim je celo uspelo prirediti propagandni izlet na morje. Obširnejše poročilo o delu tega krajevnega odseka je podala nato tajnica gdč. Lina Fettichova, ki je poudarila, da je dei o JS v zadnjih letih vzbudilo zasluženo pozornost. Članstvo se z veseljem in zaupanjem obrača na odbor in je ostalo celo na isti številčni višini ves čas kljub številnim upokojitvam. Odbor šteje zdaj 1010 članov, žal ni uspelo v celoti prizadevanje, da bi odbor pritegnil v članstvo železničarje s tistih postaj, kjer ni krajevnih odborov JS, to je predvsem z Dolenjske. Nadvse lepo pa so uspela letovanja na morju, kjer je v Bakarcu preživela lepe dneve skupina 30 dečkov in deklic pod vodstvom tajnika g. Skubica in gdč. Hilde Županičeve. Sploh je bilo zadnji čas opažati vedno večji obisk morja s strani članstva. ki je rado obiskovalo domove JS. Povsem je uspel tudi šestdnevni propagandni izlet na morje za večjo deco, ki so jo vodili inž. Ozvald, gospodični Osredkarjeva in Fettichova ter g. Rado Ozvald. Sledila so še poročila namestnika blagajnika g. Janeza Koširja in predstavnika nadzornega odbora g. Načeta Irkiča, na predlog katerega je bila vsemu odboru soglasno izrečena zaupnica za marljivo delo. Po poročilih odbornikov je predsednikov namestnik inž. Dekleva sporočil zborovalcem pozdrave zadržanega predsednika direktorja inž. Kavčiča, nato pa sta zborovalce pozdravila v imenu krajevnega odbora JS Ljubljana matica g. polkovnik Viktor Kristan, za oblastni odbor ter za odbor PJS g. Viktor Pirnat. Odboru sta čestitala k lepemu uspehu pri njegovem delu, zborovale! pa so z odobravanjem sprejeli njune vzpodbudne besede za nadaljnje delo. Na kraju so bile še volitve, pri katerih je bil za predsednika ponovno izvoljen direktor inž. Rudolf Kavčič, v odboru pa bodo z malimi izjemami sodelovali že stari preizkušeni člani prejšnjih odborov. Največja skrb JS velja morju ln mladini! Prav isto prijetno prijateljsko vzdušje med zborujočim članstvom, kakor smo ga našli na popoldanskem zborovanju železničarjev, je bilo zvečer na zborovanju ljubljanskega krajevnega odbora. Vodil ga je v splošno zadovoljstvo dolgoletni zaslužni predsednik g. Joško Pogačnik, generalni tajnik TPD. Izrazil je v imenu vseh vdanost kralju. Pozdravil je predsednika oblastnega odbora g. dr. Otmarja Pirkmajer-ja, predsednico Kola jugoslovenskih sester go. Majaronovo, zastopnika CMD g. Toneta čotarja, zastopnike železničarske sekcije inž. Antona Osvalda in višjega kontrolorja g. Janeza Koširja in končno zastopnika akademske JS akademika g. Alfonza Pipana, na kraju pa je izkazal čast v preteklem letu preminulim članom Ivanu Grumu, Karolu Gorišku, Karlu Sossu, Ferdinandu Tušarju, dr. Antonu Vagaji, dr. Emilu Staretu, dr. Pavlu Grošlju in Ivanu Vrančiču. Predsednik se je kratko poglobil v zgodovino JS kot narodno-obrambne pomorske organizacije, poziva-joč zborovalce, naj pri nekdaj začrtanem programu in prevzetih nalogah vztrajajo še naprej. Predvsem je poudaril željo, ki jo goji vse članstvo, da bi nova pravila, ki se pripravljajo, ne razdelila enotne organizacije. široka avtonomija je sicer zaželena, nikakor pa si članstvo ne želi kakšnih sprememb v plemenske odbore. Naša država premore eno jugoslovensko morje in ima jugoslovensko vojno mornarico, za tema dvema pa naj stoji, ju čuva in jima pomaga ena jugoslovenska JS. Organizacija te naj bo izvedena po preudarnosti odgovornih funkcionarjev. Naša posebna želja je, da kmalu dobimo mladinski dom ob morju, ki bo naši mladini pomagal do poznavanja in pravilnega vrednotenja te dragocene lastnine. Sledilo je poročilo o podrobnem delu odbora samega. Najmar-ljivejša je bila vsekakor ženska sekcija, ki je pripomogla do prav sijajnih uspehov raznih nabiralnih akcij in prireditev, zlasti po zaslugi odlične načelnice ge. Pirk-majerjeve. Delo je bilo živahno po odsekih, predvsem v prireditvenem in propagandnem. Odbornikom kakor posameznim načelnikom in načelnicam odsekov je izrekel predsednik toplo zahvalo za požrtvovalno delo. Članstvo je pokazalo vsekdar društveno disciplino in požrtvovalnost. S posebnim zadovoljstvom so nato zbo-rovalci sprejeli na znanje izčrpno poročilo res zglednega tajnika g. polkovnika Viktorja Kristana. V devetem letu svojega delovanja je odbor nič manj kakor prejšnja leta gojil svoje bratske zveze z vsemi nacionalnimi društvi, njegovi odborniki pa so se udeleževali tudi raznih akcij in prireditev posameznih društev. Krajevni odbor je tudi lani poskrbel, da je naša mladina spoznavala morje, kjer si je nabrala tudi precejšnje odpornosti v zdravstvenem pogledu. Pri teh skrbeh je v veliki meri nosila breme ženska sekcija, ki se je pobrigala tudi za deco iz Kočevja in obmejnih krajev. Mimo obsežnega pisarniškega dela in dela ekonomata je zlasti prireditveni odsek poskrbel za lepe uspehe svojih prireditev, katerih višek je bil v proslavi Jadranskega dneva, ženska sekcija, ki šteje 314 članic, je glavno skrb posvetila zbiranju lastnih sredstev za cilje, ki jih predvideva mladinski sklad JS. To je predvsem namen, omogočiti čim večjemu številu potrebne dece letovanje na morju. Vsega članstva šteje krajevni odbor sam preko 2000 in je zelo zanimivo po svoji poklicni pripadnosti. Blagajnik ravnatelj Rajko Ogrin je natančno poročal o zadovoljivem stanju blagajne, nato pa je v imenu nadzornega odbora finančni direktor g. Josip Mozetič predlagal, naj zborovalci izglasujejo odboru razrešnico s pohvalo. Poročila s tem predlogom vred so bila vsa soglasno sprejeta. Izjava ln zagotovilo predsednika OO dr. Pirkmajerja Nato je spregovoril podpredsednik izvršnega odbora in predsednik oblastnega odbora g. dr. Otmar Pirkmajer, ki so ga zborovalci pozorno poslušali in z zadovoljstvom sprejeli na znanje njegova izvajanja. Govornik je naglasil, da sta tako centrala v Splitu kakor tudi ljubljanski oblastni odbor ponosna na krajevni odbor kot na svojo najmočnejšo edinico. Zborovalce pa je govornik pomiril z zagotovilom, da kljub morebitnim opažanjem kakšne krize v JS tudi v bodoče ne bo Slo drugače kakor da bo ostalo pri nekdaj zasnovanih temeljih. V centrali sami nikdar ni bila Izražena misel na kakšne organizacijske spremembe na plemenskih osnovah. Organizacija naj bi tudi v bodoče ostala vse-državna kljub nekaterim avtonomijam, ki bodo v bodoče prlvoljene banovinakim odborom. Cilj organizacije tudi po novih pravilih ne bo pokazal bistvenih iaspre-memb. Predsednik oblastnega odbora je tudi krajevnemu odboru toplo položil na srce prizadevanje za ustvaritev zaželenega mladinskega doma. Z Isto mislijo se Intenzivno bavi oblastni odbor. Novi odbor ln smernice aa bodočnost Med volitvami je Ml v splošno zadovoljstvo ponovno izvoljen dolgoletni predsednik g. Joško Pogačnik, ki se je prisrčno zahvalil za Izkazano zaupanje. Odbor Je ostal domala neizpremenjen ln ao v njem zastopani vsi sloji. Kot smernice za bodoče delo je predsednik g. Pogačnik predlagal vsakoletno prirejanje zimske in letne prireditve, krajevni odbor naj ima vsako leto najmanj dve javni predavanji v sveži » cilji JS, proslavi naj »Jadranski dan« a predavanjem, svečanostne dneve JS v svojem kraju v najprimernejšem, časa, zvezani pa naj bodo z nabiralno akcijo, vsako leto naj samostojno ali z drugimi odbori priredi izlet ali letovanje na morju, posebno pozornost naj posveča mladini ta naj v to svrho deluje skupno ■ poverjeniki podmladka in drugo. Pred zaključkom zborovanja so se oglasili k pozdravnim besedam še zastopnik akademske JS, odbora Ljubljana-železnica ta Clrll-Metodove družbe. Po zaključku zborovanja, ki je poteklo v splošno zadovoljstvo zborovalcev, so prijatelji ta zvesti tovariši v izpolnjevanju ciljev JS ostali še nekaj časa skupaj v prijateljskem po-menku. Zapeka, lenivost črevesja so vzrok mnogoterim boleznim. 1—2 ARTIN-dražeje dr. Wandera, vzete zvečer, omogočajo drugo jutro lahko izpraznjen je. — 2 kom din 1.50; 12 kom din 8.—; 60 kom din 27.—. Reg. S. br. 7724/34 Načelno važna sodba ljubljanskega okrožnega sodišča Škofja Loka, 13. marca V znani aferi glede velikega škofjeloškega posestva »pri Krevsu«, čigar lastnica je ga. Anica Leben roj. Pecher, je sedaj izrekel civilni senat ljubljanskega okrožnega sodišča svojo sodbo. Pravda je dvigala več ko dve leti mnogo prahu ne samo v Škofji Loki in okolici, marveč tudi v Ljubljani in drugod Dne 27. decembra 1937 kasno zvečer so prišli k lastnici posestva ge. Lebnovi tajnik Ljudske hranilnice v Škofji Loki g. Matek lesni posrednik g. Caleari. škofjeloški župan g. Matevž Ziherl in končno mlinar in posestnik iz Škofje Loke g. Janez Porenta ter so jo začeli nagovarjati, naj Porenti in njegovima dvema bratoma Jožetu z Brega pri Mavčičah in Tinetu iz Huj pri Kranju proda svoje posestvo. Tajnik Matek je slikal ge. Lebnovi njen gospodarski položaj kot zelo slab, češ da ima prevelik dolg pri Ljudski hranilnici in posojilnici v Škofji Loki, in da lahko pride njeno posestvo na dražbo, če ga sama ne proda. V primeru dražbe lahko pride v nevarnost tudi njen 801etni oče g. Konrad Pecher, posestnik v Škofji Loki, ki ji je za poroka. Ga. Lebnova ie prosila in moledovala, naj jo pustijo pri miru. ker da se mora prej posvetovati s strokovnjaki glede vrednosti posestva in da mora vprašati za svet svoje sorodnike. Oni pa so pritiskali naprej in prigovarjali ter je tajnik Matek kar pričel pisati zapisnik o sklenjeni kupčiji ki ga je nato ga Lebnova nekako ob 3. ponoči podpisala, nezavedajoč se, da bi bila s tem kupčija že perfektna, in v dobri veri, da bo dokončna kupna pogodba sklenjena šele pred notarjem. Par dni kasneje pa je ga. Lebnova dobila obvestilo, da je pred okrožnim sodiščem v Ljubljani proti njej vložena tožba za izročitev posestva. Razvila se je huda pravda, pri kateri je Lebnovo zastopal odvetnik N.ko Lenček iz Škofje Loke. Lebnova je v tožbi zatrjevala, da je posestvo za polovico prepoceni prodano in da ie dogo voi- ničen in neveljaven, ker greši zoper dobre šege ko so kupci izkoristili njeno stisko in razburjenost. Lebnova ie predložila sodišču cenitev stavbenika Angela Batellina in inž. Borštnerja. Ta dva sta ocenila posestvo, ki obstoja iz dveh žag in dveh mlinov ter močne vodne sile. na približno 2.9 milijona dinarjev, dočim ie bila kupnina v oni usodni noči določena samo 1,022.000* dinarjev. Okrožno sodišče je zaslišalo naiprei izvedenca inž. Franca Emmra iz Kranja in inž. Stanka Dimnika, profesorja srednje tehnične šole v Ljubljani in končno še inž. Ladislava Bevca, višjega tehničnega svetnika banske uprave v Ljubljani ter inž. Borisa Hribarja, pooblaščenega strojnega inženjerja v Ljubljani. Inž. Emmer in inž Dimnik sta oddala najprej skupno cenitev, da je posestvo vredno nekaj nad 2 milijona dinarjev. Nato je oddal inž. Emmer svojo cenitev, ki je bila nižja Inž. Beve in inž. Hribar oa sta obe cenitvi prekontrolirala in izpopolnila ter ocenila vrednost posetva in vodne sile na približno tri milijone dinarjev. Tožniki so tekom pravde skušali ovreči cenitve izvedencev s tem. da so predložili sodišču nižje cenitve, ki so jim iih nara-čunali stavbenik Ogrin iz Škofje Loke in inž. Umek od Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani ter so vprašali za mnenje tudi zagrebškega inženjerja Vernerja. Sodni cenilci pa so označili te ocene ža zmotne. Razprava je bila 29. februarja t. L in je bila mestoma precej razburljiva, ko ie eden izmed bratov tožnikov izpovedal nekaj paj zatrjevati in dokazovali v pravdi. Te dni Je okrožno sodišče izstavilo Dismeno sodbo, ki Je zavrnila v celoti tažbeni zahtevek Poremtovih in jim natožfla ole-čifto vseh pravdnih stroškov. Sodišče ae Je postavilo na stališče, da ie kupna pogodba, ki je boka tedai ponoči sklenjena, neveljavna. ker so kupec in posredniki Izkoristili stisko in razburjenost prodajalke in pa ker se Je igJrazalo. da bi bilo oosestvo [■odano pod polovico prave vrednosti. Prof. Emerik Beran f LJubljana, 13. marca V ponedeljek Je umrl eden našite najbolj zashižnib glasbenikov, profesor ln skladatelj g. Emerik Beran. Pokojnik Je Ml Čeh la Brna, kjer J» óovtSU konservatorij pri znamenitem ponwfcwn skladatelju Leo-ta Janàflkn. Takoj po absolutariju ga Je Janšček ki Je Berem visoko cenil, namestil sa honorarnega učitelja na brnakem konservatorlju, sočasno pa Ja hfl tue* ko- repetttor v operi Zatem J» več tet deloval na češkem učiteljišču v Brno, odkoder Je L 1908 prišel na mariborsko učiteljišče kot profesor glasbe ta Je ostal tam vse do upokojitve leta 1926. Od leta 1928. do 1936. Je bil honorarni profesor za čelo na ljubljanskem konservatorlju, nakar se Je zaradi bolezni posvetil zgolj zasebnemu umetniškemu delovanju. Pokojni Beran Je bfl odličen glasbeni pedagog ta skladatelj, ki Je vse svp^e velike sposobnosti posvetil dviganju slovenskega zborovskega petja ta si prav posebej stekel velikih zaslug za razvoj naše komorne glasbe. V Mariboru je bil muzl-kalni sniritus agens slovenskega orkestra, kar '—takratnih razmer m bilo lahko. Njegovo slovansko zavednost še posebno označuje dejstvo, da nikoli m bil član nemške Filharmonične družbe. Kot skladatelj je skladal vse vrste glasbo, vendar mu je bilo v orkestralnem tn sim- foničnem področju. Tu je ustvaril več kvalitativno močnih skladb, med poslednjimi »Suito za veliki orkester« in nedokončano »Simfonijo«, sredi katere Je omahnil, ves zavarovan v svoje ustvarjalno delo. Dalje je naoisal tudi eno o*v»ro. več komornih, solističnih ta drugih skladb, tri slovenske maie itd. Slovenska glasbena tvornost Je tako Imela v njem izbornega sodelavca, ki mnogo delal ta plodovito dosegal svoje smotre. Kot takšen si je tudi pridobil velik sloves, katerega Je s svojim dolom povsem opravičil ter utemeljSL Kot človek je bil Beran nežno čuteča muzikalna duša. Ves Je živel za tn z glasbo, ki mu je pomenila življenjsko gonilno silo ta lz katere je črpal moči svojemu bogato razmaknjenemu življenju. Razen tega je bil izredno zaveden Slovan: •j. v ra«- lopi"1 P«» «r dio»» »•• Ä^r* to »ne*«00" rao.on .««HM calMran Slovenec ta preizkušen öeh. človek, ki mu je bila slovanska zemlja druga domovina, na katero je priraste! z vsem srcem. Jo redno ljubil in upošteval, človek, ki Je v dnu duše stalno čutil t±rfpar-nje svojega naroda; ljubil je z njim, z njim njim ae veselil ta radostno zri preko planjav proti ponosnim Hfradčanom ter nek^ zelo trpel, ko je njegova rodna domovina doživela najbolj žalostni dati svoje zgodovine. Pa Je upal ta verjel v vstajenje do poedednjega utripa. Z Beranom je siovn-ska glasba lzgubüa mnogo; v njeni zgodovini bo zapisan med bodflci in tvorci njenega razvoja. Njegovemu apuurum čast, rodbini pa iAremo sožaJrje! Gospod &. Franci, nsä priznani pewse sodektje na medfetoskecn pieaa v soboto Aa mine Z obiska nemškega zunanjega ministra gosp. Joahhna von Rfbbentropa v italijanski zunanji minister grof Ciano vodB gosta v beneški palači k » sprejema pri ministrskem predsednika Mussolini ju Na obisku pri dr. Popovicu ? Beogradu Slovenci imamo treznostni teden. Po čas-»ikih, šolah in društvih se oznanja želja po streznenju našega naroda. Prav gotovo vzbudijo članki in predavanja v mnogih alkoholikih gla« vesti in mogoče nekateri celo pri sebi sklepajo spreobrnjenje, le da jim je na poti stari pregovor o dobri volji in slabem mesu. Najbrž je še premalo. kar se stori pri nas o tem žallostnem poglavju. Poglejmo nekoliko na jug k našim bratom Srbom, kako oni zdravijo alko-lizem med svojim narodom, ki tega vendar ni toliko potreben kakor naš. V Beogradu že dolgo deluje treznostno društvo »Daničič«, odsek Mednarodne velike treznostne lože Guttempler. Duša tega društva je dr. Miloš Popovič, upravnik klinike beograjske medicinske fakultete. Pred nekaj leti sem se z njim seznanil in sem bi i večkrat priča njegovemu delu. V Deligradski ulici pred pisarno uprave klinike se gnete na hodniku množica ljudi iz vseh slojev: od Šumadinca-seljaka, delavca, cigana do izobraženca — vseh je dosti, tudi ženske so vmes Vsem so na obrazih začrtane značilne poteze alkoholikov. Nestalna hoja, hitre, nemirne kretnje, begajoči pogledi jih razodevajo. Stopim v pisarno. Dr. Popovič me prijazno pogleda iznad očal, se nasmeje z nekim posebnim smehom, sploh je bolj podoben Angležu kakor Srbu, in mi predstavi elegantnega gospoda, pravega Beograjčana: »Poglejte, tale naš tovariš jo še prod enim letom pil. In danes?« — »Res je,« potrdi gospod, »pred enim letom sem vsako jutro pričel z raki jo. Danes pa se mi zdijo tisti časi ko sanje, kakoT da na novo živim.« »Sedite!« roe povabi dr. Popovič, »zanimalo vas bo, kakšni siromaki prihajajo k nam iskat pomoči.« In vrstijo se. Za vsakega ima naš doktor prijazno besedo. Vstopi kmet v narodni noši ter opankah in razvije se pogovor: »Kako je brate?« »Slabo, doktore! Pijem! Po tri dni, po ves teden, potem razbijem doma vse. Težko je!« »No vidiš, pa si se odločil, kaj ne, da nehaš to nespametno življenje. Zdaj bo bolje, mi ti bomo pomagafli. Danes dobiš injekcijo in potem še dve ali tri v štirinajstih dneh. pa boš dober. Tako ti bo za-smrdel alkohol, da še slišati ne boš hotel o njem. Samo pazi, dokler dobivaš injekcije, ne smeš poskušati s pijačo! To bi bilo nevarno!« In se še pomenita, da sta cedo vojna tovariša. Procesija gre dalje. V mairogasti mornarski srajci, v ponošenih hlačah pride mož z inteligentnim obrazom. Tudi on dobi injekcijo, menda je že četrta in z globoko hvaležnostjo stisne doktorju roko: »Hvala, brat Miša!« »To je inženir,« mi pojasni doktor. »Spe-x mm sto**. ZmU jo šest tisoč dinarjev mesečno, danes pa je na cesti. Preskrbeti mu moramo službo. Kajti naše delo bi bilo polovičarsko, ako bi Ie ozdrav-Ijali bolnike, potem pa bi jih spet prepuščali usodi. Saj se morajo iz obupa spet zateči k alkoholu, če ostanejo brez stalnega posla in zagotovljenega obstanka. V tem oziru nam naše oblasti veliko škodu-jejo. Mi ozdravi jamo alkoholike, oni jih pa odpuščajo iz službe.« Zajetna ciganka in njen mož sc približata doktorjevi mizi Vprašujoče jih pogleda dr. Popovič. češ, kateri je bolnik. Oglasi se ciganka: »Ja pijem, gospodine! Zbog sekeracije ovoga (jezno je pokazala na moža) pijem več petnaest godina. Da znate, kakav je! Samo se bojim injekcije!« Prav smešno je bilo videti, kako je ciganka kričala, ko je zagledala iglo. Še po »operaciji« je brcala z nogami. Mož pa se je le dobrohotno smehljal, videti je bil zadovoljen, da se je zdravljenje pričelo in da se tudi njemu odpira boljša, lepša bodočnost. Ves dopoldan traja naval. Sin pripelje očeta, žena moža, mati hčerko, ali pa prihajajo sami vsi skesani in željni pravega življenja. Vsi tožijo bratu Miši svojo nesrečo, strahote duševnega in telesnega propadanja se razgrinjajo pred nami Dr. Popovič pa zmeraj z isto prijaznostjo: »Da si se le odločil, brate' Vse bo dobro!« Z upanjem na obrazih odhajajo. »Poglejte, koliko nepotrebne nesreče mod narodom»« mi pripoveduje goepod doktor. »Ampak premalo nas je, tovalnica ne zmore vsega Te injekcije dajemo brezplačno. V vsakem večjem mestu bi morala delovati vsaj ena taka posvetovalnica Doslej sem ozdravil okoli 1400 alkoholikov, nekako 80% vseh bofaftov. Posebno težko bolne pa pošiljam najprej na kliniko, da jkn tam ozdravimo živčevje in s tem damo nekaj moči njihovi volji. Kajti kder se noče zdraviti, temu tudi mi ne moremo pomagati. Zato pa je treba med ljudstvom propagande, odpreti je treba alkoholikom oči. Preteklo nedeljo sem predaval o alkoholizmu v kaznilnici v Sremski Mi trovici. Jokali so nekateri kas-njenei in mi zagotavljali da nikdar več ne bodo poskusili te proklete pijače, ki jih je zapeljala v zločin. Koliko zla napravi pri nas nesrečni alkohol! Poglejte tole pismo. Piše mi tovariš zdravnik, ki se je pred dvema letoma zdravil pri nas. Strokovno mi opisuje vse znake telesnega in duševnega ozdravljenja, kakor jih je opažal na samemu sebi. Tudi njemu se zdi kar neverjetno, da je bil nekoč pijanec. Vsi ozdraveli pa po navadi vstopi jo v naše društven Pc šestih mescih vzdržnosti postanejo nekaki pripravniki, po enem letu pa pravi člani velike lože »Guttempler.« Gospodu doktorju prinese uradnica neke akte v rešitev, tačas pa pregledujem album fotografij. Na nekaterih je posnrt dr. Popovič v vojaški uniformi ooleg pokojnega kralja Aleksandra. Na moje vprašanje mi razfloži, da so vse s solunske fronte. Torej junak v vojni m miru! Naslednje dni me je gomabfl dr. vt6 na sejo guttemplerske lode. Vseh dtt>-jov ln vsake starosti ljudi sem vklei aa tem sestanku, zlasti mnogo žensk. Seveda, ai na prvi pogled razločil, kdo izmed njih Je abstinent že it mladosti in kdo se je šele pri dr. IVopoviču azdravfL Vsa seja ae Je vršila strogo ceremonialno, kakor je to pel ložah navada. Funkcionarji imajo posebne znake, prav tako se Sodijo pasflt člani od začetnikov Ud. Predaval je neki bolgarski zdravnik o pobijanju hoHzma v Bolgariji Kar načuditi se mogel, koliko imajo tudi tam treznost društev m časnikov, koliko izdajo broA?r ln ko&o uspehov beležijo njihove protoä-fcoboine posvetovalnice. Po predavanju Sfi Je mzvnel živahen pogovor, kje in kai» usmeriti treznostno gibanje. Vsak član Je dolžan povedati, če je kdaj m kako je storil kaj koristnega, za »sveto« stvar druätÄL Iz različnih poročil sem spoznal, da je ljudem njihova naloga zares »svete«, jih žene k delu pravi, Osti itfea&oera ljubezen do domovine. In še nekaj! Niti enkrat rasen» sfiSai od dr. Fopovica in njegovih prijateljev ga še tako rahlega očitka, da je prav Slovencih alkoholizem najbolj razširjen. Zmeraj so govoriti te o jugoskuvenaki bo lesni. Me vem, če bi oni naleteli pri na tolikšen takt. te dolgo rrisem bil v mislih pri _ ki dobrem bratu J6S. Tale teden me spomnil nanj in na njegovo požrtv deta, M bi pri m Mk> teko ai šŠ»' ■1 VELIKA N O C V libaci Krasna, sončna lega na modrem Jadranu Velika s pomladna sezona 1940. Informacije : Azienda di Soggiorno — Abbazia LAURANA pri Abbaziji: ugodno bivališče za rodbine ce vesti .ÜVtiiiüO Med pošto, ki jo uoevm» prejemajo uredništvu vecjiü ličkov =>e au. vr-ne tuuj Kai» U.Ü. uopis, da kö» os.riu-š, kaj vi>e cuü..ega se u^gaja po sl„vcin*a.-h kr~j b. Ni treba, üa ta «v t- duguuiv^cnic "Ui.snc veliiM; senzacije — ne, ian«^ je č-SU, majhen, saio ua sebi neznaten dus.de-, ki pa veiiUai po svoje vrte luč na razmere, V kaierih tavamo Slovenci. Med post^ iz Kranja »mo pi tjeb Včeraj na lednjc prijazno in informativno pi emce: »Uredništvo »Juira« v LjubLanL V.judno ▼as naprošam, da v vašem cenjenem li-tu objavite spodnje, za kar se vam v imenu prizadetih najlepše zahvaljujem: Slovenski javnosti! Sirijo se govorice raznih elementov, češ da smo člani fantovskih odsekov in dekliških krožkov proti kralju, proti d žavi. Zavia amo ta obrekovanja. Že nešietokiat smo dokazali in izjavili, da je za oa; Slovence mesto le v svobtdni Jugoslaviji, p d Karadjordjevici. Zato zavračamo trditve nekaterih kranjskih prenapetežev, ki trde, da smo člani kranjskega in primskovskega fantovskega odseka v nedeljo ob povratku z unionske akademije vzklikali proti kralju. To se ni zgodilo ne na kranjskem kolodvoru in ne v polnočnem vlaku. Pač sem jaz sam v vlaku v prijateljskem razpoloženju proti članom kranjskega F. O. vzkliknil: »Dol s Kranjem!« Vendar pa mislim, da sta slovenska glasova »1« in »n« dovolj različna da se dobro razumeta besedi »kralj in »Kranj«. Slovensko javnost prosimo, da ne nasede takim lažem; razširjevalce teh klevet pa bomo zasledovali pravnim potom! Zgornje smo poslali s prošnjo za objavo uredništvu »Slovenca« in »Jutra«. Kranj. Primskovo. dne 13. marca 1940. V imenu prizadetih: Pečsr Ludovk« Uredništvo »Jutra« s tem potrjuje prejem pisma. vrst kolonjske vode, odlično parfu nlranih — toči v vsaki količin In po nizkib eenab Parfumerija »VENI'8« rvrtevs • Sprejem novega italijanskega poslanika v Beogradu. V torek zjutraj se je pri- pelial z arient-ekspresom v Beograd novi Italijanski poslanik g. Francesco Giorgio Mameli! z gospo. Na kolodvoru so ga sprejeli odpravnik italijanskega poslaništva Gfston Gridotti z gospo, vojni ataše Emilio Cononatti ter celotno osebje italijanskega poslaništva V Imenu našega zunanjega ministrstva ga je pozdravil namestnik šefa protokola dr. Matlč, ki je izrekel toplo dobrodošlico. Gospa Gridotti-jeva Je poklonila poslanikov! gospe velik šooek cvetja Novega poslanika je prišel pr^d-avit tudi ameriški poslanik Arthur Bliss-Lane, s katerim sta stara znanca še iz Amerike. Novi italijanski poslanik se je nekaj časa pomudil na peronu v razgovoru z vsem. prisotnimi, potem pa se je odpeljal na poslaništvo. — Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne » Franz-Josef ove« grenke vode prebavne organe. » Franz-Josef ovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Ogl rag. S. bf $0474-32. • Izpremembe v sodniški službi. »Slovenec« poroča iz Beograda: Upokojen je Janko Sernec, predsednik okrožnega sodišča v Murski Soboti ter obenem odlikovan z redom sv. Save 3. stopnje. Za državnega tožilca 3/2 v Mariboru je postavljen dx. Matko Zorjan starešina okr. sodišča v St. Lenartu. Za starešino okr. sodišča v Pre-valjah v 3/2 je imenovan dr. Rudolf Adamič, sodnik okr. sodišča v Mariboru. Za okr. sodnika v Mariboru je imenovan Ciril Mikuž, okrajni sodnik v Slov. Bistrici. Za okr. sodnika v Slov. Bistri cd je postavljen dr. Milan Gorup. sodnik okr. sodišča v Gor. Radgoni. Za okr. sodnika 7. pol skup. je Imenovan v Gornjem gradu Josip Kunič, doslej na okr. sodišču v Laškem. V 4/1 so napredovali okr. sodniki: dr. Josip Do-bovišek, dr. Aleksander Grobelnik, Josip Kokalj, vsi Iz Ljubljane, dr. Mirko Kejžar iz Maribora, namestnik drž. tožilca v Ljubljani dr. Hinko Lučovnik tn starešina okr. sodišča v Slov. Konicah Andrej Lev-stek. • Pravilnik o zaSčiti pred letalskimi napadi objavlja »Službeni list« v 21. številki oo 13. t. m. Objavljen je drugi del. kemijska služba Nadalje objavlia odločbo o na-davu na zlato, pri plačevanju carinskih davščin, popravek v uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, popravek avtentičnih tolmačenj uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, odločbo o dovoljenju kreditov proti inozemskemu jamstvu ter popravek v naredbi št. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva. Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožetove grenčice. • Opozorilo vojnim dobrovoljcem. V zvezi z Izdajo štiri odstotnih državnih obveznic vojnim dobrovoljcem namestu zemlje nas je odbor zveze vojnih prostovoljcev zaprosil, da objavimo za javnost sledeče sporočilo: Oddelek za državne dolgove in državni kredit finančnega ministrstva je začel 10. januarja Izdajati 4% ne državne obveznice, ki se dajejo vojnim dobrovoljcem namestu zemlje. Ob tej priliki opozarja glavni odbor ponovno vse zainteresirane dobrovoljce, naj brez skrajne potrebe ne prodajajo teh svojih obveznic, temveč naj izkoristijo dohodke, ki jih obveznice letno nosijo z dospelimi kuponi. Posebno ae opozarjajo dobrovoljci in njihovi zakoniti nasledniki, da se izogibajo raznih posrednikov in špekulantov, ki bodo posku-fiali dobiti od njih obveznice daleč izpod stvarne vrednosti. Oni prostovoljci, ki jim jc vsekukci p.;irebn*' orglati. S prenosom kompetenc na banovino Hrvatsko bodo v Zagrebu marsikaj reformirali. Zlasti bo posvečena pozornost vzgoji učiteljskega naraščaja. Listi pravijo da se je že davno čutila potreba, da bi se mladi učiteljski kandidati obvezno učili orglati ln igrati na klavir, da bi se tako povečala njihova delavnost pri izobraževanju hrvatskega naroda. Na zadnii škofijski konferenci se je posebno poudarjala želja da bi bili mladi učitelji dobri organisti in pevovodje. V teku študija se bodo tudi morali seznaniti z narodnim Vagom, da bodo pri namestitvi v kateri koli vasi že poznali ondotne pesmi plese ln običaje M'adì hrvatski učitelii bodo morali skrbeti, da se ohranijo hrvatske narodne starine. • posledice hude zime se že počenjajo poznati, z Dolenjskega nam pišejo: Huda zima ni napravila le škode na krompirju, ki je zmrznil v kleteh, temveč je mnogo škodila tudi na sadnem drevju in na trsju. Mnogo sadnega drevja je oglodal zajec, mnogo pa mu je škodoval tudä mraz. Posledice mraza bo točno spoznati šele nekoliko pozneje, ko bo topleje ln bo pričelo drevje odganjati. Tudi trt Je več po zeblo po vinogradih, tako oni deli, ki so bili pod snegom, kakor tudi oni nad snegom. Več Je tudi popolnoma zmrzlih in že skoraj suhih. Ker dolgo leži sneg na njivah. Je tudi nevarnost da bo pričela ozimina gni-ti. Solnce in topli dnevi so sneg tajali, zemlja Je postala mokra in v hladnih nočeh zmrzuje. Vse to na ozi mino kaj slabo vpliva, zato si kmetovalec želi toplega vremena, da bo sneg skopnel in se tako ozimina otme pred gnitjem. • Orla je ujel. V lovišču Goli hrib občine Sodražica, ki ga ima v zakupu g. Adolf Ivan, trgovec y Sodražid, je lovski PREMIERA NAJ VfciCJ! ZVÜZDN1K1 VIVIANE ROMANCE PIERRE BLANCHARD George Flanimant, Raimu in drugi Edini francoski film, ki je bil v Parizu predvajan Istočasno t 40 kinematografih! FHEEU1EMS 0THÀST1 Rezervirajte si vstopnice! Flirt — ljubezen — ljubosumnost in greh. Iz človeka grabežljivo zver ., i , — vse strasti, ki napravijo Ječa, kazen ln pokora. ft lager, kd ga mora videti vsa Ljubljana! Zato vsi % Kino Slsgo tel. 27-30 Danes ob 16., 19. in 2L uri. öuvaj ujel konec preteklega mesca pla-nmakega orla (Aqula hrisaetus L.). Orel meri čez krila 2 m 10 am G. Ivane pokloni ta redek plen šolski zfblrki v Sodrm-žici Orel se je ujel v železno past, ki je bila nastavljena lisici. * Razstava male obrti na IjubljanSKem spomladanskem veiesejmu. Da se omogoči udeležba na ljubljanskem veiesejmu, ki bo trajal od 1. do 10. Junija t 1.. tudi malim obrtnikom, namerava kr. banska uprava sporazumno z velesejmskim ravnateljstvom nakazati v ta namen nekaj brezp-ačnega razstavnega prostora. Interesenti naj se priglase pismeno ali ustme-no, najkasneje do 15. aprila 1940 pri VTI1 oddelku kr. banske uprave na Erjavčevi c. št. 12 z navedbo, koliko m« razstavnega prostora žele. * Novi grobovi. Na TyrSevl cesti 62. v Ljubljani Ja umrl g. Rihard Debelak, višji lavčnl upraviteli v pokoju. Uglednega pokojnika bodo Jutri ob 16. spremili k večjemu počitku. — Na Jesenicah je umrla gospa Minca Tancarjeva v starosti 78 let °okopali jo bodo jutri ob 16. — Pokojnima )lag spomin, žalujočim naše Iskreno soža-t je! * SO let so «e prepirali prebivalci Bačke Palanke ln Doka čigavo Je pristanišče na Dunavu v bližini teh dveh krajev. V pn-četku tega stoletja Je madžarska vlada uredila moderno pristanišče, ki se je 9ča-som lepo razvilo ln Je postalo zelo važno za gospodarstvo ondotnih krajev, že davno pred vojno pa sta se skregali občim Bačka Palanka ln Ilok glede lastništva In fiele te dni je katastrska uprava v Bač-ki Palanki rešila spor na ta način, da Je oristanišče prisodila občini Ilok To se razume. da Je Bačka Palanka takoj nato vložila protest pri notranjem ministrstvu. KINO MATICA, tel. 21-24 I Loretta Young, Warner Baxter, Virginia Bruce. Ljubezen znamenitega kirurga do dveh žena, ki se ne more odpovedati ne eni in ne drugi. Kritična situacija modernega zakona prepletena s humorjem in presenečenji. Dane« predstavi samo ob 16., 21. wwBfttuMM mwtrmimrn« i iTMiftrtfftMU m«MB LJUBOSUMNOST Ob 16., 19. in 21. uri! — Najlepši z bogatim razkošjem izdelani film JOAN CKAWroBDm JAMES KARNEVAL NA LEDU Atrakcije na ledu izvaja slovita skupina »The international ice follies« — Ne zamudite ta spored, ki bo nudil mnogo užitka slehernemu gledalcu! Kino Union, 22-21 viškega orkestra, izleti s parniki in motornimi čolni, kakor tudi z avtokari po deželi. Sport: golf, tenis, veslanje ln jadranje. V maju: oflcielni pričetek kopalne sezone. Od 2. do 5. maja bodo zaključne tekme v košarici. Dnevno koncerti, plesni večeri tn nočne svečanosti. V juni,iu: prihod tekmoval oev v italijanskem kolesarskem dirkanju, svečanosti na čast gostom Od 14. do 16. junija mojstrske tekme v boksu. Dnevno simfonični koncerti, popoldanski čaj ln plesni večeri. Prve tekme v Jadranju. Sledi obilen spored poletnih svečanosti. • Protituberkulozna zveza v Ljubljani je založla za velikonočne praznike lične propagandne razglednice po osnutku akad. slikarja M. Gasparija. Cena posameznemu komadu je 1 din. Razglednice so bile poslane v prodajo zvezinim edinicam (krajevnim protituberkuloznim ligam), da bodo Javnosti na razpolago Segajte po njih marljivo ter podprite z njih nakupom zvezo v borbi proti jetiki. 4Ii sem prispeval za soholsUi dam v Trnovem? VENCI LEPI Ul POCENI Frančiškanska 3, nasproti Uniona, tel. 31-74 »ROŽA« j •Razprava zaradi uboja na dan volitev. i V Valjevu se je v torek pričela razprava ' proti ubijalcem Mirka Korača. ki je kandidiral na listi dx. Mačka, in krojaškega pomočnika Dragana Nikoliča. Ubita sta bila na dan volitev 11. decembra 1938. Uboja sta obtožena Mllorad Radič, ki je v Valjevu splošno znan kot mesar Plndo, in pa mestni stražnik Ljubomir Simonovtč Kakor nava,ja obtožnica Je Radič na dan volitev pričakal Mirka Korača v ulici Vojvode Mišiča v Valjevu in ga ustrelil s samokresom. Korač je bil zadet v prsi in se je takoj zgrudil mrtev. Redar Simonovič pa je v isti ulici pomeril s puško na Dragana Nikoliča ln ga takisto ubil. Državni tožilec je predlagal zaslišanje 89 prič iz Valjeva in okolice. * Avtomobilska nesreča se Je zgodila v soboto pri Podbrezju. Za vozil je lastnik avtomobila Janez Pretnar v tovorni avtomobil tvrdke Slavec iz Kranja. Poleg materialne škode so bile tudi človeške žrtve in sicer Je bil precej hudo poškodovan na glavi inž. Plemelj z Bleda, nadalje Je dobil poškodbe vozač Pretnar sam ln prizadet je tovarnar čipk Vrhunc z Bleda. * Umor zakoncev Siibarjev pred sodiščem. Pred senatom v Varaždinu se Je v torc1' pričela razprava proti Mihu šlibar-ju in Slavku Jambreku, ld sta v noči od 7. na 8. oktobra 1937 v Radoboju prt Kra-pini umorila zakonca Janka in Antonijo šlibar. Soot .žena Je tue® Mihova žena Ljubica ki je, kakor praivt Jambrek, vedela za zločin. Strašni umor je bil že en-kr?t predmet razprave in se Je zaradi njega moralo zagovarjati 10 obtožencev, ki pa so bili vsi oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Lani je naposled Slavko Tambrek sam priznal, da ga je Miha Slibar nagovoril k umom V preiskavi Je Jambrek vse priznal, šlibar pa odločno tajil n elo za-'.el z "i v'ovno stavko. V 12 dneh je shuišal za 6 kg ter so ga morali oddati v b->lniFnifo k1er so ga brž spet -pravili na noge. Razprava se nadaljuje. * Občni zbor Dravinjske podružnice SPD v Slov. Konjicah bo v ponedeljek 18. t. m. ob 20. uri v klubovi sobi v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. * Odgod tev glavne skupščine »Udru-ženfa jugosiovenskih muzičkih avtorjev« (UJMA). Na 17. t m. v Beogradu steli-or redna glavna skupščina »UJMA« se iz tehničnih razlogov predloži Dan letošnje -edne glavne skupščine »UJMA« bo oravrM*a«»no objavHen. » Za malo matur0! Pravkar je izšla pri Akademski založbi v Ljubljani kniiž:ca »Rešitve aritmetičnih ln geometrijskih po-navlialn-b nalog za 3 tn 4. razred srednjih šol«. Cena 26 din. * Dar CMD. Rodbina g. Maksa Vele-piča. Ljubljana, je peki on ila Družbi sv Cirila ln Metoda 200 din, namesto v< nca na grob pokojne gospe Fani Kur^nt.ove. soproge poštnega ravnatelja. Iskrena hvala! * Za V'el,Ko n°č v Trst in Renc^ke. Informacije in prijave le do sobote 16. t m. Putnik. (—) * Danske pomladne p'ašče. kostume in obleke nudi najceneje tvrdka G o r i č a r, Ljubljana! Sv Petra cesta 29 Velika izbira "štofov ter se izdeluje tudi po meri. (—) * Narodno °brambno delo, ki ga vrši Družba sv. Cir la ;n Metoda, podpira vsakdo k "or uporablja razglern'ce ki j'h izdaja Družba. Za letošnjo Velikenoč jeza-ložila 6 vrst razglednic. Kupujte CM razglednice! (—) * Veselo velikonočno poživijenje Opatije. Opatija, sijajno zdravilišče na Sever nem Jadranu Pričakuje za prihodnjo velikonočno sezono številne goste iz Italije, Madžarske, Jugoslavije in Iz drugih srednjeevropskih dežela. Tako utegne biti Opatija o Veliki noči. kakor že običajno, prenapolnjena Organizirajo se družabna potova-nia iz Rima. MIlana. Tuiina kakor tudi iz Budimpešte. Zagreba tn od drugod Pomlad je že zagospodovala Bujna pestrost cve-tane. neba In morja, kakor tudi gora. ki jo obkrožalo in so polne lavorjevih drevesc, ostane nepozabno v spominu Spored svečanosti in prireditev v pomladni sezoni 1940 je naslednji: od 16 do 25 marca velikonočnd teden v Opatiji, veliki družabni večeri z razdelitvijo nagrad dnevne plesne prireditve, popolane in zvečer. Noč 17 Liiibliane u— zaradi uspešne organizacije zaščitne službe pred napadi iz zraka je neizogibno potrebno, da hišni posestniki na notranji strani hišnih vrat nabijejo pregleden seznam, natanko kje je glavni plinski zapirač. glavni vodovod-ni zapirač, glavni hišni odtočni kana 1 ln pa tudi kje so elektroštevcL Opis, kje so te naprave, naj bo jedrnat in zanesljiv. da v primeru vaje ali resne potrebe teh naprav ne bo treba šele Iskati, Vse te naprave naj bodo pa tudi vedno naglo dostopne ter vidno označene s posebnim napisom Kakor se oglase signali za vajo ali resen napad, morajo hšni posestniki ali njih pooblaščenci takoj zapreti glavni zapiraj vod°vOda in pMna, ker bodo tehnične zaščitne čete strogo nadzorovale Izvajanje predp:sov. Smučarji, turisti in športniki! Uporabljajte dr. KMETOVO MAZILO IN OLJE ZA SONČENJE. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. St. Kmet, Ljubljana, Tyràeva cesta. Dobrodelno predstavo v korist bolnega slovenskega skladatelja Marija Kogoja prirede šentjakobčani jutri ob 20 15 Uprizorili bodo zabavno Nušičevo veselo-to i»ž k: f'a 19 kre- p ko odra in sicer vedno pred razprodano hišo. V ~~>boto se igra ponovi. To sta nepreklicno ooslednji uprizoritvi te izvrstne veseloigre, -i" kar opozarjamo vse obiskovalec ki še niso imel! prilike oeledati si to igro V nedelja 17. t. it. ob 20 se ponovi Izvrstno it - a s petjem in godbo »Pekovska«. Ker ie za predstave izredno veliko zanimanje, kiipite vstonnice že v naprej od danes dalie v društvenih piostorlh v Mestnem domu. u— Rezervne oficirje (peš. art. konj. to inžen.), ki stanujejo v Ljubljani vabimo, da se udeleže obveznega predavanja ki bo v nedeljo 17 marca t. 1. ob 10. uri v veliki dvorani »Zvezde«, Kongresni trg l./I. V svrho točne evidence bo vsak udeleženec oddal pri vhodu na osm. pole napisano svoje ime z vojaškim činom in stanovanjem. Pododbor U druženja rezervnih oficirjev v Ljubljani. u— Mestni proračun za L 1940/41. je finančni minister podpisal :n odobril, hkrati pa je finančni m nister odobril tudi pravilnik o zviševanju proračuna z vsemi določbami o pobii an ju mestnih davščin. u— Predavanje in Jožefovanje društva pol 18. uri v dvorani štev. 66 >ustične palače v Ljubljani. u— Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo na občni zbor, ki bo v petek 15. marca 1940 ob pol 15. uri v kolodvorski restavraciji Masa-rykova cesta. Uprava u— Sokolska mladina na Viču bo spet uprizorila ljubko mladinsko igrico s petjem »Kralj Matjaž« v režij! br. Kemperla. Predstava bo v te;] sezoni že druga in moremo bit! zato našim malčkom hvaležni za njihov trud na sokolskem odru. Igrica je prav dobro pripravljena in bo občinstvo gotovo z velikim obiskom nagradilo naše male igralce in igralke. Premiera bo v nedeljo 17. L m. ob 18. uri, repriza pa na praznik 19. t. m. Nabavite si vstopnice pravočasno v pisarni sokolskega doma v nedeljo od 10. ure dalje. u— Koncert malih harmonikarjev na Viču. V nabito polni sokolski dvorani so priredili mali harmonikarji pomladita Jadranske straže iz Domžal v nedeljo 10. t. m. koncert, ki je odlično uspel. Občinstvo Je navdušeno ploskalo malim umetnikom, ki so že s prvo točko »Hej Slovani« osvojili srca vseli. Spored je bil zelo pester in so ga mali harmonikarji absolvirali v dobrih dveh urah. Zelo so ugajal! tudi plesi, ki jih Je sestavila gdč. Turšičeva im so jih morali med viharnimi ovacijami ponoviti. Zbor, ki šteje 46 malih harmonikarjev, je vodil spretne kapelnik Ton! Sameja, ki mu moremo le čestitati. Koncert so zaključili harmonikarji s sokolako »Le naprej brez miru«, ki jo Je pela vsa množica v dvorani. u— Sadjarsko in vrtnarsko društvo na Viču bo imelo drevi ob pol 20. v ljudski šoli predavanje s skioptičnimi slikami: »O oplojevanju rastlin in o vsebini semenja«. Predaval bo g. Kregar. — V nedeljo 17. t. m. bo ob pol 15. pokazal g. nadzornik štrekelj, kako se obrezuje sadno drevje in trta. Predavanje bo na vrtu g. Aleša v Soški ulici 4. u— Zapriseganje na našem jugu nekdaj in sedaj je naslov predavanja, ki ga bo imel g. univ profesor dr. Metod Dolenc v soboto 16. t m. točno ob 18. uri v zbornični dvorani univerze (I. nadstropje). K predavanju ima prost pristop vsakdo (gospodje in dame), ki se zanima za predmet. Društvo »Pravnik«. u— Sadjarsko ln vrtnarsko društvo v Mostah priredi feevi ob 20. v ljudski šoli v Mostah predla^vanje o sestavi zemlje. Predaval bo g. inž. Levstek. Vsi člani in prijatelji vljudno vabljeni. Odobr. u— Teden vzgojnih večerov za »tarse za Bežigradom. Drevi bo predaval g dr. Fajdiga o temi »Vzgojni pomen katoliške družine kot doživlialnega občestva«. Vabljeni vsi starši bežigrajske mladine. Vstop prost. u— Izlet na Orknejske otoke Je tema zanimivemu predavanju, ki ga bo imela naša neumorna kulturna delavka lektorica na naši univerzi, ga. Fanny S. Copeland drevi ob 18. v beli dvorani hotela Union. Predavanje bodo spremljale številne tudi barvaste skioptične slike. K obilni udeležbi • ' Anerleško društvo. u— Pedagoško društvo priredi v soboto 16. t. m. oV 18. uri zvečer v dvorani Mineraloškega inštituta predavanje. Govoril bo priznani slovenski skavtski delavec in organizator g Miroslav Zor o temi »Vzgojne oblike v skavtizmu«. Ker je skavtizem svetovni pokret vzgojnega značaja, bo predavanje gotovo zanimalo ne samo skavtske kroge, temveč tudi vse naše pedagoške delavce. Vstop prost. u— Kako tesno je naša Pterama mlaai-na povezana z dogajanjem našega časa, nam bo skušala jutri ob 20. na literarnem večeru v dvorani Delavske zbornice prikazati peto ri ca mladih slovenskih pisateljev. Iz svojih del bodo čitali Torkar, Kiauta, Mrzel, Kranjc in Bartol. Prireditelj! upravičeno pričakujejo čim številnejšega obiska u— VeIlKo zborovanje državnih ki moupravnib uslužbencev, delavcev ter upokojencev bo v nedeljo ob 10. dopoldne v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. Na dnevnem redu Je razprava o gmotnem položaju in draginji, nato o potrebi po ustanovitvi zveze organizacij dr- k' ''i Ji/Tr 7 ™ „h noi žavnih in samoupravnih uslužbencev, na *■ _ _ _ t TVJ hO jmrpieta. resoliici-taL Polno 21. v salonu pri »Levu«. Ta večer nastopi zopet vsakoletni odlični predavatelj g dr. Vinko èaialKin s temo: »Razdelitev zakladov sveta«. Kakor vse kaže, bo sedanja vojna v prvi vrsti gospo-arska. Zato je predvsem treba vedeti, kako je razdeljeno blago, ki je za vojskovanje posebno važno. Kje je že ezo in kje je premog? Kakšne so njiju odvajalne in dovajalne možnosti? koncu pa bo sprejeta resolucija. Polno številna udeležba naj pokaže, da Je rešitev našega gmotnega položaja neodložljiva! Zborovanje sklicujejo stanovske organizacije državnih in samoupravnih upokojencev, zvaničmikov finančne kontrole, banovinsk£h uslužbencev in upokojencev, sodnikov, sodnih Izvršiteljev, upokojenega učiteljstva, žandarmerijskih upokojencev, železniških upokojencev, profesorsko dru- Kj je baker kje je cink, kositer, srebro, , ---------- v - - zlato itd.? In predvsem, kje je petrolej, štvo, brez katerega j? v sedanjem času vojsko- vanje sploh nemogoče? Koliko ga potrebujemo in kako ga pridobimo? Dalje les, bombaž in kavčuk itd.? Vse to so vprašanja, ki se nam ob vsaki priliki vsiljujejo. Na zemljevidu moremo slediti odgovorom na ta vprašanja. Ti odgovori bodo predmet aktualnega predavanja, ki bodo tudi za nas zelo poučni. K temu res zanimivemu predavanju so vabljeni vsi člani in prijatelji »Soče«. Vstop vsem prost. Pridite, ne zamudite prilike! K. o. Jugoslovenske nacionalne nih železnic, davčnih uradnikov, državnih uraidnikov računske stroke, davčnih izvršil cev poštnih, telegrafskih ln telefonskih zvaničnikov in služiteljev, poštno-hranil-ničnih uradnikov, narodnih železničarjev in brodarjev, učiteljev telovadbe, zemljiško, knjižnih uradnikov, gledaliških Igralcev, učdteljstva meščanskih šol, vseučlliškth profesorjev, uradnikov ptt, mestnih uslužbencev in železniških uradnikov. n— Odhod brlgadnega generala g. Dušana Dodiča. Včeraj smo obširno poročali «»tränke na Viču bo imela v soboto 16. t • o življenjskem dedu dosedanjega pomočni- m. ob 20. v salonu gostilne pri Pimatu ka dravske divizi jske oblasti, bri ga dne ga redni občni zbor Poročali bodo tudi dele- generala Dušana Dodiča. ki nas po pol- gati banovinske ln sreske organizacije tretjem letu bivanja med nami zapušča. INS Ln O JNS, zato vabdmo vse članstvo General Dodič odhaja lz LJubljane jutri in omladince da se občnega zbora udele- zvečer z brzovlakom, ki odhaja ob 20. Ste- žijo v polnem številu. vilni prijatelji, kd si Jih je ugledni, zasluž- u— Občni zb<>r Drugtva prijateljev prav- | ni vojaški dostojanstvenik pridobil v vsej naši nacionalni javnosti, mu pripravljajo ne fakultete v LJubljani bo v petek. 29. nesvečanosti. javrd konoertl stalnega adra- marca, z običajnim dnevnim redom ob I intimno, prisrčno odhodnJoo. e— Trgovci vai danes na občni zbor, kl ee vrši ob 7. uri zvečer v Narodnem domu v mali dvorani. u— Današnja javna produkcija Glasbene akademije in Slednje glasbene šole bo imeia naslednji spored: 1) Moniuszko Recitativ in Dumka iz opere Halke. Poje Lipušček Janez, pri klavirju Ogrin Ksenija. 2) Reissiger« Fantazija za klarinet. Igra Gunzek Mihael, pri klavirju Hubad Samo. 3) Rimski Korsakov: Arija Maife iz opere Carjeva nevesta, Zaje: Hajd u kolo. Poje Tiran Marija, pri klavirju Hubad Samo. 4) Mozart: I. in H. stavek violinskega koncerta, igra Gregore Jurij, pri klavirju Bradač Zorka. 5) Nicolai: Arija gospe Flut. Poje Zupanič Lilijana, pri klavirju Hubad Samo. 6) Reicha: Trio za rogete. IgTajo: Zupanič Jože. Pokorn Viktor in Ramovš Primož. 7) škerjanc: Počitek poc: goro. Ravnik: Pozdrav iz daljave, La-jo c Tkalec, poje Polajnar Milica, pri klav . ju Seifert Herta 8) Brahms: Bala-a d !ur in Sehe zo es-moi. Igra na kla-vi:ju Ogrin Kseni.ia 9) Čajkovski: Arija Len.-kegra in Verdi: Arija Alfreda. Poje Sla 'oljev-Jolič Anton pri klavirju Zupanič Lilijana. Produkcija bo drevi ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani. Podrobni sp: red v knjigarni Gla,sbene Matice. Spored je obenem vstopnica. (—) ZOBOZDRAVNIK dr. JOSIP TAVČA OD 17. do 27. t. m. NE ORDINIRA. Nebotičnik — tel. S3-93. u— Sodeč po kritikah evropskih glasbenih središč, bo koncert Poltronierijevega kvarteta v Ljubljani izredno doživetje. To velja za vse Poltronieiijeve nastope tudi v mestih, kier svetovni umetniki niso ravno redki gostje v koncertnih dvoranah. V prvovrstni Izveibi članov Poltronierijevega kvartea bomo poslušali Mozartov kvartet v b-duru Pick-Mangiagallijev kvartet op. 18. v g-molu ter Ravelov kvartet, ki je zlasti vzbudil občudovanje razvajene koncertne publike v vseb velikih mestih Evrope kjer je nastopal zadnja leta Poltronieri je v kvartet. Ljubljanski, edini letošnji koncert tega kvarteta bo v petek 15. t. m. „b 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Kakor že javljeno, bo koncertiral pianist Marijan Lipovšek v veliki Filharmonični dvoicuii prihodnji ponedeljek 18. t. m. Pianist Lipovšek pride v Ljubljano iz Rima, kjer nadaljuje svoje študije in bo izvajal naslednji spored: Scarlatti: tri sonate. Haycn: Sonata v s-duru. Beethoven: Sonata v c-duru op. 53. Drugi del sporeda prino- deia domačih skladateljev in sicer Premrlove varijacije za klavir, šivičeve dvanajst tonske študije v obliki male klavirske suite Osterčeve štiri miniature in škerjančeve Tri noeturne. Nato sledi De-byssi s Tremi preludiji ter Chopdn z dvema etudama in Scherzo v ha-molu. Na koncert domačega umetnika, ki uživa v našem umetniškem življenju in tudi med koncertnim občinstvom veliko popularnost opozarjamo. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. {—) n— JNAK Edinstvo. Danes ob 17. bo seja odbora Ob 20. bo redni članski sestanek z zanimivim predavanjem. Udeležite se v čim večjem številu! u— JNAD Jugoslavija. Drevi članski sestanek točno ob 20.15. Reševanje važnih društvenih zadev. Udeležba strogo obvezna. Iz Maribora a— Nov prospekt Maribora je izšel v nakladi 20.000 izvodov s slovenskim, srbo-hrvatskim, nemškim, francoskim, madžarskim, italijanskim, angleškim besedilom itd Besedilo je sestavilo tajništvo mestnega turističnega odbora. Po pooblastilu kr. banske uprave je redigirala besedilo Tujskoprometna zveza v Mariboru po svojem odborniku ravnatelju dr. Josipu To-minšku. a — Premiera »Gejše«. Jelka Igličeva bo nastopila kot Gejša, Marica Brumen - Lu-bejeva kot Molly, Kovičeva kot Juliette, Gorinškova kot lady Constance, Gorinšek kot guverner marki Imari, Manoševski kot Fairfax, Harastovič kot Kitajec, P. Kovič kot Takamini, Kamuščič kot japonski častnik Katana, Savinova kot Mary Worthing. Premiera bo v soboto 16. t m. a — Sodobni fortifikacijski problemi. O tej zanimivi temi je predsnočnjim predaval rezervnim oficirjem v nabito polni dvorani na Aleksandrovi cesti divizijski general g. L. Rupnik. V klenih izvajanjih je prikazal stanje raznih utrdbenih sistemov naše dobe. Za svoja poučna izvajanja je bil deležen toplega aplavza. KLOBUKI v najnovejših barvah in oblikah BOGATAJ Ljubljana, Stari trg 14, Maribor — Gosposka 3, Radovljica — mesto. Nizke cene. Strokovna postrežba. Pred nakupom si oglejte izložbe. a — Strelstvo v mariborski okolici. Občni zbor pobreške strelske družine je pokazal lep napredek strelstva v pretekli poslovni dobi, kar je bilo razbrati ob poročilih predsednika Cafa in ostalih funkcionarjev. Pobreške strelce sta prisrčno pozdravila v imenu strelskega okrožja dr. Vauhnik in S. Reja. Pri volitvah je bil izvoljen po večini dosedanji odbor. Tudi studenški strelci so marljivo delovali. To so pokazala poročila na občnem zboru, ki so jih podali funkcionarji studen. strelske družine s preds. inž. Djordjevičem na čelu. Studenškim strelcem je izrekel priznanje delegat strelskega okrožja S. Reja. Oba občna zbora sta izpričala lep razvoj strelstva v mariborski okolici. a — Ljudska univerza v Mariboru. Jutri, v petek, priredi Ljudska univerza skupno s Tujskoprometno zvezo in Jadransko "tražo predavanje ravnatelja C. Vrignanina iz Sušaka o Hrvatskem Pri-rriorju Predavanj" to pojasnjeval pou*en film »Od Zagreba do Raba«. Ob 15. bo predstava za dijaštvo. a— Za koncert APZ Vlada tudi v Mariboru veliko zanimanje. Preskrbite si takoj vstopnice pri »Putniku«. Tam so v prodaji tudi sporedi. Koncert, na katerem bo Akademski pevski zbor nastopil polnošte- viino, bo v soboto 16. t. m. ob 20.15 v dvorani Sokola (Union). Ne odlašajte s nakupom vstopnic (—) a— Iz Studencev. Drevi ob 19. bo v dvorani deške ljudske šole v Studencih predavnje prof. J. Sedivyja o temi: »Moji dijaki, njih profesorji in demokratizacija šolstva«. a— Odpis davčnih zaostankov. V smislu razglasa davčne uprave za mesto Maribor je vložiti prošnje za odpis davčnih zavezancev do 23. marca t L a — V letošnji zimi prvič Čez ničlo. Včerajšnja minimalna jutranja temperatura je bila v letošnji zimi prvič čez ničlo in sicer 0.6 st. C. Višina snega v ravnini je še samo 13 cm. Tezenska postaja napoveduje za mariborski okoliš pretežno oblačno in malo vetrovno vreme, verjetnost dežja. a — Hlapci Jerneji. Bridka je usoda tistih železničarjev, ki so bili nastavljeni po letu 1925. pa jim niso bila šteta služ-hena 'età 7a napredovanje in pokojnino, ki so iih ods'uzili pri železnici pred nastavitvijo. Nešteto prošenj in vlog je bilo, oa brez uspeha Niihova pokojnina znaša komaj par sto din mesečno. .Jutri, v oetek 15 t. m., ob pol 15. se zbero prizadeti v dvoriščni dvorani na Ruški 7. da se posvetni ei o o nadaiiniih korakih za zboljšanje bednega položaja. a— V farni razpravi je mariborski mali senat obsodil na tri leta zaoora 72 letnega ^«fana Graifonerja iz Sv. Petra niže Maribora ker je 3 decembra 1939 v Pernici v Slov fori ca h do smrti zabodel posestniškega sina T vana Senekoviča Soob-to?en je bil tudi Jožef H., ki pa je bil oproščen. a — Bla»*a*na v Dravi. V zvezi z včeraj-šniim ooročfom o vlomu v mestni socialni politični urad dodaiamo da so našU ukradeno ročno blaffalno v Dravi ob Pristanu. V blazini ki ie bila zaklpniena «o ostali samo dokumenti in hranilne knUžice, o 3000 din pa ni bilo nobenega sledu. li Cella e— Akad. slikar Albert Sirk bo razstavi v Beogradu Slikarske razstava »Sro-ske Lade«, ki bo otvorjena 7. aprila v Beogradu, se bo na povabilo udeležil kot edini slovenski umetnik akad slikar gosp. Albert Sirk v Celju in bo razstavil v Beogradu šest svojih slik. e— Velik uspeh simfoničnega koncerta Združena orkestra celjske Glasbene Matice in godbe 39. pp. sta priredila v torek zvečer v celjskem gledališču I. simfonični koncert, ki ie bil zelo dobro obiskan in je dosegel velik umetniški uspeh Nastopil je velik orkester, ki je štel 50 članov Celje je končno dobilo velik in visoko kvaliteten simfoničen orkester, ki bo igral v celjskem glasbenem življenju gotovo Se veliko vlogo. Prvi njeeov nastop upravičuje najlepše nade. Orkester je homogen, zasedba godal in pihal ie močna in skrbno razporejena. godbeniki razpolagalo z zelo dobro tehniko in sledijo vsakemu migljaju dirigenta. Orkestralni korpus zveni polno, je uglajen In Iznlljen ter eksakten v izvajanju in enoten v občutju, dinamiki in diferenciaciji. Ravnatelj celjska Glasbene Matice g. Karlo San ein je najprej dirigiral Griegovo Poklonitveno koračnico iz suite »Jorsalfar«. Mogočno delo nordijskega romantika je zvenelo veličastno in je bilo izvedeno v velikem stilu. Vojaški kapelnik g. Pero Fabijanovič je dirigiral Schuber-tovo simfonijo v h-molu (»nedovršeno«). Orkester je to harmonično barvito in globoko občuteno delo izvajal z veliko fi-neso in neoporečno tehniko. Pod vodstvom I istega dirigenta je nato precizno in učinkovito izvajal folklorno zanimivo, harmonično pestro in odlično instrumentirano delo g. Pera Fabijanoviča Simfonične miniature štev. 1 in Dvorakov učinkoviti Slovanski ples štev. 6. Ob zaključku je ravnatelj g. Sancin dirigiral Haydnovo VI. simfonijo v g-duru (»udar pavk«). Orkester je podal to tipično haydnovsko delo v klasičnem stilu in točni interpretaciji. Gg. Pero Fabijanovič in ravn. Karlo Sancin sta se izkazala kot dirigenta velikega formata in sta bila za izredni umetniški večer z orkestrom vred deležna navdušenega priznanja. Celje je lahko na ta orkester in na I. simfonični večer ponosno. Upamo, da bomo imeli kmalu priliko slišati v kratkem že II. celjski simfonični koncert — R. P. e— Drugo predavanje za rezervne oficirje bo drevi ob 19. v veliki dvorani Narodnega doma. Udeležba je obvezna. e — Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča vsemu članstvu in kupujočemu občinstvu, da bodo trgovine v območju celjske mestne občine na praznik sv. Jožefa 19. t m. odprte od 7.30 do 12.30. Na veliko soboto 23. t. m. bodo anele biti trgovine na drobno odprte samo do 17., trgovine na debelo in druge trgovske pisarne pa bodo ves popoldan zaprte. e— Oddaja občinskih zemljišč. Mestna občina celjska bo oddala v ponedeljek 18. t m v najem zemljišča, njive in travnike in sicer ob 8. pri okoliškem pokopališču, ob 10. pri mestnem pokopališču, ob 14. na bivšem Rajerjevem posestvu in ob 16. na Sp Lanovžu. Najemnino je treba plačati takoj po dražbi. e— Umrla je v torek na Mariborski cesti 3 v 85. letu starosti ga. Helena Kubišta, vdova po znanem celjskem kapelniku ln skladatelju. Pokojna je bila odločno narodna in izredno blaga žena. Pogreb bo danes ob 17. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Cestna mizerija. Sneg, ki ga mestna občina ni mogla spraviti z mestnih trgov in ulic, sedaj polagoma kopni. Južno vreme pa je izpremenilo nekatere ulice z dosedanjimi kupi snega in ledu v blatne brozge, ki povzročajo prebivalstvu novo »veselje«. V tem pogledu ima prvenstvo Vodnikova ulica, ki je postala sedaj vprav neprehodna. Ker so jeseni in pozimi ka-nalizirali ulico in jo prekopali, je cestišče docela mehko in tako polno blata, da mora človek gaziti po njem do gležnjev, če hoče čez ulico. Ali občina tudi nima denarja za čiščenje v blatu plavajočih ulic? e— Srečke za novo, 40. kolo drž. razredne loterije so prispele in jih dobite v podružnici »Jutra« v Celju. BoäarstvG Za surovine bi moralo biti dovolj deviz na razpolago Uprava zagrebške borze je izdala obširno letno poročilo o lanskem borznem poslovanju. Pri navajanju glavnih momentov iz razvoja našega gospodarskega življenja poročilo zlasti podrobno razčlenjuje vpliv dela Narodne banke na splošni gospodarski razvoj. Obravnavajoč problem uvoza sirovin iz neklirinških držav pravi poročilo med drugim: Znano je, da so pred začetkom vojne šla naša prizadevanja za tem, da se olajša izvoz kmetijskih pridelkov, kakor tudi ostalih naših izvoznih produktov. Toda z začetkom vojne je v vseh državah, tako v vojskujočih se kakor nevtralnih, nastalo vprašanje uvoza ln sicer uvoza sirovin. V današnem času je največji problem za razvoj vsakega narodnogospodarskega življenja, pa tako tudi našega, problem uvoza sirovin, ki so potrebne za zagotovitev normalnega gospodarskega in socialnega življenja. Zavoljo tega je nadaljni razvoj naše gospodarske delovnosti vsekakor tesno povezan z možnostjo nabave sirovin iz tujine za potrebe naše industrije in trgovine, da ne govorimo tudi o morebitnih sirovin- skih rezervah. Glede na dejstvo, da je prebitek v naši trgovinski bilanci dosežen na račun uvoza sirovin, kakor so bombaž, volna, predivo, železo, razne vrste premoga, sirove kože in podobno, katere so nam neogibno potrebne za normalen gospodarski razvoj, se aktivnost naše trgovinske bilance ne more smatrati za ugoden pojav. Potrebno je torej, da devizni odbor Narodne banke pri podeljevanju dovoljenj za uvoz sirovin postopa liberalno in s tem omogoči uvoz teh v čim večjih količinah. Narodna banka mora v današnjih razmerah dajati prednost uvozu potrebnih sirovin pred skrbjo za povečanje deviz. Poročilo uprave zagrebške borze naglaša, da je bil dotok deviz v našo državo zaradi povečanega izvoza v zadnjem času, zlasti v zadnjih dveh mescih, mnogo večji kakor poprej. Ves ta dotok da bi bilo treba porabiti za povečanje uvoza sirovin namesto za povečanje deviznih rezerv, če se že noče v to svr-ho porabiti del zlate podloge, ki je sicer zato tu, da se v kritičnih momentih kon-sumira. Na vinskem sejmu v Ptuju so se sklepale kupčije Ptuj, 13. marca Ob veliki udeležbi povabljenih gostov je bila v nedeljo dopoldne slovesna otvoritev vinske razstave in vinskega sejma v Ptuju,, v lepo opremljeni dvorani Oster-bergerjevega hotela. Razstavljenih je bilo 173 vrst vina. Istotam sta bili v posebni sobi razvrščeni oprema za vinarski muzej, ki bo v bližni bodočnosti odprt svojemu namenu, in pa razstava Tujskoprometne zveze, ki je prikazovala v besedi in sliki lepoto naših Haloz in Slovenskih goric. Pri otvoritvi, katere se je udeležil tudi načelnik kmetijskega oddelka pri banski upravi inž. Podgornik, so vsi govorniki poudarjali pomembnost takih razstav. Po otvoritvi so si gostje ogledali razstavni prostor, kjer je postajalo zaradi prihajajočih obiskovalcev zelo živahno. Tu so pokušali vina, obenem pa so se začele sklepati kupčije. Na vinsko razstavo so prihiteli obiskovalci celo iz Zagreba in z Gorenjskega. Zanimanje za nakup vina je bilo zelo veliko in so ga samo na sejmu prodali nad 300 hI. Mnogo kupčij pa je bilo sklenjenih še na domovih posameznih razstavljal cev. Razstava je bila zaključena v ponedeljek zvečer. Vseh obiskovalcev je bilo nad 600. Vsekakor je končna bilanca zelo zadovoljiva in ima prav gotovo tudi velik gospodarski uspeh. Tovrstne razstave in vinski seimi bodo odslei redno vsako leto Upamo, da bo tudi vsako leto naraslo število obiskovalcev iz boli oddaljenih krajev, ko bodo spoznali nrvovrstno kakovost vina iz Haloz in iz Slovenskih goric. = Prijava delniškega kapitala «njega izvora. V zvezi z odlokom finančnega ministra od 18. oktobra 1. 1939. se opozarjajo delniške družbe v državi, pH katerih je angažiran tudi kapital tujcev, da so dolžna naknadno dostaviti vse po.atke, ki niso bili v njihovih prijavah, devizni direkciji Narorne banke. Prav tako morajo prijaviti to tudi delniške družbe, ki svoje prijave sploh še niso predložile, ker se sicer prošnje za prenos dividende to tantieme tujim lastnikom sploh ne bodo upoštevale, v kolikor prej ni bila pravočasno devizni direkciji dostavljena prijava o tujem lastništvu delniškega kapitala. Delniška podjetja, katerih delnice se glase na donosil-ca, so dolžna pri prvem izplačilu dividende dobiti točne podatke o lastništvu delnic od predložiteljev kuponov. Zadnji rok za oddajo prijav o delniškem kapitalu tujega izvora je 30. april letos. = prodajna kooperacija škode In Stey-ra. Iz Prage poročajo: Delniški družbi škodove tvornice v Plznu in Steyr-Daim-ler-Puch v Steyru sta sklenili razpečeval-no kooperacijo. Po tem sklepu bo prodajna organizacija Steyra vršila generalno razpečevanje škodovih avtomobilov v Veliki Nemčiji, prodajna organizacija škode pa generalno razpečavanje Steyrovih avtomobilov v pretektoratu. Sledilo bo tudi sodelovanje na izvoznih trgih, posebno v južnovzhodni Evropi. Dal,je bosta tudi gra-ška tvornica družbe Steyr-Daimler—Puch in brnska tvornica orožja izvedli podobno kooparacijo. Steyr bo v Brnu in v Rakovniku izdelana kolesa razpečeval v Veliki Nemčiji, brnska tvornica orožja pa Stey-rova kolesa v protektoratu. Tudi v tem pri meru bo sledilo sodelovanje pri izvozu. Ta razpečevalna kooperacija se pozna že na dunajskem pomladnem velesejmu, kjer Steyr in Skoda razstavljata in prodajata skupno. = Dopolnilo k naredbi št. 3. o omejitvi bencina. Minister za trgovino in industrijo ter finančni minister sta podpisala dopolnilo k naredbi št. 3.. Id se nanaša na omejitev bencina v državi. Po navodilih te dopolnitve se bodo mogle zaradi splošnih in javnih razlogov povečati količino bend- o Ito «Sočala uprava državnega monopola na predlog komisije, kl bo sestavljena iz delegatov ministrstva za vojsko m mornarico, uprave državnifa monopolov in banovine Hrvatske. Za bencinske potrebe vrhovne državne uprave bo izdajal dovoljenja finančni minister. = Električna centrala v Beogradu zahteva, da se skupni davek na termične aparate zniža. Spričo zlih posledic, ki jih lahko ima visoka obremenitev aparatov za termični tok s skupnim davkom, je tudi električna centrala v Beogradu izročila finančnemu ministrstvu predstavko, v kateri zahteva, da se obremenitev teh aparatov s skupnim davkom vrne na prejšno stanje, to je od 24% na 8% vrednosti. V predstavki se zlasti poudarja prizadevanje, s katerim so električna centrala v Beogradu ln druge centrale v državi skušale čim bolj modernizirati gospodinjstva. Podražitev teh aparatov bi imela za posledico le manjšo rabo toka v gospodinjsko svrho. = Na Dunaju se je ustanovila družba za pospefievanje gospodarskih zvez bivše Avstrije z južnovzhodnimi državami. Pod pokroviteljstvom gospodarskega ministra dr. Funka ln komisarja Bürckla se je na Dunaju ustanovila nova družba, katere namen je pospeševanje gospodarskih ln kulturnih vezi med Nemčijo, zlasti bivšo Ostmarko, to južnovzhodnimi državami. Nova družba se imenuje Südosteuropa-Gesellschaft. = Tolmačenje vedbe o kontroli cen. Ministrstvo trgovine in industrije je obvestilo Zbornico za TOI v Ljubljani, da spada pod uredbe o kontroli cen vsakršni pre-moe ne glede na to, za katere svrhe se uporablja. = Kmetska posojilnica ljubljanske oko-Hce, z. z n. J. v Ljubljani Izplačuje od 15. t. m. vse vloge, kl dne 1. marca 1. 1935. niso presegale zneska 5000 din. Vse te osvobojene in nedvignjene vloge se bodo po 30. juniju 1. 1940. prenesle na novi račun to se bodo obrestovale po normalni obrestni meri. — Dobave. Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejema do 16. t m ponudbe raznega azbestnega materiala in raznih meril, do 18. t. m. pocinkane žice, medi v p>alicah in železnih zakovic, do 20. t. m. borovih desk in do 22. t. m profilov iz medi. — Stab mornarice v Zemunu sprejema do 17. t. m ponudbe za dobavo lino-leja. lepila in jelenovih kožic. — Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 18 t m. ponudbe za dobavo dinamo žice. do 1. aprila cevi za vrtanje. — Direkcija državnega rudnika v Senjskem Rudniku sprejema do 2. aprila ponudbe za dobavo šipk za električno varjenje. — Hidroplan-ska komanda v Divuljah sprejema do 20. t m. ponudbe za dobavo drobilnice za kamen in trofaznega motorja za pogon drobilnice — Vojnotehnični zavod v Hanri-jevu pri Skoplju sprejema do 12. aprila ponudbe za dobavo 20.000 kg premoga. «= Licitacije. Dne 20. t m, bo v inten-danturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani -licitacija za dobavo večje množine ovsa, slame in sena, 21. t m bo pri komandi rečne flotilje v Novem Sadu licitacija za dobavo drv, 22. t m. pri zavodu za izdelavo vojne opreme v Beogradu in istočasno v Zagrebu licitacija za dobavo kocev za konje, 23. t m v tehničnem oddelku izpostave banske uprave v Soliti« licitacija za izdelavo mizarskih del v novi banovinski zgradbi v Splitu. 28. t m. v intendanturi pomorske obalske komande v Splitu licitacija za dobavo drv. Pri upravi vojnotehničnega zavoda v Kragujevcu bo 18. tega mesca pismena pogodba za dobavo raznih pisarniških potrebščin, orehovih desk. raznega preciznega orodja, (mikrometrov, mikroskopov in drugega) in orehovega izdelanega lesa. 20. t. m raznih gumijastih in platnenih cevi. podzemnega armiranega in telefonskega kabla, raznih legur, raznega papirja, kartona in etiket, 21. t. m. raznega električnega materiala, razne dinamske žice, z gumo izoliranih vodov in jeklenih manesmanovih cevi. 22. i. m. jeklenih trakov. 29. t m. raznih obli-čev za rezanje zavojev Predmetni oglasi so v Zbornici za TOI v Ljubljani na vpogled. = Dobava Razpis dobav živilskih potrebščin ta premoga za Delavski dom v Ljubljani je bil objavljen v »Službenem listu dravske banovine« z dne 9. t. m. — Nove takse v zemljiškoknjižnih zadevah. V finančnem zakonu za L 1938/39. so bile povišane taksne postavke v zemljiškoknjižnem postopanju. Z uredbo o zidanju in opremi sodnih poslopij in ureditvi zemljiških knjig je bil uveden z veljavo od 15. septembra L 1939. sodni doprinos k taksam v obliki nove takse v sodnih mar-kieah. V »Službenih novinah« z dne 23. decembra 1. 1939. je bila objavljena uredba o spremembah ta dopolnitvah zakona o taksah (prenosna taksa za kupne pogodbe in cesije, taltsna razpredelnica za dediščine in daritve itd.). Vse te spremembe in poviške je obdelal zemljiškoknjižni ravnatelj v p. g. Anton Spende v dodatku k svojemu v l. 1937 izdanem delu »Zemljiška knjiga« (pomen in sestava zemljiške knjige, prošnje, listine, takse, vpisi v zemljiško knjigo). Ta knjiga je bila deležna laskave ocene v »Slovenskem pravniku« ta vseh slovenskih dnevnikih. Dodatek je sestavljen v zelo pregledni obliki s taksno tabelo za dediščine in daritve, s taksami za overovljanje enega ali več prepisov itd. Cena 8 strani obsegajočega dodatka s poštnino vred je 8 din. Knjigarne imajo običajni popust. Naroča se pri Blasnikovi tiskarni v Ljubljani. Od »Zemljiške knjige« je še nekaj izvodov v zalogi. Cena knjige, vezane v fino črno platno, z dodatkom vred ostane nezvišana 44 din. Plačljivo po položnicah, kl bodo pridejane vsaki pošiljki, ali pa v naprej po nakaznici. M' vzemite 1 — 2 ASPIRINi tablet e (BAYER) p j drugega zdravila po imena „Aspirin", temveč edino-lei „ B a y e r " - j e v Aspirin, o*, n» pod s b«. mn «tam m«. dam 2351 — 2589, Bruselj 751.50—763.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 205.57 — 208.77, Pariz 116.24 — 118.54, New-York 5480—5520, Curih 1228.18—1238.18, Amsterdam 2903.63 — 2941.63, Bruselj 928.13 — 940.13. Curih. Beograd 10, Pariz 9.57, London 16.89, New York 446, Bruselj 75.6750, Milan 22.52, Amsterdam 236.95. Berlin 178.75 Stockholm 106.15. Oslo 101.30, Koben-havn 86.15, Sofija 5.50. Budimpešta 79.50, Atene 3.35, Bukarešta 3.40. PROTI KAŠLJU ptn/zjuMie -&Ahxr UAJÀCOL-smup ,, REMEDIÀ" . (guajacol-pepdynamin) zq odrasle in otroke 2k)éóxt ie v ineA é^nrnnA. 4.br. j6u o» 6i Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 432 den., 6o/0 šumske 66.50 den., 4%. severne agrarne 50.50 deru; 6% dalm. agrarne 69.50 bi., 6®/« begluške 77 den., 7% stabiliz. 95 den., 7% invest. 98 den., 7% Seligman 100 den., 7«/0 Blair 90 den., 8% Blair 98 den.; delnice: Narodna banka 7550 den., šečerana Osijek 180 deiu, Isis 30 den., Trbovlje 235 — 240. Beograd. Vojna škoda 430 — 432, 6% Samske 69.25 — 70, 4% severne agrarne 51 — 52, 4«/o agrarne 53 — 53.50, 6% dalm. agrarne 71.25 — 71.75, 6«/8 begluške 77 — 77.50. 7% stabiliz., 97.50 den., 7% invest 99 — 99.50, 7% Seligman 101 den., 7o/„ Blair 91.50 den., 8% Blair 99 den., PAB 189 — 191 (188 — 190); drobni kosi: Narodna banka 7480 den. (7500). Blago vi? a tržišča Žito •3-" Chicago (13. t. m_). Začetni tečajfc pšenica: za maj 102.75, za juL 100.6250, za sept 99.50; turščic»: za sept. 57.1250. + Wlnnlpeg (13. t. m.). Začetni tečaji: pšenic»: za maj 88.1250, za Julij 89.50, za sept. 90.75. + NovOsadska blag®vna borza (13. t. m). Tendenca za turščico čvrsta. Pšenica; baška, okolica Novi Sad 202 — 204; srem-ska 199 — 201; slavonska 200 — 202; gor-njebanatska 200 — 204; gornjebaška 200 — 202; baška ladja Tisa 206 — 208 Kž: baška 163 — 165. Oves: baški, sremski in slavonski 164 — 166. Ječmen: baški ta sremski 64/65 kg 172.50 — 175. KorUza: baška pariteta Indjija ta p>ariteta Vršac 154 — 155. Moka: baška ta banatska »0g« ta »Ogg« 310 — 320; »2« 290 — 300; »5< 270 — 280; »6« 250 — 260; »7« 220 — 230: »8« 142.50 — 147.50. Otrobi: baški ta sremski 135 — 137.50; banatski 132.50 — 135. Fižol: sremski beli brez vreč 415 — 420. Borze 13. marea Nemške klirinške marke notirajo nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so notirall v Zagrebu ta Beogradu enako 30.40 — 31.10. Bolgarski klirinški čeki so not;raili v Beogradu 95 — 98. Tečaji na svobodnem trgu so se ravnali nespremenjeno po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je iskala Vojna škoda p>o 432, a ponudb ni bòlo. Tudi v Beogradu je bila Vojna škoda brez zaključka. Na zagrebškem efektnem tržišču je bil zaključek le v Trbovljah po 235. ^ Devize « Ljubljana. Službeni tečaji: London 166.40 — 169.60, Pariz 94.05—96.35, New York 4425 — 4485, Qurib 9» — 100$, AjnsUe- Prireditve v Bariju Zdaj je končno določen spored prireditev, ki se bodo vrstile v teku slavnostnih tednov maja in junija v Bariju. Te prireditve so: Svečanost v čast s. Nrkoflaju; sedma sindikalna umetnostna razstava; tretje apmlij-sko darilo za sliko apulijske pokrajine; druga albanska nagrada za kakšno sliko iz Albanije, narodni kongresi ra konferenco, sestanek provincialnih pokrajinskih uradov za tujski promet, velike prireditve v Operi, veliki zborovski koncerti na prostem; zborovanje domačega in inozemskega tiska; športne in vodne prireditve. Prireditve, ki so v zvezi s prosavo sv. Nikolaja, so bile posebno skrbno pripravljene, kajti sijaj vse svečanosti in posameznih pjrireditev naj bi p» želji prirediteljev imefl pečat modernega in umetniškega skupnega vtisa. Izmed razstav bosta posebno pomembni oni dve, ki bosta v zvezi z natečajem za apulijsko in albansko nagrado. Že doslej so te razstave imele vedno velik uspeh, tokrat p» bodo še povečane. Opera bo podala celo vrsto umetniško visoko vrednih predstav, ki bodo vzorne zaradi izbire oper, zaradi sloveč ih pevcev »n zaradi prvovrstne priprave orkestra, zbora in pozornice, kakor tudi opreme. Kot zborovski koncert na prostem se bo izvajalo Perosijevo »Vstajenje« na dvorišču bazilike ob sodelovanjem velikega zbora in slavnih solistov. Zborovanje inozemskega m domačega tiska v Bariju pa ima namen dovesti semkaj najbolj znane zastopnike domačega in tujega tiska in jim s številnimi, že določenimi ogledi in izleti vtis o p>okrajinskih, zgodovinskih, umetnostnih in gradbenih znamenitostih in lepotah. Izmed |>rireditev na vodi bo poleg poljudnih v sporedu že določenih prireditev zlasti tekmovanje »Gozzi j e v« pjosebno zanimivo, ker se ga bodo udeležili mornarji KMsAndUj« _ fr-t »JITTHO« It. 8t - OctitA, M m. 1948L Z lisicami 22a rokah pred 2.000 gledalci MICHEL ZCVAOOt w Don Juan BÖHAM. »Ker gospod grof pravi, da sem ga videl, sem ga videl. Ce bi pa gospod grof rekel, da ga nisem videl, ga ne bi bil videl...« Loraydan se je oddahnil. »Prav imaš, je rekel nekam veselo. »Nu, torej si ga videl. Ako se vrne, mu povej, naj pride za menoj v Louvre, kjer ga pričakujem.« Brisani se je poklonil. Loraydan je z obotavljajočim se prsti pobrskal po mošnjičku. Brisard je od presenečenja vztre-petaL »Obdarovati me hoče! On! Mene! Kak čudež!...« Loraydan je mahoma porinil mošnjič nazaj »Ne!« je zamrmral. »Bilo bi znamenje slabosti, in malopridnež bi utegnil misliti, da se ga bojim ...« Z mirnimi... kar premirnimi koraki je odšel. »Kakopak!« je sam pri sebi rekel Brisard. »Saj sem vedel... Kar se pa tiče plemiča, ga nisem videl odhajati, ne in ne. Kje vraga bi utegnil biti?« Nekaj minut si je belil glavo s tem vprašanjem, nato pa končal: »Kaj meni mar? Ali je odšel ali pa ni ^odšel. Mene to ne zadeva.« Loraydan je s pobešeno glavo odšel iz dvorca, ves zatopljen v nejasne misli. Pred vrati se je zaletel v nekoga, ki je stal tam, in ga nahrulil: »Pozor, kmetavs!« Nerodnež se je umaknil, ne da bi kaj odvrnil. Loraydan je krenil skozi praznično razigrani Pariz proti Louvru. V kraljevskem dvorcu so bila dvorišča, stopnišča in predsobja polna častnikov in dvorjanov. Veselo hrumenje je zamolklo vršalo po vsem širnem poslopju, in ljudje, ki so se srečavali, so z nasmejanimi obrazi pozdravljali drug drugega, kakor da se jim je vsem pripetila velika sreča. Franc I. je imel razgovor s cesarjem Karlom V. Amauri de Loraydan se je smukal med skupinami, dokler ni prišel k vratom kraljevega kabineta. Tam je opazil gospoda de Bassignaca, ki mu je takoj mignil, naj stopi bliže. »Njegovo veličanstvo je že večkrat vprašalo po vas,« je rekel komornik. »Naznanim mu, da ste prišli.« Gruče dvorjanov so se razgovarjale samo o velikem turnirju, ki ga bodo imeli nedaleč od velikih Tuilerij, in o bogati gostiji, ki bo potem. Loraydan je čakal malone uro, preden so ga odvedli v dvorano, kjer je ostal sam. Cez nekaj minut so se vrata odprla in Amauri je v kabinetu za trenutek opazil mračni obraz Karla V. Toda naslednji mah so se vrata zaprla za Francem I., ki je pritekel grofu de Loraydanu naproti. »Nu?« je tesnobno vprašal. »Kako je z namestnikom de Ulloa?« »Sire,« je rekel Loraydan, »čast in sreča mi je naznaniti, da se je končala moja naloga pri gospodu namestniku tako, kakor je vaše veličanstvo želelo « Franc I se je od veselja zdrknil, zgrabil dvorjana za komolec in zamrmral: »Kaj? Namestnik je voljan? ...« »Izrečno mi je zatrdil svoj namen, na prihodnjem kronskem svetu krepko poudariti nujnost, da se milanska vojvodina zaradi pravičnosti vrne Franciji.« Amauri de Loraydan se je globoko priklonil in s presunjenim glasom končal: »Bog čuvaj kralja!...« Franc I. je navdušeno prijel grofa za laket in ga v prekipevajoči radosti objel. »Loraydan,« je rekel, »tvoj oče je bil junak. Umrl je, preden sem ga utegnil poplačati. Ti si s pogumom njegov vredni sin. Mimo tega si pa tudi dragocen poslanik. V tebi hočem nagraditi očeta in sina Usluga, ki si jo storil svojemu kralju, je tako pomembna ...« »Živel kralj!« je z udržanim glasom rekel Loraydan. »Kar koli boš hotel, lahko terjaš od mene, najprej v očetovem imenu in nato še v svojem. Za začetek pojdi z mano: predstavim te cesarju.« Tako govoreč je odvedel Loraydana, ki je bil od ponosa in upanja ves omotičen. Ko ga je bil Ulloa predstavil cesarju, se mu je zdelo to navaden dogodek, ki ga je bilo seveda treba kar najbolje izrabiti. Biti cesarju predstavljen od samega »Nu, zdaj pa ugani, kdo sem!« (»Politiken«) kralja pa je pomenilo očitno priznanje visokega položaja na francoskem dvoru. Karel V. je videl, da stopata Franc L in Amauri de Loraydan proti njemu. Obletel ga je eden tistih bledih nasmeškov, ki so časih dajali njegovemu ledenemu obličju kaj čuden izraz — takisto, kakor da bi padal žarek zimskega solnca na ostrino sekire. »Da, da,« je pomislil cesar. »Vse vidim, vse vem. To je poslanec mojega dobrega brata Franca. Dič-ni lopov, ki se je nenehoma vrtil okrog mojega zvestega Ulloe — Moram ga prikleniti nase___In - pozor! Vojvodina milanska je na vrsti!« »Dragi sire in brat,« je izpregovoril Franc L, »evo vam mojega najboljšega služabnika, ki bo tudi dober služabnik vašega veličanstva: grofa Amauri j a iz slavnega rodu Loraydanov. Srečen bom, ako zašije žarek vaše cesarske milosti tudi temu dičnemu plemiču ...« »Poznam gospoda de Loraydana,« je rekel Karel V. »Poznam gà in ga čislam. Videl sem ga na delu, ko smo potovali iz Poitiersa v Pariz, kakor sem videl na bojiščih njegovega očeta. Všeč mi, grof. Z veseljem vam ponovim, da vam moja naklonjenost zagotovljena.« Loraydan je pokleknil z eno nogo ter_____- z istim ganjenim, brezmejno vdanim glasom kakor prej: »Bog čuvaj cesarja!... Bog čuvaj kralja!.. j* In v tem, ko je Loraydan vstajal, je Karel V. mahoma «pil svoje biedosinje oči v kralja Franca, Kozarec vode kot rešitelj Francoski topni čar ji na zapadnem bojišču nabijajo topovsko žrelo z izstrelkom Kako je Houdnija. naislavneišega od-vezovača vseh časov nekoč rešii kozarec vode, ie sam pripovodu\ ai. Pozvali so ga. naj se reši lisic, s katerimi so mu Tvezali roke :n za katere b. moral imeti, k.* or so mu poveda.i. poseben ključ. Mož ie Da tako zaupal svoi; spretnosti, da ie nastopil s temi lisicami ored avatisočilavo oub-liko. Nekoliko minut je mini,o. Houdini se ni mogel osvoboditi, prešio ie ooi ure. prešla je ura. Houdini ie bil še vedno zvezan. Tedaj ie prosil svojo ženo. nai mu prinese kozarec vode Deset nadaljnjih minut in l:sice so zletele na oder. Houdini se je bil osvobodil. Pozneje je v ožji družbi priznal, da je bil po en. uri spoznal, da se s svojo spretnostjo ne bo mogel rešiti, zato je naprosil svojo ženo nai mu prinese kozarec vode. Pri tem ji ie zašepetal. da mu mora i na vsak način priskrbeti ključ. Res je ključ dobila, ga skrila v kozarec in prinesla na oder. Houdini je izjavil, da bi rajši nekolikokrat gledal smrti v obraz, nego doživel še kdaj podobno situacijo. Na zapadnem bojišču se poslužujejo Nemci orjaških grebal, ki kopljejo pasti za tanke in jarke za vojake Zmaga nI lahka stvar Končni uspeh vojne ne zavisi od morebitnih srečno izvojevanih bitk »Kölnische Zeitung« obravnava v nekem uvodniku problem zmage in pravi, da ne gre za zmago v poedini bitki, temveč za končni uspeh kakšne vojne. Karel XII., švedski kralj, ki je v celi vrsti vojnih pohodov porazil svoje nasprotnike in na zadnje končal s katastrofo, se v tem smislu ne more imenovati zmagovalec. Niti Ha-nibala ni šteti med zmagovalce, kajti sadov njegovih zmag v bitkah mu ni bilo usojeno pobrati. Zadnji primer neplodnih zmag v bitkah predstavlja usoda Nemcev v svetovni vojni. Pravi zmagovalci so bili možje, kakor Julij Cezar, Cromwell, Friderik Veliki. Tudi Aleksandra Velikega je šteti med nje, čeprav je še premlad, preden je dovršil svoje delo, umrl za malarijo. Glede Na- poleona I. se je težko odločiti. Mnogo let je v svojih vojnah dosegal končne zmage, tako da je imel skrivnost zmage resnično v rokah. Na koncu pa mu je zmaga vendarle zdrknila iz rok. Zakaj? Zavedati se je treba, da v vojnah ne gre samo za vo-jaško-tehnična vprašanja. Skrivnost zmage je v moralnem prekašanju nasprotnika. Brez tega je mogoče, da talentirani vojskovodje z armadami, ki se odlikujejo v vojaškem pogledu, dosegajo pač zmage v poedinih bitkah, ne da bi mogli končno zmago obdržati v svojih rokah. Talco bo tudi v tej vojni, zato trenutnih vojnih poročil, k' govore o tej ali eni zmagi, ne smemo jemati preresno. Prava zmaga bo razvidna šele na koncu. Rekorder used ločenci FISozoS Hisronìm je imel dvajset žen Danes se čudimo, če se neki človek po dveh. treh ločitvah odloči, da se bo še enkrat poročil. O rekordih te vrste poročajo običajno iz Amerike. Toda rekorderja v tem pogledu ie imela po vsei priliki vendarle Evropa Seveda i e že 1500 let mrtev, a njegova zgodba ie dovoli zanimiva. da io ie vredno povedati. Ta mož se je imenoval Hieronim. Poročil se ie v starosti 69 let. ko sd je kot filozof pridobil velik sloves, z neko vdovo Bariso. Toda Barisa ie bila že niegova 20. žena, kajti vse njegove preišnie žene so mu bile umrle. Vzrok teh smrti ni znan. Toda modrijan ie bil tudi že 20.. Bansin mož. kajti doživljala je isto usodo kakor on. Ce hočeš po vseh takšnih izkušnjah postati še enkrat zakonec, moraš biti kot mož seveda že pravi filozof, dočim i e bila Barisa kot ženska lahko vesela, da ie le še enkrat prišla pred oltar. »Prstan mi je vrgla v glavo« Posledica — trčenje dveh avtomobilov • • • V New Yorku se je moral zagovarjati te dni mož, ki so ga obtožili, da je s svojim avtomobilom treščil v drug voz. Po nezgodi pa se ni brigal za nič in io ie mirno odkuril naprej. Mož, ki je bil videti popolnoma zrušen, je vse priznal, a je navedel sledeče v svoj zagovor: »Tistega dne sem imel spor s svojo zaročenko. Zaroka se je razdrla. Vrgla mi je zaročni prstan v glavo. V tem razpo- loženju nisem v resnici ničesar opazil niti ne trčenja.« Policist, ki je prvi ustavil voz. je potrdil da je napravi j al mož pri krmilu popolnoma zmeden vtis in da med zasliševanjem sploh ni pazil na vprašanja, temveč je ie-mal vsak trenutek prstan iz žepa ter ga gledaL Sodnik je bil uvideven in ga ie oprostil Vsak trenutek bo zagrmelo čet v or Sel v kraljestva tigrov Lepa tigrtca Sarma, last Hagenbecko-vega cirkusa, ki so jo obiskovalci zelo občudovali, je te dni spravila na svet četvor-čke, tri samičke in enega samca. Že to je samo na sebi dovolj redko, da bi tigri v ujetništvu dobili zarod, a Se prav posebno redki so primeri tako Številnega blagoslova, kakor v tem primeru. Mati in mladiči ss počutijo zelo dobro In Sarma skrbi za svoje otroke z ganljivo vnetoetjo. Če še ne veš, zda) izveš: da pričakuje kitajski maršal CanrfcaJšek še najmanj dve leti vojne z Jaroand na Kitajskem: da so na Švedskem zaradi vohunstva prijeli nemškega zdravnika dr. Willi ja Michaela in zasebnega uradnika Oskarja Steinberga; da je bfl v AmerSci prošle dni izvršen prvi večji skupinski polet dvanalstih »letečih trdniav«: da se je zasidrala peta italijanska pomorska divizi ia z dvema oklopnicama in več torpedovkami pred Valono: da so začeli Rusi v okolici Chlomina na Poljskem kopati prekop, ki bo vezal Dnie-pr in Njemen. Prekop bo meril v dolžini 500 km in bodo pri delih zaposlili 30.000 poljskih delavcev, ki se n aha i aio v sovjetskih taboriščih: da je angleška vlada zaradi nenavadno velike porabe čokolade med civilnim prebivalstvom in v voiski pokupila vso letošnjo žetev kakava v Afriki, ki znaša nad polovico celokupne svetovne orodukciie: da so v Tržiču pri Trstu spustili v morie novo italijansko motorno ladio »Sebastiano Vernier«. ki bo popolnoma dovršena čez 40 dni in bo potem odšla na prvo vožnio: da je nastal v švedski tvornici orožia v Husavarni ogenj ki ie uničil del tvomi-ških objektov: da bodo v Madridu v kratkem otvorili novo mestno četrt s 400 hišami in 3000 prebivalci: da pričakuje soproga grškega prestolonaslednika princesa Friderika radostnega dogodka: da meri največja ladja na svetu. »Queen Elisabeth« v dolžino 314 m; da namerava ameriška vlada po povrat-ku Wellesa v Washington predlagati vladam evropskih držav 30 dnevno oremirie: da je prispela žena ameriškega delegata Wellesa na enotedenski odmor v Rapallo VSAK DAN ENA GrefeaSo sa jarflce na fronti Zopet doma Posnetek nemške podmornice, ki se je po napornih vožnjah vrnila v domače pristanišče, da obnovi zalogo Francoski vojaški avtomoMB n prenos radijskih sporedov so opremljeni ■ posebnimi antenami Izumite!] torpeda Mož z dobrimi idejami, tehnično nadarjenostjo, a slabim trgovskim duhom in še slabšimi živci Ena izmed naj oddaljenejših dežel Rusije, Abkazija. se imenuje »dežela stoletni-kov«. L 1935 ie umrl tu neki mož z imenom Kapara Kmut, ki je štel 135 let. Takrat so poročali, da je umrl »najstarejši Abkazijec«. Nato se Je oglasila takoj neka Adelajda Mažakva, ki je dokazala, da šteje 150 let. V oktobru 1937 je odposlala ukraita. akademija znanosti v ozemlje Sukumi odoravo, ki je v desetih dneh odkrila nič mani nego 12 oseb v starosti 107 do 135 let Ti stari ljudje so bili še kaj živahni in so člane odprave sprejeli s prisrčno gostoljubnostjo. Eiden izmed starcev je splezal celo na neko drevo, da je svojim gostom lahko ponudil svežega sadja... Torpedi imajo v modemi vojni, nai si bodo vodni ali zračni torpedi, veliko ulo-go. Vse jih pozna. Zgodovina njihovega nastanka pa je bila še pred nedavnim zavita v temo, kakršna obdaia pogostoina vojne skrivnosti. Sedaj je razvidno iz neke objave na Švedskem, da je bil pravi izumitelj torpeda inženir Anton Zandahl. Sele poleti 1864. je bil s svojo konstrukcijo tako daleč, da ie lahko mislil na iav-no predvajanje. To predvaianie ie hotel izvršiti na jezeru Hammarbyju. Tam se je zbralo tudi na tisoče ljudi, da bi opazovali, kako bo prvi torpedo startal in se razpočil Zandahl je bil mož z dobrimi idejami, mnogimi tehničnimi talenti toda z neverjetno slabim trgovskim duhom. Tako se je zgodilo, da se je švedska vlada zanimala za Zandahlov izum. ni pa preprečila njegovega istočasnega pogajanja z Rusi. Dežela stoletnikov Rusi so bili hitrejši, a tud: manj zanesljivi. Ponudili so mu za njegovo konstrukcijo torpeda in tudi za novo brzostrelno puško smešno ceno 7000 rubliev. Plačali so mu na račun samo 500 rubljev. ostanek bi dobil pozneje. Zandahl je začel oiklevati. Ruske poslovne metode mu niso ugajale in je stopil spet v zvez» s švedsko vlado. Prišlo je do čudnega kolebania sem in tja. Ko je izumitelj končno svoj torpedo predvajal švedskim strokovnjakom, se je izkazalo, da je neka tajna roka izvršila sabotaž ni manever. Zandahl je izgubil živce in je začel pisariti besna pisma ta še slabše brošure proti vsem mogočim ljudem. Medtem ie njegova ideja šla v svet Izkoristili so jo. kakor so vedeli znali. Vsi so imeli od nje dobiček, samo Zandahl ne. ki si je s svojo živčnostjo zaoravil vso uspehe. Petrolej in premog Zapravljivi moški Neki francoski ženski list pravi da niso samo ženske zapravljive, kar se tiče obleke. Tako ie stal po nlegovih navedbah športni dres nekega matadoria nič mani nego 429 funtov šterlingov oblačilo nekega člana francoske akademiie znanosti oa 254 funtov Uniforma nekega kolonialnega guvernerja zahteva 111 funtov šterlingov izdatka, a uniforma pariškega ooliciiskega prefekta 105 funtov, med tem ko velia uniforma francoskega veleposlanika 116 funtov. Celo uniforma nekega francoskega cerkovnika velja 48 funtov šterlingov Se najcenejši je jockeyski dres ki velia »samo« 24 funtov šterlingov. Postani in ostani član Nemško vlado skrbi v sedanji vojni najbolj uvoz petroleja ter izvoz premoga. Da bi se ti dve važni vprašanji rešili v korist Nemčije, je nemška vlada sklenila sporazum z Rumunijo, zdaj pa se še vedno pogaja z [talijo. Pogajanja vodi vojni strokovnjak za gospodarstvo Nemčije dr. Clodius A N E K D O T A K pesniku Wildgansu je prišel nekoč mlad poet in mu predložil svoje prvence s prošnjo, da bi mu jih ocenil Pri tem je navdušeno zašepetal: »Napisal sem jih v pijanosti!« Wildgans je pesmi tiho prebral potem je menil z nasmeškom: ^Svetovati vam morem le to. da bi postali abstinent!» Amerika In Evropa Angleška mnenja o politiki Zedinjenih držav London, 7. marca Odločitev ameriškega predsednika Roosevelt^., da pošlje svojega posebnega odposlanca na potovanje po evropskih prestolnicah, je vzbudilo po svetu veliko zanimanje. Semkaj je prišla ta vest nenadno in nepričakovano, zato je učinkovala v prvem trenotku tem bolj senzacionalno. Ko je pa preteklo par dni in je bilo časa za premišljevanje, je postalo jasno, da Welle-sovo potovanje ne more na dejanskem stanju., v katerem se nahaja danes Evropa, prav ničesar spremeniti. In zanimanje zanj je vidno upadlo. Nekateri so poudarjali, da ima ameriški predsednik v evropskih glavnih mestih svoje stalne poslanike, ki slovijo po svojih visokih sposobnostih in ki so se vsi šele pred kratkim mudili na obisku v Ameriki in tako gotovo poučili merodajne kroge Zedinjenih držav o položaju v Evropi. Kaj novega in doslej neznanega bi mogel torej We.les prinesti nazaj v Ameriko? Zato, so dejali, je to le spretna diplomatska poteza ameriškega predsednika, ker bo tako prisilil Nemčijo, da pove svoje mirovne pogoje ameriškemu zastopniku, da ne bo nikakega dvoma in nesporazumljenja. Drugi so spet trdili, da predsednikova poteza ni bila dobra za vojskujoči se demokraciji, ker napravi vtis, da sta vse preveč pripravljeni, pogajati se za mir, medtem ko skušata sami prepričati nevtralce, da se hočeta boriti do konca, dokler ne dosežeta svojih ciljev. Za nesrečno Evropo si torej tukaj malokdo obeta kakih neposrednih koristi od Wellesovega potovanja. Na %plošno pa uvidijo in priznavajo njegov posredni pomen, pomen za Ameriko. Ne smemo pozabiti, da je letošnje leto za Ameriko leto predsedniških volitev. Mnogi pričakujejo in upajo, da bo predsednik Roosevelt kandidiral v tretje za predsednika. Mimogrede: to bi bil čisto nov pojav, ki se še ni zgodil v ameriški zgodovini. In potem, predsednik Roosevelt je učenec Wilsonov, pristaš njegovih idej. Zato je naravno, da ima iste visoke želje in namene, da bi kaj ukrenil, da konča vojno v Evropi, če bi kakorkoli kazalo, da uspe pri tem delu, bi mu to prineslo novega priznanja od vseh strani in v volitvenem letu bi bilo to še bolj dobrodošlo kakor drugače. Tudi Amerika pričenja počasi čutiti, da je vojna zlo. Celo njeni podjetniki in finančniki jo čutijo, kajti vojna nujno vodi k štednji, k znižanju življenjskega standarda, h končnemu obubožanju in skupni nesposobnosti, če vse to zlo pride nad dva velika imperija, kakršna sta francoski in britanski, mora to občutiti tudi ameriška produkcija. Letalske tovarne in orožarne so dobile velika naročila iz Evrope, to je res, toda vse druge panoge proizvodnje so brezobzirno ignorirane. Tako je znano da sta Anglija in Francija letos pokupili tobak na Balkanu, ker jima iz političnih ozirov ni konveniralo, da bi, kakor običajno, tudi letos kupovali ameriški tobak. Kje bo našla Amerika trg zanj? Tako je vsesplošno izboljšanje ameriškega gospodarskega položaja, ki se je opažalo v zadnjih letih, začelo upadati ln število nezaposlenih se je v zadnjih mescih grozeče dvignilo. Morda se Amerika prav radi tega obč%& ka o trdni povezanosti sveta tako živo za- nima za dogodke v Evropi. Vsakdo, kdor kaj ve in pove o življenju na oni strani Atlantika, najprej poudari, kako velik je tam interes za vesti iz Evrope. Seveda je veliko »kriv« tega radio. Pravijo da vstajajo ljudje tudi sredi noči, če pričakujejo kakih važnih vesti. Vsakdo tudi poudarja, kako sijajno poročevalsko službo imajo ameriška radijska podjetja, ki svobodno tekmujejo med sabo, kdo bo prvi oddajal najnovejša in najboljša poročila. Podjetja sama drugo drugemu »cenzurirajo« vesti, ki niso resnične, to je naloga njihove svobodne konkurence ali oglaševanja dobrega blaga, če hočete. Javnost pa pri tem uživa zadoščenje, dobiček, da dobiva naj-točnejša poročila po ameriških radijskih postajah. Ker je Amerika tako nepristransko poučena o vsem, kar se godi v Evropi, za njeno javnost ni bilo težko, da se je odločila, na kateri strani so njene simpatije. Seveda pa hoče Amerika obdržati vsaj videz nevtralnosti. Od časa do časa hoče to poudariti in takrat intervenira ali se pritoži na primer radi preiskovanja ameriške pošte v britanskih pristaniščih. Pravijo, da se pritoži zato, da se Nemčija ne bi pritoževala, da je nevtralna Amerika pristranska. Ko pa nastane vprašanje, kdo ima prav, takrat instinktivno zavzame svoje stališče. To je pokazal dogodek z nemško ladjo »Altmark«, ko je ameriško časopisje navdušeno pozdravljalo britansko mornarico, da je rešila svoje ujete tovariše, trgovske mornarje, z nemške ladje. Sam predsednik Roosevelt je ob začetku vojne poudarjal, da v srcu Amerika ne more ostati nevtralna. Vendar je slej ko prej trdno odločena, da to pot ne bo zagazila v vojno. Njeno srce čuti z demokracijama, njene tovarne so jima na razpolago, zalagala ju bo z vsem samo ne z vojaštvom, če vzamemo v poštev, da se bliža Amerika svojim najvažnejšim volitvain, je lahko razumeti, da vsakdo, kdor hoče pridobiti naklonjenost dežele, znova in znova poudarja, da bo storil vse, da obvaruje deželo pred vojno. Toda Amerika je mlada država. Zato Je vedno mogoče, da zaide iz ekstrema v ekstrem. Ona dela in se obnaša, kakor ji narekujejo čustva. Modra in oprezna je le, dokler ji ne vzkipi kri. Predsednik Wilson je bil izvoljen za predsednika pod geslom, da bo branil državo pred vojno. Pa nt minulo še leto po njegovi izvolitvi, ko je ista država prijela za orožje pod istim predsednikom. Zdaj še ni čas za Ameriko, da bl stopila v vojno. Morda ne bo nikoli prišel ta čas. Splošno mnenje pa je, da bi Amerika z vso silo podprla demokratični velesili, če bi jima začela »trda plesti« in da bi v tem primeru takoj začela pošiljati v Evropo vsaj svoje prostovoljce. Prvi ameriški prostovoljci so pa prav za prav že v Evropi. Zadnje čase smo veliko slišali o Kermitu Rooseveltu, daljnem sorodniku sedanjega predsednika in sinu nekdanjega popularnega ameriškega predsednika Teodora Roosevelta. Prišel je pred kratkim iz Zedinjenih držav ln bil sprejet v britansko armado ob začetku vojne. Zdaj pa je prevzel vodstvo ameriških iu angleških prostovoljcev, ki hočejo pomagati Fincem v njihovi borbi. Lynx ELEŽKE P®foSa prelom med socialisti in komunisti tudi v Jugoslaviji Glavni odbor jugoslovenske socialistične stranke je objavil za somišljenike okrožnico, v kateri pravi med drugim, da je s sklenitvijo sporazuma med Sovjetsko unijo in nemško vlado prenehalo vsako sodelovanje med socialisti in komunisti. Politika ljudskih front je stvar preteklosti. Po napadu Sovjetske unije na Finsko so se postavili vsi socialisti sveta skupno z ostalimi demokratskimi skupinami na stran napadenega finskega naroda ter se izrekli proti sovje-tom. Tudi v Jugoslaviji so prekinjeni vsi odnošaji med socialisti in komunisti. Zavoljo tega je prišlo do težkih notranjih bojev tudi v Udruženju delavskih sindikatov, kjer so do nedavna sodelovali pri strokovnem delu socialisti in komunisti. Socialisti so se odrekli vsakemu nadaljnjemu sodelovanju s komunisti ter pojdejo sedaj svoja pota. Jugoslovenski komunisti so ostali slepi za ves razvoj dogodkov v bližnji preteklosti in še vedno slepo služijo diktatorskemu iz fursilniškemu režimu v Moskvi. S tem povzročajo samo nesrečo sebi in vsemu delavskemu pokretu v naši državi Davi&ovieeve spominske svečanosti Po srbskih krajih države se še vedno vr-še številne spominske proslave za pokojnim Ljubomirom Davidovičem. Med drugimi sta organizirala tudi osrednja odbora Narodne odbrane in Udruženja četnikov skupno spominsko svečanost, ki bo v petek zvečer v Beogradu. Na svečanosti bosta govorila Tli ja. Trifunovič za Narodno odbrano m Mirko Jelič za četnike. Spominske proslave so bifle preteklo nedeljo tudi v ZaječartJ, Veliki Plani in Pr-njavoru. Udeležili so se jih predstavniki vseh opozicijskih strank ter so povsod izredno lepo uspele. Dve „Pravdi" v Sarajevu Zabeležili smo že spor, ki se je razvil t Sarajevu zaradi obnove lista »Pravde«, ki je bil svoj čas politično glasilo naših muslimanov, a je pred leti prenehal izhajati. Letos sta prijavila nova lista pod istim imenom podpredsednik JRZ minister dr. Kulenovič in bivši minister v vladi dr. Sto-jadinoviča, dr. Šefkija Behmem. Vsak od obeh se je postavil na stališče, da pripada pravica do imena »Pravda« za novi list njemu. Poskusi za mireij sporazum so stali brez uspeha. Sedaj poročajo iz Sarajeva, da je državno tožilstvo vzelo na znanje prijavo novega lista podano od dr. Behmena. Merodajen za to odločitev je bil samo formaflni razlog, da je dr. Behmen prvi prijavil list s tem spornim imenom. Glasilo dr. Kulenovi-6a si bo zato moralo poiskati drugo ime. Baje se bo imenovalo »Nova Pravda«. Snor fu. s tem še ne bo definitivno končan, ker se bosta obe muslimanski skupini zatekli na sodišče in zahtevali od njena odio itev, kdo ima pravico izdajati list pod imenom »Pravda«, ali skupina dr. Kulcnoviča aii ona dr. Behmena. Gre pa pri tem za več, kakor samo za ime, čeprav je tudi ime zelo važno, ker je med muslimanskimi množicami splošno znano in popu arno. Gre namreč tudi za to, katero skupino, Kule-ntvičevo ali Behmenovo, je smavaii za na-slecmuo nekdanje JugosloveijVe muslimanske organizacije, ki je združevala vse muslimane. Spor je podoben zna.iemu sporu, ki se je bil razvil v Beogradu med staro-radikalnim glavnim odborom in Jugoslovansko radikalno zajednico za premoženje radikalne stranke. Razlika je ie v tem, da je šlo v tem primeru za realno vrednost, ki predstavlja več milijonov, dočim gre v sarajevski borbi bolj za idejno vrednoto. Kljub temu pa je zanimanje za izv.»j zadeve zelo veliko tudi v nemasiimanski javnosti Včeraj je bla v kabineta predsednika vlade seja predsedstva JRZ. O seji izdani komunike pravi, da je predsednik stranke Dragiša Cvetkovič poročal o položaju ▼ stranki in o političnih razmerah. Komunike apelira na vse pristaše JRZ, da razpravljajo o perečih vprašanjih »s polnim zaupanjem v okviru stranke, ki pri vseh svojih sklepih upošteva posebne razmere v posameznih pokrajinah in pri vseh delih našega naroda.« Poseben tričlanski odbor je bil poverjen z nalogo, da pregleda razmere v drinski in vrbaski banovini ter predloži svoje poročilo predsedstvu. „Slovenčevo" potrdilo Znani petomajski ban dr. Puc izdaja v Ljubljani od časa do časa svoj list, sedaj menda enkrat ali dvakrat na mesec. V listu se navidezno zavzema za to, da bi se napredni Slovenci pod njegovim vodstvom pridružili radikalni stranki, resnična naloga lista pa se kaže v besnih napadih na JNS. Mi na te napade nismo odgovarjali, ker je itak pred javnostjo dobro znano, »kam pes taco moli«. Prav enaki napadi so izhajali iz skupine dr. Puca za časa predlanskih decembrskih volitev. Tudi takrat so se dr. Puc in drugi gospodje njegovega omizja že izdajali za pristaše radikalne stranke, svojo pravo vlogo pa so pokazali s tem, da so v nasprotju s to radikalno stranko, ki je bila v najostrejši borbi z režimom dr. Stojadinoviča, po svojih m^čeh podpiralli ta režim s tem, da so med naprednimi Slovenci propagirali volilno abstinenco. Znano je vrh tega, da so ^kateri teh gospodov celo direktno volili Stojadl-novičevo listo. V bistvu enaka je vloga dr. Pucove »akcije« tudi danes. To potrjuje poleg iruge-ga sam včerajšnji »Slovenec«, ki poroča o njej pod dvokolonskim naslovom. Navidezno seveda dr. Puca in njegovo »akcijo« kritizira in napada, glavni namen njegovega članka pa je jasno viden: opozoriti ia Pu-covo delo ter mu vsaj s »Slovenčeve« strani pripisati nekaj pomena, če se že napredna javnost noče zmeniti zanj... Novi napadi na krščanske socialiste V jugorasovskem »Slovenskem delavcu« se je oglasil neki A-č, ki trdi o sebi, da Je »pravi in polnovredni bogoslovec ljubljanskega seminišča, ne pa kak lažni, namišljeni, ali za silo bogoslovec.« Ta A-č dol-ži vodstvo Jugoslovanske strokovne zveze in pa uredništvo krščanskosocialne »Delavske pravice«, da »sicer o komunizmu ne govorita in ne pišeta dosti, pač pa mirno gledata v svojih vrstah tudi popolne komuniste in brezverce.« Ubogi krščanski socialisti! Svoje dni so bili deležni najvišjih pohval in pokojni nadškof dr. Bonaventura Jeglič Jim je ponovno izrekel svoje priznanje in podelil svoj blagoslov. Zahvalo političnega vodstva so sd priborili zlasti takrat, ko so skovali »listo delovnega ljudstva« v Ljubljani, ki so jo takrat proglasili v Kopitarjevi ulici za najvažnejši dogodek y slovenski povojni politični zgodovini. Danes pa se vsiplje na nje ogenj in žveplo, ker se ne pokore slepo diktatom gg. Križmanov, Grdin itd. človeku skoro ne gre v glavu, da je mogoča taka zaslepljena strast, ki proglaša za narodne in verske izdaialce .deine učtr.re in pristaše Janeza angehst» Kreka, Gostinčarja, dr. Gosarja in drugih. Ako je pisec članka res bogoslovec, ima gotovo pri roki sv. pismo. Naj si ga odpre in si prebere v 23. poglavju evangelija sv. Mateja 16. in sledeče ji vrste . . . Obsodba po zakonu o zaščiti države Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bilia v torek in včeraj razprava proti bivšemu poslancu in učitelju Karlu Doberšku iz Prevalj. delavcu Matevžu Vavčeju s Pre-škega vrha, posestniku Benu Kotniku s Pod-kraja in posestniku Adolfu Krautbergerju s Preškega vrha. Obtoženi so bili po zakonu o zaščiti države zaradi izdajanja in širjenja letakov in brošur komunistične vsebine. Včeraj opoldne je bila razglašena sodba. Karel Doberšek je bil obsojen na štiri, Matevž Vavče, Beno Kotnik in Adolf Kraut-berger pa vsak na tri mesce zapora, vendar slednja dva le pogojno. Obsojeni so bili, ker so podpisali letak »Vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije«. Glede ostalih j točk obsodbe so bili oproščeni Kis bo padla odločitev? Zanimiva izvajanja generala Lazarja Milosavljeviča Znani naš vojni strokovnjak divizijski general Lazar Milosavljevič razpravlja v »Vremenu« o tem, kje se bo odločila sedanja vojna General Milosavljevič zastopa stališče, da bo odločitev padla na kopnem in ne v zraku ali na morju. V zraku ni mogoče doseči odločilnega uspeha, ker nobena od vojujočih se sil ne razpolaga z vsaj petkrat močnejšim letalstvom kakor bi bilo potrebno za odločilno zmago. Bombardiranje mest in industrijskih središč more sicer oslabiti nasprotnika, nikakor pa ne more prinesti končne zmage in i e povrh še zvezano s tveganjem povračila. Na morju ne more pasti odločitev že zato. ker ima Nemčija prešibko vojno mornarico, da bi se lahko spustila v kako odločilno bitko z angleško vojno mornarico. Na drugi strani pa tudi ni pričakovati, da bi Anglija zlomila samo s pomorsko blokado odpor Nemčdje, ki je tokrat gospodarsko mnogo bolje organizirana, kakor je bila v svetovni vojni. Odločitev sedanje vojne bo padla na zapadni fronti, ki bo ostala najvažnejše bojišče tudi v bodoče, akoravno bi se morda pojavile še kake nove fronte. Odločilno zmago je mogoče izvojevati samo na zapadni fronti, kakor je bilo to tudi v svetovni vojni. Iskanje novih bojišč so utopije, ki nimajo stvarne strategične podlage. Na teh bojiščah se lahko vrše samo operacije postranskega podrejenega pomena. Tisd, ki pripisujejo Weygandovi vojski namero iskati novih bojišč za zaveznike se motijo. Ta vojska ima samo eno nalogo: čuvati zavezniške gospodarske in prometne interese na bližnjem in srednjem vzhodu. Zavezniki in Nemci se zavedajo, da bo padla odločitev na zapadni fronti. Zato zbirajo na obeh straneh vse svoje človeške in naaterialne sile na zapadnem bojišču ter. se pripravljajo na odločilni spopad. Nemci razpolagajo sedaj s kakimi štiri in pol milijona vojaki operacijske vojske. Angleži bodo imeli pod orožjem kake dva milijona in Francozi prav toliko operacijske vojske. K temu je treba prišteti še kak milijon vojakov iz angleških dominionov in francoskih kolonij, tako da bo številčno razmerje med zavezniki in Nemci nekako 5 : 4Vs. Zavezniki morajo računati s tem. da po izkušnjah s probojem Mannerheimove linije ne drži več načelo, da sodobna oborožitev daje premoč obrambi pred napadi. Seveda morajo s tem računati tudi Nemci. Temeljito pripravljen napad, pedort z vsemi sredstvi moderne vojaške tehnike, daje še vedno veliko možnost uspeha ter i e za sedaj še vedno edino sredstvo za poskus izvojevanja odločilnega uspeha. Kako bo izveden napad tega ali onega tabora, ni mogoče napovedati. Po dosedanjih konturah pa je gotovo, da bodo igrala pri njem najvažnejšo vlogo tri sredstva: nezaslišan in morda doslej nepojmljiv artilerijski ogenj, množestvene operacije okloonih divizij tankov ter širokopotezne operacije z minami pod sovražnikovimi utrdbami. Gotovo je. da razpolagajo tako zavezniki, kakor Nemci s topovi in metalci min takega kalibra, kakršen je doslej še neznan. Ni izključeno, da bodo nastopili v operacijah tudi tankovski gorostasi, ki bodo tehtali do 500 ton in ki jih bodo morali sestavljati iz zložljivih delov šele tik za fronto. Ti veletanki bodo imeli tako močan oklep, da jim ne bo mogla do živega navadna protitankovska artileriia. Pod seboj bodo rušili vse. kar se jim bo postavilo po robu. Vprašanje bo samo. kdo bo lahko zgradil več takih tankovskih orjakom SPORT V nekaj vrstah Nogometaši proti Rumuniji in Švici Takoj po Veliki noči čaka naš nogomet nekaj težkih 1» važnih nalog, ki jih bo uspešno opravil tem težje, ker se hočejo po novem naši nogometaši zdaj naenkrat boriti z močnimi nasprotniki kar na dveh frontah. Dne 31. t. m. bodo namreč tri reprezentančne tekme z Rumunijo, nekaj dni kasneje — 2. aprila — pa bo v Zagrebu še drugo mednarodno srečanje ln sicer med Hrvatsko in Švico. Treningi za te nastope se bodo v kratkem začeli v Beogradu in Zagrebu. V Beogradu hočejo 20. in 21. t. m. odigrati dve resni tekmi za trening z dosedaj še neznanim nasprotnikom. Pravijo, da bi to bili lahko tudi Angleži, ln sicer profesionalni klub »Aston Villa«, ki bo zdaj potoval v Turčijo. Posebne priprave bodo tudi za sestavo ju-niorske reprezentance proti Rumunom, za katero pridejo med prvimi v poštev tudi zelo močni junlorjl SK Ljubljane. Hrvati bodo imeli glavno preizkušnjo svojih Igralcev v mednarodni tekmi s Ferencvarosem na dan 19. t. m., na kateri bo znani zagrebški igralec Hügl odigral zadnjo tekmo za barve svojega kluba. Značilno je, da v naši najmočnejši reprezentanci za Rumunijo to pot ne bo nobenega Hrvata, ker jih bo HNS sam potreboval doma za tekmo proti Švicarjem, zato pa bo hrvatski sa-vezni kapetan dal za B reprezentanco na razpolago kar 10 igralcev. Kolikor vemo iz skušnje, je za naš vihravi nogomet ta spored prav gotovo preobilen ... Zamisel »Hrvatske športne sloge«, d* bi se letos izvedle posebne »Hrvatske športne igre« v obliki neke vrste olimpiade vseh hrvatskih športnikov dobiva zmerom bolj konkretno obliko. Predlog je takšen, da naj bi se na tej športni manifestaciji zbrali sploh vsi hrvatski športniki, ne glede na to, ali spadajo po svojem stalnem bivališču v območje katerega koli srbskega ali slovenskega saveza, da celo taki, ki sploh ne živijo v naši državi. Hrvatska športna sloga bo imela te dni Izredno sejo, na kateri hoče proučiti vse podrobnosti, predvsem organizacijske, da bl bila ta prva hrvatska olimpiada na popolni višini. Na zadnji seji kazenskega odbora SLS so suspendirali in pozvali na zaslišanje Branka Sekuliča, igralca Jedlnstva, ki se je v nedeljski tekmi proti BSK dejansko lotil sodnika in ga z dvema udarcema po glavi položil na tla. Vsi javni glasovi se strinjajo v tem, da mora Sekulič, čeprav je tako zaslužen in star nogometni igralec, prejeti za svoj nesportni čin eksempla-rično kazen. Slavne smučarske tekme v Holmenkoll-nu so letos močno trpele zaradi napetih mednarodnih razmer, razen tega pa smo v onih dnevih tudi pri nas imeli kopico domačih smučarskih prireditev, tako da tamkaj doseženih rezultatov niti nismo mogli sproti zabeležiti. V teku na 17 km je letos zmagal Norvežan Oerken s časom 1:05:58, aa njim pa so bili Norvežan Bergendahl z 1:06:03 ter Šveda Dahlin z 1:06:18 in Hansson z 1:07:26. V klasični kombinaciji je zmagal Norvežan Quanlit zaradi daljših skokov. Največ zanimanja je kakor vsako leto vladalo za skakalne tekme, na katerih se je zbralo do 70.000 gledalcev. Da niso bili razočarani, je poskrbel Oestby, ki je izboljšal rekord skakalnice za 6 m in se pognal na 68 m daljave. Kljub temu pa je zmaga pripadla znanemu skakalcu Myrrhi z dvema skokoma na 66.5 in 61.5 m pred Reidarom Andersenom, medtem ko je Oestby drugič skočil samo 61 m ter se moral zadovoljiti s tretjim mestom. Seveda so v letošnjem Holmenkollnu vsak čas poslušali tudi glasove z bližnjega bojišča na severu. Razpis medklubskega slaloma SK Skale na Rožci TK Skala na Jesenicah priredi v nedeljo 17. t. m. medklubsko tekmovanje v sla lomu za seniorje na Rožci. Start bo pod Klekom, cilj pa pri Skalaški koči. Tekmovanje se bo začelo točno ob 11. Tekmuje se po pravilih ln pravilnikih JZSS. Pravico starta imajo vsi verificira-rani tekmovalci JZSS. Prijave sprejema tajništvo TK Skale na Jesenicah. Prijav-nine ni. Vsak tekmovalec starta na lastno odgovornost. Razglasitev rezultatov bo na dan tekmovanja ob 15. v Skalaški koči na Rožci. Prvi trije plasirani prejmejo častna darila. če bo slabo vreme, tekme ne bo. Kako hiter je drsalec! Atlet, ki bi 100 m pretekel v fenomenal-nem času 10 sekund, kar se, kakor znano, še nI posrečilo nikomur, je pa po mnenju strokovnjakov vendarle možno, bl po Izračunu dosegel hitrost 36 km na uro. To je v času hitrostnih rekordov avtomobila ali letala zelo zelo malo ... Hitrejši kakor tekač na kratke proge je hitrostni drsalec. Ta lahko na daljši progi vzdrži hujši tempo, saj znaša svetovni rekord na 500 m 42.5 sekunde, kar bi pomenilo na daljavo 100 m povprečnih 8.5 sekund. Teoretično bi torej hitrostni drsalec na uro lahko dosegel hitrost 42.35 km. Za daljše daljave se ta hitrost seveda primerno zmanjša ln bi pri onem na 10 km ftnin povprečno 34.4 km. Todi ta Mtro* ^ po merilu za avtomobil ali letalo precej skromna, je pa kljub temu Se zmerom precejšnja. Upoštevati Je treba namreč, da te hitrosti ne proizvaja stroj, temveč človek. Drsalec prevozi 10 km skoraj v polovico krajšem času kakor najboljši takač na dar ljavo, kar pomeni, da bi mu na to razdaljo lahko dal 5 km prednosti. Zanimivo je, da bl se hitrostni drsalec mirno lahko pomeril v hitrosti z vsakim sesalcem. Gotovo bi bil pes ali konj na ra»-daljo 100 m mnogo hitrejši, toda noben četveronožec ne bi takšne hitrosti vzdržal na 10 km dolgi progi. Turni smučarski tečaj priredi Slovensko planinsko društvo v času od 30. marca do 7. aprila, ln sicer preko Triglavskega pogorja- Zbirališče tečajnikov bo v soboto dne 30. t_ m. v hotelu »Triglav« v Mojstrani, kjer bodo na razpolago nosači za vso turo. V nedeljo dne 31. t_ m. zjutraj krenejo tečajniki skozi Krmo do Stanlčeve koče, kjer bo pripravljeno prenočišče. Ponedeljek dne 1. aprila je določen za smučanje po Triglavskem ledeniku ln v okolici Stanlčeve koče. V torek dne 2. aprila nadaljujejo tečajniki pot preko Hrlbarlc v dolino Triglavskih jezeč, kjer bo prenočišče v prijazni planinski po« stojanki SPD. V sredo dne 3. aprila pri-smučajo tečajniki preko Lanševlce na Komno, kjer ostanejo tudi v četrtek dne 4. aprila. V petek dne 5. aprila je nadaljevanje poti do Skalaškega doma na Voglu, v soboto dne 6. aprila pod Rodico do Orofc-nove koče pod črno prstjo in v nedeljo sestop v Bohinjsko Bistrico in povratek v LJubljano. Celokupni stroški za prehrano in prenočišče v planinskih postojankah bodo znašali za ves čas skupno s prijav-nino okrog din 500.—. če se ne prijavi najmanj 6 udeležencev, turnega tečaja ne bo. Prijave je treba poslati najkasneje do 23. marca ti. društveni pisarni SPD v LJubljani, Aleksandrova cesta 4/1, kjer dobite tudi vse podrobnejše informacije o navedenem turnem smučarskem tečaju. (—). SK Slavija. Drevi ob 20. občni zbor v posebni sobi gostilne pri »Fajmoštru« na Sv. Petra nasipu. Za vse člane udeležba obvezna! če ob določeni uri občni zbor ne bl bil sklepčen, bo pol ure pozneje nov občni zbor ne glede na število prisotnih članov. Ponovno se opozarjajo vsi člani, da Imajo glasovalno pravico samo oni, ki imajo poravnano članarino, kar pa lahko uredijo še pred občnim zborom pri blagajniku. Vsi točno in sigurno. Tajnik I. SK Mars. Drevi ob 20. članski sestanek v gostilni Predovič, Mesarska c. 1. Vabljeni so vsi Igralci zaradi razgovora o nabavi opreme, nedeljske tekme in gostovanja v prijateljskih tekmah. Prosim vsi in točnoi Načelnik. SK Ljubljana. Danes na igrišču strogo obvezen trening za ligo, rezervo in junlor-sko moštvo. Igramo na dva gola. Vsi in točno! SK VIČ bo imel občni zbor v petek 15, t. m. ob 20. v svojih prostorih na Viču, članstvo in prijatelje vabi odbor, da se t čim večjem številu udeleže zborovanja. SOKOL Sokol Polje je pretteklo nedeljo zopet zbralo svoje članstvo m prijatelje k igri »Ojoj, štorklja«. Velika sokolarna je bila polno zasedena in vsi gledalci so prišli na svoj račun. Igrali so pod spretno režijo br. inž. Reša, ki je tudi sam igral vodilno vlogo. Postavil je v igro izbore« tip podeželskega župana in je pri reševanju občinskih poslov pridal še nekaj lokalnih primerov; kar je vzbujalo ogromno veselost in je žel vsestransko priznanje. Tudi s. Tomšičeva m Pirjevčeva sta pokazali vso svojo spretnost. Tudi s. Mavrica Legiša, čeprav novinka na odru, je bila prav dobra. S. Ančki Ostreževi pa bi svetovali, da je bolj ko-rajžna in glasna, Br. Potušeik je rutiniran igralec, ki je kos vsaki vlogi in jo tudi z vso zanesljivostjo poda. Br. Tomšič m Za-jic sta bila kakor vedno komična v svojih svojstvenih vlogah. V splošnem rečen oc igra je bila prav dobra, gledalci so odhajali dobre volje, zadovoljni, da so preživefi dve uri v neprisiljeni zabavi Režiserju bz. Rešu želimo, da še mnogo tako oapeüh iger postavi na naš odet. (—) Sokolsko društvo Podnart ponori T no-deljo 17. t_ m. ob 16. url v sofcokM tato-vadnici v Podnartu, dobro napeta narodno igro »Prisega o polnoči«, dramo v 4. dajanjih, katero Je spisala ». Manta* BW» nera. Iz Guštanja g— Sejem na črno nedeljo, ki jo letna največja prireditev, je letos db 1 nem vremenu privabil številne cMdbove*-ce od blizu ki deleč. Opoldne Je bfla taka gneča, da je bil po cesti prehod komaj mogoč. Sejmarji pa so se prltiotev»-li nad slabim povpraševanjem m kupov»-njem; žabo pa so bdH boäj zadovoljni gostilničarji. V dveh gostilnah je prlšfo d» raibukie, viočekrvncžl so raäbfii inventar in šipe, vendar pa je pretep minil hujših posledic, ker so takoj aroAnfld. t MB TJtffiS imuft, vGb, Previden s sv. zakramenti je odN* ▼ oče, tast in stric, gospod GABRIJEL MAJCEN PROFESOR V POKOJU, ČASTNI CLAN OBČINE KOŠAKI Pogreb bo v petek, dne 16. marea ob ML izpred htte žalosti, ulica št. 4, na pokopališče na Pobrežju. Maribor, Ljubljana, Split, 18. marea IMO. ANA, iena; STANKO, ANICA, GABRIJEL, oM( IVAN ASIC, set; KLARA in ELZE, snahi; FEDO«, VIDA in MAJDA, vnuk te HALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ca besedo, Din S.— davka za vsak oglaa m enkratno pristojbino Dtn 3.— za ftlfro ali dajanje naslovov plačajo oni, U Iščejo Služb. Najmanjši znesek ta enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi fai ženitve se zaračunajo po Din 2.— ca vsako besedo, Din 3.— davka Sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje Oaslovov. Najmanjši eneaek sa enkratno objavo oglasa Din 20.__ Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— «a besedo. Din 3.— davka Sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje paslovov Najmanjši cneseb sa enkratno objavo oglasa Din 17._. Manufakturist z večletno prakso, vešč jezikov, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Frizerko dobro moč, potrebujem ta- »Prima reference«, koi. Plačam dobro. Korit-nik Berti, Skofja Loka. 5239-1 Manufakturista povsem izvežbanega, izložbenega aranžerja, sprejme v stalno službo — P. Koren, preie Štefk, Črnomelj. 5229-1 5226-2 Frizerko sprejmem takoj. Plača dobra. Kos Jože. Ježica 87. 5240-1 Manufakturista sprejmemo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno 33«. 5242-1 Vrtnarja poštenega, oženienega, ki se razume tudi pri konjih — iščem za Bosno. Stanovanje hrana in 400 din, žena 200 din. Žena vodi samostojno gospodinjstvo. Za poštene stalna služba. Nujne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bosna«. 5250-1 Opekarskega mojstra iščemo. Ponudbe z referencami poslati opekarni česen), St. Vid nad Ljubljano. 5248-1 Mlajšo postrežnico ia dopoldne potrebujem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5252-1 Kuhinjsko dekle »preime takoj gostilna »Vitez«, Breg, 18. 5251-1 Trgovskega pomočnika fc>. Split, delikatesne stroke dobro izvežbanega, mlajšo moč, poštenega, zanesljivega, po možnosti z znanjem hrvatskega in nemškega jezika. Obrniti se s ponudbo rcstmeno ali pismeno : Ko-menskega 24a, I. n., med 12. in 14. uro. 5259-1 Dve natakarici pošteni in zmožni, tudi kot plačilni, sprejme boljša gostilna v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5262-1 Natakarica S znanjem nemščine, išče službo za takoj. Karla Po-gačar, Ljubljana., Mestni trg 13. 5246-2 Natakarica stara 23 let, pridna in poštena, z večletno prakso — želi službe 1. aprila, najraje v bližini Maribora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5264-2 Zasliiiek Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom, Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 5219-3 Zaslužek Osebam, ki prodajajo pri privatnih strankah nudim v prodajo dva zelo praktična predmeta. Prodajna cena din 10 in 25. Zaslužek 40%. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5268-3 Pouk Strojepisni pouk večerni tečaji, vpisovanje in pričetek pouka poljuben. — Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 4973-4 Predam Trodelni stroj za valjanje pločevine od 5—0.2 in 4—0.5 ram in žico od 8—1.4 mm kakor tudi nekoliko blagajn, odpornih proti ognju, poceni naprodaj. Vprašati pod šifro »Likvidacija 1272« na Propagando, Beograd, pošt. pret. 409. 5201-6 Otroške vozičke v veliki izbiri vseh vrst, najugodneje dobite pri Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. 5254-6 Pisarniško opremo črno, hrastovo. — knjižna omara, pisalna miza in 3 fotelji, ngodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5265-6 Prodam več starih oken, vrat, lesenih stek. sten, staro pohištvo, slike, železo karniše, 2 pločevinasti napisni tabli, stare steklenice itd. Naslov ▼ Tseh poslovalnicah Jutra. 5266-6 Oglas licitatile Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v prostorih okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Banjaluki na dan 11. aprila 1940. L ob 11. uri prvo javno ofertalno licitacijo za oddajo celokupnih stavbnih in obrtnih del za adaptacijo uradne in dozidavo ambulantne stavbe tega okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Obrazci za sestavljanje ponudb se lahko dobe dnevno pri tehničnem odseku osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ali pri okrožnem nradu za zavarovanje delavcev v Banjaluki V Zagrebu, dne 11. marca 1940., št. 7181-1940. OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV t Naša ljuba te tka TANCAR MINCA nas je dne 13. marca 1940. po dolgi bolezni v starosti 78 let za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokojnice bo dne 15. marca 1940. ob 16. uri. Jesenice, dne 13. marca 1940. Rodbina TANCER Expres aparat za kuhanje kave električen itd. ugodno naprodaj. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 5267-6 Tricikel rabljen, kupimo. Drogerija Emona, Ivan Kane. Ljubljana - Nebotičnik. 5263-7 2T Prodam I,—XVI. letnik Ljubljanskega Zvona in VI. — XXVI. letnik Lovca. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5237-8 Kolésd Prva pošiljka prvovrstnih novih koles je prispela. Prodaja po reklamnih cenah »Tehnik«, Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. 5255-11 Pohištvo Pohištvo novo ln že rabljeno, Ki ga želite prodati ali sa mo dati v shrambo — sprejmemo « posebni od Selek v komisijsko pro dajo po zelo ugodnih oogojlh Kupcev Je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo Vso rekla mo preskrbimo sami -Sporočite aam na do olsnlci ali ustno Prevoz MOhlštva preskrbimo sa tal. Ivan Mathian. Ljub ijana Tj-rševa 12. 19-12 Kapital Za j am - gotov novac dugoročnom otplatom do- biju odmah državni gradski namještenici sa definitivom (oženjeni bez jamca) i pen-zioneri. Upute daje ADRIA, Zagreb, Petrinjska 11. Priložiti marku. 5235-16 Kapital 300.000 dinarje* iščem po 4%, — vknjižba na prvo mesto nove hiše, vrednost en milijon. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Za 10 let«. 5261-16 Delavnice suhe in svetle za čisto obrt, ugodno oddam. Industrijski tok in telefon v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5253-19 Frizerski salon dobro vpeljan, kompletnih osem kabin, prodam v centru Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina 1940«. 5257-19 Hišo z gostilno in trgovino ter obširnim gospodarskim poslopjem prodam z vrtom in njivo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4836-20 4—5 sobno stanovanje v strogem centru Iščem za avgust Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifri, »Zdifr.ir-k«. Dvosob. stanovanje komfortno v mestu ali r bližini Tabora, iščeta zakonca brez otrok za 1 maj. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd Jutra pod šifro »Za stalno«. 5264-21a Obrt Dame! Zt od din 50 naprej dalje moderne tr»:ne ondulaciie Salon Frank. Kresiia 5186130 Vsakovrstno zlato kupuie najvišiib cenah fE»r uvelir L.jubljan" 'Vol f o va ulica Komfortno sobo veliko, oddam boljšemu gospodu ali gospodični takoj bližini pivovarne Union. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5243-23 Trgovci! Orehova ledrca. ajdov m cvetlični mea. kupite naice-nejf v Medarni, Liubliana. Židovska ulica 6. 4584-33 Desertna vina prošek, bermet, vermouth stalno na zalogi pri M. Cesar vinska trgovina, Ljubljana 7 Gasilska ul. 3. Telef. 23 69. 5005-33 Suhe slive Ia po 4.25 za kg, OREHOVA JEDRCA po 20 din za kg, vse franko prevoz po povzetju razpošiljamo Brača Papo, Lukavac. 5249-33 LH I I » I I I» I I II 11 OTOMANE po din 820.— nudi R. RADOVAN tapetnik Mestni trg 13. Od Vas Je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnic« — Sveriolikataic? PREMOG KOKS - DRVA nudi I.Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Sobe išče Sobo lepo opremlieno. večjo, v centru, vhod najraje stopnišča, išče gospodična za 1. april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno«. 5220-231 Klavir dobro ohranjen, prodam. Frič, Trstenjakova ul. 1, II. 5260-26 Informacije Vrtnarstvo Ivan Bizovičar Kolezijska ul. naznanja, da ima novo telefonsko številko 26-18. 5258-31 I Veliko industrijsko podjetje I 6 č E za popravila in montažo svojih kompresorjev bencinskih motorjev in Dieselovih motorjev Izkušenega mehanika za motorje. Ponudbe za navedbo plače ln dosedanje prakse poslati pod br. >1001« na Publlcitas d d.. Zasreb. Ilica 9 I Naše gledališče DRAMA četrtek, 14.: Strahopetec. Red četrtek. Petek, 15. ob 15.: Rdeče rože. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 16.: A smode j. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol bodo ponovili v petek ob 15. ' uri eno Izmed na,jzabavnejših komedij Benedetti jeve »RiJeče rože«. Komedija ljubosumja z misterioznim neznancem v ozadju, nudi dve uri razvedrila in smeha. Premiera Herczegove igre »Severna lisica« v režiji prof. šesta bo v ponedeljek BLAGO ZA POHIŠTVO sever, .'edno najnovej§i vzorci v veliki Izberi kupite pri LJUBLJANA MARIJIN TR<- ss presnlerakl itMona. Delo Je desnu občinstvu po filmu: »Dama ▼ modrem«, ki so ga predvajali preteklo sezono v kinu Matica z Žarah Leander v glavni vlogi. Dejanje sodobne igre je zanimivo zaradi psihologije zakonoloma obdolžene žene. Igrali bodo Mira Danilova. Gregorin, Kralj, Drenovec in V. Juvanova. OPERA Četrtek, 14.: Balet Hrestač. Glumači. Red A. Gostovanje bari to nista A. MaruSi-ča. Petek, 15.: zaprto. Sobota, 16.: Adriana Lecouvreur. Premiera. Premierski abonma. Sprememba repertoarja. Ravnateljstvo opere prosi pt. abonente reda A, naj sprejmejo na znanje, da se prvotno napovedana predstava »Jolante« iz tehničnih razlogov ne more vršiti, zato pa bodo imeli abortenti dre vi poleg že napovedanega baleta »Hrestač« namesto »Jolante«, predstavo Leoncavallove opere »Glumači«. Kot gost bo nastopil A. Marušič, mlad baritonist iz Zagreba, ki je pri svojiem debutu v soboto 9. t. m. pridobil s svojim prijetnim in dobro šolanim glasom takoj simpatije občinstva Sobotna predstava »Glumačev« je imela zelo velik uspeh, v pevskem in igralskem oziru so se izkazali vsi pevci. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Petek, 15.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). Dobrodelna predstava v korist rodbine obolelega skladatelja Marija Kogoja. Sobota, 16.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). Poslednjič. Nedelja. 17.: Pekovska. Torek, 19.: Pekovska. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 14.: Vdova Rošlinka. Red A. Petek, 15.: zaprto. Sobota, 16.: Gejža, Premiera. Novi na zraku prevetreni puder Presenetljiva iznajdba pariškega kemika za kozmetiko Puder desetkrat fineiši in lažji, kakor f« bilo doslej sploh mogoče misliti. Samo puder, ki je lahak kakor pero, je odbran za uporabo. To je presenetljiv nov način proizvajanja, ki ga j* iznašel neki pariški kemik n ki ga sedaj izvaja Tokalon. R D I Četrtek, 14. marca Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Ruski zbori. — 12.30: Poročila, objave. 13.02: šramel »štirje fantje«. — 14: Poročila. — 18: Vsakemu nekaj (Radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac ura: Negoševe finance in finančna politika. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset mmut zabave. — 20: Per-golesi »Stabat Mater«. — 20.45: Pri severnih bratih (slovanska resna glasba na ploščah). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za oddih igra radijski orkester. Beograd 19.40: Humor. — 20.40: Godalni kvartet. — 22: Komorna glasba. — 22.30: Plošče. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Komorni večer. — 22.20: Ples. — Praga 19.25: Orkester in petje. — 20.05: Zvočna igra. — 21.25: Orkester. — 22.20: Lahka glasba — 23: Nočni koncert, — Sofija 18: Lahka glasba. — 19: Operni prenos. — Dunaj 16: Vesela muzika. — 19.15: Miniature — 2120- Zvočne slike 12 Zaradi tega se puder Tokalon tako gladko in enakomerno oprime lica, pokrivajoč kožo • tankim, nevidnim ovojem lepote. Rezultat tega j« popolna naravna lepota, tako različna od staromodnih težkih pudrov, ki w» dajali samo videz olepšanja Poleg tega vsebuje puder Tokalon tudi smetanovo peno, «aradi katere se obdrži na licu osem ur. Tudi v najtoplejši restavraciji se ni treba pudrati, če uporabljate puder Tokalon Ob koncu dolgih plesnih večerov bo ostala Vaša pclt še vedno sveža in brez vsakega bleska. jugovzhoda. — 22: Lahka glasba. — 23: Nočni koncert. — Berlin 19.30: Drobne skladbe. — 20.15: Kakor Dunaj. — 22.30: Godalni kvartet. — 23.20: Lahka glasba. — 24.10: Nočni koncert. Iz Kranja r— Ljudska oniverza priredi drevi ob 20. uri v gledališki dvorani Narodnega doma predavanje g. dr. Roberta Neubauerja; Vitamini in hormoni, življenjske snovi. Predavanju sledi film: Vitamini in njihov vpliv Vstopnina je 2 din. Lokali Konfekcijsko trgovino dobro vpeljano in sortirano prodam v sredi mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Konfekcija«. 3203-19 KUPIMO rabljen, toda dobro ohranjen ln za pogon sposoben, ležeč PARNI STROJ 100 do 150 ks. Ponudbe z fotografijo, vsemi tehničnimi podatki kakor tudi z navedbo fabrikata ln starosti poslati na Publlcitas, d. d^ Zagreb, Ilica 9, pod br. »152c. I Jelovino in sittrekovino kupimo vsako, tudi največjo količino rezan materijal, kakor tudi hlode, eventuelno cele gozdne komplekse za sečnjo. Pismene ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Hica 9, pod »55549«. ZAHVALA Ob prebridki izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta, strica, orata ln tasta, gospoda Korenini Aleksandra PROKURISTA KREDITNEGA ZAVODA, LJUBLJANA, V POKOJU IN POSESTNIKA se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom tn znancem za izraze sožalja, dalje vsem darovalcem vencev tn cvetja ter vsem, ki so pokojnika v tako velikem Številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, Sv. Peter pod Sv. Gorami, dne 13. marca 1940. Žalujoči : ALEKSANDER, MAKS, JOSIP, KARL, sinovi; ERNA, hčerka In rodbine: KORENINI, DROFENEK m f Sprejme se LOVEC strokovnjak za lovišče v Srernn, kateri je dobro izurjen v področjih nizkega lova, od goji fazanov in ugonab-Ijanjn škodljivcev lova. — Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Lovacc. » i 1 s zahvala Za vse dokaze iskrenega, tn toplega sočutja ob prerani smrti ljubljene hčerke GIZELE Izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin rajne, nas tolažili ▼ trenutkih najhujše bridkosti ln jo spremili na njeni poslednji poti. Prav posebno se zahvaljujemo tukajšnji gasilski četi za tako častno spremstvo ter pevskemu društvu Jadran-Nanos, kakor tudi domačim pevcem za ganljive žalostlnke. Nadalje najprisrčnejša hvala tudi vsem darovalcem Številnih vencev in cvetja ter vsem prijateljem ln znancem za ustmeno ln pismeno izraženo sožalje. Sv. Jurij v Slov. goricah, dne 12. marca 1940. Užaloščena mati GIZELA KRAJNC in brat JOŽE ter ostalo sorodstvo. Kimm Mestai pogrebni savod Oičln» Ljubljana Umrl nam je dne IS. t m. ob IS. or! naš predobri mož, oüe, stric in tast, gospod Rihard Debelak višji davčni upravitelj ▼ pokoju Na zadnji pod ga spremimo v petek, dne 15. t. m. ob 16. uri Ii Tyrše*e ceste št. 62 na pokopališče k Sv. Krün. LJUBLJANA, dne 12. marea IMA. IDA, soproga; RIKO, dr. G VIDO, sinova; LEA, Sinai» ia ogtatft sorodstvo i Hs trn Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot ti&karnarja Fran Jeran. — Za inseratn» del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.