AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 239
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 12TH, 3932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
"Cesarska dolina" v California obiskana od silne naravne katastrofe
Brawley, California, 11. oktobra. Takozvana "Cesarska dolina" ali Imperial Valley, ki je sicer navadna puščava, rodovitna le tam, kjer jo umetnim potom namakajo, [je bila danes poplavljena po silnem deževju in nalivu gorskih hudournikov iz bližnjih gora. Kar pomni zgodovina ni padlo v ondotni okolici še toliko dežja. Kot pravi vremenski Urad je padlo v poldrugi uri toliko dežja, kot ga ne pade sicer vse leto v onih krajih. Hudourniki, prihajajoč iz gorovja so porušili pred seboj vse. Pota, mostovi, železniške tračnice, preplavljene kmetije, mesta in vasi, vse je poškodovano od vode. Na posameznih potih se nahaja
Hoover bo govoril o farmer jih in brezposelnosti, ko pride v Cleveland
Ko pride predsednik Hoover v Cleveland prihodnjo soboto, bo posvetil svoj govor farmarjem in brezposelnosti, kot naznanja Walter F. Brown, generalni poštni mojster in najbolj intimni svetovalec predsednika. Republikanci v Clevelandu se veselijo prihoda predsednika, ker pričakujejo, da bo Hoover s svojim gcvorcm mnogo pomagal obuditi navdušenost v pobitih republikancih v Clevelandu, ki so zgubili s svojim voditeljem Maschketom ves pogum. Pa tudi demokrati v Clevelandu se živahno pripravljajo, da začnejo z resno kampanjo. V veliki plesni dvorani mestnega avditorija odprejo demokrati politično kam-
stotine motoristov, katere je za-j panjo v torek zvečer, ko bo govo-jelo deževje nepričakovano. Me-! ril tu governer države Massachu-sta so brez plina ali elektrike, setts, Ely. Obenem pa bodo isti Poštna dostava je ukinjena in večer govorili Newton D. Baker,
sole so zaprli za nedoločen čas. Tovarne in delavnice, tiskarne, vse je prenehalo s poslovanjem, ker ni elektrike. Le s težavo so v nekatera mesta napeljali telefonsko službo. Kar so imeli v
governer George White in zvezni senator Robert J. Bulkley. Dne 20. oktobra pride v Cleveland governer države Maryland, Ritchie, dočim bo proti koncu meseca govoril Frank Murphy, žu-
dolinj pridelkov, je bilo vse uni-jpan iz Detroita. Nadalje si de-čeno.	I mckrati prizadevajo, da dobijo v
-o--(Cleveland Alfred E. Smitha kot
govornika. Predsednik Hoover se pripelje v Cleveland s posebnim vlakom. Spotoma se bo ustavil vlak v Pitt s bur g h u,
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
Slovenski arhitekt Viktor Sul-čič, Buenos Aires, republika Argentina, ki je naredil načrt za poslopje hipotekarne banke, je dobil važno tožbo na najvišji sodniji. Arhitekt bi moral dobiti za svoje načrte 400,000 pesov izplačanih, toda banka ni plačala. Sulčič se je pritožil na sod-
Neverjetna zatrjevanja in-Evropa lahko plačuje svo-Policija straži poslopje "Jaz sem grešni kozel,"
dustrijskih mogotcev, da je konec depresije
New York, 11. oktobre,. Ameriško časopisje poroča ponovno, da smo "dosegli dno depresije" in da se obračamo k boljšim časom. Prijetno je slišati taka poročila, kot trdi Associated Press," toda dosedaj ni imel narod še prilike verjeti enakim poročilom. Včeraj so se voditelji
ni jo, kjer je tožbo dobil, toda avtomobilske, železniške, elektri
Hrvatski Radio Klub
Vodstvo Hrvatskega Radio Kluba nam naznanja, da zopet začne z rednim radio progr;a-niom. Prvi program bo oddajan v nedeljo, 16. oktobra, ob 3:30 Popoldne po WJAY radio postaji. Hrvatski Radio Klub prosi cenjene Slovence in Hrvate, da pripravijo svoje radio aparate za omenjeno uro. Program bo otvo-ril Tamburaški zbor "Hrvatski Sinovi," in igrali bodo otroci od 8 do 14 let stavi, skupaj 17 otrok. Bo to jako zanimiv program. Hrvatski Radio Klub se na tem mestu iskreno zahvaljuje česti-tim Slovencem, ki so pripomogli v pretekli sezoni kot tudi v tej. Hrvatski Radio Klub, Stjepan Robash, tajnik.
V Nemčiji se manjša število brezposelnih
Berlin, 11. oktobra. Kot se uradno poroča, se je število brezposelnih v Nemčiji tekom zadnjih dveh tednov znižale za 163,-000. Danes ima Nemčija približno še 5,100,000 brezposelnih.
Policija in berači
Policijski načelnik Mattowit,; je dal povelje, da mora policija aretirati ljudi, ki beračijo na Public Square in v rezidenčnih krajih. Policija je dobila stotine Pritožb od strani ljudi, da postajajo berači nenavadno nadležni, in dve ženski sta bili ob beračev v mestu pobiti, ker nista ničesar dali.
Avto nezgoda
Prosi se onega, ki je videl \ nedeljo, 2. oktobra, popoldne na St. Clair Ave., blizu Belaj trgovine, ko je neka ženska udarila
Youngstqwn, Warren,, Niles in Akron. Ko dospe v Cleveland, gre direktno v mestni avditorij, kjer bo imel govor, nakar se bo direktno odpeljal v Washington.
-o-
Huda zima prišla nad Wyoming in Montano Helena, Montana, 11. oktobra. Zima je prišla z vso svojo ostrostjo nad državi Wyoming in Montana. Obe državi sta pobeljeni z globokim snegom. Toplomer je padel do ničle. Sneg je zapadel do štiri palce visoko, živinorejci in farmarji so pozdravili prihod zime, kajti zemlja je bila suha zadnjih 30 dni. Sneg je bil spremljan z nenavadno ostro burjo.
Najtežja ženska je umrla
radi prehlada
Richmond, Virginia, 11. oktobra. Alpine Bitch, najdebelejša ženska na svetu, je tu mahoma preminula. Našli so jo mrtvo v postelji,, Še večer prej je nastopila pri predstavi in se šalila z obiskovalci. Toda tožila je tudi o prehladu. Mrs. Bitch je bila stara 40 let in je tehtala 732 funtov.
banka je tožila na najvišjo sod-nijo, ki je pa tudi potrdila Sul-čiču dotično svoto, katero bo morala banka sedaj izplačati.
V	Rosario, Argentina, sta se poročila g. Josip Sigulin, tajnik SDD, in gdčna Afra Budihna.
V	Cudahy, Wisconsin, je umrl rojak Ignac Borštnar, star 68 let. Doma je bil iz Višnje gore, odkoder je prišel v Arrieriko pred 32. leti. Zapušča ženo in več sorodnikov.
Slovenka župnija v Calumetu je na. mesto umrlega župnika Rev. Klopčiča dobila novega župnika v osebi Rev. Jos. Spreitzer-ja iz Ironton, Mich.
Petindvajsetletnico svoje poroke sta praznovala Mr. in Mrs. John Judnič v Raymboultown, blizu Calumet, Michigana.
-o-
Nosilci ponosnih imen
prosijo za delo
New York, 11. oktobra. Neki lastnik znanega nočnega kluba je iskal "zaupnega plehienitaša" kot svojega tajnika. Dobil je nad 100 odgovorov, -ju med drugimi se , je oglasil neki princ, devet grofov, 20 baronov, ki so vsi izjavili, da so pripravljeni prevzeti delo za $35.00 do $40.00 na teden. Drugi, ki so osebno prišli, so imeli monokle in se aristokratsko priklanjali. Vsem pa je bilo videti, da se nahajajo v veliki potrebi. Lord George Leslie je trdil, da je potomec kraljice Marije Stuart, grof Nikolaj de Rachet je hitel zatrjevati, da zna dobro peti in plesati, ako dobi za to par kozarcev žganja. Baron Othen von Gundlach du Kalten-haggen je pa skušal iz zgodovinskih spisov dokazati, da je potomec Ludvika XIV.
Težka kazen
Bivši blagajnik Lewis Robb iz Williams county, Ohio, je bil včeraj spoznan krivim, da si je "posodil" denar iz davčne blagajne v svoti $26,000. Denar je sicer| zopet vrnil, toda vseeno je bil spoznan krivim in obsojen v zapor od 1 do 21 let in v. plačilo globe $25,400. Slučaj je skoro za las podoben slučaju, ki se ob-* avtomobilom rojaka Louis ravnava te dni v Clevelandu gle-Kogmacha, da se dotični zglasi Poneverbe davčnega denarja.
na 1386 E. 52nd St. Za trud do- j Tr Onim, ki imajo prese K; i 'y -»T - i „„1 Kdor ie svoio preso registr:-oi plačano. Mogoče ve kdo za , .	j	„ioriQ u
ral m dobil od zvezne vlade li-
Mogoče ve avto številko dotične ženske.
štorklja ima besedo
Družina Martin Raeečič na 19900 Tyronne Ave. je dobila ^ dni obisk tete štorklje, ki se je to pot obnesla. Prej so imeli v družini že dve hčerki, sedaj so Pa dobili še pridnega sinčka. Mati in dete je zdravo. Naše Prav iskrene čestitke!
stino za davek, se lahko zglasi v našem uradu v petek 14. oktobra, med 6. in 7. uro zvečer, kjer mu bo vladni uradnik vso stvar brezplačno raztolmačil.
Vihar in mraz
Zadnje dneve je v Clevelandu precej hladno, poleg tega pa divja velik vihar, zlasti na jezeru. Poročajo o več manjših nesrečah.
Socialistični znak
Joseph Sharts, socialistični odvetnik v Daytonu in kandidat za governerja, je odpotoval v Columbus, kjer je vložil tožbo na najvišji sodniji, ki naj prisili državnega tajnika, da pusti socialistični znak na volivne glasovnice. Glasom nove volivne postave stranke, ki postavijo kandidate potom prošnje in ne potom redne strankarske konvencije, niso upravičene do svojih znakov na volivnem listku.
Hraniti je treba
Mestna vlada povdarja, da v devetih mesecih, odkar se nahaja na krmilu, je prihranila samo na potrebščinah $600,000. Včasih so kupovali na široko in debelo stvari, ki so potem leta in leta ležale po skladiščih in bile končno proč vržene. Danes se pa kupuje samo, kar je neobhodno potrebno, in dobi naročilo, kdor nudi najbolj nizke cene.
Poroka
Preteklo soboto se je vršila v sv. Pavla cerkvi poroka mladega slovenskega para, ki biva na Shawnee Ave. Ta dan je peljal pred altar Mr. Robert Sussman Miss Antoinette Smerke. ženin je sin znane Sussmanove družine in nečak glavnega tajnika K. S. K. Jednote, Mr. Jos. Zalarja. Novoporočencema iskrene čestitke!
čne, živilske, petrolejške, tobačne in transportna industrije izjavili, da kaže promet mnogo boljše kot je pa kazal v juliju mesecu. Vendar niso bili vsi voditelji industrij enakega mnenja. Nekateri so trdili, da je zboljšanje premeta in razmer samo sezonsko, dočim trdijo drugi, da je fundamentalno, torej stalno in da se bo prej raje na bolje obrnilo. Zopet drugi industrijski voditelji so mnenja, da sploh nobene spremembe ni v industriji. Predsednik Erie železnice se je na primer izjavil, da čuti, da gre na slabše, dočim je temu oporekal predsednik Illinois Central železnice, ki je izjavil, da so posli mnogo boljši. Julian Curtis, predsednik velikih družb za izdelovanje blaga, je povedal, da čuti, da je mnogo več naročil, kot smo jih imeli doslej. J. E. Rogers, predsednik Addressograph-Multigraph Co. je izjavil enako. Predsednik Western Union Telegraph Co. je povedal, da od julija meseca so se dohodki kompa-nije zvišali za 15 procentov, dočim so poročali ravnatelji družb, ki izdelujejo poljedelske stroje, da je promet precej nazadoval, čemur se ni čuditi, ker so farmarji danes radi nizkih cen zelo prizadeti. Jeklarska industrija pa poroča, da je dobila za 10 odstotkov več naroČil pretekli mesec kot v juliju.
-o-
Vojaštvo in sodnija
Little Rock, Arkansas, 11. oktobra. Najvišja sodnija države Arkansas je odločila, da navzočnost vojaštva pri sodnijski obravnavi ne more vplivati, na potek obravnave. Pred nedavnim je bil namreč obsojen zamorec Freeling Daniels v smrt na električnem stolu, ker je posilil in poškodoval neko 13 let staro dekletce. Ker se je pri obravnavi sodnija bala, da bodo ljudje zamorca linčali, je bilo poklicano vojaštvo, ki je skrbelo za mir pri obravnavi. Zagovorniki obsojenca sedaj trdijo, da Daniels ni bil pravilno obsojen, ker je bilo vojaštvo navzoče. Najvišja sodnija je drugače obsodila. Daniels je sam priznal zločin.
je dolgove, trdi zvezni senator Reed
Washington, 11. oktobra. Zvezni senator Reed, republikanec iz Pennsylvanije, se je pravkar vrnil iz obiska v Evropi, da gre na politično agitacijo za Hooverja. Ob svojem prihodu se je napram časnikarjem izjavil, da bo prihodnji kongres ob-lažil Volstead prohibicijsko postavo, toda da bo kongres naložil nove davke. "Brez dvoma je," pravi senator Reed, da bo kongres pri prvem zborovanju dovo-
najvišje sodnije ob razpravi slučaja črncev
trdi bivši blagajnik Bernstein na pričevanju
Washington, 11. oktobra. — Včeraj se je nahajal pred Včeraj se je pričela pred naj-jsodnijo v Clevelandu Alex Bern-višjo sodni.fo v tem mestu raz- steiri, ki je skoro štiri leta neprava glede sedmih zamorskih omejno gospodaril nad davčno fantov, ki so bili v Scottsboro, blagajno Cuyahoga okraja, in Alabama, pred 18 meseci obsoje-1 ki je glavni obtoženec, da je ni v smrt radi posilstva dveh be- poneveril iz davčne blagajne lih deklet v železniškem vozu. $177.000, kot mu to očita drža-Zadeva tega slučaja se je že raz-j Va. Bled kot smrt je Bernstein nesla po vsem svetu. Zadnjo pri- pričal, da je napotil svoje štiri liko, ki jo imajo zamorski fanti, J prijatelje, ki so zaeno z njim
so sedgj uporabili odvetniki, ko so zadevo pritirali do najvišje
lil 4 odstotno pivo, ker je to instance v deželi. Sodnijska dvo
rana najvišje sodnije je bila natlačeno polna, ko je bila obrav nava otvorjena. Močni oddelki policije se nahajajo v dvorani in izven nje. "Obtoženci niso dobili poštene obravnave," je trdil zagovornik, odvetnik Pollak iz New Yorka. "Imeli so kar naj bolj pošteno obravnavo," je izja-
splošna zahteva po deželi." Senator Reed je, obiskal mnogo vplivnih državnikov v Evropi in se je po svojem prihodu v New York takoj odpeljal v Washington, da sporoči svoja opazovanja predsedniku. Izjavil je, da se nahaja Liga narodov v veliki krizi radi poročila Lytton komisije glede Japonske in Mandžurije. Nadalje je izjavil, da je prepričan, da bodo evropski dolžniki plačali svoje dolgove dne 15. de-ccmbra, prvič, odkar je bil proglašen moratorij. Na svojem potovanju po Evropi ni Reed govoril ničesar o črtanju dolgov Evrope napram Ameriki. "Prepričan sem," je dejal senator Reed, "dt. so evropske države bolj zmožne plačati svoje dolgove, kot smo pa mi zmožni črtati te dolgove.
r?. ' - -j. y,.^,.^;.....> « fi,
Mestc Milwaukee ima prazno blagajno
Milwaukee, Wis.; 10. oktobra. V soboto je bila mestna blagajna v Milwaukee skoro prazna. V blagajni se je nahajalo samo še nekako $100,000, potem ko so dobili mestni uslužbenci svoje plače. Banke so obljubile mestu $1,200,000 posojila, toda ga dost daj niso izplačale. Mesto bo pa moralo vzeti še nadaljne tri milijone dolarjev posojila, ker sicer ne bo shajalo do konca leta, ko pridejo šele novi davki v blagajno. Lansko leto je imela mestna blagajna poldrugi milijon preostanka, toda kriza je prizadela mesto kot vsako drugo me- jhteval> da Hoover ^ovori tako> da sto v Zed. državah.	!bodo ljudje v avditoriju in za-
_[eno ljudje v glasbeni dvorani
Prijet bankir	j lahko slišali Hooverja, toda taj-
Iz bližnjega mesta Medina,!11' Počisti, ki imajo vse načrte Ohio, se poroča, da je bil tam
obtoženi poneverbe, da so vplačali v davčno blagajno $177,-273, ker se je on, Bernstein, čutil moralno obvezanega, da "spravi blagajno v red."
Njegov odvetnik W. Corrigan, je stavil Bernsteinu skrbno premišljena vprašanja, iz katerih naj bi se dognalo, da Bernstein sploh vedel ni, da se nahaja v davčni blagajni primanjkljaj. Avtomatično je poudarjal Bern-
-o--
Zopet spopadi med pre-mogarji in miličniki
Taylorville, Illinois, 11. oktobra. Nad 1,500 mož, žen in otrok se je zbralo pred premogovnikom v tem mestu, da bi preprečili., da slednji ne bi pričel s poslovanjem. Množica je bila napadena po miličnikih, ki so se z bajoneti vrgli proti ljudem. Vojaki so poleg bajonetov vrgli na ljudi tudi z bombami, da so tako odprli pot skozi gosto vrsto pi-ketov, da so premogarji lahko ■šli na delo. Vojaštvo je teko silno postopalo, da so se morali umakniti vsi piketi, in kdor izmed premogarjev je hotel delati, je lahko prišel v premogovnik.
aretiran Schuyler Durling, o katerem se poroča, da je kot predsednik Wadsworth Savings & Trust Co., poneveril banki precej denarja, radi česar(je slednja zaprla vrata. 18 posameznih obtožb je dvignjenih proti Dur-lingu.	i
Zaslužena kazen
j Na. policijski sodniji sta bila
Kako se jim raudi I včeraj obsojena dva mlada -fan-Zadnje čase so nastale števil-1 ta, stara po 17 let, ki sta v enem ne pritožbe, ker pomiloščevalne J mesecu v 21 slučajih obvestila
oblasti prehitro spuščajo iz zaporov zločince. Bush in Town-send, ki sta preteklo soboto povzročila kot roparja toliko gorja v Clevelandu, sta bila obsojena leta 1925 kot bančna roparja v 20 let zapora, toda sta presedela samo 5 let. Oba sta se vrnila zopet na pot zločina, kakor hitro šta bila spuščena na svobodo. Da sta prišla iz zaporov, se imata zahvaliti bivšemu republikanskemu državnemu pravdniku, ki je oba priporočal za pomilošče-nje. Dela se nova postava, glasom katere tako hitra izpustitev iz zaporov ne bo mogoča.
Dijaki na univerzi V vseh enajstih šolah Western Reserve univerze v Clevelandu se je letos vpisalo 4,159 dijakov, ali za 273 manj kot lansko leto.
potom javnih signalov požarno brambo, da nekje gori, kar seveda ni bilo res. Vsak izmed obsojencev je dobil 30 dni zapora in $50.00 globe, in dve leti bosta pod policijskim nadzorstvom.
Richman poslovanje
Kot naznanja vodstvo Richman Bros. izdelovalnice oblek, je tovarna za 25 odstotkov bolj za-posljena kot je bila v preteklih mesecih. Tudi naročila po pošti so za 22 odstotkov boljša. Največ so napredovale Richman prodajale v Kansas City, St. Louis in Omaha.
Seja čitalnice
Seja, čitalnice Slov. Del. Doma S3 vrši v sredo, 12. oktobra, v navadnih prostorih, članstvo je prošeno, da se udeleži seje pol-noštevilno. — Tajnik.
vil Thomas Knight, generalni stein, ko je pričal: "Ne, kot piavdnik države Alabame. Po-!prvi vodja urada
nisem imel
licija je bile, pripravljena, ker se |0praviti z denai •jem in nisem je trdilo, da bodo komunisti po-1 dajal nobenih povelj." skusili z demonstracijami, toda1 Xoda sodniji je povedal) da vse je ostalo mirno.	se je fiutil mora}no obvezanega,
I da spravi $177,000 v davčno blagajno, kajti za časa njegovega uradovanja je sprejel"nekako za $$180,000 čekov od svojih prijateljev, ki so bili za nič, in tako je on, Bernstein, potom svojih prijateljev poravnal to zadevo, Lahko bi p u stil vse skupaj, kot je, toda bil je moralno obvezan, ta dobra in plemenita duša! "In danes sem za grešnega kozla!" je vzkliknil.
Jutri bo moral Bernstein zopet na p r i č e v a 1 n i stol, toda vpraševal ga bo državni pravd-nik Lieghley na vse druge načine, kot so ga izpraševali njegovi zagovorniki. Pred Bern-steinom je pričal Maurice Maachke, glavar republikanske stranke, ki je tudi med obtoženimi, da so poneverili davčni denar. Tudi Maschke je zanikal, da bi mu bilo kaj znanega o. primanjkljaju v davčni blagajni, toda podpisal se je na noto za $120,000, ko so mu povedali, da se nahaja Bernstein v zadregi tozadevno.
Maschke je pričal, da nikdar ni videl slabih čekov, katere je vplačal v davčno blagajno Chas. Rosenblatt, pač pa se je zanesel na besedo Bernsteina, da manjka toliko in toliko, in iz golega prijateljstva do Bernsteina je podpisal noto za svoto $120,000. Maschke je izjavil, da sploh ni vedel, kaj se godi v uradu okrajnega blagajnika, pač pa je imel neomejeno zaupanje v Bernsteina. Danes se obravnava ne bo vršila, ker je postavni praznik. Zanimivo bo pa v četrtek, ko se bo moral Bernstein zagovarjati na vprašanja, stavljena po državnem pravdniku.
Skrbi za Hooverja
Kot znano pride Herbert Hoover, predsednik Zed. držav, v soboto večer v Cleveland. Lokalni republikanski odbor je za-
v rokah in ki spremljajo Hooverja vsepovsod, so ta načrt prekrižali. Izjavili so, da bi jim bilo skoro nemogoče paziti naenkrat na obe dvorani. Kot se pričakuje, bo v soboto večer silna množica ljudi v avditoriju, kajti republikanci iz vse severne Ohio se boc|o potrudili v Cleveland. Predsednikov vlak pride v Cleveland ob 8:10 zvečer, točno ob 8:30 mora že govoriti radi radio razpošiljanja, in takoj po govoru se odpelje nazaj v Washington.
Maršal Bilkey
Dve leti se je po sodnijih tožil bivši maršal South Euclida, J. H. Bilkey. Slednji je bil izvoljen na podlagi $3,000 letne plače, vaška zbornica v So. Euclid mu je pa to plačo znižala na $10.00 na leto. Bilkey je tožil, zgubil in sedaj je pa dobil tožbo. Plačati mu bodo morali $6,400 na zaostali plači.
Plače učiteljev
Učiteljska zveza v Clevelandu je izjavila včeraj, da se bo borila proti vsakemu nadaljnemu znižanj u plač. Govori se, da če se bodo davki znižali, da bodo šle tudi učiteljske plače navzdol za 10 odstotkov.
* Posebne znamke s sliko Gorki j a, je izdajala ruska vlada.
Vstopnica za koncert
V našem uradu dobite vstopnice za prvi koncert v novi cerkvi sv. Vida, ki se vrši v nedeljo, 30. oktobra ob 7. uri zvečer. Pri tem koncertu se bodo prvič oglasile nove orgije v cerkvi, ki so nekaj posebnega. Vstopnica je $1.00, in gre seveda ves denar v pokritje stroškov nove cerkve.
Plinove cene
Mestna vlada je zelo prepričana, da se bodo cene plinu, kot jih (sedaj plačujemo v Clevelandu, precej znižale. Kako in kaj bomo zvedeli prihodnji mesec.
AMERIKA DOMOVINA, OCTOBER 12TH, 1932
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
83
No. 239, Wed., Oct. 12th, 1932
Kar bi morali delavci vedeti
Naši delavci zgubijo velike svote denarja, ker so nepoučeni o raznih ameriških postavah, običajih in navadah. In ta denar nikakor ni lahko pridobljen, pač pa zaslužen največkrat s krvavimi žulji delavca. Delavca izkoriščajo, kjerkoli ga le morejo, poznani in nepoznani prijatelji in dobrotniki, ki na račun delavske nevednosti in nepoučenosti prav dobro živijo.
In pri tem pijavkam mnogo pomaga velik greh naših ljudi, ki iščejo n. pr. zdravja pri šintarjih in padarjih, namesto pri zanesljivih zdravnikih, ki iščejo postavnih nasvetov pri zakotnih pisačih, namesto da bi se obrnili do poštenih domačih odvetnikov. In dostikrat se tudi pripeti, da naši ljudje svoj težko zasluženi denar raje oddajo ljudem, o ka terih je že znano, da so že prej druge presleparili, in vedo, da od njih ne morejo nič dobrega dobiti. Šele potem, ko se parkrat prav dobro opečejo, gredo in iščejo pomoči na pravem mestu od poštenih ljudi.
Dokler je bilo v Ameriki dosti dela in prilike za zaslužek, so razni podjetniki in delodajalci še precej pošteno in brez posebnih ovir plačevali svojim delavcem njih zasluženo plačo, ne da bi pri tem delavci imeli kake posebne sitnosti Danes pa, ko je delo jako težko, in v največ slučajih skoro nemogoče dobiti, gledajo marsikateri delodajalci, da povzro čajo delavcem neprilike ali jim pa celo skušajo pristriči njih plačo. To veste sami, mnogi izmed vas, ker ste občutili na lastni koži. Zato je pa v resnici potrebno, da so delavci skraj no previdni, da se tako obvarujejo težkih zgub.
V skoro vseh državah ameriške unije imajo delavske plače postavno pravico pred vsemi drugimi zahtevami. In če se vam zdi, da niste dobili dovolj plače, da so vam jo znižali, pritrgali, ne; da bi vam naprej povedali, da bo znižanje plač, tedaj se lahko v skoro vsakem večjem mestu obrnete za brezplačno pomoč na Legal Aid Society, to je nekako pol uradna družba, kjer vam dobri odvetniki zastonj pomagajo priti do vaše pravice. Seveda se more to zgoditi samo v slučajih, kadar delavec doprinese dobre dokaze, ki spravijo nepoštenega delodajalca pred sodnji stol.
Delavska pJača je navadno določena po pogodbi med delavcem in delodajalcem. Vsakdo, ki začne delati tu ali tam zve najprej, koliko bo dobival za svoje delo, pa bodisi to na mesec, na dan, na teden, od ure ali od komada. Koliko dobi delavec za svoje delo, se zmenita delavec in delodajalec, predno delavec prične z delo. Ako pa dobite delo, da ob nastopu slednjega ne veste, oziroma vam ne povedo, koliko boste plačani, tedaj vljudno vprašajte. Nikdar se ne zanašajte na besede kot: "Oh, bomo že uredili. Pošteno boste do bili plačano za vse. Kar zanesite se!"
Ko pride konec tedna ali meseca, oziroma dan plačila pa je delavec razočaran, kajti v takih slučajih delavec dobi mnogo manj kot je zaslužil in pričakoval. Nihče ne bi' sme' delati v takih okoliščinah. In v današnjih razmerah se to tiče tudi unijskih delavnic, ker je mnogo slučajev, ko se delodajalci ne brigajo za dogovore z unijo, in plačujejo, kot se njim zljubi.
Delavci morajo tudi vedno vedeti, za koga delajo. Po znati morajo svojega delodajalca. Nekateri bodo mislili, da je ta opomin smešen, toda ljudje, ki imajo opraviti z delav skimi zadevami in težavami, vedo kako važno je to vpraša nje. Noben odvetnik ne more pomagati delavcu, ako slednj ne ve za ime in za naslov svojega delodajalca. Mnogokra' delavec zahteva plačo od kakega "Joe," "Harry" ali "Tom.' Važno je torej, da zveste vselej za polno ime vašega deloda jalca, kot tudi za njegov naslov.
Delodajalec je lahko poedinec, partnership ali pa kor-poracija. To je zelo velika razlika, kajti postavno postopanje napram vsakemu izmed treh omenjenih je precej različno. V korporaciji so delničarji. Upravo vodijo večinoma predsednik, blagajnik in tajnik. Mogoče ima ta trojica vse delnice, pa je vendar postavna korporacija. In delavcev, ki dela za korporacijo, ki moral vedeti za ime in naslov vsaj enega odgovornih faktorjev. Pazno čitajte "Ameriško Domovino." Od časa do časa dobite v njej nasvete, ki so vredni dosti denarja za vas.
vega krščanstva. Kako bogate zaklade zajemamo v teh igrah za svoje življenjsko potovanje, v katerem pel j a naša pot preko toliko težkih življenjskih preizkušenj in bridkih dnevnih doživljajev. Komur je kaj za okrepitev duha in za spoznanje strašne zgodovine o preganjanju kristjanov v onih dneh, ta naj pride, da se osvedoči. Užival bo gotovo nekaj zadovoljnih ur. Več o tem je režiser že opisal, ki je kraje, kjer se je to godilo, sam osebno obhodil. Tudi pisec teh vrstic je videl te kraje in jamči, da je vredno, da se občinstvo te igre polnoštevilno udeleži.
Že samo to, da so igralci tega kluba pokladali tej igri to-iko važnosti in žrtvovali toli-<o večerov za učenje igre, je nam klic, da se igre udeležimo vsi. Bil sem sam pri skušnjah večkrat navzoč. Občudoval sem njih trud in zatajevanje pod disciplino, da se je delo nadaljevalo. Noben se ni ustavil ali opešal. Dajmo igralcem priznanje in sebi privoščimo par razvedrilnih ur. Igralci to priznanje zaslužijo, mi pa bomo trepetali, ' ko bomo v duhu spremljali po rimskih ulicah mlado devico, boga tega stanu, kot krist-jano med pagani, jagnje med volkovi, igrača rabljem.
Videli bomo mogočne vladarje, kako so se posluževali vseh sredstev, da bi odvrnili od vere mlado, šibko dekle, toda njena vera je močnejša, kakor pa vsa sila mogočnih Rimljanov, odločnejša ko vse nabrušeno orožje, ki so ji ga kazali za mučenje njenih udov,, ako se jim ne pokori in ne odpade od vere.
Zastonj se bo trudil mogočni Simforijan, njegova žena Klav-Jija in poganske device vestal-ke, da bi jo zapeljali. Med najhujšim naporom jim je sv. Neža napravila čudež, da so se ma-1 liki zrušili, da so se spreobrnile vestalke. Igra se . bo,; vršila točno in brez vsakih zarrjud, za kar je vse dobro preskrbljeno. Med dejanji bo šlo hitro naprej. Med prvim in drugim delan jem ne bo skoro nobenega presledka. Med drugim in tretjim bo kratek presledek, toda ne bo suhoparen. Uporabili ga bomo za kratkočasje in za pomembno kratko akcijo bo nastopil v solospevih Mr. Pavel
dalo žig; kajti to leto je bilo za društvo jako preteče in z naslovom te veselice si ga bomo dobro zabeležile v društveni zgodovini.
Še 3 mesece časa imamo, da se znesemo nad tem letom, mu damo nečedne priimke in se na ta račun enkrat pošteno zavrtimo. Čimbolj bomo enakim letom nasprotovali in kljubovali tem manj jih bomo občutili.
Napredne Slovenke, št. 137 S.N.P.J. so sklenile, da bodo v soboto večer 15. oktobra tako drsale s svojimi posetniki v S. N. Domu na St. Clair Ave., da bo najbrž že prihodnje jutro depresija zbežala iz dežele, ali vsaj iz Clevelanda. Nič ne bi bilo presenetljivega ako bi članice kot so: Mrs. Flajšman, Hočevar, Mežnaršič, Eršte, Jereb, Ažman, Pavlin, Štolfa, Dro-bnič, itd. tako strašno zacepetale na plesišču, da bi jo ugonobile, to presneto depresijo'. Le škoda da si nismo tega plesa že poprej umislile. Hočete li, da jo preženemo? Pridite članice, v skupni moči je zmaga.
Jackie Zore nam bo igral vsa-kojake plese za 32 centnega mora biti pa še kaj posebnega, Veselični odbor bo pa poskrbe?, za vsestransko postrežbo.
Prijatelji "Naprednih Slovenk" pridite v soboto večer k nam vasovat.
A. S., tajnica.
razen če se je v pogodbi zavezal, da ne bo rabil takega imena pri nobeni taki trgovini v bodočnosti. Tega Burns ni storil, torej ima pravico rabiti svoje ime. Navorska ima pa tudi pravico do tega imena, ker je kupil trgovino in jo vodil pod tem imenom naprej, ne da bi se bil Burns kdaj pritožil. Torej sta odšla oba tožnika od sodišča brez kakega posebnega zadoščenja.
Tretji zanimiv slučaj prinašam od razsodbe apelatnega sodišča Summit okraja. Človek je čudno bitje, nikdar ne more mirovati. Tudi pri delu se mora malo poigrati in pošaliti. To se je pripetilo, ko so delavci East Ohio Gas Co. kopali jarek za plinove cevi. Coe je bil eden izmed delavcev. Prišel je k njemu neki drugi delavec in
jel Coe za ravnilo in rekel, da ga bo on vzel, ker ga potrebuje. Ko sta se ruvala za ravnilo, je Coe spodrsnil in padel tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico in drugi dan umrl. Vprašanje je nastalo potem* če imajo njegovi dediči pravico zahtevati odškodnino, katero država plača v slučaju, če je kdo pri delu ubit. Družba je trdila, da ni bil Coe ubit pri delu, ampak pri tepežu in je morala stvar biti predložena sodniji. Ta je pa odločila, da je bil Coe ubit pri delu, ker je takrat delal, ko je prijel za ravnilo in je padel, da se je ubil. Taka razsodba s vodni je je pomembna, ker je odločila, da če se delavci poškodujejo radi šale kakega delavca, da so opravičeni do od škodnine. Zgleda pa, da če bi se bila med seboj tepla, da bi poškodovanec ne bil opravičen
mu pokazal neko ravnilo, ki ga je pravkar našel. Šaljivo je pri- do odškodnine.
OD STIČNE DO° ŽUŽEMBERKA
Pravni nasveti
• Piše Frank V. Opaskar
V NEDELJO GREMO V MESTO RIM
Požrtvovalno društvo Jugoslovanski Pasi jonski klub si je vzel v nalogo za predstavo največje igre, toda za gledalce najbogatejše drame, kar so jih še videli. V tej igri je vse resno in bistveno, nič ni potvarjanja, vse je le ponavljanje dejanj, ki »o se resnično dogajala pred več sto leti.
Hav»o iste osebe so igrale Pasi j on. Koliko žrtev so takrat doprinesli, toda igra je bila predstavljena v zadovoljstvo občinstva.
V nedeljo se vrši igra "Mu--čeniška smrt sv. Neže." Igra "Pasijon" se je vršila v Jeruzalemu, ta pa se vrši v Rimu, Vsebina si je podobna: smrt Krista na Kalvariji za odrešenje sveta, smrt sv. Neže za Krista.
Velika je bila igralna družba pri Pasjjonu; do sto oseb je bilo zaposlenih. Tudi'* pri tej igri bo nastopilo do 50 oseb. Pretresljive so take drame, v katerih jasno vidimo in slišimo, kaj s.e je dogajalo tiste dni pr-
P^renčevič iz Warreen, O. Mr. Perenčevič je napisal o nas že več dobrih člankov v dnevniku "Srbobran," ki izhaja v 20,000 izvodih dnevno. On je načelnik jugoslovanskih Sokolov v Ameriki, je zelo odličen in prijazen našemu narodu. On obdržuje časnikarsko zvezo z staro domo vino in je zastopnik jugoslovanskih prostovoljcev. Zato Mr. Perenčeviča vabimo, da pride in nam osebno zapoje par pesmic, hvaležni mu bomo.
A. Grdina, t. č. predsednik kluba,
32-centni ples v letu 1932
Bo kdo dejal: "Ta naslov in vstopnina se sliši nekam čudno, skoraj bi rekel, judovsko." Kajne, vsaj podobno je judovski reklami.
Določilo se je pa 32 centno vstopnino za veselico, ki se bo vršila v letu '32, ter mu s tem
Vsak dan hodimo po cestah in hodnikih in pripeti se velikokrat, da kdo pade na hodniku (sidewalk) in se pobije. Morda je bil hodnik razbit, morda je kaka druga zapreka povzročila padec in poškodbo. Radi tega se napravljajo tožbe vsak dan proti mestu ali proti hišnim gospodarjem, pred katerih hišami so se ljudje ponesrečili. Kjer je krivda pešca, se seve ne more ničesar! dobiti, kjer je pa slučaj, kot je bil v Schomer-Lloyd, ki je bil obravnavan na apelatnem sodišču Butler okraja, pa sodnija prisodi odškodnino.
V tem slučaju je bila poškodovana neka ženska, po imenu Elizabeta Lloyd. Trije moškj so bili lastniki nekega poslopja, pred katerim je ona padla. Dali so izkopati vhod v klet pred poslopjem, tako da so bila tam mesto kamnitih plošč vrata. Ta vrata so se podala vsakokrat, kadar je kdo stopil nanje in sicer najprej en del vrat in potem drugi. Tako je nekega dne Elizabeta Lloyd stopila na ena vrata ki so se podala. Ko je hotela stopiti na druga vrata, se ji je zateknila noga med vrata in je padla. Pri padcu si je zlomila obe roki. Sodišče se je izreklo, da so bili lastniki poslopja neprevidni, ko so zgradili ta vrata in je ženski prisodilo odškodnino v vsoti $3,000.
Imamo zopet slučaje, v katerih najdemo,'da se tožijo za pravico imena. Na primer: V mestu Canton je bila neka mesnica po imenu Burns Meat Market. Gospodarju je bilo tudi ime Burns. Dobil je priliko in prodal je mesnico drugemu. Ta je trgovino nadaljeval pod istim imenom. Pozneje je prevzel mesnico neki Navorska in vodil podjetje kar pod istim imenom naprej. Burns ni nikdar protestiral proti rabi njegovega imena. Čez več let je pa Navorska prid j al še grocerijo in prenaredil ime trgovine v "Burns Quality Market." Tedaj je prejšnji lastnik Burns odprl trgovino z mesom in sicer pod imenom "The J. A. Burns Himself Meat Market." Sedaj se je pa pričela tožba. Burns je hotel na sodišču preprečiti, da bi Navorska rabil njegovo ime, Navorska je pa rekel, da Burns nima pravice imenovati svojo trgovino pod Burns imenom. Apeiatno sodišče Stark okraja je imelo to v razpravi in se je izreklo, da ima vsak človek pravico rabiti svoje ime,"
Stična! Več ali manj radovednih in poslovnih ljudi te pozdravlja na peronu. Tam za vrati železniške zgradbe te čaka avtobus, da te popelje v nekdaj tako slavno domovino rakov — v krško dolino. Komaj dobro zaropoče motor, že se ti odpre razgled na ogromni kompleks zidovja na levi strani za Ivančno gorico —- na stari in slavni samostan očetov cisterci-janov, ki se poleg dušnega pa-stirstva bavijo zelo veliko tudi s šolo in vzornim kmetijstvom. Daleč na okoli je znana njihova gostoljubnost in prijaznost ne samo do domačega ljudstva, ampak do vsakega tujca, ki si pride ogledat domovje njih slavnega imena. Kakor govori zgodovina, je bila opatija Stična ustanovljena že leta 1136, ter se navajajo med ustanovitelji trije viš-njegorski plemiči: Henrik, Dit-
Od Muljave četrt ure vstran je razvalina gradu Kravjek. Jurčičeve Slemenice. Večina njegovih povesti in romanov se dogaja tu. Tu so svoj čas gospo darili znameniti vitezi Ravbar-ji. V tem gradu je bil rojen drug ljubljanski škof Krištof Ravbar, ki je v vojski z Beneča ni pridobil ljubljanskim 'škofom naslov knez, ter sezidal tudi še sedaj stoječi škofijski dvorec v Ljubljani. Na Kravjeku je ži vel tudi oni močni Ravbar z dolgo brado, čigar pest je občutil Hasan paša pri Sisku leta 1593 na dan sv. Ahacija. Pod razvalinami gradu se vije mal potoček, ki edini še hrani rake, ker ne teče naravnost v Krko, ampak se izgubi v podzemeljske jame.
Kratka vožnja skozi smrečje — trobka poje na ostrem ovinku in že se ti odpre začetek kr-
rich in Meinhalm. Redovniki so ške doline Dolenjsko gričevje prišli iz Rune (Renn) pri Gradcu, Samostan je bil za Kranj-
sko. velike -važnosti v cerkvenem in gospodarskem oziru. Ko še ni bilo današnje ljubljanske škofije, je bila Stična cerkveno središče, v katerem je bilo osredotočeno zelo veliko župnij. V gospodarskem oziru pa pričajo sta« re listine, da so stiški menihi iztrebili gozdove pri Laščah in tam ustanovili pristavo; enako ob Krki na "Bajnofu" pri Novem mestu, kjer so nasadili vinograde. Narodna pesem šentviške okolice preteklega stoletja je še poročala o treh menihih, ki so prišli v ta kraj in učili ljudi umnega poljedelstva. Cesai Jožef II. je samostan zaprl ali leta 1896 se je zopet obnovil in danes prav lepo uspeva. V samostanski cerkvi je pokopana vojvodinja Virida, žena Leopolda III. Ona si je namreč po smrti svojega moža, ko je prevzel posle njegov brat Albrecht III., izbrala za svoj vdovski sedež mali dvor, takozvano Pristavo nad št. Vidom. Tu si je sezidala gradič. Bila je velika do-brotnica samostana in še večja revežev. še se kedaj čuje o plemeniti "gospej s Pristave," Na njeni grobni plošči lahko vidiš grb njene rocfbine Viscontijev: kačo, ki požira otroka. "Gospo s Pristave" je v lepi povesti ove-kovečil stiški rojak pokojni prof N. Janežič.
Avtobus okrene proti jugu Čez železniški tir in po komaj deset minutni vožnji te pozdravlja mali vijugasti potoček sredi trav^ nikov Mrzlega polja.
Mali hribček nad cesto ravno na zavoju ti kaže že iz davnih časov znano Muljavo, slavno ne samo iz turških časov, ker so hrabri Muljavčani s pomočjo nič manj bojevitih in hrabrih sršenov pognali Turke v divji beg, ampak znamenito tudi po pisatelju — našem Jurčiču. Sivolasi starček, brat rajnega Jožeta, poseda še danes pred rojstno hišo na večer svojega življenja in ti s prirojeno dolenjsko uslužnostjo razkazuje tifsto lipo in oreh, pod katero je rajni najrajši sedel in kjer je nastalo toliko njegovih del.
ti gre naproti in prav tam pod njim stoji idilična Krka, imenovana po reki, ki ima okoli pol ure hoda pod gorovjem svoj izvir. Romantičen je in vreden ogleda, ket- ni dosti sličnih. Z upognjeno glavo, ob svitu ba-kelj, te pelje vodnik po ozkem hodniku v osrčje gora: ne dolgo, kajti skoro se odpre široka jama, kjer začuješ v poltemi zamolklo bobnenje vode. Ko se ti privadi oko na to podzemeljsko svetlobo, ti nikdar ne bo žal, da si obiskal romantični izvirek ze-(Dalje na 3. struni >
Dnevna vprašanja
1.	Kdaj se je pripetil silni ogenj v mestu Baltimore, Maryland?
2.	Katere so tri največje države v Zedinjenih državah?
3.	Kdo je demokratični kandidat za kongres v 20. okraju v Clevelandu?
4.	Kdo je novi začasni vodja republikancev v Clev^Jandu?
5.	Kako je ime državnemu pravdniku v Clevelandu?
6.	Kako se je mesto New York svoje dni imenovalo?
7.	Kje se bo vršila prihodnja svetovna razstava?
8.	Ali je Kitajec rojen v Ameriki ameriški državljan?
9.	Kako se je imenoval japon* ski general, ki je poveljeval japonski armadi v Mandžuriji?
10. Kdo je poslovodja podružnice North American Trust banke v Collinwoodu?
Odgovori na vprašanja
1.	Dne 7. februarja, 1904, ko je v Baltimore zgorelo 2500 hiš.
2.	Texas, California in Montana.
3.	Martin L. Sweeney.
4.	Carmi Thompson.
5.	P. L. A. Lieghley.
6.	New Amsterdam.
7.	V Chicagi.
8.	Da.
9.	General Honjo.
10. Mr. Math Grdina.
Ce verjamete al' pa ne.
Župnik na deželi je dal v list oglas, da išče služabnika. Že naslednji dan se zglasi v župni-šču neki mladenič. Župnik, ki je mislil, da je to kandidat za novo službo, ne počaka da bi prišlec povedal čemu je prišel, ampak ga zajčne kar spraševati: Ali znate zakuriti v štedilniku in peči?"
"O, gotovo bom to znal," veselo potrdi fant.
Ali znate vrt obdelovati, znate kositi in drevje obrezavati?"
"Tudi to znam," odvrne mladenič nekoliko začuden nad vprašanji.
"Kaj pa trto okopavat, posodo pomivat, obrisat, s psom lepo ravnati, s kratka,. vse kar je potrebno okoli hiše?" .
Fant tudi na to prikima.
"Pa znate kočijažiti, gnoj voziti, konja krmiti, vino pretakati, orati, sejati in . . ."
"Gospod župnik," se je zdajci skorajžil fant, "prišel sem, da me okličete. Če je pa treba v zakonu vse to znati kar ste zdajle zahtevali, se pa raje ne oženim. Z Bogom, gospod župnik !"
A
Fant pripelje dekleta s plesa domov in ker sta se rada imela, sta še obstala pred vrati dekletove hiše, da malo pokramljata, ko se odpre okno v prvem nadstropju in na mladi par se zlijejo sledeče besede razjarjenega dekletovega očeta:
"Fant, da vlačiš mojo hčer po plesih in da jo pripelješ domov, nimam nič proti! Da vsak večer stojita po cele ure pred vrati, tudi nimam nič proti, ampak enkrat za vselej ti prepo-vem, da bi se s svojim komolcem naslanjal na električni zvq-nec pri vratih in, spravljal celo hišo pokoncu!"
A
Gospod Zemlja pride precej nadelan domov. Močno je deževalo in prav do kože premočen pride do vežnih vrat, kjer šele vidi, da nima ključa od hišnih vrat pri sebi. Da bi klical ženo, mu niti na misel ne pride, ker dobro ve, da bi bila še huj-*ša nevihta, kot jo pa more dati mati narava. Pa se stisne ob zidu in vdano čaka, kako se bo preukrenilo. Ko tako čaka debelo uro, se prima je od druge strani njegov najstarejši sin, tudi precej nadelan. Oče ga najprej vpraša, če ima ključ pri sebi in ko mu sin reče, da ne, ga začne zmivati:
"Saj to je pa res škandal, da sem vzgojil takega sina, ki se klati ponoči okrog in hodi pijan domov."
"Veste kaj, ata, stavim en ni-r kelj, da bi zdajle čisto nič ne godrnjali, če bi imel jaz ključ od vežnih vrat pri sebi." A
"Seb slišal, da je tvoja žena jako nevarno bolna." 1
"Bolna je že, toda nevarna je pa samo kadar je zdrava." A
Slovenski pregovor pravi: •boljši je vrabec v roki ko golob na , strehi. Rojak je pa rekel: boljši je zajec v kastroli ko maček na strehi.
A
Županski urad je poročal na glavarstvo: "V tej občini je preteklo leto umrlo deset oseb: ena je storila samomor, torej je umrla naravne smrti, devet jih je bilo pa v zdravniški oskrbi."
A
"Zakaj pa vedno zamižiš, kadar zvrneš kozarec ohajčana?"
"Zato, ker mi je zdraviji^ ukazal, da ne smem preveč globoko pogledati v kozarec."
A
"Ti, zdravnik mi je rekel, da v moji glavi ni nekaj v redu."
"Kaj pa hodiš radi tega k zdravniku, to bi bil tudi jaz lahko povedal."
AMERIKA DOMOVINA, OCTOBER 12TH, 1932
»D STIČNE DO ŽUŽEMBERKA
(Nadaljevanje z 2. strani)
rle'
1« Krke." Oglej si tu tudi sta r< zanimivo romarsko cerkev stega Kozma in Damijana na Vlmu, v vasi, kjer boš našel v Nbinski grobnici zemske ostan-k<slavnih Ravbar j ev.
)d Krke četrt ure oddaljena st|i ob bistrem potoku vas Ga-bivčeč. Na levem bregu potoki stoji takozvano "Majerjevo Pcestvo." Očividno so bili pred-nii majerji, to je oskrbniki gra-ščiske zemlje, ki je bila tu okoli ast gradu Krka. Na Majer-jei njivi pa so pri globokem omju že večkrat naleteli na sta-rejrobove iz časov, ko so mrliče seigali. Grob je iz šestih ka-fiuiitih plošč, med katerimi je bi: shranjen pepel, žal, da po-koališče še ni preiskano.
užno od Krke je najvišja go-tyKorinj, kjer je tudi vas istega imena — domovina pesnika Arona Hribarja. Vrh visokega 'mtrmega hriba je stala cerkvici sv. Jurija, v katero je leta 1&3 treščilo in je pogorela. V ''a.valinah stare rerkvice so na-slikamenite plošče z latinskimi napisi, nameščena kohorta (stot-ni.a) vojakov, ki je krotila uporne Japide in Latobike. Od tu je razgled po vsej Dolenjski in «eb Ljubljano vidiš.
Komaj zapusti Krka svoj podzemeljski dom, že vsa peneča se Pada čez prve slapove in se vije zdsj ^opet tiha in mirna po ze-. lenih travnikih, zdaj zopet vsa bučna in divja med skalnatimi bregovi. Na vsej poti do rakov-ske prestolice te spremlja ob cesti in te zabava s kvišku se spe-ftjajočimi ribicami pa plavajočimi račkami; celo čopasti poni-Fek se ti kdaj posmeji iz vode, da zopet izgine in vzbuja tvojo radovednost, kje se ti zopet pri kaže.
V Lesah sva: samo par hiš ob cesti, ali vsem romarjem na tej Poti dobro znana in gostoljubna ie tu Francetova hiša, kjer s* lahkr. udobno od poči ješ in Praviš za drugo polovico ceste. Prijazna Koščakova mamica ti Postreže z najboljšo jedjo in atek France prinese pa onega od zida, ^ki je vedno prav dober, Po krajšem ali daljšem odmoru v hladni utici med prijazni? rni ljudmi jo mahneva dalje. Pol urce hoda in že sva v Zagradcu. Mala vasica tik ob Krki, ki ima danes banovinsko elektrarno, katere vod razsvetljuje tja gori do Škofljice in št. Vida ter celo v Suhi Krajini goni žage in mline
drobi kamenje. Nekdaj so tu v Fužinah izdelovali "žeblja ali cveke." Od ranega jutra in
pozno v noč so neutrudljivo tolkla kladiva po nakovalih. Da-4 "es vse molči. Na Fužinah je danes videti tudi razvaline gradu, ki je bil nekdaj lastnina nekega Tomana, pozneje pa baro-na L^arinija. Leta 1844 so tu Vzidali tudi tovarno s plavžem 2a izdelovanje železnine, a že po devetih letih so jo opustili.
Iz Zagradca pelje odvodna ce-sta v Ambrus in dalje v Suhe Krajino ter Kočevje. A ambru-^ki kotlini je znan "Retenški studenec," kjer je znani pesnik Jo-žef žemlja zajemal pesniškega duha.
Mahneva jo "dalje po cestici Proti Novem mestici." Komaj ^va pokadila vsak svojo cigareto sva na mali vzpetini. Glej! Tam v daljavi te pozdravlja, že Mogočno in dostojanstveno v z*$k se dvigajoče stolpovje far-in nebroj drugih podružničnih cerkva, ki dajejo tako tipič-110 in neizbrisno sliko daljnega 1>Qgleda na prestolnico gornje krške doline in nekdanje slavne rakovske domovine.
Oglejva si med potjo še par ^amenitosti naše doline! Des-lH> nad Poljanami se dviga sv, Martin s starodavno cerkvico.
njo v Valični vasi so izkopa-j* na njivi, ki je last Janeza ^'lidovca, znamenite izkopnine, katere sj lahko ogledaš v ljub danskem muzeju, ter pričajo, da imeli tu svoje utrdbe Kelti že davno takrat, ko še ni bilo zna-
Krke naseljena že v najstarejših časih, v takozvani halstatski dobi. Važne so naselbine Keltov tudi na Dobravi pri Dober -niču in na Vinkovem vrhu. Pod hribom .sv. Martina je znameniti peskokop s svojim ko sneg belim in drobnim peskom. Takoj za njim vesela Kriška gora, posajena z belimi zidanicami in pristnim, dobrim cvičkom. Na desno onstran Krke vidiš Šmi-hel, malo vasico s šolo, cerkvijo in župniščem, zgodovinsko zelo
zanimiva. Takoj za župniščem boš videl ostanke rimskega gradu in naselbine v pokopališč-nem zidu veliko kamenito ploščo, v kateri se vklesane glave takratnih rimskih pretorjev. še mnogo več pove ljubeznivi in gostoljubni župnik o zgodovinsko važnih dogodkih svoje fare.
Po kratki poti, pol ure hoda skozi Beli graben sva dospela na cilj — žužemberk. Da se malo osveživa, stopiva malo kam na oddih.
St. Clair Rifle and Hunting Club
Piše A. G.
No, danes se pa zopet piše in čita: Tako je, pa nič drugače!
Torej naš klub je končno zmagal v tekmi z barbertonskim klubom v nedeljo 2. oktobra. Naša slavna škofija je s tem rešena sramote in dobro ime našega kluba je zopet prišlo do veljave.
Da, to je bil pravi boj, ne pa samo tekma, kajti fantje iz Bar-bertona so bili prepričani, da nas bodo še bolj grdo porazili, kot so nas na njih prostoru. V to svrho so sklicali vse lovce in rezerviste skupaj, pa so kljub temu pogoreli, za< kar jim izrekam v imenu našega kluba prisrčno sožalje (ako sploh žalujejo). V tolažbo naj vam bo, da ste bili premagani od kluba, kateremu ni bil nihče kos v pretekli sezoni. Toliko v tolažbo! V spodbudo naj vam bo dejstvo, da imate pri vašem klubu sta.re, izkušene lovce. Edino več prakse v streljanju na lončene golobe vam je treba, potem pa lahko pokličete ves svet na korajžo. V priznanje pa vam zagotovim, da so naši fantje imeli v resnici dobro zabavo v vaši družbi, tako na vašem, kot na našem strelišču.
Razlika med našimi fanti in Barbertončani je: kadar gremo mi, na kakšno tekmo, pustimo iz strategjčnih ozirov naše boljše polovice doma, podiramo mosto ve kar tako za špas in ga sicer lomimo po vseh paragrafih, med tem ko so Barbertončani bolj dostojni, lepo v spremstvu pridejo, kar je jako lepo od jih. Sicer pa: vsak po svoje.
Vaša udeležba pri zadnji tekmi nam je v popolno zadoščenje. S tem, da ste se polnoštevilno udeležili in svoje prijatelje seboj pripeljali, ste nam dokazali, da nas upoštevate ter da vam je naša družba ljuba. Po številu Barbertončanov sodim, da imajo tamošnji lovci mnogo prijateljev, kajti naštel sem jih 38 oseb. štel sem jih ob prihodu, da ne bo kakšna pomota! Torej lepa hvala za obisk. Bo že prilika nanesla, da se zopet vidimo.
Kakšno je bilo razpoloženje na strelišču? Kar je v moji moči, bom opisal in če ne bo kaj prav, naj mi slavno občinstvo oprosti. Na strelišču smo pozabili na. slabe čase. Vsem je šlo le po glavi: kdo bo zmagal, že pred časom nas je nadlovec Lekšan silil, češ, da naj pričnemo s tekmo (men-
mi smo se držali dnevnega reda ter smo točno ob dveh pričeli s tekmo.
Prvi so streljali naši fantje, toda napravili so tako slabo, da so Barbertončani mislili, da imajo zmago že v žepu. Ampak slednji so napravili še slabše, česar nisem nikakor pričakoval. Ker smo po zmagi prišli glede prvenstva na mrtvo točko, zato smo kar na mestu eden drugemu napovedali ponovno tekmo na istem prostoru. Tudi druga tekma je izpadla nam v prid in tako je ostalo prvenstvo za to leto našemu klubu.
Dvakrat v par urah so Barbeiv tončani izgubili in človek bi mislil, da so izgubili s tekmo tudi korajžo, toda ne! Lovec A. Bom-back je na vsak način hotel rešiti čast svojega kluba, zato je pozval našega tajnika na korajžo in je zopet izgubil. (Ali se ni za zjokat, Andreje?).
Nadlovec Lekšan je imel boljšo taktiko kot pa njegov pribočnik: ko je videl, da njegov klub ne opravi nič s puškami, je povabil vse navzoče v kantino. Kclo je pa tam zmagal, je težko uganiti.
Ne sme pozabiti našega predsednika, oziroma nadlovca. Kot sem že poročal, se nahaja na počitnicah, torej ni aktiven pri vajah in tekmah, vendar pa če jako zanima za delovanje svojih fantov. Zadnjo nedeljo je pričakoval poročila glede tekme kar dvema palicama v rokah, toda ko mu je naš brzi sel sporočil našo zmago, tedaj je začel kar po eni nogi skakat samega veselja. V drugem slučaju bi bilo pa gotovo padalo po grbi poročevalcu.
Tekmi so prisostvovali tudi člani Euclid Rifle in Rainbow Hunting klubov, pa tudi drugega občinstva je bilo mnogo na strelišču, kar je dokaz, da se ljudje čimdalje bolj zanimajo za ta sport.
To je pa za naše fante: ker ni bilo časa za sejo 2. oktobra, se bo ista vršila prihodnjo nedeljo na strelišču. Isti dan se bo tudi streljalo za prvenstvo med našimi člani in sicer pridejo v po-štev: Turšič, Penosa in Klemen. V nedeljo se bo torej videlo, kdo bo prvak med prvaki. Ob isti priliki bomo tudi praznovali zmago nad Barbertončani.
Izid tekme je pa že bil poro-
in posluša overturo. Začne se prvo dejanje, ko naenkrat nekdo položi roko na njegovo ramo. Mož skoči pokonci, da pozdravi svojo ženo, toda kako se začudi, da vidi mesto svoje žene deklo Mino, ki je bila opravljena v svojo najboljšo obleko, žarečega obraza, kot bi pravkar prišla od poroke.
"Gospa so rekli, da ne bodo pprišli k operi," pojasnjuje Mina, "in so mene poslali." S temi besedami se Mina udobno vse' de poleg svojega gospodarja in vneto zija na oder, kjer se je vršila predstava.
V trgovcu je kar vrelo, ko je videl, kako mu žena nagaja. To presega že vse meje! Toda kot dobrovoljen človek, se uda v svojo usodo. Ko se hoče po predstavi Mina posloviti od njega, jo ta zadrži, rekoč: "Ne greš domov! Z menoj boš šla, ker po predstavi se spodobi malo prigrizka in čašo vinčka."
Mini je to povabilo tako pri-jalo, da je bila vsa blažena, ko jo je peljal gospodar v elegantno restavracijo. Tam sta najprej dobro večerjala, potem si pa še privoščila nekaj buteljk finega vina. Mina se je sicer od začetka nekaj nazaj držala, toda na podbudo gospodarjevo, ga je pošteno cuknila, da je bila kmalu rdeča ko črešnja. "Le pij," ji je prigovarjal gospodar, "boš vsaj vedela, kdaj si bila v operi." Mini se je razvezal je zik in prav domača se je počutila v gospodarjevi družbi, mi sleč, da bo odslej vedno tako in da bo ona hodila z njim po glediščih, gospodinja bo pa doma lonce pomivala.
Bilo je že precej pozno, ko sta vstala od mize in se< podala proti domu. Mina se je zaupljivo oklenila gospodarjeve roke in v najboljši volji sta prišla domov, kjer ju je čakala gospa, ki si je že! ruvala lase v nestrpnem pričakovanju, kdaj se vrne domov mož z c^eklo.
O, j o j, o, jo j, kakšen sprejem sta dobila doma! To je ropotalo, da se je kar hiša .tresla. Gospodar jo je pa mirno poslušal in ko je nevihta toliko prenehala, da je lahko rekel eno besedo vmes, pravi ženi: "Kaj se pa jeziš, ljuba moja? Saj si mi ti poslala. Mino za druščino in taka se mi je zdelo popolnoma na me-
FB. JAKLIČ:
PEKLENA SVOBODA
Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji Jeta 1848
ir TIT H H xxxxixxxxxxxxxrxx;
"Tja že ne grem, kjer vojak stoji. V grmovje grem. Po drva grem. Hoje grem podirat, da bom imel deske."
Spogledali so se, zakaj misel se jim je zdela modra.
"V grmovje! V gozd!" je za-grmelo kakor bi trenil po Ižanskem, in vsi so se odpravljali > graščinsko hosto. Viknilo je čez ižansko zemljo: "Kmet je zasadil, kmet bo sekal! To je naša pravica! Fra,-jost!"
Zacvilila so kola, zamukala je vprežna živina, bič je švignil in voznik je veselo pokal, ko je priganjal živino k napornejšemu delu. Deblo za deblom je šlo iz graščinske hoste domov, na žago ali se je pa potegnilo samo toliko iz graščinske hoste, da ležalo na kmečki zemlji. "Delaj! Svoboda je!" Drevje so podirali brez konca in kraja. Nihče se ni ustavil, da bi trenutek premislil, koliko še potrebuje, ali morda nima že več kakor dovolj. Toda ni bilo časa. Naprej! Hodnična srajca se je ovijala života, od las je teklo, pa nihče se ni utegnil od-dehniti in odpočiti. Od zore do mraka so podirali, od zore do mraka je vlekla živina. Strašen pohlep jih je bil obšel, najrajš* bi bil vsak zase posekal gozdove na Stražarju, v Mokrcu, v Kri-mU ,po robovih od Studenca do Podgozda.
So pa bili tudi kmetje, ki so pustili hojo in bukev in so se spustili za zverjado, ki jo je gra ščina skrbno gojila v obširnih gozdovih. Po visokih dolinah za Mokrcem, Malinjakom, Lačen-bergom in drugimi vrhovi so se tedaj pasle družine jelenov. Mno gobrojni tropi srn so prehajali preko Velkih Senožeti in oživljali gozde. Jazbec je imel svoje trdnjave ob robu gozdov in lisica je bila povsod doma, zajcev je pa mrgolelo po gol j av ah graščinskih in kmečkih. Mejaši graščinskega ozemlja so že od nek
stu da jo po predstavi peljem na daj lovili divjačino. Rod za ro
dom je tihotapsko nastavljal pa-
vecerjo.
Toda košata gospa se ni dala potolažiti in ustnem izročilu, so sledili dejanski dokazi, da ji zadeva ni všeč. Mjarsikater lep kos pohištva je tisti večer postal žrtev razdražene gospe.
Ko je Mina drugo jutro srečala gospodarja, se mu je zaupljivo nasmehnila. Toda znašla se je iz oblakov na tleh, ko ji je gospodar resno rekel: "Mina, to je bilo samo včeraj, danes je pa drugače in mislim, da te gospa ne bo več pošiljala za menoj v
gledišče."
"Na," je rekla Mina, "človek se ravno privadi, pa je vsega konec. Uh, ta gospoda!"
da se mu je mudilo zgubiti), toda čan.
LEP VEČER DEKLE MINE
Junak te kratke črtice, ki se je prigodila v nekem mestecu, je bivši trgovec z deželskimi pridelki, ki si je s svojo kupčijo pridobil precej premoženja. Pri njegovi trgovini mu je njegova žena zvesto stala ob strani in mu s pametno besedo vodila gospo-dinstvo. Toda žena ni dočakala, da bi v miru uživala sad svojega truda z možem, ker umrla je v najlepših letih.
Trgovec je prepustil trgovino drugemu, sam se je pa umaknil v zaslužen pokoj. Toda ni hotel samcat uživati svoje premoženje. V njegovi lepi hiši, v bogato meblovanih sobah je manjkalo zastopnice ženskega spola, zato je sklenil, da si poišče kako žensko stvar, da bo kramljal ž njo ob dolgih večerih. Ogledoval se je med hčerami domačega mesta in kmalu našel Izvoljenka
nekaj pripravnega je bila sicer že odevetela mladim železo. Sploh je bila dolina i letom, toda vseeno je bila še ja-
ko impozantna postava. Znala se je jako okusno obleči, da j? kar vse šumelo okrog nje.
Poročila sta se. Toda trgovec ni našel zaželjene sreče v novem zakonu, žena se je izkazala kot jako oblastna lin sjadirljiva ii? čeprav j.i je skušal v vsem ust reči, vedno je dobila nekaj, da je lahko ropotala in se vjedala nad možem.
Nekega večera se naenkrat spomni, da hoče videti opero, ki je gostovala v mestu. Mož bi bil sicer raje ostal doma, toda ker je hotel ženi ustreči, je hitel v mesto po vstopnice in je le 7 veliko težavo dobil dva dobra sedeža. Ko je prišel čas, da bi šla v gledišče, reče žena možu, da naj gre kar v gledišče, ona pa da bo prišla pozneje za njim. Mož je vedel, da je to samo njena kaprica, da bi ga jezila, tod;< je samo vzdihnil in odšel v gledišče.
Mož se vsede na svoj prostor
DA SJ3 BODO MAŠČEVALE
Na Ogrskem je razpisana služba krvnika. Poleg mnogih moških, so se za to službo priglasite tudi tri ženske. Ena teh je izjavila, da je bila v svojem življenju jako nesrečna in da se hoče sedaj maščevati nad moškimi, da jim bo pomagala na oni svet. Druga je zjavila, da jo to delo jako veseli, tretja pa pravi, da so cigani umorili njene starše in hoče sedaj dobiti službo krvnika, da bo tako imela priliko kakemu ciganu poma-gati v večno življenje.
--—o--
POZOR!
Naročniki v Clevelandu in okolici, ki dobivajo "Ameriško Domovino" po pošti, naj sprejmejo v naznanje, da jih bo odslej naprej obiskoval naš stalni zastopnik
Mr. Joško Penko,
ki je opravičen pobirati naročnino, oglase in tiskovine. Prosimo cenjene naročnike, da sodelujejo v Vseh ozirih z našim
sti in zanke in streljal, ako ni slutil v bližini zelenca. Zato so si bili z graščino vedno v laseh, nikdar zaupljivi z logarji in lovci in mnogi so jih držali na dolgem stolu, da niso mogli več vstati; mesece in mesece so od-sedeli v ječi samo zato, ker se niso hoteli izpreobrniti k veri, da je Bog divjačino samo za go spodo ustvaril.
Sedaj je pa nenadoma prišla svoboda in zverjad na planem ni imela nobenega gospodarja več.
Hej! kako je zaigrala lovska kri po žilah!
Nihče ni imel več obstanka doma, nobeno delo jih ni zadrževalo. Iz skrivališč so dvignili puške in pasti, vzeli vedno pripravljene zanke in šli v grmovje in gozdove. Pse so jim bili sicer postrelili zelenci, a to jih ni oviralo nič, o, saj so poznali ležišča zveri, poznali steze in prehode, po katerih se premi ka žival, zato so podirali iz zasede. Pa se niso vzdignili samo posamezniki, cele tolpe so šle \ lovišča. Kdor ni imel puške, j« bil pa za psa.
Grof Jožef Marija Auersperg je klel in robantil kakor kak voznik, ko je izvedel, da so kmetje planili v gozdove in da podirajo vsevprek. Ko so mu pa por vedali, da so se kmetje spustili za živaljo v gozdu, in je pa na lastna ušesa slišal pokanje divjih lovcev, se je pa še bolj razto-golil in njegova jeza ni poznala nobene meje. Zaprl se je v svojo sobo in ondi je med štiri" mi stenami v nič deval cesarja, ki ne zna vladati. Kar.se da nespoštljivo je govoril o njem, čigar komornik je bil. Toliko plemenit je še bil, da tega ni storil vpričo drugih, vpričo uslužben-
tako kakor že dolgo ni kakega hlapca.
Kajpak so preklinjali kmečke razbojnike tudi vsi drugi graščin«. Najbolj se je izponašal tisti s Preseke, ki ni imel nobene strehe več. Ta je posebno grozil.
Grofa je včasih prijelo, da bi bil kar s svojo vojsko, z grani-čarji in uslužbenci, udaril za divjimi lovci in lesnimi tatovi v goz de, a poveljnik graničarjev mu je povedal, da ima nalog, varovati samo njega in grad. Moral je torej to misel zavreči in iskati drugega pota in drugih sredstev, s katerimi bi ustavil ižansko povoden j, ki vse razdeva in uničuje in ki žuga razdreti vse vire, iz katerih zajema graščina svojo moč in blagostanje.
In ko si je tako podpiral glavo in iskal rešilne misli, se mu je pa posvetilo:
"Welsersheimb naj pomaga! Njih c. kr. Veličanstva skrivni svetovavec in deželni poglavar, hahaha! Oblast ima in vojake! Njega dolžnost je, skrbeti za red in varnost v deželi. Ali bo dremal takrat, ko steza razdivjana kmečka drhal umazane kremplje po glavah plemstva, ko ropa in požiga graščine, udobna prebivališča gospode od stanu. Ali grof Welsersheimb res ni slišal grmenja topov na Turjaku?"
Najprej mu je nameraval pisati, a se je premislil in sklenil sam stopiti predenj in mu potožiti nesrečo, ki ga je zadela, in splošno nevarnost, ki preti, gospodi in gradovom ter naposled deželi in državi, ako se ne be ukrotila zver, ki se je sprostila na Ižanskem in sedaj divja, da bo vse pomandrala.
Grof je povedal, kaj namerava, in ukazal zapreči veliko ko čijo z grbom turjaške rodovine. Določil je, da ga spremljajo oboroženi uslužbenci na konjih, pobral je dragocenosti, kolikor je mogel, lin se odpeljal z grofico in otroki po slabi pesti čez št. Jurje na veliko eesto pri Grosupljem in od tam v. Ljubljano, kjer se človek nekoliko laže za-va.ruje pred viharjem.
Ljubljančani so debelo gledali turjaškega grofa, ko se je pripeljal skozi Karlovska vrata in se peljal naprej po Florijanskih ulicah in Starem trgu na Novi trg v palačo, kjer je bival, ko ga je debela zima pregnala s Turjaka in so igrali v deželnem gledališču in so bile zabave in veselice v Reduti, na strelišču in v Kazini. Najprej niso verjeli svojim očem, naposled pa vendar ni moglo biti drugače, zakaj grofa in njegovo vprego je poznala vsa Ljubljana, poznala tudi turjaški grb.
"živ je! Turjaški grof je še pri življenju," je šlo od moža do moža, ženske so si pripovedovale, kakšna sreča je, da se je grof rešil, in šlo je od ulic do ulic, po vsej Ljubljani, ki je zadnje dni globoko sočustvovala z usodo grofovo. Zakaj povedali so bili, da so ga Ižanci deli na klop, na tisto klop, kjer so sicer Ižanci palice držali, in so ga bili tolike časa, dokler je bilo kaj življenja v njem, potem so ga pa v gozd -'.avlekli zverem v hrano.
In radovedneži so hiteli poizvedovat na Novi trg in tam so 'zvedeli resnico:
"Grof je z družino pribežal. Komaj se je rešil."
Takrat pa ni pribežal samo turjaški grof iz svojega gradu pred razburjenimi kmeti, pribe-žali so tudi mnogi drugi, ki so bili od stanu, in se niso čutili varne med svojimi tlačani,
Zato je bila Ljubljana polna plemenitih beguncev. S povzdig« njenimi rokami so prihajali v deželno palačo, se gnetli okoli deželnega glavarja in gonili ob<
"Glej, moj ižanski grad je razvalina! Razburjena tlačanska drhal me je oplenila skoraj do golega. Razrušila in požgala stanovanja mojih uslužbencev na Igu in na Preseki, opusto-šila je moj Gradič Namršelj, cela vojska oboroženih kmetov je pridrla na Turjak, kjer sem se jih komaj ubranil s topovi in vo-jaki. Sedaj pa divja in uničuje v gozdovih, brezmiselno podira drevje, žival, ustvarjeno in hranjeno nam v zabavo, lovi in mori, kolikor je doseže. Kot grozen požar se razširja vstaja na vse strani. Strast pokončavanja je vedno silnejša. že odmevajo klici, ki zahtevajo naše glave, in tudi Ljubljana je v nevarnosti: zakaj načrt upornikov je, navaliti na, Ljubljano, ko bodo izro-pali Turjak in druge gradove. Mi smo bili zvesti cesarju, zadovoljni smo bili z razmerami, ki so bile v deželi, nikdar nismo zahtevali kakšne posebne svobode. Red, to je vse. Red hočemo in varnosti za naše premoženje. Pomagaj nam! Punt je! Cesar naj pošlje vojsko, da ukrotimo kanal jo. Tega prosimo! To zahtevamo!"
"Suplieamus! Suplicamus!" so zagnali iznova plemeniti begunci.
In stopili so pred deželnega glavarja po vrsti baron smledni-ški, graščak polhograjski, odposlanec graščine planinske, s šne-perka, graščak lanšpreški in še drugi, ki.so z živimi besedami opisali razdejanje, ki so ga povzročili razdivjani tlačani, in so slikali nevarnost, ki preti deželi in državi, ako kmeta ne ukro-te.
Deželni poglavar je spoznal pretečo nevarnost in bil prepričan o potrebi ostrejših sredstev za pomirjenje dežele, katerih pa sam ni imel, oziroma jih ni smel uporabljati. Tedaj je poslal kurirja na Dunaj, enega do ministra, drugega pa do samega cesarja, ki sta nesla sledeče sporočilo, ki se je dolgo časa hranilo v arhivu kabinetne pisarne:
"Kmetje vse dežele so se uprli. Drhali razdivjanih kmetov ropajo in požiga j o. Življenje plemstva je v nevarnosti. Varnosti za življenje in imetje ni nobene več. Vstaši groze Ljubljani. Upor se širi na vse strani. Potrebne so najstrožje odredbe za upostaviteV miru in reda. Vojaštvo naj pomiri upornike s silo!"
(Dalje prihodnjič.)
Harry L. Davis bolan
Nevarno je zbolel bivši župan in gcverner Harry L. Davis. Ra-ditega je tudi odpovedan republikanski piknik, ki bi se imel vršiti v nedeljo.
maTioglas1
V najem se da
hiša 7 sob, sama zase, kopališče in vse naprave ; rent $25 na mesec ; ali 5 sob, samo $20 na mesec. Zglasite se takoj na 15004 Saranac Rd.	(240)
Naznanilo
članice dr. sv. Cecilije št. 37 S. D. Zveze ste vabljene na sejo, ki se vrši v sredo, 12. oktobra, ob navadnem času. Po seji bo card party in druga zabava. Opozarjam vse tiste članice, ki ste že precej zaostale na ases-mentu, da se udeležite seje, da boste slišale račune. Zakladati se vas več ne »more. Toliko v blagohotno vpoštevanje. če bo sledila suspendacija, morate same trpeti. Prosim vas, da vpo-števate ta moj opomin, da se stvar vrši^.pravilnim redom. Sestrski pozdrav—tajnica.
zastopnikom.
Uprava Am. Domovine (x) |cev, a drugače si ga je privoščil
upni: "Suplicamus!" (Ponižno prosimo!)
"Suplicamus! Reši nas! Pomagaj nam! Otmi nam premoŽenje!"
In ko je deželni poglavar gro* Welsersheimb nastavil uho, da sliši prošnje in pritožbe, tedaj je stopil predenj cesarjev komornik grof Jožef Marija Auer sperg in dejal:
Naprodaj je les
trde vrste, jako poraben za fur-nez ali za sušenje mesa- 18 palcev dolgi kosi, cord samo $5.00. Vprašajte na 698 E. 159th St. AH telefonirajte MUlberry 372!).
(Sept.21.28.0ct.5.12.)
čedna front soba
se odda poštenemu fantu, s hrano ali brez; jako poceni. Vprašajte na 6421 Varian Ave. (med St. Clair in Superior.) (W. 257),
j:-:-
r
''"^iliijiitfiiitwiiiiijiir
•"i-lifliVi
AMEftlKA DOMOVINA, OCTOBER 12tH, 1932
ARNOLD ZWEIG:
Slučaj narednika Griše
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. D.
Spierauge je izginil. Brettschneider si je nato zatisnil pred oko monokel, vstal in vzel raz mizo svojo kapo in rokavice, posegel še mimogrede po jahalni palčici ter se odpravil, da gre na dvorišče št. 2. še popred pa je zamahnil z roko obema Veličanstvoma, ki sta visela v bogato z zlatom obrobljenih okvirjih na steni. Zdelo se mu je, da čita z njiju obrazov odobravanje njegovega modrega in velikodušnega postopanja. Ker pa sta bili le sliki, jima je površno salutiral z orokovičeno roko.
Pred prihodom ritmojstra se ' je narednik Spierauge postavil gracijozno, a z resnim obrazom pred zbrano četo ter ji govoril z nizkim, uvaževanja vrednim glasom: "Jutri popoldne boste morebiti deležni posebno važnega naloga. Skrbite, da se boste postavili. Posebna služba s puškami in naboji. Osnažite svoje puške, kakor bi se šlo za pregled, spravite v red svoje čelade in uniformo ter pripravite svoje škornje za hojo v snegu. Bataljonu morate biti v čast." Pričakoval je smehljaja odobravanja. Vendar pa so vsi obrazi ostali resni, da, postali so še bolj resni in trdejši, nego so bili prej. "Aha," si je mislil. V tem trenutku je pritekel z vso silo mož, ki je bil postavljen na paž-njo, ter javil, da prihaja kompa-nijski poveljnik.
"Izredno dobre volje je," je pošepetal naredniku.
"Kaj pa to tebe briga?" se je zadri nadenj narednik, kajti ugotovil je, da se domobranci nikakor ne vesele dejstva, da. bi mo rali oni usmrtiti Bjuševa.
Tedaj je vstopil na dvorišče ritmojster Brettschneider, zadovoljno mahajoč s palčico ter žvižgajoč neko poskočnico. Straža ga je strumno pozdravila in že je zadonelo preko dvorišča po velje: "Pozor!"
ČETRTO POGLAVJE Božja beseda in Človeška volja
Tako se je bil pričel v Mer vinsku tisto jutro prvega novem' bra, dan vseh svetih, 1. 1917. Sicer pa se je pričel dan, kakor vsak drug. Ko se je moštvo vrnilo od pregleda, jih je Griša, ki je bas zajtrkoval v stražnji sobi, vprašal, dali so izvedeli kaj novic, v kolikor bi se tikale njega. Korporal Schmielinsky je njegovo vprašanje zanikal. Pa tudi korporal Sacht, ki je še vedno osebno skrbel za Grišo, to nemalo vsled tega, ker se je na ta način lahko izogibal drugim bolj napornim delom, ni vedel ničesar. Nato je Griša izjavi!, da nikakor ne bo več prebival v svoji sedanji celici, pač pa da hoče imeti zase ono veliko baš v začetku hodnika. Pa tudi zahteva, da mu dajo prilike, da se skopi je. Vodo si bo pripravil sam. Vojaki so se spogledovali, a tudi stražnji korporal je bil v zadregi. Premišljali so, dali sme katerikoli jetnik, pa naj le bo na smrt obsojen, govoriti tako odločno, skoro* predrzno — saj v resnici nima pravice, da bi česa zahteval. Le usluge sme prositi. Dejstvo pa je bilo, da ni vedel korporal Schmielinsky, ki je v kratkem času pričakoval povišanja, kaj naj odgovori. Ko je pa pogledal Griši v oči in videl, da so te oči z vsakim dnem žalostne j še, je pristal in dejal: "Dobro, dečko."
Schmielinsky je bil član soci-jalno demokratične stranke in to iz prepričanja. Po pošti mu je vedno prihajal "Vorwarts" in tudi druge tiskovine posebne vrste. Suh. kakor je bil, upadlih lic, je končno sedel, podvil noge ter pričel čitati svoje časopise.
Griša je najprej poribal pod v svoji novi celici. Nato je po-mil vso opravo, celo klopico pod oknom. Hotel je bili gotov, da se ne preseli v gnezdišče stenic. Kar se je tikalo uši na njegovem lastnem telesu — nu, za te se ni brigal, ker so bile baš tako neizbežne, kakor je bilo pribito, da se zmočiš do kože, ako hodiš ure in ure po dežju. Griša je pogledal po osnaženi celici in skoro da mu je bilo pri srcu prijetnejše. Neprestana negotovost in to večno suženjstvo se je bližalo h koncu! . . . Medtem ko naj bi se v celici nekoliko posušila voda, je prosil, naj mu do-vole, da vidi Tobijo, starega mizarja. Tobija je bil v resnici nekje v poslopju, kajti sestavljal je okna, ki so bila namenjena za nove barake na postaji, žareč radosti je pozdravil Grišo. Griša pa je prišel, da poprosi Tobijo, naj mu pomaga izbrati zanj primerno trugo. Tako sta se podala v spremstvu korporala Sachta v skladišče, kjer je bilo spravljenih pet takih zabojev. Tobija je bil že čul, kaj čaka Grišo: njegove oči, male zvite oči Juda, se niso niti trenutek odvrnile od obraza ši-rokogrudega Rusa. Tobijo ni nikakor presenečala Grišina zbranost in odločnost. Nato sta stopila oba do velike truge. Griša se je nasmehnil: "V tej bo kaj udobno in prijetno."
"Da," je pritrdil, "celo možu Grišinega obsega ne bo v njej tesno."
Griša pa jo je hotel posku Sati: nato je legel oblečen, kakor je bil in s kapo na glavi, trugo, ki je bila delo njegovih lastnih rok. , Prekrižal je roke na prsih in pozabivši ostalih dveh, zaprl oči in našel — mir, Ako človeku ne bi bilo treba dihati, nu, potem bi že lahko prestajal tudi pod zemljo. V tej celici bo vsekakor lahko živel, čeravno povsem različno življe nje od sedanjega. Bolje pa bo tako, nego pa, ko bi ga bila raz nesla granata in bi morebiti pokopali le majhen delček njegovega velikega telesa. Kaj neprijetno je moralo biti. mrtvecu, če so položili mesto njegove glave k njegovemu telesu v grob glavo drugega, ali pa. onemu, ka teremu-so manjkale okončine, roko kakega tovariša, ki je ob vi sela v vejah kakega drevesa. O vstajenju mesa Griša ni dvomil Bitje, ki je bilo nekdaj tako močno, kakor je bil on, nikakor ni mogla pokončati smrt za vedno Po njegovih lastnih besedah in po njegovih lastnih mislih: bil je gotov posmrtnega življenja. Vsledtega je bil prepričan, da so poganje in ljudje po mestih, kjer zažigajo mrliče, gotovo no ri: njemu se je to zdelo pravca^ to grozodejstvo. "Spustite name pokrov," je premišljeval, "nasujte zemljo vse višje nad mojo glavo. Sam bom. Nihče ne bo motil mojega miru z ukazi in dnevnimi redi: ob devetih to, ob desetih ono. Oh, kako srečen bom tedaj ..." Herman-nu Sachtu je postalo neprijetno, ko je videl ležati človeka v trugi tako mirno, s smehljajem na ustnih. Tobija pa nasprotno ni bil osupel. Dejal je nekaj. In nekje iz daljne daljine je začulo Gri-šino uho vprašanje, dali bo lahko tako počival udobno do Vstajenja.
In Griša je odprl oči, kakor bi s trepalnic otresal še zemljo ter odvrnil: "Lahko bom počakal. To je moja truga. Jaz sem jo napravil, kajti poznam jo po grči, ki je v deski ter izgleda kakor velika sliva."
Hermann Sacht se je sklonil in videl ob vznožju grčo. "Kako čudno," si je mislil, "ta člo-
vek si je umeril svojo lastno trugo." Nato je dejal Griši, naj vstane, ker morata nazaj v zapore.
Griša pa je odvrnil, da nikakor še ne gre. Sedel je v trugi tako, da so mu noge visele preko roba, ter govoril s Tobijo o Vstajenju. Na dan sodbe, ki vsekakor ne more biti več daleč sedaj, ko streljajo nedolžne ljudi, pač ne bo za Grišo nobene ovire, da ne bi iz te truge lahko vstal ter stopil pred Sodnika. Kaj pa se bo zgodilo zi onimi drugimi, čijih kosti je raznesel veter, da so segnile in se spremenile v prah?
Tobija pa mu je pojasnil, da tudi: ti ne bodo docela izgubljeni. Kajti ko je Bog ustvarjal človekovo telo, jel vložil vanj ko-ščico z imenom Lus. Ta kost pa je nepokončljiva. Iz te kosti zraste, ako je treba, zopet cel mož, človek, telo in duša, in bo zrastel, čim bo sodnjega dne zatrobil angelj. Griša je bil poto-lažen.
Hermann Sacht je slonel na svoji puški in ga vprašal, dali veruje v Boga. On, Hermann Sacht, da; ne veruje. In kdo bi pričakoval, da bi? Ako je bilo že življenje tako krivično in je ginilo vsak dan na milijone in milijone mož v vojni, tako da je bilo z vsakim dnem na milijone novih vdov in sirot, kaj dela potem Bog? Povrh vsega je še stvarstvo docela različno. Neumnost je trditi, da je svet star šest tisoč let. Svet je star že na milijone let, a človek je vse bolj podoben opici nego Bogu. Nihče ne bi mogel prepričati njega, Hermanna Sachta, da je človek nekdaj živel v raju ter da ga je od tam zapodil Bog samo zato, ker se je človeku zahotelo po znanju. To so le pravljice, v katere so nekdaj ljudje verovali, a pač niso imele pomena za človeka, ki potuje po železnicah in pošilja brzojave.	, , j
" Griša je osupel poslušal. Kaj pa naj ima vse to opraviti z Bo-goih? Seveda tudi on rte veruje V Boga. Pač pa veruje v vstajenje, kar je vsekakor kaj jasno dejstvo, ki fra seveda nima niti najmanjše zveze z Bogom, čim je človek rojen, je rojen' in bo nadalje živel. Griša za sedaj sicer še ne ve, kako, vendar pa bo to kmalu izvedel. Duhovni in ikone in svetniki in Trojica in še vse drugo je njega le malo brigalo sedaj, če pa jih bo srečal nekdaj po vstajenju, tedaj mu tudi ne bodo smeli zameriti brezvere, ko pa je našel v življenju vse tako različno od onega, kar so duhovniki učili. Vsak človek, ki je le kdaj vsa-dil v zemljo koruzno zrno in videl kako je vsklilo, mora verovati v Vstajenje.
Tedaj pa se ni mogel Tobija več vzdrževati. Dejal je: "Kdo pa pusti zrnu, da vsklije? Mar hočeš, naj bi mislil jaz, da zrno vsklije samo od sebe? Kdo pa je -zaukazal tako modro, naj vsklije iz zrna koruzna, palica z listjem in zopet stotinimi novimi zrni koruze?" V resnici, ako so njemu povedali resnico, zraste iz enega samega zrna osem do deset takih ponogel, od katerih ima vsaka stotine zrn.
V tem pogledu pa sta si bila Hermann Sacht in Griša edina: to dela narava. Narava povzroča, da vse raste, če pa človek narave ne razume, se je pač mora kasneje učiti.
Tobija se je smejal. Kasneje tedaj! Kakor da ne bi bili ljudje z vsakim dnem bolj zabiti. Naj zanikajo, ako so v stanu. Kakor da ni bil Mojzes bolj moder, kakor vsi profesorji. Kakor da niso bili celo preroki nekoliko manj modri nego Mojzes, in Tanaimi manj modri nego pa preroki, a možje velikega zbora manj modri nego Tanaimi, in še vse tako dalje do današnjih dni, ko pravijo sami Višji rabini, da vedo v primeri s patriarhi le malo. Mar niso bila sveta pisanja drugih narodov mo-drejša nego narodi sami, z vs|> njih svetovno vojno in naprotu-jočimi si skupinami? "Povedal vama bom nekaj," je dejal zma-
goslavno. "Nekdaj so bili velikani, večji kakor je bil basanski kralj Og, in basanski kralj Og je bil večji nego Goljat, a Gol j at večji od Aleksandra, in zopet Aleksander večji od Plompeja. Mar ni bil Pompej večji, mnogo večji od Schieffenzahna? Tedaj je jasno, da gre človeštvo po griču navzdol. Dandanašnji kralji ne vedo niti tisočega dela onega, kar je vedel kralj Salomon. Sodnikov ne moremo primerjati z Giedonom. ženske so klepeta ve priče v primeri z Deboro, a matere le neznatne reve v primeri z Rebeko in Rahelo. To.je tako jasno kakor beli dan. 1» kljub temu pravite, da bomo izvedeli še več kasneje? če bi se ljudje zopet obrnili k Bogu in tudi spremenili svoja srca ter bi tako delali rod za rodom, tedaj bi zopet postali modri in tedaj bi prišel tudi Odrešenik in tudi Odrešenje za Jude in vse ostale človeštvo."
Rus in Nemec sta začudeno poslušala starega Juda, ki je veroval v vzhod in zahod solnca. Brezpomembno bi bilo, se ž njim prerekati. Hermann Sacht je podal Griši roko, da mu pOma-ga iz truge na tla. Medtem pa, ko se je Griša obiral oblanjča in ga skrbno polagal nazaj v trugo. kajti hotel je imeti čim mehkejše ležišče, se je Tobija zazrl v tla ter nadaljeval:
"Vprašanje je le, kako globoko je že padel današnji rod: dali ni padel že tako globoko, kakor je bila padla Sodoma, in če ne bodo prišli po kazni, kakršna je sedanja strašna vojna, boljši časi in bodo ljudje spremenili svoja srca."
Ker mu pa ni nihče odgovoril, je tiho šel za onima, ki sta šla baš skozi vrata na piano. Duh svežega lesa je spominjal Griše na davne, davne dni — na one, ki jih je prebil med hlodi na železniškem vozu. Tobija pa se je odločil, da bo sprožil vprašanje nocoj med sv6jimi v drugi. NoCoj se je imela vršiti v sinagogi mala Svečanost. Slavili bodo zaključite v premišljevanja Talmuda. čemu ne bi tedaj on Spravil na površje tega tako važnega vprašanja? Kajti ako bo ta nedolžen človek, čigar nedolžnost je bila vseobče priznana, izgubil svoje življenje po volji njega sodnikov in na podlagi krive obsodbe, tedaj se mora pač vsak človek vprašati, dali ni ta rod najbolj propadel od časov Abrahamovih semkaj ? In ko ga je Griša prosil, naj pride tedaj, ko bo prišla njegova ura, jutri ali pojutršnjim, da se poslovi od njega, je stresel z obema rokama Grišino, ga sočutno pogledal, ter mu obljubil, da bo prišel, kadarkoli bo Griša hotel.
Oba vojaka sta ra-to šla v poslopje. Medtem ko sta šla preko dvorišča, sta oba globoko vdihnila zrak ter dejala: "Mrzleje je postalo." Sneg, ki se je že bil pričel tajati, je pomrznil tako da sta se morala drug drugega držati, da se jima ne zdrsne.
Nadporočnik Winfried je sedel za generalovo pisalno mizo. Pred njim se je naslanjal štabni narednik Pont na stolico. Iz oči mu je odsevala utrujenost. Danes je bil prejel po pošti cel kop tehničnih publikacij, ki so se nanašale na njegov prejšnji poklic — stavbenika — a on je z ne-umornostjo zasledoval vse nove ideje arhitekture. Nekatere teh so bile delo njegovih učencev, nekatere njegovih vrstnikov, on pa je bil v nevarnosti, da bo docela pozabljen. Kakor po vsaki vojni, tako bo tudi po tej nastalo veliko pomanjkanje stanovanj. In pomislil je, kako modri so bili njegovi tovariši, ki so ostali lepo doma ter na ta način pomagali civilizaciji.
"Nikakor ne smemo vreči klobuka v zeljnik, gospod Pont," mu: je dejal Winfried, ki sam ni bil bogve kako dobre volje. "Sinoči smo se bili odločili, da moramo iztrgati tega človeka Kom-mandaturi ter ga skriti do po-vratka von Lychowa."
Pont je odvrnil: "Prepričan sem, da ne bi bilo to pametno, gospod. Na vsak način pa ne
bi vi mogli dobiti uradnega dovoljenja in potrditve svojemu koraku."
Winfried je prikimal. Tega seje sam dobro zavedal. Smehljaje je dejal: "Resnično je, da je zadeva prišla že tako daleč, da je ne moremo več smatrati uradnim, niti postavnim."
Pont pa je ugovarjal: "Morebiti preko postavne meje, vendar pa ne preko uradne, vsaj v kolikor jo lahko opravičujemo z našega stališča. Oni so, a ne mi na napačnem stališču. In to je edina točka, ki zagovarja naše stališče, ako bo še nadaljnega postopanja v zadevi. Docela v redu je, da ostane Rus v rokah Kommandature. Ako pa jim ga mi iztrgamo, bo to nasilje, ki utegne prinesti s seboj kaj neprijetnih posledic."
Winfried je postajal nestrpen. Posnansky pripravlja spis s strahovitim številom odstavkov in poglavij, v katerem bo dokazal, da spada pač Rus v pravni delokrog divizij skega sodišča, Ako bo tedaj on, Winfried, Rusa dodelil kaki delavski kompa-riji nedaleč Mervinska, vendar pa izven področja Kommandature, ne bof to vsaj na prvi pogled izgledalo nepostavno.
"Pač pa na drugi pogled," je dejal Pont.
"Kaj pa mislite tedaj, zakaj imam v svojih rokah divizijski pečat?" se je zasmejal Winfried.
"To bi bil samo uraden pesek v oči," je vstrajal Pont. Winfried pa ga je vprašal, dali bi se Pont smatral docela kritega, ko bi prejel s takim pečatom opremljen ukaz, naj prideli Rusa kaki delavski kompaniji v di vizij-skem.področju.
Ppnt je nekaj trenutkov po-mišljal. Na vsak način bi bil krit po adjutantovem podpisu in pečatu. Ne boji se za sebe, pač pa b'i odsvetoval gospodu nad-pcrcčniku, da bi kaj takega storil. Schieffenzahn bo na vsak način iskal grešnega kozla in bo tudi imel gotovo dovolj moči, da pošlje takega kozla v divjino, ali z drugimi besedami, na zapadno fronto.
Winfried se je zasmejal. Kdorkoli se boji sodnijskega postopanja, ne bo nikdar skušal spraviti pred sodišče svojega bliž-njika. Schieffenzahn se mora zavedati, da postopa nepostavno —pcvrh vsega pa tudi noče on, Winfried, gledati predaleč v bo dočnost. V rokah ima pečat, iahko listino podpiše, a predvsem hoče vedeti, kam bodo moža zaprli in kdo mu lahko pomaga.
"V zapore grem lahko, kadar hočem," je pojasnjeval Winfried. "Za to ne potrebujem nikakršne zvijače. S seboj vzamem Bertina: ta je naš. Nekdo pa mora sedeti za krmilom avtomobila. čim.manj nas je vde-leženih, tim varneje bo. Ali boste vi vozili? V strašne zmešnjave boste zabredli s tem, dragi Pont, a to vam ne izbegne, čim boste moža vtaknili v kako delavsko kompanijo. Tedaj ste
v maži vseeno in bi bilo pač bolj umestno, ako nam vi direktno pomagate. Bolje vsekakor pa kakor pa da bi moral prositi kakega šoferja, ki je le navaden prostak, nad katerim bi se utegnil kdo kasneje enkrat maščevati."
V Pontu je zaplula kri renskih tihotapcev in pustolovcev". Pristal je: "Hvala vam gospod, morebiti mi bo v veselje in razvedrilo."
"Tedaj boste vi vozili?"
Pont je prikimal.
"Krm naj ga tedaj odpeljemo?"
"To je zelo lahko," je pojasnjeval Pont. "Utrdbe vzhodno Mervinska, ki jih nazivajo vojaki "L y c h o w kurje oko." Tamkaj je neka delavska kom-panija, ki popravlja ceste. Pot do tja poznam, je lepa, čeravno bo na nekaterih krajih precej opolzka."
"Lychowo kurje oko!" se je smejal' Winfried. "Izvrstno! Na zemljevidu je točka zaznamovana F. S. 5 (Feld-stellung No. 5), kar pa seveda ni take izrazito. Tedaj dodelite temu oddelku takoj jutri zjutraj Rusa kot delavca. Pritisnil bom na ukaz pečat in ga podpisal — med'peto in šesto pa pojdemo po jetnika. Straža pri vratih se bo vsekakor postavila že pred mojimi našivi v "pozor." Preskrbite mi iz skladišča za Rusa velik plašč in vojaško čepico. Ne pozabite spraviti ju v avtomobilu." Winfried se je smejal s smehom razposajenega pobalina. In zakaj se ne bi? Saj mu je bilo komaj dvaindvajset let! "Napišite ukaz takoj. Tamkaj je moj stroj."
Pont je prižgal električno luč, sedel za mizo ter vstavil v stroj polo papirja, na katero je koj napisal: "Ukaz." Zunaj je bil temen dan, tako da se je v sobo le slabo videlo. Komaj pa je
prišel do srede stavka: "kate-; rega se dodeljuje začasno od drugega novembra dalje delavski kompaniji v F. S. št. 5" žs| je luč nenadoma ugasnila "Žarnica je pregorela," je za-godrnjal ter stopil v sosednje sobo po novo. Poskušal je to a tudi ta ni gorela: "Zdravo!' je vzkliknil.
(Dalje prihodnjič)


Kadar se selite
že večkrat smo povdar-jali v časopisu, da naročniki, kadar se selijo, morajo svojo selitev direktno naznaniti v naš urad, in sicer osebno, ali potom pošte ali pa po telefonu. V nobenem slučaju ne smete povedati našim raznašalcem, da ste se preselili, ker je raznašalcem prepovedano sprejemati enaka naročila. Ako boste točno v naš urad naznanili spremembo naslova, boste tudi točno dobili list na novi naslov. Prosimo, da to upoštevate!
•j:::
O $
s
o <►
Dr. A. L. Garbas
SLOVENSKI
ZOBOZDRAVNIK
0411 St. Clair Ave.
v Slov. Nar. Domu soba št. 10
Tel. HEnderson 0919
1 4
4 4
4>
♦
O
New York Dry Cleaning
«120 Glass Ave.
Obleke sčlstimo, zlikamo in , popravimo po nizkih cenah. Se priporočamo
LED IN PREMOG
TOČNA POSTREŽBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI RAZVA2ALBO LEDU IN PREMOGA
1194 E. 1671 h St.
PokliiiUi KEnrnor. 4JS1
£«iii!iiiiiHnuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
I PREŠA! mM GROZDJE! 1
Kakor vsako leto, tako tudi že letos prešamo grozdje. Dopeljano grozdje stisnemo proti mali odškodnini, imamo v prodaji vsevrstno ohijsko grozdje po najnižji ceni. Se priporočam
FRANK MARINČIČ
15012 SYLVIA AVE.
s s
s E
.........................................m................................................
III!
Preskrbite si kapljico!
Kakor vsako leto, tako tudi letos lahko kupite pri meni najboljše grozdje, katerega stisnemo za vas za mal denar. Lahko tudi pripeljete svoje grozdje in ga vam pri nas stisnemo. Pri meni dobite najboljše sode od žganja, ki so letos prav poceni. Kdor hoče fin mošt, ga lahko dobi pri meni. Se priporočam
JERNEJ KNAUS
1052 E. 62d Street	HEnderson 9309

ta na pa "ti (a m Rs ta te te te sa tata P® te te te ta ta m M ta ta ta Hi »a ta Ml ta Mhhfehhiiihl«*
VESELICA
f
B. I f I f I f f SI i I I C I tal
bo popolen uspeh,
oglašate v
ako jo
"AMERIŠKI DOMOVINI"
Društva imajo izjemne cene na oglasih!
f i t t i i t t M t i I t l t t l i m t t i M V I
t ■0
I

53484848534848232353485323232390232323532323905353
235348232323230253485348232353232348532323484848235348234823484802022348234848232348480200000200010248010201