Rrivoverski klerikalizem — učiteljstvo te kliče pred sodbo ljudstva! n. ,,Slo\Tenee", št. 53: _,Za kravji smeh'. Učitelj Ornagoj je pri liberalnem zaupnem shodu jzjavil, da so učitelji v ogromni veeini v taboru naroduonapredne straoke. Liberalni shod je sprejel v program ločitev cerkve od države in svobodno šolo. V izvrševalnem odboru liberalne stranke sedi voditelj učiteljstva Luka Jelenc. To je dokaz, da so <Mani njegove organizacije res pristaši liberalne stranke. Z dežele dobivamo poročilo, da se učitelji marsikje tudi obnašajo tako, kakor je treba po liberalnem programu. ,Doraoljub' je parkrat okrcal liberalstvo ljudskih učiteljev in zdaj kriče, da slovenskemu ufiteljstvu sistematično jernlje ča^t ter izpodkopuje ugled in veljavo raed ljudstvom. To beremo v zadnjem ,Učit. Tovarišu' zvezano s pozivom. naj ueitelji pobijajo kandidaturo dr. Žituika, ki je podpisan kot urednik ,Domo!juba'. To je tako otroeje, tako nepopisno neumno da bi se temu po pravici res smejale krave. Ali je liberalstvo ali protiljudsko rovanje ves bistven del pedagogike in učiteljstva sploh? Ali je kdo res tako prismojen, da misll da seboS. L. S. po svojih poslancib in po svojih glasilih ustavila v svojem boju proti liberalcem pri učiteljih ? Še na misel nam ne pride, da bi liberalnim učiteljem dokazovali, da je edina S. L. S. v resDici vntta za šolo in učiteljstvo in da bo porabila vsa sredstva, da nihče ne bo več istovetil liberalstva z učiteljskim stanom. Pa proti dr. Žitniku! Pri zaupnem shodu je ravno njegovo kandidaturo toplo priporočal vrli, priljubljeni, za svoj stan in za Ijudstvo vneti nadučitelj Bavnihar. Prosimo, naj se nam vsaka agitacija liberalnih učiteljev od povsod vestno sporoči. Spravili bomo to gradivo in se držali tudi mi načela: Kakor nam posojajo, tako vračamo." To je odkrito povedano, ne pa po babje kakor v nDomoljubu". Vendar ni proti našemu izzivanju o krivoverstvu tukaj omenjena niti ena besedica. Huj, to peče! Odgovoriti hočemo stvarno po vrsti. Nadučitelj črnagoj je res na zaupnem shodu izjavil, da je ogromna večina učiteljstva narodnonapredna. To je tudi resnica. Mar naj bo klerikalna, ko ga klerikalizem že od pamtiveka neprestano blati, psuje, obrekuje, mu jemlje čast in poštenje med narodom? Klerikalizem je bil, je in bo vedno najzagrizenejši sovražnik učiteljstva in šole, in sedaj se čudi ter oznanja kot novost, da je napaden! On je bil vedno naš odkrit sovražnik in nasprotnik, tako raora biti tudi učiteljstvo njemu nasproti. Mar naj poljublja palico, s katero nas vedno tepe? Mar naj mu bo za neprestano obrekovanje še hvaležno ? Ees da nas uči vera: odpusti svojemu bližnjemu, kolikorkrat te razžali, stori mu dobro za hudo! To lahko stori vsakdo od nas pri navadnih ljudeh, a pri klerikalizmu, ki si prisvaja oblast u.eče cerkve, ki sam tako lepo uči, dela pa ravno nasprotno, ne moremo upoštevati tega nauka, ker nam zgledi klerikalizma kažejo, da je to sicer lep raorališki nauk, v praksi se ga pa ni treba držati. če ima on Kristusovo moralo za bagatelo, da se nikdar ne ravna po nji, kaže s tem vero v praksi v drugi luči kakor v teoriji. Tako se širi po klerikalizmu saraem kriva vera. Liberalni shod je sprejel v program ločitev cerkve od države in svobodno šolo. To je tudi res. Prosimo pojasnila, ali je to cerkvena dogma, da raora država vzdrževati duhovščino ter ščititi verska načela? Ako nr, zakaj potem takšen krik in nasprotstvo, mar ne najvec zaradi eksistence klerikalizma — zaradi trebuha in denarja? Iz Francije je prišla svoboda, tlačanstvo je pri nas minilo za vselej, tam se je tudi v novejšem času ločila cerkev od države, vkljub velikemu nasprotstvu klerikalizma. Ako se to obnese dobro, se bo uvedlo tudi drugod polagoraa, če bo to klerikalizmu ljubo ali ne. Učiteljstvo je ugovarjalo tej točki iz več vzrokov, a bilo je preglašeno. Isto velja glede svobodne šole. Učiteljstvo se drži sedanjih šolskih zakonov, ki jamčijo učiteljstvu svobodo v šoli pri pouku. če pride kdaj d» take šole, bo kriv klerikalizem sam, ker neprestano dreza, hoče biti v šoli absoluten gospodar, preganja, denuncira, obrekuje in sovraži učiteljstvo neprestano in sistematiško, zato vedno bolj zori vprašanje o svobodni šoli. Kdor išče, ta najde. Krivoverski klerikalizem se ne drži verskih načel, hoče biti povsod absoluten gospodar, zapovednik in vodnik za svoj trebuh in žep, zato sili čedalje bolj na dan vprašanje ločitve cerkve od države in svobodne šole. Vendar prepušča učiteljstvo oboje v izvršitev tistim, ki čutijo v sebi moč in veljavo. Ti dve točki sta mu posebno pri srcu, da lažje obrekuje. Po cerkvah in politiških shodih vpije in razsaja proti brezvercem, kakor bi bila to verska resnica, da raora država vzdrževati duhovščino ter imeti na večne fiase pravieo nad šolo in šolsko odgojo. To so zopet krivi pojmi, ki jih širi naš klerikalizem med našim narodom. Kaj bi se zgodilo, ako bi učitelji enkrat zahtevali, da hočejo imeti nadvlado nad cerkvenim imetjem ? Huj, to bi bilo zmerjanja in ostudne polemike! Učiteljstvo mora biti zadovoljno, da je šola ložena od države, ubogo ljudstvo raora nositi vsa bremena, država samo zapoveduje, o prispevkih za šolo in učiteljstvo noče slišati ničesar. S klerikalizmom je pa drugače. Njega vzdržuje ljud-tvo ia država. Edino on ima še v rabi bero iz tlačanske dobe, noče ničesar slišati, da bi se odpravila, ker ta več nese kot regulirana plača. Kar nedostaja, prispeva država, da je duhovščina stanu primerno plačana. Tega ji nikdo ne zavida, oni so ljudje kot mi, iraeti morajo toraj eksistenčne dohodke. Ker so sami siti, mislijo, da se tako dobro godi tudi drugim. Dobili so ljudstvo na svojo stran, zato se čutijo začasno dovolj močni, zavirati šolstvo ia kratiti na katoliški podlagi krvavo zasluženo plačo učiteljstvu. Niti vinarja ne brezverskemu našemu učiteljstvu, pohujšuje ljudstvo in hoče vreči Boga iz šole! To je laž našega klerikalizma. Dokazuj tem hinavcem kolikor hočeš, da to ni res, če si še tako veren priden in pošten, si v njegovih očeh Antikrist, ako ne trobiš v njegov politiški rog. Ali je mogoča sprava in mir s takimi ljudmi? Ali je mogoče učitelju kot odgojitelju, ki mora biti sam kremenit značaj, da bi se vdal in pokoril takšnim gorostasnim krivieam, nazorom, lažem in zlorabi vere? Kdo je kriv, da se zaradi takega postopanja čedaljebolj razburjajo duhovi, da se že med preprostim Ijudstvom širijo počasi in zanesljivo klerikalizmu sovražni in nasprotni elementi? Pri tem trpi največ vera, ki jo izpodkopuje klerikalizem sam. (Dalje.)