PRIMORSKI DNEVNIK
S**- plačana v gotovini „	_ _ ,
^p«taieigruppo - Cena 70 lir
Leto XXVII. St. 30 (7818)
TRST, petek, 5. februarja 1971
Za mirno manifestacijo so se dogovorile KD, KPI, PSI, PRI in PLI - Očividci pravijo, so bombe vrgli z balkona sedeža MSI - Predsednik poslanske zbornice Pertini obsodil fašistično nasilje, ki ogroža svobodo in demokracijo - Danes bo govoril o zločinskem dogodku v zbornici notranji minister Restivo
Povori«,	— Fašisti so danes vrgli štiri bombe na mirno
proti	. nov' k' so s® zbrali na osrednjem trgu, da protestirajo
naPadi> ocnlemu nedvomno prav tako fašističnemu - dinamitnemu
tatalJ6 . 2ac*n)i in tudi najbolj *■'	1 izraz fašističnega nasilja,
dot
narašča
,69lo
po vsej Italiji in ki je
bril sv°i višek v Reggio Cala-y r sedaj v Catanzaru. o«tre(?0sianski zbornici je prišlo do * lati i-J^°*esfa 'n tudi spopada ^rni* 'cn‘m‘ poslanci. Predsednik j« . ,Ce' odločen antifašist, Pertini faiDo r° obsodil brutalni napad, irn,n s® ie nato pridružil tudi v Vo, ■.•V.ac*e notranji minister Resti-Povgj'. *e zagotovil, da bo jutri zborni, ,VSe podrobnosti na seji 1 in senata.
ok 1 uri in deset minut so čan r}!01 P?stavili v Catanzaru mo-sl°pjj aruitni naboj na steber po-Nva’,V ,katerem je pokrajinska u-Sedež ^ ?Jer Je sedaj tudi začasni je bila zekle uPrave. Eksplozija Ugotovi,. zel° usočna in so kasneje Ueznan !’ da so bombo postavili HilJj!’,	50 se Pripeljali z avto-
V ,tuje znamke.
■ s tem očitno fašističnim
®k*plodin? za^a.sn’ sedež dežele. Tri bombe vojaškega tipa so tanile a * 61 ubd® so 33-letnega člana PSI Giuseppa Malcario ter
To uVet Joseb-	-
rej iste vr-=te, kot so jih odkrili pri nekem mladen' v Reggio Ca-labrii. Bomba je .ročila smrtne rane 33-letnemu Giuseppu Mala-criji, ki je poročen in oče štirih otrok. Eksplozija mu je raztrgala nogo in ga resno ranila v trebuh, tako da je na operacijski mi zi izdihnil ob 20.45. Kasneje so u-gotovili, da je bil vpisan v PSI. Zdravstveno stanje ostalih devetih ranjencev ni zaskrbljujoče, razen marešala karabinjerjev Tandoia, ki so ga prepeljali v neko zasebno kliniko.
Tajnik KPI Franco Politano je kasneje izjavil, da so mu številni meščani povedali, da so jasno videli, da so najmanj dve od štirih bomb vrgli fašisti z balkona par lače, kjer je sedež MSI. Napovedal je, da bodo čez nekaj dni priredili antifašistično demonstracijo, saj je fašistična nevarnost vedno, resnejša.
Brutalni fašistični napad je naletel na takojšnji odziv v poslanski zbornici, kjer se je seja normalno vršila in bi se morala že zaključiti. Takrat je komunistični poslanec Reichlin pričel govoriti o dogodkih v Catanzaru in je povedal, da je prišla zelo resna vest, da so iz sedeža MSI vrgli štiri bombe na množico. Prekinil ga je mdsovec Roberti, ki je kričal: »Ni res»! Takrat so vsi komunistični in nekateri drugi poslanci zapustili svoje sedeže in se usmerili proti fašističnim poslancem. Predsedujoči Lucifredi je prekinil sejo, vendar je prišlo do spopada, med katerim je fašistični poslanec Niccolad padel na tla, nekateri fašisti pa so se skušali braniti. Nered je trajal kakih pet minut, nakar so sejo prekinili in so se med odmorom načelniki skupin dogovorili, da bo jutri notranji minister odgovoril na vprašanja poslancev o dogodkih v Catanzaru.
Poslanska zbornica je sejo nadaljevala čez kako uro, ko je predsednik Pertini obsodil zelo resne izgrede v Caitamzaru in dejal: »Menim, da izražam stališča in čustva vseh, ko odločno obsodim brutalno nasilje v Catanzaru, ki je povzročilo smrt in ranjence. Vsak svoboden in demokratičen človek mora protestirati proti tem aktom nasilja, ki ogrožajo demokracijo in svobodo, ki smo si jo zavojevali z bojem in z žrtvami med dvajsetimi leti fašizma«.
(Vsi člani poslanske zbornice, z izjemo fašistov, so poslušali stoje in so pričeli ploskati predsedniku zbornice).
Pertini je nadaljeval, da izraža družinam žrtev sožalje in željo, da se vrne povsod mir v korist države in za varnost naše demokracije.
Za njim je spregovoril notranji minister Restivo, ki je dejal, da so besede predsednika Pertinlja močno odjeknile v zavesti vsakogar. V
govorii;m 80 se danes dopoldne doki to . Predstavniki vseh strank, Uje, <]a	na odporniško giba-
^ Drnf-t Priredili zvečer enot-*staJtasističn° manifestacijo. Na tajnik vn,° kili prisotni pokrajinski P»I>aL, Politano, PSI Olivo, PRI Sujnij. ZZ°’ ^LI Blandini ter pred-tisttu, ^krajinske uprave demo-^ za	ki so se dogovorili
*° Ra f„en,°*;no besedilo plakata, ki i^azobesili v mestu, daj vJtJe P3 ie kvestor prepove-Slc no*0 zborovanje, da ne bi pri-n^eredov ^ so javno zboro-
ob'v'^Povedali, vendar pa se je
M«
qca 1
icateri je tajnik KPI Polita-
Osj^/^Prej določeni uri zbrala na Vr11 trgu večtisočglava mno-
0 oh«	"
hg ^ožU razloge, da so pristali
jo (v,	kvestor ja in manifestaci-
Na tribuni so bili •ttfenT Predstavniki vseh antifaši-
C,strank-
iti k 1Ca se je nato mimo razšla fe . W#o pred sedežem MSI — Ustm-. °ddaljen kakih 50 m od *° feii8* trga — do kričanja, ker 8tieni aktivisti z balkona z kričali, zmerjali in pričeli ^. kamenje proti množici.
so počile bombe. Številni **** z \J’rde’ da 150 bombe prile-balkona palače, v kateri je 'khsirin po drugih predvsem po-vesteh, pa naj bi jih vrgli
tlel vf1’ kl 50 bili v sosednji ull-ji^toci in ki so zbežali.
eksPt°zii® je povzročila ne-P^ko. Ljudje so pričeli ^ vL,1^80 b3 hueli kam, saj so Prti vrata zaprta in so bili za-vsi jav.-.i lokali. Ni mini-■ • ,ra minut:! ko so sledile še
eksplozije.
*tični eJe so ugotovili, da so faši-• da ^btatorji vrgli štiri bombe « s° tri eksplodirale. Četrta totnki: «ballilla - oto», ki jih u-vojska na manevrih in to-
imenu vlade je odločno obsodil to absurdno, zverinsko in zločinsko eksplozijo, ki obvezuje vlado, da bo odločno intervenirala.
Notranji minister Restivo je nadaljeval: «življenje je bilo prekinjeno, ranjeni so bili ljudje in med njimi eden zelo resno. Vrgli so bombe :tri so eksplodirale, ena ni. Vlada se obvezuje, da bomo odkrili in kaznovali krivce. Danes so nameravali v Catanzaru prirediti demonstracijo, ki je kvestor ni dovolil. Demonstranti so se zbirali v bližini pokrajine, kjer so nameravali demokratično razpravljati. V bližini sedeža MSI so bile vržene bombe, ki so povzročile smrt in ki so ranile tudi našo državljansko zavest.«
Nato je minister dejal, da bo jutri odgovoril na vprašanja o teh resnih dogodkih in nadaljeval:
»Povedal bom vse, kar bo prišlo
na dan med preiskavo, ki bo izvedena z vso resnostjo. Predsednik zbornice je izrazil čustva, ki so v nas vseh. Mi moramo braniti demokratično življenje, ki je rezultat tolikih bojev. Republika je zrasla iz protifašističnega boja v zavesti zvestobe do svobode«.
Predsednik republike Saragat pa je poslal notranjemu ministru poslanico, v kateri obsoja teroristični napad proti povorki v Catanzaru in pravi, da bodo odgovorne oblasti čim hitreje uveljavile pravico ne samo proti neposrednim povzročiteljem sramotnega zločina temveč tudi proti podpihovalcem ozračja nasilja, v katero se hoče potegniti dTžiava, da se prizadenejo svobodne institucije.
Zvečer se je minister Colombo sestal z notranjim ministrom Resti-vom in poveljnikom policije Vieari-jem. Restivo pa je poslal v Catan-zaro generalnega nadzornika javne
varnosti Vigevana.
Takoj po eksplozijah je policija vdrla v sedež MSI v Catanzaru in odpeljala na kvesturo 26 oseb, ki so takrat bile na sedežu. Pri preiskavi so našli palice, železne drogove in podoben material. Na kvesturi so tudi zaslišali deželnega svetovalca MSI odv. Marinija.in pokrajinskega tajnika MSI Casaleja.
Generalni tajnik CGIL Lama je napovedal, da bodo sindikalne organizacije, ki se bodo jutri sestale s predsednikom vlade Golombom, tudi zastavile vprašanje o ustreznih ukrepih, da se preneha s fašističnimi napadi, saj ni mogoče dopuščati, da po državi povzročajo kaos zločinci, ki uporabljajo bombe kot politično orožje.
Zvečer se je zvedelo, da so se v bolnišnico v Catanzaru zatekle še tri osebe ranjene z drobci bomb. Skupno je torej ranjenih. dvanajst oseb.
Z ELIPTIČNEGA KROŽNEGA TIRA V VIŠINI 17 KM
MED MIRNO MANIFESTACIJO^ VSEH PROTIFAŠISTIČNIH STRANK
Fašisti v Catanzaru vrgli bombe v množico:	ob 10'16 Postanek na Luni
ena oseba ubita, devet pa hudo ranjenih dv!lT^^rave^±14:
Trije ameriški vesoljci so včeraj usmerili ladjo na parkirni tir - Nepopisljivi prizori v pripovedovanju kozmonavtov • Tretja stopnja «Saturna» se je raztreščila na Luni
HOUSTON, 4. - Jutri zjutraj ob 5.50 se bo lunarno vozilo cAnta-res» ločilo od matične ladje »Apol-lo 14» ter začelo krožiti samostojno okoli našega naravnega satelita v višini kakih 17 km. Nekaj pred 10. uro se bo začelo spuščati s svojimi lastnimi motorji proti Lunini površini. Pristalo pa bo, kot je že bilo sporočeno na področju Fra Mauro, ki pripada sistemu visokogorskih planot, ki jih sekajo doline in gorati grebeni. Pristanek lunarnega modula «Antares» na tem področju bo zelo težji od pristankov sorodnih vozil «Apolla 11» in «A-polla 12» prav zaradi razklanejših oblik Lunine površine. Sicer pa sta tudi vesoljca Armstrong in Aldrin, ki sta prišla na Luno v okviru odprave «Apolla 11», čeprav sta pristala na «morju», morala poiskati pristanek 6 km proč od predvidenega kraja prav zaradi skalovja, ki sta ga srečala na poti.
Kot napovedujejo voditelji ustanove NASA, bo prišlo do pristanka točno ob 10.16. Kot je znano, človeštvo ne bo moglo spremljati direktno ta tretji pomembni dogodek pri ameriškem raziskovanju Lune, ker je taka oddaja sploh nemogoča zaradi silnega prahu, ki
ga dvignejo na površini motorji lunarnega vozila.
Žele popoldne nekaj pred 15. uro se bo italijanska televizija povezala z ameriškim oddajnikom za posredovanje oddaje o prvem pohodu dveh vesoljcev po Lunini površini. Televizijska oddaja bo trajala do 17. ure in nekaj minut, toda lahko pa jo bodo podaljšali tudi do 20. ure.
Kot smo že poročali, je ta tretja ameriška odprava na Luno (da ne govorimo o «Apoilu 13», katerega poskus se je izjalovil) namenjena na področje «Fra Mauro», za katero sodijo, da je eno najstarejših na Luni. Ta domneva sloni na hipotezi, da je kmalu po nastanku sončnega sistema n same Lune treščil tu velik meteorit, ki je vrgel iz osrčja Lune najstarješe kamenine. Vesoljca Shepard in Mitchell bosta po pristanku prehodila v dveh «sprehodih» več kot 5 km. Na našem naravnem satelitu bosta prebila nekaj več kot 33 ur.
Trije vesoljci so počivali do polnoči, nakar so jih zbudili, da bi se pripravili za najkočljivejšo o-peracijo prvega dela poleta, to je pristanka na Luno.
Potek dogodkov v zadnjih urah
.........n,.,....mm.imm.m....mm......mmmm.mm.mmmmimmmimmmmmimmi.h.mmm.im,m.mmmmmmmmmmmmmm..mm
TOPOVI OB SUEŠKEM PREKOPU BODO MOLČALI VSAJ ŠE MESEC DNI
EGIPT PODALJŠAL PREMIRJE DO 7. MARCA
Izzivalni odgovor predsednice izraelske vlade na odločitev egiptovskega predsednika
Sjenla<Tnl1mi demonstracijami v v Reggio Calabrli je bil resno doktor Angelo Pugliattl. Njegovo zdravstveno stanje se je 0ekoliko izboljšalo, vendar še ni liven nevarnosti
Iz New Yorka poročajo, da so v ZDA takole ocenili sporočilo E-gipta o podaljšanju premirja: »Kairo je ubral diplomacijo, s katero hoče do skrajnosti vsiliti svojo politiko, da bi prisilil Izrael pred novo zapadlostjo premirja in s pomočjo dveh velesil, da zapusti zasedena arabska področja*. Po drugi strani pa iz Kaira poročajo, da so ZDA zagotovile Egiptu, da bodo storile vse za popolni umik izraelskih čet iz zasedenega egiptovskega ozemlja.
Kongres KPC 25. maja
bo kongres partije 25. maja. U-radno bo to štirinajsti kongres, saj so po okupaciji sovjetskih čet proglasili za ilegalen štirinajsti kongres, ki se je vršil v takratnih vročih dneh v praški tovarni CKD. Zadnji trinajsti kongres je namreč bil še pod Novotnijevim vodstvom in so takrat izbrali CK, ki je izvolil pomladi 1968. leta za tajnika Dubčka in so takrat tudi že izvolili nove delegate. Današnja seja CK KPČ se je vršila v izredni tajnosti in so na njej izvolili za člana predsedstva Indro, ki je neposredno sodeloval pri zasedbi ČSSR.
KAIRO, 4. — Egiptovski predsednik El Sadat je danes sporočil da je Egipt sprejel poziv U Tanta o podaljšanju prekinitve ognja za en mesec, do 7. marca. Predsednik je v svojem govoru poudaril, da je Egipt sprejel podaljšanje premirja ne samo na poziv U Tanta, marveč tudi na posredovanje precejšnjega števila članov varnostnega sveta, ki so pokazali razumevanje in simpatijo do Arabcev. Te države, je dejal El Sadat, so pripomnile, da je imel glavni tajnik Združenjh narodov tehtne vzroke, ko je izrazil svoj »zmerni optimizem« in da morajo zato vse države stremeti za uresničitev resolucije varnostnega sveta.
Glede poslanice, ki jo je nedavno poslal Nixonu, je Sadat izjavil, da je storil to z željo, da se bodo stvari premaknile z mrtve točke in iz zavesti pred zgodovinsko odgovornostjo. Na žalost pa, je ugotovil egiptovski predsednik, Nixo-nov odgovor dokazuje, da ostajajo ZDA popolnoma ob strani Izraela.
»Ko sem Nixona vprašal, kaj hočejo ZDA, mi na to vprašanje ni odgovoril in mi ne bo odgovoril«.
Nato je Sadat sporočil «novo egiptovsko ponudbo, ki predstavlja u-činkovito sredstvo za uveljavitev resolucije varnostnega sveta*. Pobuda predvideva delni umik Izraela z vzhodnega brega Sueškega prekopa kot prvi korak za uresniči v resolucije varnostnega sveta. »Tedaj bomo mi pripravljeni odpreti Sueški prekop za mednarodni pomorski promet. S to pobudo bomo omogočili, da se bodo nadaljevala stvarna in konkretna pogajanja pri veleposlaniku Jarringu in bomo pomagali vsem državam, ki so utrpele veliko gospodarsko škodo zaradi zapore Sueškega prekopa,* je dejal Sadat.
Ob zaključku je egiptovski predsednik poudaril, «da ne gre za vprašanje prekinitve ognja ali ob-nobitve bojev. Vprašanje je, da se osvobodi vse zasedeno arabsko o-zemlje in obnovijo zakonite pravice palestinskega naroda. Za to se mi borimo in za to bomo žrtvovali vse.
Storili smo našo dolžnost do vsega sveta in do miru. Sedaj leži na drugih dolžnost, da vzpostavijo mir.
Poznamo našega sovražnika bolj kot kdor koli. To nas prepričuje, da se bo umaknil samo s silo in pritiskam. Zato pozivamo mednarodno skupnost, da prevzame nedvoumno stališče. Združeni narodi stojijo pred novo alternativo: biti ali ne biti.»
Iz Tel Aviva poročajo, da je predsednica izraelske vlade Meiro-va, ko je izvedela za Sadatov govor, izjavila: »Predsednik Sadat bi se moral naučiti od svojih predhodnikov, da se izraelski narod ne boji groženj*. »Mi nočemo več vojne, še manj pa novih zmag. Mi želimo mirno razpravljati o miru brez ultimatoma in brez določitve zapadlosti prekinitve ognja.*
Saragat sprejel odbor dežele Trident-Zgornje Poadižje
RIM, 4. — Predsednik republike Saragat je danes sprejel predsed-
nika in deželni odbor dežele Tri-dent - Gornje Poadižje, s katerimi se je še zlasti razgovarjal o novem položaju, do katerega bo prišlo z uveljavitvijo ustavnega zakona, katerega je v prvem glasovanju že odobrila poslanska zbornica. Saragat je podčrtal pomembnost avtonomnih dežel, ki odgovarjajo u-stavnemu načelu ter izvajanju načel svobode in demokracije. Dežele torej ne ločujejo, temveč združujejo. Saragat je zaključil, da bo nova deželna ureditev tudi v deže-
li Trident - Zgornje Poadižje nedvomno prinesla koristne posledice.
«Trud» zagovarja avtomatske postaje
MOSKVA, 4. — V dopisu iz Ne\v Yorka, ki ga je objavilo sovjetsko glasilo sindikatov «Trud», list ponovno zagovarja tezo sovjetskih vesoljskih strokovnjakov, ki so za tezo avtomatičnega raziskovanja Lu-
ne in drugih bližnjih teles sončnega sistema.
V dopisu se v ta namen navajajo mnenja številnih ameriških znanstvenikov, ki nasprotujejo raziskavam Lune s človeškimi posadkami. Nadalje dopisnik omenja neuspeh odprave »Apollo 13» in nevšečnosti, ki spremljajo polet »Apolla 14».
Dopisnik sovjetskega lista zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da bi bilo, tudi po mnenju številnih ameriških strokovnjakov, bolj pametno uporabljati v te namene avtomatske postaje.
Policija zavarovala otvoritev sedeža MSI
RIM, 4. — V okoliškem predelu »Cinecitta* so danes z vso svečanostjo otvorili novi sedež MSI ob izredni mobilizaciji policije, ki je preprečila, da bi lahko prireditev motili napredni mladinci. Do resnejših izgredov ni prišlo prav zaradi izredne avtodiscipline naprednih mladincev. Na sedežu je imel govor Almirante, ki je dejal, da niso pripravljeni popustiti, čeprav ne morejo sami braniti države.
Policija je pridržala štiri fašistične mladince, pri katerih so našli raketne pištole.
...............mi.......m.....umi.mimmimmmi.umni.iiminni..
NEVARNO STOPNJEVANJE VOJHE V JUGOVZHODNI AZIJI
Ameriško-sajgonski napad na laoški meji
SAJGON, 4. — Ameriško poveljstvo v Južnem Vietnamu je danes sporočilo, da so močne južnoviet-namske in ameriške sile ob podpori bombnikov in helikopterjev sprožile veliko ofenzivo na laoški meji in ponovno zasedle bivšo ameriško postojanko Khe Sanh, nekaj kilometrov od laoške meje.
Glasnik ameriškega poveljstva ni hotel ne potrdili ne zanikati vesti o vdoru južnovietnamskih sil na laoško ozemlje. Vesti, da so Južno-vietnamci s podporo ameriškega letalstva vdrli v Laos z izgovorom, da presekajo tako imenovano »Ho-šiminhovo pot* po kateri, nai bi, kot trdijo Američani in Sajgonci, Sevemovietnamci zalagali z vojnim materialom in živili južnoviet-namske partizane, laoško patriotsko fronto in kamboške osvobodilne sile, so bile objavljene že pred nekaj dnevi tudi v ZDA. Hkrati pa sedanja velika ofenziva «ob laoški meji*, kakor tudi, da niso do sedaj zanikali vdora južnovietnamskih čet v Laos, vs eto dokazuje, da Američani v .jugovzhodni Aziji stopnjujejo vojno prav v trenutku, ko v Washingtonu trdijo, da hočejo »viet-namizirati* vojno, ki pa je sedaj dejansko zajela celotno Indokino.
Po izjavah ameriškega poveljstva se sedanjih vojnih operacij ob laoški meji udeležuje 9.000 ameriških in 20.000 južnovietnamskih vojakov. Po istih vesteh je to največja a-meriško - sajgonska ofenziva v In-dokini po ofenzivi aprila 1968 proti južnovietnamskim osvobodilnim silam.
«New York Times* je danes pisal, da vzajemne ameriško - južno-vietnamske sile niso doslej naletele
ja, da Nixon še ni naročil 20.000 južnovietnamskim vojakom naj prekoračijo laoško mejo. Tako v Wa-shingtonu kot v Sajgonu, kjer so doslej molčali o tej veliki ofenzivi, ki se je začela 30. januarja, še vedno molčijo o napadu na Laos 5.000 južnovietnamskih padalcev s podporo ameriškega letalstva, o katerem je prva poročala japonska tiskovna agencija «Kyodo».
V Sajgonu je ameriško poveljstvo danes uradno sporočilo, da so priplule v Tonfcinški zaliv tri ameriške letalonosilke, ki so se pridružile ameriškemu brodovju na tem področju. To vest je še pred u-radnim sporočilom objavil radio o-svobodilne fronte Južnega Vietnama, ki je poudaril, da je prihod treh letalonosilk neposredno povezan z načrtom o napadu na Laos.
Kot poročajo iz Hongkonga je zunanji minister LR Kitajske danes obtožil ZDA, da širijo vojno v In-dokini in poudaril, da ima Kitajska dolžnost podpreti komunistične sile do končne zmage. Kitajski narod, je dejal zunanji minister, ne bo dopustil, da bo ameriški imperializem zganjal v Indokini kar se mu zljubi. «Imamo odgovornost in dolžnost, da podpremo narod treh in-dokitajskih držav do njihove dokončne zmage v vojni proti agresiji ZDA*.
Zunanji minister LR Kitajske je govoril tudi o novi ameriški vojaški pustolovščini v Indokini ter dejal, da se v zadnjih dneh ameriške in južnovietnamske lutkarske sile zbirajo vzdolž laoške fronte in dodal, da v tem napadu sodelujejo tudi tajski vojaki s podporo Ame-PRAGA, 4. — Sestal se je c::n vietnamske sile niso doslej naletele ričanov. Minister je ugotovil, da je tralni komite KPČ, ki je sklenil, da skoraj na noben odpor. List doda 1 ameriško letalstvo v zadnjem času
noč in dan strahovito bombardiralo južni Laos in s tem pripravilo invazijo južnovietnamskih in tajskih oboroženih sil.
Predsednik laoške vlade princ Suvana Fuma je v Vientianu izjavil, da bo Laos protestiral pri sopredsednikih ženevske konference iz leta 1962 (Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi), če bodo južnovietnamske čete vdrle v južni Laos. Suvana Fuma .je dal to izjavo dve uri pred sporočilom o ameriško - južnoviet-namski ofenzivi na laoški meji. Tu di Suvana Fuma še vedno molči o napadu na Laos jušnovietnamskih padalcev. Hkrati pa .je izjavil, da bo njegova vlada prav tako protestirala pri sopredsednikih ženevske konference proti ofenzivi »severnih Vietnamcev* in laoške patriotske fronte Pahtet Laa na glavno laoško kraljevsko prestolnice. Kot smo že včerai poročali so osvobodilne sile Pathet Laa takoj po vesteh o vdoru južnih Vietnamcev v Laos sprožile močno ofenzivo za zasedbo Doline vrčev. V Indokini se torej sedaj bije morda odločilni boj med ameriškim imperializmom in osvobodilnimi silami indokitajskih narodov, kar nam potrjujejo tudi hudi boji in uspehi osvobodilnih sil v Kambodži.
Princ Suvana Fuma je danes tudi zanikal vesti, da bo laoška vojaška delegacija odpotovala kmalu v Sajgon. Prav tako je zanikal govorice o »tajnem sporazumu med laoško in južnovietnamsko vlado*. Po njegovem mnenju se je doslej v svetu preveč govorilo o posegu Južnega Vietnama v Laosu. Vse dosedanje vesti »so popolnoma ne-osnovane*. Prav tako je zanikal vesti o pripravi državnega udara v
Laosu.
Kot poročajo iz Sajgona je sedanjo ameriško - južnovietnamsko ofenzivo ob laoški meji pripravilo 400 ameriških strateških in lovskih bombnikov, Id so 118 dni bombardirali laoško področje po katerem naj bi šla tako imenovana »Hošimin-hova pot.* Prav tako so ameriški bombniki močno bombardirali laoška področja, ki so v rokah Pathet Laa.
V Washingtonu vsak trenutek pričakujejo vest, da bo Nixon naročil južnovietnamskim vojakom naj prekorači laoško mejo. Stopnjevanje vojne v Indokini povzroča velike skrbi tudi v ZDA, kjer niso pričakovali tega nenadnega političnega preobrata Nixonove uprave, ki že dlje časa govori o načrtu postop-neka umika ameriških sil iz Vietnama. Medtem so v Sajgonu posvetovanja med namestnikom veleposlanika ZDA Bergerja in voditelji sajgonske vlade. Berger je izročil predsedniku Van Thieuju Nixonovo sporočilo o vlogi, ki jo bodo imele ameriške sile v iaoških vojnih operacijah.
Na današnji tiskovni konferenci v Beogradu je zastopnica državnega tajništva za zunanje zadeve Ana Kovačevič izrazila zaskrbljenost za vesti, ki prihajajo o razširitvi in zaostritvi vojaških operacij v Laosu, ki predstavljajo novo oviro za rešitev vprašanja o miru s pogajanji med prizadetima strankama v Laosu. Predsednica državnega tajništva je dodala, da gre pri tem za nadaljnjo kršitev neodvisnosti in nevtralnosti Laosa v trenutku, ko položaj zahteva prav nasprotno, to je spoštovanje ženevskega sporazuma o Laosu iz leta 1962.
je bil seveda zelo zapleten. Predvsem je šlo za vprašanje ponovnega spajanja med lunarnim modulom «Antares» in matično ladjo potem, ko bi se vesoljca vrnila z Lunine površine. Vesoljsko središče v Houstonu trdi, da je vse v redu, medtem ko trojica v vesolju ni prav popolnoma prepričana o tej tezi. Gotovo je, da do sedaj še niso odkrili pravega vzroka, zakaj ni prišlo do takojšnje spojitve med matično ladjo in «Antaresom».
Vprašanje znižanja električne napetosti v enem od dveh akumulatorjev na zgornjem delu lunarnega vozila (to je v tistem delu, ki bo odletel z Lune po opravljenem poslanstvu) pa, vsaj kot se zdi, ne predstavlja nobenega resnejšega vprašanja. Davi je Shepard ponovno odprl dohod v predor, ki povezuje poveljniški modul z lunarnim vozilom (operacija je precej zahtevna, ker je treba napolniti predor in «Antares» z zrakom) ter je ponovno pregledal stanje akumulatorjev in drugih naprav. Ugotovil je, da je napetost v 5. akumulatorju »Anta-resa* še vedno enaka. Prav ta ugotovitev je napotila vesoljsko središče ustanove NASA, da ukaže, naj odprava nadaljuje delo po prvotnem načrtu.
Nekaj po tretji uri zjutraj, oo srednjeevropskem času, so vesoljci rahlo popravili smer poleta. Prižgali so glavni motor «Apolla 14» za manj kot eno sekundo, kar jim je omogočilo, da so prišli na pravi tir, kjer so nekaj čez osmo uro ponovno prižgali motor za nekaj čez šest minut. Delovanje motorja je precej zmanjšalo hitrost vesoljske ladje, ki je tako prišla na krožni tir okoli Lune v višini od 115 do nekaj čez 300 kilometrov od njene površine. Če ne bi prišlo do tega popravka, bi vesoljska ladja obkrožila naš naravni satelit ter se potem vrnila proti Zemlji. Za razumevanje tega postopka pri spreminjanju eliptičnega tira, ki zajema Zemljo in Luno, na pot drugega eliptičnega tira, ki zadeva samo naš naravni satelit, je treba upoštevati okoliščine, da v teh pogojih delovanje motorjev vesoljske ladje le zavira hitrost ladje. Od točke, kjer je bilo ravnotežje med zemljino in lunino privlačnostjo, je «ApolIo 14» začel padati z rastočo hitrostjo proti Luni. To hitrost je bilo treba zmanjšati, da bi ladja prišla v eliptični tir okoli našega satelita. Nekoliko pozneje so spravili spet v tek motorje vesoljske ladie, ki so skrčili njen eliptični krožni tir na razdaljo od 17 do nekaj čez 100 km. To operacijo so opravili prvič v zgodovini vesoljskih podvigov načrta »Apollo*. V primerih «Apolla 11» in »Apolla 12» se je namreč lunarno vozilo odcepilo od matične ladje v višini kakih 100 km nad Lunino površino, kar pa je povzročilo veliko večjo porabo goriva. Kot je znano, se je poveljnik odprave »Apolla 11» Armstrong znašel v hudem precepu, saj mu je pri pristajanju ostalo goriva le še za 15 sekund. Pristajanje z višine 17 km bo seveda nudilo večje možnosti za varnejši' pristanek.
Na današnjih razgovorih z vesoljskim središčem so trije vesoljci, kljub temu, da so zelo molčeči, navdušeno opisali prizore, ki so se vrstili pod njimi: puščave, razklan svet, kraterji, nikjer življenja, ne-popisljive turobne barve, mrtev svet. Vendar pa so vsi takoj spoznali, kje letijo, saj so razpolagali z zelo natančnimi luninimi kartami. Mitchell je med drugim večkrat slikal področje kraterja Cartesius, kjer bo prihodnje leto pristala ladja »Apollo 16» («Apollo 15» bo prisUl na Luni v prihodnjem poletju).
Na kancu je treba omeniti še, da se je pol ure pred prihodom vesoljske ladje na Lunino območje raztreščila na njeni površini tretja stopnja rakete Saturn, ki je ponesla odpravo v vesolje. Shepard in njegovi tovariši niso mogli ugotoviti kraja, kjer se je raketa raztreščila. Siloviti udarec, ki je enak eksploziji 11 ton tritola pa je zabeležil potresomer ki so ga postavili na Lunini površini, kakih 160 km daleč vesoljci odorave »Apollo 12» v novembru oredlanskega leta. Potresomer .je beležil tresljaje lunine skorje kake štiri ure.
Podpora Slovencem v zamejstvu
Odprto pismo slovenskih študentov zboru narodov zvezne skupščine
MARIBOR, 4. — V torek so se v prostorih študentske skupnosti v Mariboru sestali predstavniki študentov ljubljanskih in mariborskih visokošolskih zavodov.
Uvodoma so razpravljali o delu slovenskih študentov po decembrskih manifestacijah, na katerih so študenti in vsa slovenska javnost odločno podprli Slovence v zamejstvu. Soglasno so sprejeli odprto pismo, ki ga bodo poslali zboru narodov zvezne skupščine. V njem med drugim poudarjajo, naj obisk predsednika Tita v Italiji prispeva tudi ureditvi položaja slovenskega življa v Italiji v sklopu medsebojnih odnosov med državama.
•us
ZASKI DNEVNIK
5. februarja I*71
TISKOVNA KONFERENCA TRŽAŠKE PSU PRED KONGRESOM V RIMU
Socialdemokrati zahtevajo ostrejši nastop deželne večine v odnosu do rimske vlade
V kratkem bo, na zahtevo PSI, splošno «preverjanje» levosredinske izkušnje v deželi - Stališče socialdemokratov do Slovencev * Srečanje s SKGZ
V	kratkem bo med strankami, ki sestavljajo v deželnem svetu levosredinsko koalicijo, splošno preverjanje dosedanjih izkušenj. Zahtevo v tem smislu so že postavili socialisti in ji PSU ne nasprotuje. Pri tem pa bo zahtevala, da se spremeni odnos deželne vlade do Rima, predvsem kar zadeva vladne obveznosti, ki izhajajo iz čl. 50, se pravi obveze o finansiranju deželne dejavnosti in spodbudah za razvoj deželnega gospodarstva. Če do tega ne bi prišlo v razumnem roku,, bi levosredinska večina, kljub sorodnosti koaliciji v Rimu, morala nastopiti z vso ostrino in izzvati spor, tudi z demonstracijami', če bo treba.
V	kratkem so to stališča, ki so jih pred vsedržavnim kongresom PSU orisali voditelji tržaške socialne demokracije Lonza, Dulci, Dal Mas in Cesare, na tiskovni konferenci na sedežu tržaške federacije.
Orisali so tudi stališča PSU do manjšinskega vprašanja v deželi in potrdili razpoložljivost stranke «za zaščito samostojnega razvoja slovenske narodne skupnosti, brez vsakršnega paternalizma in brez vsakršne recipročnosti*, ob upoštevanju samostojnih zahtev slovenske manjšine v Italiji in zahtev italijanske manjšine v Jugoslaviji.
Specifično je o politiki PSU do Slovencev spregovoril med tiskovno konferenco deželni tajnik PSU prof. Lucio Lonza, ki je časnikarjem najprej povedal, da je prejšnjega dne imel sestanek s predstavnikom SKGZ Borisom Racetom. Po tem sestanku, je dejal Lonza, so socialdemokrati posegli v Rimu, pri vladi, da bi Colombo čimprej sprejel delegacijo Slovencev, ki so mu poslali spomenico s svojimi zahtevami. PSU, je poudaril Lonza, je vsedržavna stranka, ki se sklicuje na interna-cionalizem in namerava samostojno ukrepati preko svojih organov, od ministrov v vladi do parlamentarne skupine, da bi se vprašanja sloven-
morala dati pobudo za posebne socialne kriterije.
Brzojavka študentov KPI predsedniku vlade po bombah v Catanzaru
Pozno zvečer, ko so iz Catanza-ra prispele prve vesti o fašističnem atentatu na množico antifašistov, v katerem je eden izgubil živl.jenje, devet pa jih je bilo ranjenih zaradi eksplozije ročnih bomb, ki so
jih fašisti vrgli izpred sedeža MSI, so komunistični študentje, člani vse-učiliške sekcije «Eugenio CurieU poslali predsedniku vlade Colombu brzojavko, v kateri izražajo svoj gnev zaradi »kriminalnega umora, ki se vključuje v prevratniški načrt protiustavnih sil*. Komunistični študentje zahtevajo takojšen prisilni razpust vseh fašističnih skupin, izsleditev mandatarjev in (listih, ki so nudili sredstva za zločin. Te je treba iskati, pravijo komunistični študentje, med «razrednimi in gospodarskimi političnimi silami, ki bi rade zaustavile^ boj za reforme in odpravo fašističnih ostankov v notranjosti policijskega in državnega aparata*.
PO PODATKIH OBMEJNE POLICIJE
V JANUARJU ČEZ MEJO NAD 2.700.000 LJUDI
Precejšen padec v primeri z januarjem 1970 Največ prometa gre še vedno čez Škofije
Obmejna policija .je objavila podatke o osebnem prometu čez mejne prehode na tržaškem področju v preteklem januarju. Iz teh podatkov .je razvidno, da se je promet v primeri z lanskim januarjem občutno skrčil tako kar zadeva prehajanje meje s potnim listom, kakor tudi promet z obmejnim dokumentom.
S potnim listom .je v januarju prekoračilo mejo 1,120.445 domačih in tujih potnikov, medtem ko so .jih v lanskem januarju zaoeležili 2,250.801. Italijanskih turistov so letos našteli 657.901, tujcev pa je bilo 462.544. Med slednjimi so kakor običajno daleč prevladovali Jugoslovani, ki jih .je bilo skupno (v obeh smereh) 413.190. Zahodnih Nemcev so našteli 6.013, Avstrijcev 3.786, Angležev 3.059, Francozov
...............................................
UGOTOVITVE PO VČERAJŠNJEM PREGLEDU OBREŽNIH VODA
Z mikrobiološkega vidika sedaj še ai nevarnosti za prebivalstvo
Pregled je opravil pokrajinski odbornik za higieno in zdravstvo Bruno Lovero skupno s specialisti
Pokrajinski odbornik za higieno in zdravstvo Bruno Lovero je včeraj dopoldne skupno s specialisti pokrajinskega laboratorija in predstavniki luškega poveljstva pregledal pristanišče in bližnja področja, da bi ugotovili morebitne izvire onesnaženja morskih voda, zlasti odtokov kanalizacije. Skupno z odbornikom so opravili ta pregled dr. Capucci, dr. Zapelli, kap. O-sanna, kap. Bussiani itd. Predvsem so si ogledali področja ob izlivu treh glavnih potokov, nato področje odtočnih kanalov pri Skednju in žavljah. Pri tem so zlasti opazovali vpliv morskih tokov
in vodo. V morje se stekajo oplake detergentov, raznih kemikalij in strupov. Morsko vodo kvarijo s pranjem cistern, tu pa tam se po morju razlije nafta, ki jo morski valovi donašajo na obalo, itd. Kako je v mestu, lahko ugotovimo, če na ulici globoko zadihamo, ali pobrišemo s krpo po avtomobilu, ki nekaj ur parkira na mestni ulici. Smrad in nesnaga prihajata iz izpušnih cevi avtomobilov in tovornjakov, iz dimnikov stanovanjskih hiš in tovarn.
in moškega prebivalstva reševala v skla- rebitne nevarnosti za področje kodu z duhom ustave in londonskega —,,*A	" 1*'	"
sporazuma.
Lonza je zagotovil, da bo o manjšini govor tudi na vsedržavnem kongresu stranke.
Za njim je Cesare povedal, da je PSU zagovarjala ta stališča tudi v občini in deželi ter specificirala svoja stališča na konferenci v Firencah.
Omenil je stališča PSU o decembrskih dogodkih in nesporazumih, po katerih je.Tito odpovedal obisk v Italiji. PSU zagovarja načelo, da je treba na tej meji spoštovati »status quo», na osnovi sporazuma iz leta 1954. Ta sporazum je edini realističen in nesmiselno je misliti, da se da ta rešitev spremeniti, tudi zato, ker so se tedaj velesile obvezale, da ne bodo podpirale nadaljnjih teritorialnih zahtev nobene izmed sprtih strani.
Glede manjšine je Cesare še dejal, da je treba gledati na Slovence v vseh pokrajinah Furlanije - Julijske krajine kot notranje vprašanje, čeprav so razumljivi — mimo vsakršnega načela o recipročnosti
—	stiki med manjšino in Jugoslavijo. Dejal je tudi, da bi moral biti odnos manjšine do politične stvarnosti konstruktivnega značaja, ne pa temeljiti samo na zahtevah. Zagotovil je, podobno kot pred nekaj meseci v občinskem svetu, da bo izdelan načrt o zaposlovanju Slovencev v ustreznih občinskih organih, predvsem pa v nastajajočih decen-triranih upravnih organih.
Cesare se je dalj časa zaustavil tudi na vprašanju odprte meje, rekoč da gledajo socialdemokrati nanjo kot na mejo komplementarnih gospodarskih področij, kot most med deželo in SET ter Jugoslavijo in Podonavjem.
Na vprašanje našega urednika je Cesare še poudaril, da veljajo ta načela tudi za Slovence v videmski pokrajini, glede na njihove zahteve.
V samem začetku tiskovne konference je odbornik za industrijo Dulci orisal gospodarske zahteve Fur lanije - Julijske krajine in stališče PSU do sedanjega položaja, ki ga
—	po njegovem — opredeljuje ne gospodarska, pač pa finančna kriza. Dejal je, da leži v njegovem odbomištvu prošenj za finansiranje naložb za 200 milijard lir. Pri tem pa ni vzel v poštev zahteve neke švicarske finančne družbe po prispevku iz rotacijskega sklada za zgraditev tovarne aluminija v Trstu
Poudaril je pomen finančnega zakona, o katerem razpravlja sedaj parlament. Slednji predvideva namreč posebne olajšave za naložbe v »industrijskih conah*, kot je tržaška. Zagovarjal je stališče, da bi morali graditi ljudska stanovanja zraven industrijskih področij, ker bi to pospeševalo industrializacijo ter povratek emigrantov iz tujine.
Deželni svetovalec Dal Mas je del svojega posega posvetil vprašanjem socialnega značaja. Bil je mnenja, da preživlja Italija obdobje socialne napetosti, ko se postavljajo zahteve brez potrebne postopnosti in umerjenosti. Od tod nevarnosti za ospo-darstvo. To naj bi — po njegovem
—	bil realizem.
Kar zadeva urbanistično reformo In spremembo politike do goskih področij, predvsem v okvini zaščite tal in vodnih tokov, je Dat Mas pogojil vse to prispevkom na osnovi čl. 50. Obrazložil je tudi zamisel PSU o »trgovskih središčih*, ki naj bi postala neke vrste »terminali* javnega značaja za kmetijske pridelke. Pri reformi prevozov pa se je zavzemal za to, da bi dežela finansirala prevzem medobčinskih prog v režijo obstoječih občinskih podjetij. V tem okviru bi dežela
pališč in gojišča školjk. Ponovno so ugotovili, da v sedanjih razmerah ni z mikrobiološkega vidika nobene nevarnosti za prebivalstvo, obenem pa so poudarili nujnost u-krepov, da se prepreči večje onesnaženje in zastrupljanje morske vode. Na raznih področjih so vzeli vzorce vode, ki jo bo podrobno analiziral pokrajinski laboratorij.
O onesnaženju in zastrupljanju voda in zraka so govorili tudi na sejah pokrajinskega sveta med diskusijo o letošnjem pokrajinskem proračunu. O tem problemu se govori zlasti v poletni sezoni, ko so nekateri predeli naše obale precej onesnaženi zlasti z nafto. Pokrajinska uprava ima nalogo, da na svojem področju nadzoruje stanje ter opozarja pristojne deželne in državne organe na morebitno oku-ženje in onesnaženje. Običajno se najbolj zanimamo in pritožujemo glede morebitne okužbe pitne vode, toda problem ima precej širši obseg in važnost. Strokovnjaki prihajajo do vedno bolj vznemirljivih
oklicali za včeraj in danes 48-urno stavko proti novi davčni reformi. Slednja, kot znano, predvideva tudi za odvetnike obdavčevanje na osnovi knjigovodskih popisov, v katere bi odvetniki mcrali vknjižiti svoje neposredne dohodke
Zaradi odsotnosti odvetnikov (tudi uradni branilci, ki jih za posamezno razpravo imenuje sodišče, so se v polnem številu pridružili stavki) so bile razprave v vseh treh vejah sodišča (okrožno, kazensko in r,, , j .	, .	.	| Prizivno), ki so bile že včeraj in
Glede nadzorstva nad živili m vo-1 danes na dnevnem redu, odložene
za nedoločen čas.
do opravlja zelo pomembno delo pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso, ki z vso natančnostjo in stalno analizira pitno vodo. Kakor je znano, so se pred nekaj meseci sestali v Kopru strokovnja ki s Tržaškega in iz Slovenije, ki so začeli proučevati vprašanje o-nesnaženja reke, oziroma Timava, ker se vanjo izlivajo isplake dveh velikih tovarn v Ilirski Bistrici, in sicer tovarne Lesonit in tovarne organskih kislin. V laboratorijih a-nalizirajo vzorce vode, ki so jih vzeli pri Ilirski Bistrici in pri izlivu Timave. Izidi analize niso še znani, o nadaljnjih ukrepih pa se bodo morale dogovoriti jugoslovanske in italijanske oblasti.
4.175, Grkov 5.286, Švicarjev 2.946, Američanov 3.025, itd.
V maloobmejnem prometu je v januarju prekoračilo mejo 1,648.066 ljudi, od tega 1,194.600 prebivalcev s tujašnjega, 453.466 pa z jugoslovanskega obmejnega področja. V istem mesecu lani je s prepustnico stopilo čez mejo 2,607.015 ljudi. Kar zadeva promet čez posamezne prehode, pa veljajo za letošnji januar naslednje številke: škofije 451.501, Fernetiči 326.026, Oreh 207.965 Lipica 106.579, Pesek 100.251, Lazaret 146.990, Repentabor 66.326 in Opčine (železniška postaja) 6.604 potniki.
Baritonist Zecchillo v Krožku za kulturo in umetnost
Glasbena sekcija Krožka za kulturo in umetnost v Trstu je povar bila baritonista Giuseppa Zecchil-la, ki trenutno gostuje v gledališču Verdi v operi »Italijanka v Alžiru», na javno debato o problemih, ki težijo italijanska operna gledališča. Baritonist Zecchillo je v prizadevanjih za prenovitev italijanskih o-pernih ustanov in za pritegnitev vedno širših ljudskih plasti h glasbeni umetnosti, prav gotovo eden najbolj borbenih in zavzetih borcev, ki je s svojimi podvigi že večkrat razgibal javno mnenje. Gosta je številnemu občinstvu, ki je do kraja napolnilo dvorano, predstavil prof. Giulio Viozzi. Zecchillo, ki je briljantno odgovarjal na številna vprašanja, je zaključil to zanimivo in konstruktivno srečanje z besedami: «Ljudsko operno gledališče je idealna priložnost za zgled stvarnega načrtovanja. Ni res — je dejal Zecchillo — da vsa Italija misli samo na popevke. Na drugega ne misli zato. ker se ji drugega ne nudi. Državljani morajo biti večji potrošniki kulture kot doslej. Ni samo dolžnost mladih, da povedo točno kaj hočejo: naloga vodilnega razreda je, da sprejme potrebe in jim da konkretno obliko.»
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM Branislav Nušič
KAJ BOJO REKLI LJUDJE
igra v štirih dejanjih
v soboto, 6. februarja 1971 ob 20.30 (ABONMA RED A)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12 do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734-265.
Slovensko gledališče v Trstu
Jaka Štoka
MOC UNIFORME
burka s petjem v treh dejanjih
v nedeljo, 7. februarja 1971 ob 18. uri v prosvetni dvorani «IGO GRUDEN« v Nabrežini.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
VEČER POEZIJ DR. FRANCETA PREŠERNA
pripovedujeta Mira Sardočeva in Stane Starešinič ob spremljavi kitarista prof. Stanka Preka
v ponedeljek, 8. t.m. ob 20. uri v Ajdovščini
v četrtek, 11. t.m. ob 20 .uri v Novi Gorici
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE
pripoveduje Stane Raztresen v torek, 9. t. m. ob 11.30 in ob 20. uri v POSTOJNI
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Jaka Štoka
MOČ UNIFORME
burka s petjem v treh dejanjih v sredo, 10. tm. ob 19.30 v Kranju
Prazno sodišč« zaradi dvodnevne stavke odvetnikov
Podobno kot zdravniki in drugi pripadniki »svobodnih poklicev*, so ugotovitev in zaključkov: človek si j tudi tržaški odvetniki, po navodi-sam koplje grob in zastruplja zrak I lih vsedržavne odvetniške zbornice,
imillMII6fatg6lll|||||||||||||||||||lH||||||«||||||||||||it|lt||||||||mi,|,|,|„||,||||||||||||||||m||||||a||||H|||||1|||n|n
V RAZGOVORU NA DEŽELNEM 0DB0RNIŠTVU
Predstavniki malih industrij orisali težave odborniku Dulci ju
Nujnost naročil industrijskim podjetjem v deželi in krepitve državnih pomorskih dejavnosti na Jadranu
Deželni odbornik za Industrijo in trgovino Dulci je te dni sprejel predstavnike štirih pokrajinskih zvez malih industrij lz Trsta, Gorice, Vidma ln Pordenona. Sestanka so se udeležili voditelji organizacij Piorit, Burba, Tirel ln Ruf roti. Prof. Piorit, ki je trenutno predsednik združenja v katerem so organizirane omenjene zveze, je prikazal odborniku Dulclju nekatere težave, v katerih se nahaja kategorija malih Industrij. V tej zvezi Je naglasil predvsem problem pravnega priznanja kategorije ter potrebo po uresničitvi skupne organizacije, ki naj bi skrbela za razvoj Izvoza Izdelkov majih Industrijskih podjetij Iz Purlanlje-Julljdke krajine na tuja tržišča. Prof. FIo-rit je nadalje nakazal problem zaposlenega delavstva, potrebo po primernem zastopstvu malih Industrij v odborih trgovinskih zbornic ln ustanovah socialnega skrbstva, nujnost preusmerjanja naročil javnih ustanov in poldržavnih podjetij — ki se sedaj poslužujejo malih Industrij izven Purlanlje-Julijske krajine — na domača podjetja ln pa nujnost obrambe ln okrepitve državnih pomorskih dejavnosti na Jadranu.
Geom. Burba se Je v svojem nastopu zadržal predvsem ob problemih Industrijskih con ln regulacijskih načrtov v naši deželi, Tirel pa je naglasil nujnost uresničitve tovornega postajališča pri Gorici ter rešitve drugega perečega problema, namreč pravne ureditve zaposlovanja delavcev z onstran meje. Ruffatl je opozoril odbornika Dulctja na pomanjkanje likvidnosti pri malih Industrijskih podjetjih, ing. Umanl pa je prikazal težave, ki Izvirajo lz pomanjkanja možnosti za najemanje posojil po znižani obrestni meri.
Odbornik Dulci se je obvezal, da se bo pri pristojnih ministrstvih v Rimu zavzel za pravno priznanje
.....................mm.,,.........................
VČERAJ POPOLDNE V DREVOREDU D ANNUNZIO
Silovit in še nepojasnjen požar uničil del stanovanja jug. konzula
Povsem je zgorela študijska suha konzulove hčerke ■ Dosedanja preiskava ni mogla ugotoviti vzrokov požara - Pri gašenju je konzulova soproga zadobila opekline po obrazu in rokah m se je v nočnih urah zatekla v bolnišnico
malih Industrij ter naglasil, da se pri deželi pravkar pripravlja zakonski načrt, po katerem bo urejeno vprašanje predstavništev pri trgovinskih zbornicah. Soglašal je z zahtevo po podeljevanju naročil domačim podjetjem ter naglasil pripravljenost odbornika na nadaljnjo razpravo o vseh drugih nakazanih problemih.	Po požaru uničena soba
luuiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiMiinniiiaumiiiiniiiiiiiimnumimiuuvuiiiniHamamMuimMti
SINDIKALNA KRONIKA
Skupen odbor in glasilo gradbincev CGIL-CISL-UIL
Prvi dan stavke zdravnikov proti obdavčevanju dobičkov pripadnikov svobodnih poklicev
Včeraj se je na sedežu v Ul. San Spiridione sestalo vodstvo zidarskega sindikata FILCA CISL, kateremu je tajnik Degrassi poročal o ravni zaposlenosti in gospodarskem položaju gradbenega sektorja.
Ugotovili so, da je kriza gradbenega sektorja zajela tudi Trst v zadnjih dneh in da se že beležijo
CISL mnenja, da je treba čimprej priti do organske združitve. O tem bodo razpravljali tudi na vsedržavnem sestanku CISL, ki bo 8. februarja v Genovi. Udeležil se ga bo tržaški tajnik gradbincev CISL Bruno Degrassi.
Začela se je nepopularna stavka zdravnikov, ki se upirajo obdavče-
pojavi brezposelnosti, predvsem med vanju na osnovi knjigovodstva. V tesarji in navadnimi zidarji. CISL tem vzdušju je INAM zaprla svoje ugotavlja, da krize ne bo rešil ambulante, češ da ne more zago-v kratkem času niti sporazum med toviti zdravniške pomoči. Deležni vlado o stanovanjski reformi. Zato so je samo hudo bolni.
se mora sindikalna dejavnost nadaljevati in izvajati se mora pritisk na vlado, da pristopi takoj k nujnim ukrepom na področju ljudskih gradenj, da se zagotovi zaposlitev razpoložljive delovne sile.
Vodstvo FILCA CISL je razpravljalo tudi o združevalnem procesu treh sindikalnih frakcij zidarske stroke in ugotovilo, da so rezultati še kar pozitivni:	skupen odbor,
skupno glasilo, sočasno sklicevanje sestankov.
Prav tako so člani težaške FILCA
Včeraj se je pričela stavka zasebnih tiskarjev, ki bo trajala tri dni, 24 ur pa so stavkali tudi uslužbenci telefonskega podjetja SIP, ki zahtevajo ureditev socialnega skrbstva.
Odpovedana pa je bila stavka uslužbencev uradov za delo in drugih ustanov, ki so odvisne od ministrstva za delo. V Rimu je namreč minister Donat Cattin dal ustrezna zagotovila, da bodo vprašanja, zaradi katerih je izbruhnila stavk«, čimprej rešena.
Nenaden, silovit požar je včeraj malo pred 16. uro v presenetljivo kratkem času popolnoma uničil študijsko sobo 16-letne hčerke konzula SFRJ v Trstu Draga Žvaba. Gasilci, 8 po številu, pod vodstvom podčastnika Piacentinija in brigadirja Dal Fuova, so v nekaj minutah pogasili plamene, ki so med tem že upepelili v sobi posteljo, pisalno mizo, knjižne police s knjigami in vse šolske potrebščine ter preprogo.
Povedati je treba, da so vzroki požara zelo zagonetni. Verjetno tudi pri policijskih organih prevladuje določen sum, ker bodo danes nadaljevali preiskavo in si predvsem ogledali prizorišče požara ter skušali najti med skoraj do kraja požganimi knjigami in ostanki pohištva kak element, ki bi jim pomagal razvozlati uganko. Poleg gasilcev so na kraj prišli karabinjerji, agenti kvesture in v večernih urah tudi načelnik urada za tujce maj. Durighello.
Pa preidimo k izbruhu požara. Mlada Vlasta je študirala v svoji sobi, ko se je 10 minut pred 16. uro nečesa domislila. Vstala je, napravila nekaj korakov in obstala pred kuhinjskimi vrati. »Mama, kaj žvižgaš?*, .je vprašala mamo. Mati ni žvižgala, Vlasti se je le tako zdelo, ker .je na dvorišču videla neki svetlikajoči se predmet, ki se je bliskovito pomikal z žvižgom, podobnim šumu. Takoj zatem je nekaj počilo. Vlasta ie stekla iz stanovanja v prvem nadstropju Drevoreda D’Annunzio 27,
njena mati pa je stopila na balkon. Ko je videla, da se iz bližnjega okna vali dim, se je pognala v hčerkino sobo in skušala pogasiti plamene, ki so s tal švigali proti stropu. V ogenj je vrgla nekaj vrčev vode in kmalu zatem .ji .je prišla na pomoč soseda, katero je prav tako presenetil pok Sobo je napolnil gost dim, ki je zaslepil tako konzulovo ženo kot hčerko, ki se je vrnila po ruto, in obema izvabljal solze v oči. Vročina je bila neznosna. Zaradi nje se .je prvi s precejšnjim pokati raztreščil lestenec, takoj zatem so popokale šipe na oknu in tudi na vratih, zaradi zračnega pritiska pa so popokale tudi šipe vrat v dnev no sobo konzulovega stanovanja, končno pa .je cel oviti role zgrmel na dvorišče. Gasilci, ki so prišli na kraj, so (»gasili še preostale plamene, ki pa so že končali uni cujoče delo.
Verica Žvab je z opečenim obrazom in rokami žalostno gledala razdejanje; na tleh požgani listi knjig in zvezkov, ob oknu od stropa do poda okrušen omet, s stropa, kjer se je prav tako odkrušil omet je zevala prav tako odkrušena počrnela opeka, zidovi pa so bili vsi črni. Očrnele so bile tudi stene predsobe, okviri oken in vrat pa napol ožgani, škoda je res občutna-Po prvih cenitvah naj bi znašala približno 3.000.000 lir.
V sobi je bilo razdejanje nepopisno. In tako bo ostalo do danes, ko bodo nadaljevali s preiskavo.
In vzroki požara? Gasilci so izključili možnost kratkega stika ali eksplozije radiatorja centralne kurjave, Vlasta in njena mati pa zavračata možnost, da bi bila v sobi kaka lahko vnetljiva snov, ki bi ob stiku s cigaretnim ogorkom zagorela. Vlasta namreč ne kadi. Med možnimi vzroki pa gasilci navajajo tudi pregretje senčnika na mizne svetilke, iz katere naj bi se plameni razširili na zavese ob oknu. Seveda pa niso izključene tudi druge možnosti, kar potrjuje dejstvo, da bodo danes nadaljevali s preiskavo. Konzulova žena se je po 19. uri zatekla na prigovarjanje svojcev in sosedov v bolnišnico, kjer so jo hoteli zaradi opeklin I. in II. stopnje po obrazu in obeh rokah pridržati s prognozo okrevanja v 15 dneh na dermatološkem oddelku, toda po prvi pomoči se je vrnila domov, kjer so bili tedaj preiskovalni organi. Po polnoči pa se je ponovno zatekla v bolnišnico.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA SLOVENSKA PROSVETA
prirejata
PREŠERNOVO PROSLAVO
v nedeljo, 7 februarja 1971 ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu
Sodelujejo:
SLOVENSKO GLEDALIŠČE — Mira Sardočeva in Stan® Starešinič z izborom iz Večera poezij dr. Franceta Prešerna, ob spremljavi kitarista prof. Stanka Preka;
GLASBENA MATICA — godalni orkester pod vodstvo® Oskarja Kjudra, solist violinist Žarko Hrvatič, Antonio Vivaldi, Jesen, iz «štirih letnih časov«;
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV — razširjeni zbor iz Rojana pod vodstvom Humberta Mamola ;
MOŠKI PEVSKI ZBOR »TABOR« Z OPČIN pod vodstvo® Svetka Grgiča.
Prosvetno društvo «IVAN CANKAR« priredi danes,
5. februarja ob 20.30 v društveni dvorani, Ulica Montecchi 6
Prešernovo proslavo
na kateri bo nastopil mladinski TRŽAŠKI OKTET ki ga vodi IVAN SANCIN Vljudno vabljeni vsa Šentjakobčani
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO
TABOR Z OPČIN
priroda v soboto, 6. februarja ob 20.20 v Prosvetnem domu
PREŠERNOVO PROSLAVO
Sodelujejo:	cerkveni mešani
pevski zbor, Finžgarjeva ansambla »Times« in «Naši mladi«, otroški pevski zbor šole Glasbene matice in domači moški pevski zbor.
Vljudno vabljena!
GLASBENA MATICA — TRST
V četrtek, 18. februarja 1971 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 ob 20. url v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju
REDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev
2.	Poročilo predsednika (pu-bldcizacija šole GM)
3.	Poročilo ravnatelja šole GM
4.	Poročilo blagajnika
5.	Diskusija
6.	Poročilo nadzornega odbora
7.	Volitve
8.	Razno
V Slovensk®® klubu
bo v torefc 9. februarja ob 20.30 predaval STANE BELAK, Planinskega društva iz ljane o temi
HINDUKllŠ 70
Predajanje z bogato slikovnP spremljavo bo zajelo slov*' sko odpravo na visoko gor°'' je Hindiukuša v centralni šztl* — na meji Afganistana J* Prednje Indije.
Vljudno vabljeni!
PD VALENTIN VODNIK IZ DOLINE
priredi v soboto, 6. februarja ob 20.30 v društvenih prostorih
Prešernovo proslavo
Sodelujejo domači pevski zbor, dolinski glasbeni ansambel in recitatorji.
Včeraj-danes
Danes, PETEK. 5 februarja
AGATA
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 17.16 — Dolžina dneva 9.45 — Lu. na vzide ob 12,15 in zatone ob 4.15 Jutri. SOBOTA, 6. februarja DORA
Vreme včeraj; najvišja temperatura 9,2. najnižja 1,6, ob 19 url 6,2 stopinje, zračni tlak 1025 nestanoviten, narašča; veter severozahodnik 19 km s sunki 77 km na uro, vlaga 36-odst., nebo Jasno, morje razburkano, temperatura morja 8,8 stopinje. HOJSTVA, SMKT1 IN POROKE Dne 4. februarja 1971 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 13 oseb Umrli so; 85-letna Lldia llllch, 42-letnl Giorglo Antoni, 74-letna Aristea Quadrlnl, 67-letnl Mario Granelll, 74. letna Lulgia Rauber vd. Prasel, 68. letni Vittorlo Magagna, 73-letni Mar-cello Covaclch, 82-letna Maddalena Tedesco por. Sidarl, 80-letni Antonio Bellotto, 54-letni Danilo Mezzetti, 59.1etna Anna Dagrl, 92-letna Olga Fellner vd. Candloll. 83.1etn! Lulgi Mularonl
Z Danes ob 20.30 bosta v dvorani v Ul. Madonnlna 19 Alberto Jaoo-vieLlo, odgovorni urednik za zunanjo politiko «Unltk», in Maria An-tonletta, Macclocchl, poslanka ta pisateljica, govorile v krožku »Che Guevara« o svojih vtisih z nedavnega potovanja po Ljudski republiki Kitajski, Sledila bo debata.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26; Rossettl . Emili. Ul. Combl 19; Al Samarltano. Trg Ospedale 8; Tamaro A Neri. Ul. Dante 7
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 16.30 do 616)
Godina, Šentjakobski trg 1; Urlgo. ion, Trg V. Giotti 1; Al due Mori, Trg Unlti 4; Al S. Lorenzo. Ul Son. dni 179 (Skedenj)
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST . Ulica F Filzi «. 10 fal 38101/38045 opravila vsa bančna poala
kupula tulo valuto Vč*ra|injl odkupni davlmi tača|l:
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo France P'*^« priredi v sredo 10. februarja ob »J v prostorih osnovne šole Prešel' proslavo z obširnim programom j citacije, balet, tamburaški »ns.a"V in pevski zbor). Kot gosta bošta^ stopila člana Slovenskega gl"**1
VERDI
Nadaljuje se prodaja vstopni' ^ tretjo predstavo Rossinijeve °Pere ^ talijanka v Alžiru«, ki bo dan*5 $ 20.30 za red C (parter in lože) ter (galerije in balkon).
POLITEAMA ROSSETTI |(
Predstave snovva Rite Fav0"e,a Tedyja Rena se nadaljujejo do no nedelje. Današnja predstav* začne ob 20.30. Tudi za te pteis * >■ ki so Izven abonmaja, veljal0 bonente Teatra Stabile znatni P" sti.
Gino Cervi	v Politeama	mi
10. t. m.	bo	v gledališču	P0'	gin*
Rossetti debut igralske skupin' Cervi, Andreina Pagnanl, Paolo lini in Graziella Granata s k°rl' p Muriela Resnika «Vsako sred°*.(j(j< zervacija vstopnic za to in naS',jii izvenabonmajske predstave, 3e 7. t. m. pri blagajni v pasaži r
* * *	-IM
Pisatelj	ln	časnikar Tom	'
znan po svojih naprednih stall*‘L|l|i ameriški kulturi, bo gost Pr|n po) «literarne sobote« v gledali#0 settl. Ob 18 uri bo govoril 0 , doraščajočih. Sledila bo razpr»v*-AVDITORIJ
V soboto, 6. ln v nedeljo, ?■ A i! bo v Avditoriju gostovala skuP*!1 ^ nuovi«, ki se bo predstavila * «/’ Ernsta Tollerja »Pohabljenec*, je režiral Spiro Dalla Porta.
Razstave
ko1
V	umetniški galeriji »Hossonl*- ^
zo Italia 9, razstavlja tržaški 5 rji Robert Kozman do 10. j t Razstava je odprta dnevno od 't\ 13 in od 15. do 20. ure, ob Pr kih pa od 9.' do 13. ure.
66 * *
jgP
V	umetnostni galeriji
Je osebna razstava slikarja ** D Cassettija z naslovom «Figuf,’'(|(l metnik razstavlja skupino Sv0)JI!1*ti>1 ki predstavljajo ženske like. U° p ka ln njegovo delo predstavlja talogu kritik Garibaldo Maruš*'-
V	umetnostni galeriji »La u .p na«, ui. S. Nicold 6, Je razstava «« fik Renza Vesplgnanlja R*zStarfj C* trajala do 26. t. m In bo o<f delavnikih od 10.30 do 12,30 lL |t 17. do 20 ure ob praznikih P*
do 13. ure.
<i P'
Nazionale 16.00 «11 silenzlo 91 con la vita«.	efii
Eden 15.00 «Vita privata 01 C lock Holmes«, Robert Stepi1"" lin Blakely Technlcolor.
Penice 16.00 «La tigre dl cen« Technlcolor	. , fI
Grattacielo 16.00 «Il' glardlno d' jj zi Contlnl«, Lino Cap°Hc",j|, mlnlque Sanda, Romolo , pt Ezcelslor 15.30 «11 gufo e >* * ( na«, Barbara Strelsand. Gto K \ gal Prepovedano mladini P letom.	.. p
Rltz 15.30 «1 senza nome«, Al* (>|1 lori«, G. M Volontč, Vves flt>d Alabarda 16,30 «Amerlca cos'prtf
Amerišk. dolar Kanadski dolar Brit. Itarling Svic. frank Franc frank 8elg frank Hol florinl NamSke marka Avst šiling Dinar

620,— 590,— 1 475,-142,-110,— 12,-172,— 170,-23 80 38,50
cosl vlolenta«. Colorscope,
vedano mladini pod 18. Filodrammatico 16.30 »Carnll** )n Daniele Caubert. Nino C»" $ vo. Technlcolor. Prepoved*0'’ dlnl pod 18. letom.	, -,|ll'
Aurora 16.30 «Colpo da alla National Bank«.	t'
Cristallo 16.30 «Le castagne S00,, ( ne«, Giannt Morandl, Stef»° slno. Technlcolor	. 1*
Capltol 16 00 «La carica <*" pi* Walt Disneyev film, SledL no e il lupo«.	.ort1
Moderno 16.30 «La tigre 1° Ld«1 Crlstopher Jones. Susan Str* Technlcolor	v
Vittorlo Venelo 16,00 »Temp« ®,fl lenza«,. Robert Hosseln, "ed» Aznavour, Vlrna Lisi. P0*" mladini pod 14. letom.	V
Ideale 16 00 »Sflda a Glory C‘tychfil< Barker, Marlanne Cock. T' . lor	d'
Impero 16.00 «La ballata dei‘» senza nome«.	.nj «J
Astra Clneforum Jutri ob j 1 no a fartl maie«, Jean ®°i|niP chnlcolor. Prepovedano 18. letom,	Kt*
Abbazla 16,00 «1000 aqulle 5UnJ, c. O »orne. T, StePnr
GORIŠKI DNEVNIK
5. februarja 1971
PRIČETEK DEBATE 0 DECENTRALIZACIJI
H[LL DEŽELNEGA ODBORA	|
400 milijonov lir za higienske Krajevne konzuite morajo upoštevati izboljšave v kmečkih domovih tradicije slovenskega prebivalstva
Poseben prispevek za dela, opravljena v skladu s tipično kmečko arhitekturo - Kdo lahko zaprosi za deželni prispevek
‘Pevk®’* ^°^e*juje dežela svoje pri-Ufesni, “k0 za kritje stroškov pri kor t,.jVanju najavljenih del, ka-oKp?,.za ^elno kritje stroškov »a poj -V na morebitna dopolnil-jo janrJ1 ■ Prispevke pa sme-Zetpjjg neposredni obdelovalci 'ijstvom Se ul< var ja jo samo s kme-!nij0 ’ la pa obdelovalci, ki ne jejo n„-a lastnem, ampak obdelu-
mor° zemli°' p°g°j je tudi,
ielova|„a Pn kmečkem.- delu obli1 «0 “ Potnagati vsaj polovica Pfeostai k Predelih vsaj tretjina)
0m ” eianov-
Oa. sredstva v višini 400 OovfKj fV *r’. ki predstavljajo po-nan ^asiranje starega zakona, dete). asaj° na prispevke, ki jih < -fPo^eijuje za kritje »kapital-, r°škov. S prispevki iz teh
skih kmetijskih nadzorništvih. V vsakem odboru bodo pokrajinski nadzornik ali njegov namestnik, ki bo hkrati predsednik odbora, ter dva izvedenca, ki ju bo imenoval posamezni pokrajinski svet.
se« Že iu odbor je na svoji zadnji poslovali pri posameznih pokrajin-ben u,rejel raed drugim pomem- * namo"“ep: po katerem bo dežela ‘ti Do l 'Z bančnih razpoložljivo-žih^0 jSkem obračunu nekaj sve-su-^dstev za podeljevanje pri-in °y neposrednim obdelovalcem u ajomnikorn v kmetijstvu, ki s8nita 6raVal’ izboljšati higiensko naprave 'ziroma splošne Vili pogoje v svojih domo-i>0do ttaspeyki iz tega naslova se Pticiv. ^deljevali kmetovalcem in letata °m na osnovi določb de-Q.ga zakona štev. 1 iz leta 1968. ifHd j® deželna uprava zadela v Pokazal -e sPrejela ta zakon, so
‘PovekVtevilne i'rošnje za Pr‘'
•Padiif’ • 80 se sv°j eas nagr-v pv~f, prj. kmetijskih inšpektoratih rim J4' Julijski krajini, kate-iljm.pi bl*a poverjena naloga, da bi ll! Ustrezno dokumentacijo. Da nlu J. uS°dili čim večjemu šte-Pove*:f?spebh prošenj, so sklenili leto in,. razpoložljiva sredstva za nem . . za 400 milijonov lir. etilen 'zdatek, ki ga predvideva ij j, j' 3 deželnega zakona štev. končnr. aaskega leta, je zdaj do-Po h oc*°bril deželni odbor.
Ueželnem zakonu štev. 1 iz
Izgubljeno-najdeno
Na občinskem oddelku za akono-mat hranijo predmete, ki so bili izgubljeni in majdietni na javnih ulicah v letošnjem januarju. Med temi predmeti so: italijanska in ino-
zemska valuta, denarnice, torbice, torbe, ure, zapestnice, vžigalnik, ključi, torba z oblačili, dežniki, volneni šal, rokavice, ovrartna verižica, škatla z varovalkami, ček.
Med pranjem šip v stanovanju je 70-letna Virginia Toffani iz Istrske ulice 29 včeraj zgodaj popoldne stopila na stol. Žal pa je izgubila ravnotežje ln padla na tla, pri čemer si je zlomila gleženj leve noge. Toffanijeva, ki se je v bolnišnico zatekla z rešilnim avtom, se bo morala zdraviti na ortopedskem oddelku približno 40 dni.
Miiuiiiiiiiiifmuiiiimiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiitnmniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiuiiiimiii
DELO DEŽELNIH ORGANOV
Nekdanji slovenski občini Podgora in Štandrež bi morali imeti samostojni konzul ti ■ V proračunski debati izražena želja po ustanovitvi mestnih okolišev - Zahteve prebivalstva bi tako približali občinski upravi
Odbornik Moro o novih pobudah za razvoj domačega turizma
V Forni di Sotto počitniška vas za deželno delavstvo Termalno središče v Arti bodo razširili in okrepili
prispevki W"Y- se morajo izboljšati pred-
Sovihgl!nski P0g0Jl
uopustne pa so tudi iz-
v kmečkih
Š djJ®’. Po katerih naj postanejo lWu[> »a bolj prikupni in funkcio-kjo D/ak° se prispevki podelju-* in at*vsem za urejanje kopal-to Vodslranišč, za napeljavo teko-‘slttfjj® hladne in tople), za e-‘torj, ® Napeljave, za ometanje '*°tov i razširjenje posameznih pro-

irov •
Skupka
vrednost del, za katere
pre)eti prispevek, ne sme f^Pevek milijona lir. Deželni t ^.Ofn ^a^aUe ne more presega-^•OOo „ ar v dolinskem svetu in , Boratih predelih. Če pred-*k, se str.°šek ne presega 1,000.000 J 40 0SrisPovek odmerja na osno-7 osiima SJ° v dolinskem svetu in ttlijj Vl 50 od sto v goratih pre-
k lanli? delnega zakona štev. 49 ®° olaifga *eta uvaja še neko dru-\ v , v°. to je dodatni prispe-HliK^!lni 250 000 ilr (v goratih "9 jei “50.000 lir) za izboljševal-! t>Pičn’ k' bi jih izvedli v skladu tol« s . kmečko arhitekturo. De-“Hižiti hotela s to normo pri-
*	o	iiuiun/
tolijj aplošnim prizadevanjem v ‘k, 2|T®. ohranitvi tipičnega oko-S, v obrambi pred sodob-
\	in brezosebnim nači-
to bojj adnje. Ti dodatni prispevki Sjlu Poznavali po predhodnem Posebnih odborov, ki bodo
Podpredsednik deželnega oddbo-ra in odbornik za turizem Moro se je včeraj sestal z nekaterimi župani in turističnimi delavci iz Furlanije-Julijske krajine. Ob tej priliki je Moro povedal, da je do 31. januarja letos prispelo na deželo 382 prošenj za pomoč v razvoju turističnih dejavnosti po deželnem zakonu štev. 16 Iz leta 1965. Omenjeni zakon predvideva poseganje deželne uprave v korist turističnih pobud na področju gostinstva, turističnih tn športnih naprav in središč ter na področju alpinizma in jamarstva.
Odbornik Moro je tudi napovedal, da bodo letos organizirali prvi primer «turistične vasi» v naši deželi. Izgradnja In ureditev te vasi — za kaitero so izbrali področje v bližini Fomi di Sotto — bo stala 3 milijarde lir, vas pa bo namenjena predvsem delavcem. Ko bo Infrastruktura nared, jo bo dežela prepustila sindikalnim organizacijam. Vas naj bi poslovala vse leto, v njej pa naj bi stalno uživalo «počitnice» po 800 ljudi
Na sestanku so razpravljali o številnih novih pobudah na področju turizma, ln sicer tako v zvezi z valorizacijo deželnih plaž kakor tudi v zvezi z nameravano krepitvijo turističnih dejavnosti v goratih predelih Furlanije - Julijske krajine. V tej zvezi je odbornik Moro napovedal, da bo odbomištvo za turizem v kratkem predložilo deželnemu svetu zakonski načrt za okrepitev termalnega središča v Arti. To središče naj bi sčasoma postalo nosilni steber turizma za celotno področje Kami je.
rekli pijačo, zaradi česar sta grozila, da bosta razbila vse.
Nasilna pijanca prijavljena sodišču
Predvčerajšnjim je leteči oddelek prijavil v priprtem stanju sodnim oblastem 32-letnega Maria Bu-llcha lz Ul. Malin a Vento in 32-letnega Framoesca Dapasa lz Bazoviške ulice.
Bulich in Dapas sta v torek popoldne stopila v bar v Ul. Capitel-11, kjer sta zahtevala pijačo. Ker sta bila vidno vinjena, so jima od-
Spominska svečanost za talci v Vidmu
V nedeljo 7. februarja bo ob 11. uri pred videmskim pokopališčem spominska svečanost za 23 ustreljenimi talci, ki so jih črnosrajčniki ubili v povračilo zaradi nekega garibaldinskega napada.
Pred svečanostjo bo partizanski duhovnik in bivši deportiranec E-rino Agostinis maševal v pokopališki kapeli. Na svečanost bo za inštitut o zgodovini odporniškega gibanja v Furlaniji Julijski krajini govoril Gailiano Fogar.
Tudi v Gorici bodo v kratkem, morda še letos, podobno kot v Trstu in v nekaterih drugih italijanskih mestih, uvedli krajevne konzuite. To naj bi bili nekaki vaški ali rajonski odbori, v katerih bi lahko prebivalci dotičnega okoliša razpravljali o svojih problemih; rezultate naj bi potem posredovali občinski upravi in ta bi morala mnenje baze upoštevati v večji meri kot doslej.
O teh kohzultah je bil govor že v prejšnji mandatni dobi goriške-ga občinskega sveta. O njih so govorili komunisti in socialisti in proti koncu mandatne dobe so o njih pričeli govoriti tudi krščanski demokrati. Tri že omenjene stranke so ta problem vnesle v svoje volilne programe lani in v sporazumu med strankami leve sredine, ki je botroval ustanovitvi novega občinskega odbora, je točka, v kateri se večinske stranke zavzemajo za ta problem.
Posamezni svetovalci so o tem govorili tudi v debati o proračunu za to leto in menimo, da bodo te konzuite ustanovljene že letos.
V zadnjem biltenu krščanskode-mokratske stranke «Quadrante est» sta dva članka o tem problemu. Prvi govori o teh krajevnih uprav nih svetih dosedanji tajnik mestnega odbora KD Moise (objavljeno je njegovo zaključno poročilo), drugi pa član dosedanjega vodstva mestne sekcije Mario Brancati.
Slednji zahteva konzuite, ker noče, da bi se čimveč prebivalcev približalo upravljanju mesta. Z druge strani je mnenja, da bi direkten stik s predstavniki drugih strank na krajevni ravni oživil delovanje posameznih sekcij KD, ki so osnovane na teritorialni ravni. KD je torej mnenja, da bi bile krajevne konzuite politična šola za politične aktiviste in tudi za bodoče občinske svetovalce. Ta ugotovitev velja brez dvoma tudi za druge stranke, saj bi lahko v teh konzultah prišli do veljave številni ljudje, ki jih stranke sedaj ne morejo valorizirati v občinskem svetu. Istočasno bi prišle do večjega izraza specifične zahteve prebivalstva, ki živi v posameznem okraju. To je po našem najvažnejše.
Kako naj bi bili teritorialno razdeljeni ti okraji? Ali bo občina morala upoštevati tradicionalne meje predmestnih vasi in drugih mestnih predelov? Ali naj bi upoštevali porazdelitev po številu prebivalstva? Tem moramo dodati še druga vprašanja. Kakšna bodi kompozicija teh krajevnih konzult: bi morala odražati porazdelitev mest med strankami v občinskem svetu ali pa upoštevati glasove, ki so dobile v posameznih rajonih te stranke?
Skušajmo izraziti neko začetno mnenje. Podgoro, Pevmo, Oslavje in Šentmaver bi lahko združili v en rajon (itak so ti kraji že prej sestavljali samostojno podgorsko ob-
iiiuiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii||||||l|m||||,|„limiu|||n|(|||m||nm|m|||m||||||||||m||||||m||||||||||g|||||||||
čino). Ločnik naj bi bil rajon zase. porazdeliti mesta v krajevnih kon-
zultah na podlagi glasov, ki so jih volivci dali političnim strankam na zadnjih občinskih volitvah v posameznih rajonih. Na tak način bi imeli Slovenci, neglede na strankarsko razcepljenost, odločilno besedo v vsaj dveh konzultah.
Debata o konzultah se je šele pričela. Prepričani smo, da bo zelo živahna. Na slovenskih političnih predstavnikih je naloga, da se te konzuite izvedejo na čimbolj pozitiven način za našo narodnostno skupnost.
Z Danes ob 20.30 bo v Rumeni hiši v Barkovljah proslava 50-letmice u-stanovitve KPI. O temi «50 let bojev KPI za mir, demokracijo in socializem«, bo govoril Claudio Tonel.
Nad Izolo gorela suhljad
Nekateri tržaški avtomobilisti, ki so bili včeraj v Istri, so sinoči, oh povratku v Trst, pripovedovali, da so na Koprskem videli s ceste velik požar. Ko smo to izvedeli, smo o-krog 23. ure telefonirali koprskim gasilcem, da bi nam kaj več povedali. Odgovorili so nam, da ni bilo nobenega hujšega požara, razen nad Izolo, v kraju Jagodje, kjer je gorelo grmičevje in suha trava. Gasilci so imeli tri ure krepkega dela, da so pogasili požar, in sicer od 19. do 21. ure.
Samostojnost bi imel tudi Štandrež; pri tem nastaja vprašanje ali bi bil rajon Štandrež kot vas, ali naj bi v ta rajon spadali tudi novo ezulsko in naselje v Kraški ulici: vsa ta naselja so namreč na ozemlju nekdanje štandreške občine.
Gremo dalje: rajon zase naj bi bile Stražice, severni del mesta,
Podturen z novim naseljem svete Ane. Mestno središče bi lahko porazdelili v dva rajona; tu živi namreč zelo veliko prebivalcev. Imeli bi tako najmanj osem rajonov, v katerih bi bile upoštevane določene krajevne posebnosti.
Baje so v- goriški KD drugačnega mnenja. Nekateri hočejo porazdeliti mesto na podlagi že obstoječih teritorialnih območij sekcij večinske stranke. Pevma, Oslavje, Podgora naj bi bile skupno s Stražicami, nekateri se celo ogrevajo, da bi bil Štandrež združen ne le z novimi naselji med vasjo in železnico, marveč tudi z novim naseljem Sv. Ane.
Če bi upoštevali to porazdelitev, bi prišli Slovenci v dveh krajih, kjer so sedaj v večini, v manjšino.
Mnenja smo, da politični predstavniki goriških Slovencev, katerikoli stranki pripadajo, ne smejo dovoliti tega. Imamo dva okraja, v katerem smo Slovenci v večini: taka morata tudi ostati.
Zaradi tega to treba tudi upoštevati določeno logiko pri porazdelitvi mest ljudskim zastopnikom v odbore teh konzult. Vzemimo n. pr. konzul to, ki bi zastopala interese Podgore, Pevme, Oslavja in Šent-mavra. Nemogoče je, da bi bili v tem krajevnem odboru fašisti zastopani na enaki podlagi kot socialisti in komunisti in v večji meri kot Slovenska demokratska zveza.
MSI ima namreč v občinskem svetu tri sedeže, podobno kot PSI in KPI,
SDZ pa ima le dva. V tem rajonu pa so socialisti, komunisti in SDZ predpisov za velikost novih javnih dobili zelo veliko glasov, fašisti I gradenj; take spremembe bodo lah-pa zelo malo. Treba bi bilo torej I ko izvedli v posameznih primerili
iiiiiiimmiiiiHfiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuNjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA
SLOVENSKO GLEDALIŠČE GLASBENA MATICA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
prirejajo
OSREDNJO
PREŠERNOVO PROSLAVO
v nedeljo, 7. i. m. ob 16. uri v Gorici
v Prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13
Program:
1.	GOVOR — Aoe Mermolja
2.	NASTOP PEVSKIH ZBOROV:	«Jezero« lz Doberdoba,
«Srečko Kosovel« iz Romk, «Kras» iz Dola-Poljam, — iz Sovodenj, «0. Župančič« iz Štandreža, »Briški grič« iz števerjana.
3.	ČLANA S G IZ TRSTA: Bogdana Bratuž in Anton Petje
z recitacijami.
4.	GOJENCI SOLE GLASBENE MATICE iz Trsta in Nabre-
žine.
Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo pri blagajni dvorane. VLJUDNO VABLJENI!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
SKLEPI OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Dovoljene spremembe javnih gradenj po prejšnji odobritvi občinskega sveta
Podjetji Calcisonzo in Mattirolli prevzeli dela za ureditev številnih ulic in pločnikov
Na zadnji seji občinskega odbora kadar gre za javne gradnje in jih v Gorici, preteklo sredo, je žu- bo moral predhodno v vsakem pri-pan Martina poročal o glavnih sploš-
nih upravnih in gospodarskih pro blemih Gorice. O tem županovem poročilu, kateremu ie sledila debata vseh članov odbora, bomo poročali podrobneje drugič.
Odbornik Tomassich je nato predlagal več ukrepov, ki zadevalo siro-tišče «Lenassi» v zvezi z izvajanjem novega statuta za ta zavod.
Nadalje so odobrili važen sklep, ki se tiče pravilnika za izvedbo regulacijskega načrta. Predložil ga je odbornik za javna dela Agati ter govori o možnosti sprememb
OKROŽNO SODIŠČE V GORICI
hiailia kttiig&itui
TRSI - Ulica sv. Frančiška 20 • Telefon 61-792
IZKORISTITI
KNJIŽNI
SEJEM
40
50»/«
POPUSTA
W/ na PLOŠČAH •n FOLKLORI!
OD 1. DO 6. FEBRUARJA
Slaba električna napeljava je povzročila dečkovo smrt
Še vedno se nadaljuje razprava proti zbiralcu naročnikov za Telex

Tudi pretekli torek je okrožno sodišče v Gorici nadaljevalo razpravo proti 52-letnemu avstrijskemu državljanu iz okolice Dunaja Heinrichu Gudenusu ali bolje Zie-ferju, odkar ga je neka gospa z Dunaja posvojila in je prevzel njeno ime. Kot smo že pisali je obtoženec proti koncu lanskega novembra zbiral naročnike in pobiral naročnino za telefonski katalog Te-lex ter si storil plačati po 8000 lir za katalog za področje Italije in po 18.000 lir za mednarodni katalog. V nekem goriškem podjetju, kjer so bili obveščeni od nekoga, ki je že plačal pa je potem izvedel da bi tako plačilo ne bilo potrebno, so obvestili policijo čim se je možakar javil tudi pri njih, da so ga aretirali.
Prva razprava je bila prejšnji mesec ter se je v torek nadaljevala z zaslišanjem prič, ki so jih poklicali tudi iz drugih pokrajin I-talije, kjer je Gudenus zbiral naročnike. Pa tudi tokrat niso zaključili in so razpravo ponovno odložili na 18. februar.
Sodišče je obravnavalo tudi zadevo smrtne nesreče zaradi kratkega stika pri elektriki, pri kateri je izgubil življenje Franco Colpo, sin kmetijskega najemnika Giuseppa Colpa na posestvu pri Gradežu. Obtoženec je bil 30-letni Giovanni Carlo Maran, trgovec iz Palmanove, ki je meseca maja 1968 prodal Colpu električni elevator za spravljanje krme. Dne 15. junija tistega leta so spravili elevator v pogon, ko pa se je sin Franco dotaknil zunanjega oboda ga je električni tok, ki ni bi) povezan z zemljo, ubil.
Pri sodni razpravi su ugotovili, da je Maran prodal Colpu tudi stikalo s povezavo na zemljo, da je med tem časom Colpo posodil elevator nekemu sosedu, ki je morda pokvaril napravo ter da je bil prejel odškodnino za sinovo smrt. Spričo vseh teh navedb je sodišče prišlo do zaključka, da Maran ne nosi pri tej nesreči krivde ter ga je oprostilo. Branil ga je odv. Pa-scoli.
Meseca maja 1968 se je primerila
v kampingu Rotta Primero pri Gradežu tatvina na škodo upravnika tamkajšnje menze Corrada Pe-ternader. Njegova uslužbenka, sedaj Lidija Weissenegger iz Castel-rotta pri Bocnu, mu je namreč, kot so takrat ugotovili, ukradla bankovec za 1000 lir in zlato zapestnico, last njegove žene Ger-traut. Zato je sodišče te dni obravnavalo to zadevo v odsotnosti obtoženke, ki jo je zastopal branilec D’Apis. Zadevo so zaključili z aplikacijo amnestije.
Drž. tož. dr, Paudisio; preds. sodišča dr. Malacrea. sodnika Man-cuso in Succi.
Goriški socialisti zahtevajo večje prizadevanje deželne uprave
S svojimi posegi v javnih delih bi lahko omilili krizo v gradbeništvu Zahteva po hitrejšem tempu izvajanja političnih sporazumov
V Gradiški so imeli v sredo zve-1 s socialdemokrati v deželni vlar čer socialisti sejo pokrajinskega od- di. že nekaj časa zahtevajo socia-
bora stranke. Iz poročila, ki so ga izdali, je razvidno, da niso povsem Zadovoljni s potekom upravljanja pri nas in predvsem na deželni rami. Tiskovno poročilo PSI ugotavlja, da je prišlo na Goriškem do precejšnjega gospodarskega zastoja, zlasti na področju tekstilne industrije in vseh gradbenih dejavnosti. Stanovanjska gradnja, ki je bila precejšnja, ker so vsi hoteli izkoristiti ugodnosti takoimenovane degge ponte», je sedaj precej padla. PSI, nadaljuje poročilo, bo dala vso podporo sindikatom v njihovih prizadevanjih po polni zaposlitvi.
Treba pa je krizo na gradbenem področju omiliti z javnimi posegi. To zlasti na deželnem področju, kajti sedanja birokratska procedura otežuje izvedbo številnih gradbenih del jamega značaja, šol, cest, bolnišnic, vseh drugih gradbenih del, posebno pa še ljudskih stanovanj. Denar za vsa ta dela je na razpolago, vendarle ga dežela deli prepočasi. Ko bi ta denar prišel na trg, bi bila kriza v gradbeništvu brez dvoma omiljena. To je, po mnenju gorlške federacije PSI. tudi naloga javne uprave.
Ker so socialisti soudeleženi v deželni vladi je ta ugotovitev gori-škega pokrajinskega odbora PSI simptomatična. Sledi namreč podobni, še ostrejši, ugotovitvi videmske federacije. V soboto se bo namreč sestal deželni odbor PSI in baje bodo ob tej priliki razpravljali o odvošajih s krščansko demokracijo
listi hitrejši tempo izvajanja programov in nekaterih reform. Pomenijo te ostrejše pozicije uvod v polemiko med strankami leve sredine?
Kriza v tovarni Mucchiut v Gradiški
Na sedežu pokrajinske zvesse tn-cVustirijcev v Gorici je bilo včeraj srečanje predstavnikov tekstilne tovarne Mucchiut iz Gradiške in sindikalnih zastopnikov CGIL-CISL in UIL, da bi se pogovorni o proizvodni krizi tega podjetja. Na vprašanje sindikalnih zastopnikov Je vodstvo podjetja izjavilo, da ni (zgledov za bližnje izboljšanje proizvodnje v tej tovarni i« tudi ni izključena možnost vsaj začasne zapora obrata.
Ker kriza v tem podjetju, kjer je zaposlenih kakih 50 delavcev tn uradnikov škodljivo vpliva na gospodarstvo v Gradiški na splošno, so poslali sindikati deželnemu odborniku za Industrijo brzojavko, v kateri ga opozarjajo na dejstvo, da so postavili vse zaposlene v tej tovarni v dopolnilno blagajno in da so potrebni nujni ukrepi za povečanje proizvodnosti ter odpravo krize. Zaprosili so tudi za sestanek z županom iz Gradiške, da bi se pogovorili o tem problemu tn poiskali primemo rešitev
meru posebej odobriti občinski svet.
Na predloge odbornikov so nato odobrili še vrsto drugih ukrepov Id se tičejo občinskih uslužbencev, javnih del. socialne pomoči in javnih uslug.
Poročali smo že, da je goriška občinska upirava oddala v soboto na javni dražbi gradnjo prvega o-broka kanalizacije na področju industrijske cone. Dne 2. in 3. t.m pa so oddali na licitaciji še vrsto drugih javnih del za znižano ceno 104,5 milijona lir. Dražba v zasebni obliki je bala na goriškem županstvu. Prevzemnika del sta podjetji Calcisonzo iz Zagraja ter rx>d jetje Giovanni Mattiroli iz Gorice.
Družba Calcisonzo je prevzela a-sfaltdranje prvega dela mestnih ulic v katerega spadajo: Ul. Troti co, prednica Ul. Colombo, del Ulice Gelsi in Colonia, Ul. Consortiva, degli Orti, Mihaelova cesta v Štan-drežu, Bolivia, Torriani, prečka Ul. Lungo Isono, Planisig, degli Eroi, stranska iz Ul. Tabai, Bolivia, Ul. Torriani, Cipiriand, Udine, Ul. Nuo-va v Ločniku, Ul. Ponte del Tor-rione in cestišče v ljudskem vrtu v Ločniku.
Podjetje Mattiroli pa bo izvedlo naslednja dela: popravilo in grad Pia pločnikov ob naslednjih ulicah: Aquileia, Cipriani, della Bona, Fai-ti, Gallina, Tosoolano, Velodrome, Virgilio, Montesanto, Ospitale, pred glavnim pokopališčem, Ul. Cadama, Cancordia, Fonda, Ponte del Tor-rione, Romana, Sartorio, Tasso, Brigata Cuneo (v Podgori), Mihaelova cesta (drugi del v Štandrežu), Trg Ritter (Stražice) ter ureditev dohodne ceste do srednje šole v Ul. Puccini ter cestno povezavo med Ul. Pavia in Gramsci.
Zatiranje borovega prelca
Goriški župan je izdal okrožnico z navodil za zatiranje borovega prelca na osnovi veljavnih predpisov, ki so ostali nespremenjeni od lani.
Po teh predpisih morajo lastniki borovcev, vrtov, parkov in gozdov z borovci poskrbeti za uničenje
gnezd in zalege borovega prelca na lastne stroške, v roku do 15. t.m. Uničuje se .jih z odstranitvijo vej, na katerih so gnezda, če pa so na vrhu drevesa jih je troha odstraniti brez rezanja vrha. Tako zbrana gnezda je treba potem sežgati.
nika društva Danila Nanuta; 8. nastop pevcev iz Sovodenj, o Prešernu bo govorila ga. Angela Na-nutova, vmes bodo prikazovali diapozitive o Prešernovem življenju in delu ter recitirali člani (framske družine društva; 4. zaključi] bo moški pevski zbor društva s pestrim pevskim sporedom.
Vabljeni so člani in vsi ostali domačini, da s svojo prisotnostjo počastijo spomin in delo tega naj-večiega slovenskega pesnika.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Večer poezij
dr, Franceta Prešerna
pripovedujeta Mira Sardočev« to Stane Starešinič ob spremljavi kitarista prof. Stanka Preka
v torek, 9. t. m. ob 20.30 v DOBERDOBU
Jutri v Štandreža Prešernova proslava
Prosvetno društvo «0. Župančič« priredi .jutri, v soboto 6. t.m. «PRE-ŠERNOVO PROSLAVO« v svoji dvorani na trgu v Štandrežu. Program je naslednji :
1. Otvoritev in pozdrav predsed-
........»'''""»'»''»''"'»'»'»'»'H.....................................................................................................nul.....um....mm......imimpu......m.mim
SOLSKE VESTI
STARŠI BODO SODELOVALI PRI IZBIRI ŠOLSKIH KNJIG
Prošnje za premestitev učiteljev Smučarske tekme dijakov v Trbižu
Naučno ministrstvo je dalo šolskim skrbništvom nova navodila glede nakupa in uporabe šolskih knjig v prihodnjem šolskem letu. Glavna novost .je v tem, da bodo pri izbiri knjig poleg prof. v bodoče soodločali tudi starši in prizadeti dijaki. Poleg tega bodo dali posameznim zavodom tudi več možnosti pri Izbiri ustreznih tekstov za njihove potrebe. Okrožnica navaja tudi, da bodo v začetnem obdobju lahko pri izbiri učnih knjig posamezni zavodi oodvzeli vse tiste pobude, ki se (im bodo zdele najbolj potrebne in koristne.
Na oglasni daski šolskega skrb ništva v Gorici je na vpogled ministrska okrožnica 609/1 od 27. januarja 11. ki govori o preme ščanju učiteljev iz posebnega stal nega seznama za leto 1971 72. Rok za vložitev prošenj zapade 6 marca 19T1.
Pokrajinsko smučarsko tekmovanje za dijake in dijakinje bodo organizirali v četrtek 18. t.m. v Trbižu (pista B), ob sodelovanju tamkajšnjega turističnega društva. Tekmovanje .je namenjeno za dijake in dijakinje državnih in nedržavnih srednjih šol. Udeleženci bodo razdeljeni v tri kategorije: L Juniores letniki 1952-53-54 : 2. Gojenci letniki 1955-56 57; ter 3-dijaki srednjih šol rojeni leta 1957 58 59. Tekmovali bodo v velikem in v posebnem slalomu ter v smučarskem teku. Odhod iz Gorice, Trg Battisti z avtobusom ob 6.15 povratek v Gorico predvidoma ob 20.30. Vpisovanje na posameznih šolah, ki jih obiskujejo prizadeti dijaki do 10, t.m. Pri vpisu je treba pokazati pismeno privoljenje staršev. Udeležence bodo vodili in jim pomagali telovadni ali profe surji drugih disciolin. P-xfrobneiša tanile pri v-'-
VESTI IZ TRŽIČA
Danes na občinski seji razprava o varnosti na delu
Posvet treh županov . Nesreča žene iz Doberdoba
Danes zvečer bo ponovna seja tržiškega občinskega sveta. Glavna točka, o kateri bodo razpravljali, bo problem nesreč na delu v ladjedelnici. Včeraj popoldne so se s tem v zvezi sestali občinski odbor, načelniki skupin v svetu ter sindikalni predstavniki ob prisotnosti glavnega tovarniškega odbora la-
vztrajali pri določbah odnosno predlogi, ki jih vsebuje pismo, katerega so poslali sindikalni predstavniki županu Versaceju. V tem pismu med drugim zahtevajo večje nadzorstvo in ureditev varnostnih naprav na delovnem mestu, odstranitev privatnih podjetij z delom v ladjedelnici in prevzem njihovih delavcev v režijo ladjedelnice. Dnevnemu redu so dodali še nekaj točk, a je malo verjetno, da bodo pri šle danes na vrsto.
Trije župani, Versace iz Tržiča, ZanoUa iz Staranzana to Blasutti '■t. Ronk, »o Imeli včeraj v Tr**,,
posvet glede napredka pri izdelavi skupnega regulacijskega načrta, ki ga za te občine skupaj izdeluje rimski arhitekt prof. Piccinato. Sklenili so, da bodo pripravili vse zadnje kartografske dokumente ter jih odnesli 12, t.m. Piccinatu v Rim in se z njim pogovorili o raznih podrobnostih. Računajo, da bi prof. Piccinato še leto6 zaključil s svojim delom na tem načrtu
V bolnišnici so pridržali za osem dni na zdravljenju 451etno Violo Lavrenčič por. Jarc iz Doberdoba, Tržaška cesta 2. Žena je padla z mopedom ter se pri tem ranila na desni roki in se odrgnila na levem kolenu.
V TRŽIČU
Danes ves dan tn ponoči Je odprta lekarna San Nlcolb, dr. Gior-gio Olivetti, Ulica Primo Magglo 94. tel. 13-328
Iz guriškega matičnega urada
Na goriškem matičnem uradu so dne 3. to 4. februarja prijavili 4 rojstva to 6 smrti.
Rojstva: Nat&scia Sparvodl, Flavto Cotič, Valentina Bregant ta El. vlo Trampuž.
Smrti:	zidar 61-letni Luigi Ro
manzin; upokojenec 90-letni Fran-cesco Rutar; upokojenec 82-letni Carlo Sartori; upokojenka 91-letna A malto Tajetti vd. Ferrarese; upokojenec 65-letni Bruno Malfatti in profesor - duhovnik 86-letni Can-dldo Valentini.
Razna obvestila
»Invalid v današnji družbi« je tema predavanja, ki ga bo imel ortoped dr. Herbert Havltaa lz Ljubljane, danes, 5, februarja ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici. Predavanje je v sklopu prireditev SKAD.
VERDI: 17.15 «Le ooppieo, M. Vit-ti to A. Sordi. Ital, barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO: 17.45	«1 guerrlerl«, C.
Eastwood to T. Savallas, ktoe-maskope v barvah.
MODEKNISSIMO: 17.15-22.00 «A-nonimo Venetoano«, F. Bolkan ta T. Musante; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan
V1TTORIA: 17.15-21.30 «Le altre«, E. Schrurker ta M. Strebel; italijanski barvni film, mladini pod
18. letom prepovedan.
CENTRALE: 17.00 «Piu velod del vento«, L. Greene ta D. Blocker. Angleški kinemaskope v barvah.
Iršič
EXCELSIOR: 16.00: «11 presidente del Borgo Rosso, footbal club.i, Alberto Sordi. V barvah.
EXCELSIOR: 16.00: «Piango U oa. stardo«, A. Steffen; v barvah.
rRINCIPE: 17.30 «La confesslone«, 7ves Montand, Simone Signoret. V barvah.
AZZURRO: 16.30 «Basta guardar-la». Maria Grazia Buceella, Carla Giuffrč. Kinemaskop v barvali
SAN MICHELE: Zaprto.
,\ova Gorica
SOČA (Nova Gorica): »Ljubim vse ženske«, zapadnonemški barvni film - qb 18. ta 20
DESKLE: Prosto.
RENČE: Prosto.
SEMPAS: Prosto.
KANAL: Prosto.
PRVAC1NA: «48 ur do smrti«, a-meriško-mehiški barvni film — ob 19.30.
SVOBODA: »Sedem žensk za sedem kavbojev«, ameriški barvni ftlm — ob 18. to 20.
DEŽURNI LEKARNI
v Gorici
V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Baldtni Co-so Verdi 57, te«. 2870
5. februarja ifl
Socialisti za rešitev gospodarskih; socialnih in manjšinskih problemov v Nad iški h dolinah
Vsa problematika je zapopadena v 11 točkah programa, kot ga je prikazala publikacija «L’Impegno>, glasilo socialistov Nadiških dolin
*IM
»LTMPEGNO*, glasilo socialistov iz Nadiških dolin, januar 1971, št. 2, objavlja v 11. točkah zahteve za rešitev gospodarskih, socialnih in narodnostnih problemov v Nadiških dolinah ali v vzhodni Beneški Sloveniji. To je prvikrat v zgodovini, da so se oglasili socialisti v naših dolinah in javno zavzeli stališče do našega narodnostnega problema. To stališče so zavzeli sedaj samo v svojem ciklostiliranem listu. Potrebno bi bilo, da bi pripravili v zvezi s tem uraden dokument in ga sprejeli na kongresu ali javnem shodu, dokument, ki bi obvezoval vse sile, ki jih predstavljajo socialisti v Nadiških dolinah glede spoštovanja naših pravic.
Stališče socialistične stranke do manjšinskega problema v naših dolinah ni tako jasno in odločno, odkrito in popolno, kot je stališče KPI, ki ga je zavzela s posebnim dokumentom na manjšinski konferenci v Čedadu v začetku leta 1969. Vendar upoštevamo sile, ki sestavljajo socialistično stranko v naših dolinah, okoliščine in pogoje, v katerih se giblje in deluje. Zato smatramo, da so sedaj le napravili korak naprej in pretrgali s tradicionalnim molkom, z ignoriranjem našega narodnostnega problema. Avtorjem programa za razvoj naših dolin priznavamo določen pogum in nam ne preostane drugega, kot da jih spodbujamo, da bodo šli še naprej, do popolnega priznanja naših manjšinskih pravic. Prepričani smo tudi, da je sedanje priznanje slovenske manjšine v Nadiških dolinah, s strani domačih socialistov, odraz nastajajočih sprememb, v pozitivnem smislu, ki smo jim priča v zadnjem času pri nas.
Da bi pa prišlo do čimprejšnjega reševanja vseh naših problemov, bi bila nujno potrebna koordinacija v delu in združitev vseh sil, ki so za to rešitev. Morda bi bil koristen preliminaren sestanek predstavnikov teh sil, sestanek, na katerem bi postavili podlago za bodoče sodelovanje. Politika italijanske socialistične stranke za Nadiške doline sloni na naslednjih osnovnih točkah:
1.	Industrializacija: Je že na splošno sprejeto dejstvo, da je potrebno vložiti sredstva na industrijo, če se hoče dejanski preporod naših vasi. Potrebno je konkretno pomagati, in ne samo z besedami, razvoju 11. industrijske cone v . čedadskem okraju, Tii je že v fazi uresničevanja. Obvezati bi se morali za postavitev v ravnini Ažle nekaterih industrijskih objektov, za katere je bila že postavljena zahteva na občini št. Peter ob Nadiži.
2.	Kmetijstvo in živinoreja: Vztrajati pri deželnih organih za takojšnjo izdelavo in realizacijo načrta za kmetijski razvoj Julijskih predalp, ne da bi se oddaljili od gesla: dati zemljo tistemu, ki jo obdeluje. Restrukturacija naše kmetijske posesti po kriterijih in zahtevah gospodarsko naprednega kmetijstva. Zato je potrebno pospeševati v naših dolinah izgradnjo hlevov s pašniki privatnih gospodarstev tam, kjer ne morejo uspevati zadružni hlevi. Pospešiti in okrepiti druge racionalne oblike živinoreje (glej gojenje puranov v Prehodu ali gojenje postrvi v Cedronu), razviti intenzivno kmetijstvo in spremeniti sedanje površine gozdov na višje in gotove donose (jelke, smreke, akacije, bukev, orehe in podobno) po posebnosti ozemlja.
3.	Obrtništvo: Izboljšati že obstoječe obrtniške strukture in pospeševati nove pobude. Konkretno pomagati razvoju malih in srednjih gradbenih podjetij, mehaničnih delavnic, laboratorijev za izdelavo kamna (piasentino) in mizarstva (dejansko prve dajejo delo dobremu številu delavcev). Obrtnikom, proizvajalcem gibanic predlagamo ustanovitev konzorcija. Na vseh gospodarskih področjih je dokazano, da se more napredovati z združevanjem individualnih sil. Zaradi tega je potrebna konzorcijska združitev med vsemi proizvajalci te tipične naše specialitete.
4.	Turizem: Ker naša cona ni primerna za intenzivni ter množični rezidencialni turizem, je treba usmeriti našo pozornost na prehodni in nedeljski turizem z okrepitvijo in izboljševanjem hotelov, lokalov, barov, gostiln, predvsem pa komunikacijskega omrežja. Zaman je zahtevati, da se turist vrne, potem ko je enkrat vozil po tesni in nevarni cesti, ki pelje do smučišč na Matajurju.
Treba je tudi prepričati prebivalstvo, da izboljša in olepša svoja stanovanja v turistične namene (oddaja sob). Pripraviti je treba kadre, turistične delavce in operaterje ter ustanoviti poklicne šole za kuharje, natakarje itd.
Okrepiti matajurski turistični konzorcij, izboljšati kakovost članov samega konzorcija, brez političnih monopolov in strankarskih diskriminacij. Postaviti poštenega, vrednega moža na vredno mesto.
6. Šola: Koncentrirati vse o-snovne šole posameznih občin v primerna središča. Ustanovitev šole s polnim časom (dopoldne in popoldne). Okrepiti prevozna sredstva za šolarje do šolskega sedeža: to so današnje potrebe in zahteve pedagoškega, gospodarskega in socialnega značaja, ki ne dopuščajo odlašanja.
6. Ustanovitev Skupnosti Nadiških dolin in združitev že obstoječih sedmih lokalnih ustanov v sami dve občini, št. Peter ob Nadiži naj bi združeval sedanje občine Št. Peter, Podbonesec in So-vodnje, Št. Lenart pa Dreko, Grmek, Srednje in Št. Lenart.
7. Priznanje etničnih pravic: Tudi za to točko, perečo in aktualno, moramo pojasniti naše stališče. Kakor je pravilno, da ima vsak roditelj pravico, da izbere za svoje otroke vzgojo, ki jo želi, prav tako je pravilno, da lahko izbere učni jezik, ki si ga želi, ne da bi s tem pogojeval izbiro drugih. Socialisti želimo, da bi se končno začelo spoštovati vsako stališče brez fašističnih in nacionalističnih hujskaških diskriminacij, da se obvaruje dostojanstvo in svoboda vsakega državljana, naj se čuti pripadnik kakršne koli etnične skupine, v spoštovanju demokratične republiške ustave, ki se je rodila na idealih osvobodilne borbe proti nacifašistični tiraniji. Od tod izhaja dolžnost vlade, da končno uresniči svete pravice državljana, kakor jih predvideva ustava.
8. Zahteva po prosti coni: Vsem je znano, da uživa goriška pokrajina posebne olajšave na proizvodih monopola. (Glej znižanje cene za bencin itd.). Zakaj ne morejo Nadiške doline, ki so še bolj pasivne in revne, zahtevati nekaj podobnega? Preprosta misel:	dovoliti svobodno kuhanje
žganja, za katero so naši dolin-čani pravi mojstri, da bi dali malo oddiha našim ljudem.
9.	Prosti čas: Ustanoviti v Nadiških dolinah edino lovišče za lov na divjačino in za ribolov. To
pospešilo razvoj širših con z obogatitvijo lovišč. Z uresničenjem te pobude, bi imeli večje zadoščenje domači lovci in ribiči, poleg tega bi se pomagalo turizmu s privabljenjem v naše kraje (razumljivo proti plačilu) tujih lovcev in ribičev.
10.	Vojaške služnosti: Te služnosti, ki so jih vsilila vojaška poveljstva v našem okraju in v vsej naši deželi, so težke, obenem nepotrebne. Zavirajo napredek naših dolin in vsako industrijsko pobudo, gradbeno in kmetijsko. Zaje nujno potrebno zahtevati
njihovo odstranitev, če pa bi to ne bilo mogoče, zaradi povezave NATO, zahtevati od države protiutež, da bi poplačala škodo, ki povzročajo, na primer kakšen industrijski objekt z državno udeležbo skupine IRI. Vsa državna
skupnost mora prispevati za obrambo, ne da bi bilo potrebno žrtvovati in še nadalje obubožati področja kakršna so v Nadiških dolinah in v Furlaniji, ki so že toliko preizkušene od narave in zgodovine.
11. Socialne in higienske služnosti: Okrepitev in izboljšanje sedanjih struktur v oskrbovanju vode.
V mnogih vaseh manjka voda po kratki suši; v drugih vaseh ljudje uživajo vodo, ki ni povsem pitna, v nekaterih vaseh nimajo vodovodov.
Drugi pereč problem so odtočni kanali. V mnogih gorskih vaseh in v dolinah jih sploh ni ali pa so pomanjkljivi.
Razširiti je treba sedanji dom za starčke in onemogle, kateremu je treba dati pravo družbeno funkcijo.
To so zahteve, ki so jih sestavili socialisti sekcije iz Št. Petra Slovenov ob Nadiži. Treba je podčrtati, da so mnoge enake ali podobne tistim, ki so jih že postavile na raznih mestih in forumih razne napredne skupine bene-
ških Slovencev. Tu mislimo na spomenico, ki so jo izročili predstavniku deželnega odbora dr. Alfredu Berzantiju predstavniki beneških Slovencev 10. oktobra 1969. leta v Trstu, na peticijo, ki so jo sestavili v Švici naši izseljenci, skupaj z drugimi furlanskimi emigrantskimi ogranizacija-mi, tu mislimo na zahteve KPI.
Program nadiških socialistov v enajstih točkah predstavlja tudi nekaj novih, originalnih stvari, ki jih bo treba upoštevati. Nekatere predloge pa sprejemamo z določeno in potrebno rezervo. Mislimo pa, da je v tem programu mnogo točk, ki bi bile popolnoma združljive z zahtevami drugih skupin.
Še enkrat poudarjamo, treba se je srečati, razgovarjati in dogovarjati, pa tudi izkristalizirati določene predloge, ne da bi pri tem nobeden igral vloge monopolista. Ena stvar mora biti jasna vsem tistim, ki nam je pri srcu preporod naših dolin: naše probleme bomo rešili le če bomo močni in združeni.
IZIDOR PREDAN
Jacqueline ponovno v Beli hiši
WASHINGTON, 4. — Jacqueli-ne Kennedg — Onassis je sinoči ponovno prestopila prag Bele hiše, rezidence ameriškega predsednika. Zadnjič je bila v Beli hiši v decembru 1963, torej kmalu po umoru njenega moža Johna Kennedgja v Dallasu. Nato pa je Bilo hišo zapustila in se vanjo ni več vrnila, pa čeprav so jo večkrat vabili. Vsakokrat ko so jo povabili se je izgovorila, da bi bilo zanjo «preveč hudo*.
Sinoči pa je vdova bivšega predsednika Johna Kennedyja vendarle sprejela vabilo ki sta ji ga poslala sedanji predsednik Niion in njegova žena in je prišla v predsedniško rezidenco s hčerko Caroline in sinom Johnom. Pripeljala se je s posebnim letalom naravnost iz Nem Yorka. In zakaj so jo tokrat povabili in zakaj je na vabilo pristala?
Zakonca Nixon sta Jacqueline in njuna otroka povabila na kosilo, hkrati pa tudi za to, da bi si ogledala sliki, ki ju je napravil Aaron Shikler in ki prikazujeta njo in njenega moža.
P Beli hiši imajo navado, da v eno izmed dvoran ali salonov razobesijo sliko predsednikov in njihovih žena. Sedaj sta na vrsti John Kennedg in njegova vdova Jacqueline.
Slovenski barvni film «Na Klancu
v
s Štefko Drolčevo v glavni vlogi
H
Pe
Kader Iz filma »Na Klancu*, v katerem igra glavno žensko vlogo nekdanja članica tržaškega skega gledališča Štefka Drolčeva. Film je posnet po Cankarju, kar nam pove tudi njegov
............"""".........................—................................................. ,. . . ........................... .
x	Zadnje dm prejšnjega tedna je
ŠTEVILKE, KI DELOMA POJASNJUJEJO SEDANJO VOJNO ZA CENO NAFTE
DOBAVITELJI «ČRNEGA ZLATA» IN NJIH DELEŽ V SVETU NAFTE
OPEP oziroma organizacija desetih dežel, ki dajejo nad 80 odst. vse nafte, kar je je na voljo na syetu, razen v SZ in Romuniji - Tudi države EGS so med velikimi potrošniki
Že nekaj časa se vodi zelo ostra borba med petrolejskimi družbami, slovitimi »sedmimi sestrami* in nekaterimi državami, ki so znane kot veliki dobavitelji »črnega zlata* — nafte. Govoriti o pomenu nafte v današnjem svetu bi bilo odveč, saj si ne moremo niti zamisliti sveta brez derivatov nafte, n. pr. brez bencina, ki poganja nad 200 milijonov avtomobilov, brez gorilnega olja, ki greje milijone stanovanj, brez nafte, ki poganja nešteto motorjev, brez mazivnih olj, ki omogočajo vrtenje brez trenja neštetih motorjev itd. itd. Toda prav tako si ne moremo več zamišljati vrste sicer zelo si-
V Sovjetski zvezi zelo radi lovijo ribe tudi izpod ledu. Na ledenih tokovih Podmoskovja bomo često naleteli na take ribiče. Na sliki kozmonavt Pavel Romanovič Popovič
aiiiimiiiimnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiutiiiiiniiniiiiiiiiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Robert Rozman v pasaži Rossoni
Dozdčva se, kot da bi hotel Robert Rozman po prvi razstavi, ki jo je priredil pred kratkim v dvorani tSofianopulo*, o-hraniti začetni zalet svoje umetniške poti k višjemu priznanju. Predstavlja se nam namreč ponovno z novo razstavo. Tokrat v najprometnejšem razstavišču mesta, v Rossonijevi galeriji.
Vsa olja, ki jih je petindvajset, so pokrajine in to v pretežni večini kraški razgledi. Razen treh, so vse slike nove, kar priča o izredni delavnosti mladega slikarja, ki v tej zvrsti slikanja obeta kar najbolje.
Rozman je rojen kolorist in ni slab risar. Poln je dramatičnega zagona. Ne podaja pa v teh podobah Krasa znane lepote širših razgledov, kjer bi mogli spoznati njihovo krajevno pripadnost. To so le brezimne gmajne in njihovi ožji izrezi z grmi in drevesi, skuštranimi od burje; so to dolinice z zaraslimi in strmimi skalnatimi pobočji. Včasih le nekaj dreves in skal. In vendar čutimo, da so del našega Krasa v njegovih najrazličnejših letnih nastrojenjih.
Če smo na prvi Rozmanovi razstavi srečavali pokrajine, kjer je ob najmanjšem posredništvu njih naravnih oblik iskal le njih barvno značilnost in to vedno v najbolj pestrih odsevih jeseni in pomladi, opažamo sedaj ponekod
tudi podrobnejšo risbo, ki bolj mirno učinkuje, podobno kot tudi hladnejša barvna skladnost. So to slike pooblačenih nevihtnih obzorij nad v daljavo vse širše gmajne in zgubljenih kraških kotov v zimskem mraku. Poteze so vedno živahne in v marsičem spominjajo na Veselov realizem. Je pa Rozman v barvnem podajanju tako raznolik, da ne uspemo še točno določiti, katera barvna lestvica je resnično izraz njegovega temperamenta, kot to vidimo v slikah Brumattijevega Krasa.
MILKO BAMBIČ
romašnih predelov sveta, ki so ostali zaostali zaradi splošnega prirodnega siromaštva in za katere so podzemeljska jezera nafte edino bogastvo, da bi še nadalje mirno gledali, kako drugi bogatijo na njihov račun. Problem borbe med skupino petrolejskih mogotcev in predstavniki dežel, ki se borijo za večji delež pri izkoriščanju svojega naftnega bogastva, bomo tokrat pustili ob strani in se bomo lotili le nekaterih konkretnih podatkov, ki nam bodo povedali, kdo ima največ nafte oziroma derivatov porabi, kam gre dobiček pri tej ogromni industriji itd.
Najprej si oglejmo, kje imamo nafto na svetu?
Na ameriški celini, v Severni in Južni Ameriki, je glede nafte trenutno najbolj prizadeta Venezuela, kjer so lani načrpali 193 milijonov ton nafte. Drugo področje, ki je še bogatejše in ki je lani dalo še več, je Iran, kjer so po uradnih podatkih lani načrpali 190 milijonov ton nafte. Na tretjem mestu je glede tega Saudova Arabija, kjer so lani načrpali in prodali 175 milijonov ton nafte. V Libiji, ki se je pojavila v svetu nafte šele pred nedavnim, so lansko leto načrpali že 159 milijonov ton »črnega zlata*. Na petem mestu je glede tega majhna državica Kuvait v Perzijskem zalivu, ki je lani dala 138 milijonov ton nafte. Njen sosed Irak je dal lani 76 milijonov ton. Alžir, ki je bil do pred kakim desetletjem nepomemben, je lani dal 46 milijonov ton nafte in vse kaže, da se bo črpanje nafte na alžirskem področju Sahare naglo povečalo, ker se zmogljivosti za prevoz nafte od vrelcev do sredozemskih pristanišč naglo večajo. Daljna Indonezija je dala lani 45 milijonov ton nafte, drobceno področje Abu Da-bi je dalo 33 milijonov ton, «mi-kropska* kneževina pa 17 milijonov ton.
Doslej nismo omenili niti ZDA in Kanade, niti Sovjetske zveze in Romunije, oziroma kake druge socialistične države. Kar zadeva ZDA in Kanade, niti Sovjetske zveze in Romunije, oziroma kake druge socialistične države. Kar zadeva ZDA, trenutno ne razpolagamo s točnimi podatki. Znano je, da ZDA načrpajo veliko nafte in da se bo njihova proizvodnja v bližnji bodočnosti še povečala, saj so prav v lanskem letu ugotovili, da je Aljaska e-no samo velikansko naftno področje. Kljub temu ZDA nafto še uvažajo. Prav tako ima velike »perspektive* tudi Kanada. Znano je tudi, da se črpanje nafte v Sovjetski zvezi iz leta v leto naglo veča, tako da predstavlja Sovjetska zveza že enega najpomembnejših činiteljev v svetovni proizvodnji nafte.
Ko smo navajali prejšnje kon-
kretne podatke, smo navedli točne podatke dežel OPEP, to se pravi desetih dežel glavnih izvoznic nafte, ki so v lanskem letu vrgle na svetovni trg kar 1.072 milijonov ton nafte. Dejansko so te dežele ki jih srečujemo v glavnem na področju Severne Afrike in arabskeva sveta do konca Irana ter na področju Indonezije, za sedaj glavni dobavitelji nafte na svetu. Njihov delež v svetovni proizvodnji nafte predstavlja obilne štiri petine. V lanskem letu so te države dale 80,2 odstotka vse svetovne proizvodnje nafte.
Te države so se sedaj naveličale dajati bolj razvitim deželam v svetu, kjer se »črno zlato* v raznih derivatih v glavnem troši, po nizkih cenah.
In kakšne so dejansko cene nafte od izvora do porabe? Cene so različne, upoštevajoč pač različna merila in različne davščine v državah, kjer se nafta troši. Če vzamemo strukturo cene nafte v celoti in jo označimo s 100, bomo ugotovili naslednje : kar 47,5 odstotkov cene gre za davke in druge dajatve v deželah porabe. 26. odst. gre za stroške distribucije, 6,3 odst. so stroški prevoza, čiščenje oziroma rafiniranje nafte v bencin in razne derivate odnese nadaljnje 3,3 odst., države proizvajalke, to se pravi države, ki smo jih navedli prej, dobijo na račun davkov 7,9 odst., proizvodni stroški znašajo 2,7 odst., čisti dobiček družb pa je 6,3 odst.
Gornji podatki nam posredno povedo, da velikanski dobiček, ki se dobi od nafte, pripade deželam, koder se nafta v obliki raznih derivatov troši. In ker vemo, da razvitejše dežele sveta porabijo pretežno količino že o-menjenih nad tisoč milijonov ton surove nafte, kolikor so jo lani dale države iz organizacije OP EP, pomeni, da prav razvite države imajo od »črnega zlata* največ dobička, veliko več koristi, kot jo imajo države, od koder je »črno zlato* prišlo.
Med bogatimi je tudi Italija. Med bogate potrošnike nafte spada tudi 6 držav Evropske gospodarske skupnosti. Oglejmo si, kako je v teh 6 državah glede »črnega zlata*. Predvsem je treba koj v začetku povedati, da so veliki potrošniki nafte in njenih derivatov v Evropi prav te države, katerim je treba prišteti še Veliko Britanijo in Švedsko. Doma te države načrpajo kaj malo nafte, zato jo morajo uvoziti kar 97 odst. vseh potrebnih količin. V lanskem letu so te države porabile doma 410 milijonov ton nafte, oziroma njenih derivatov in kar 402 milijona ton so je morale uvoziti. Francija je lani uvozila 100 milijonov ton nafte, Zahodna Nemčija je uvozila 98,3 milijone. Italija je uvozila 1969 leta 102,8
milijonov ton, Nizozemska 60,3 milijone ton, Belgija pa 29,5 milijonov ton.
Najboljši sovjetski film
MOSKVA, 4. — List »Sovjet-skaja kultura* je napravil anketo med 16 najbolj znanimi sovjetskimi filmskimi kritiki, da bi ugotovil, kateri sovjetski filmi in kateri filmski umetniki so najboljši. Od 16 kritikov je kar dvanajst glasovalo za film »Začetek* kot najboljši film lanskega leta. Koj za njim pa pride film cBlizu jezera*.
Film «Začetek* je drugo delo mladega sovj. režiserja Gleba Pan-filova in pripoveduje zgodbo mladega dekleta, ki dela v tovarni in jo nepričakovano povabijo, naj igra v filmu vlogo orleanske device. «.Pri jezeru* pa je film enega najstarejših sovjetskih režiserjev Sergeja Gerasimova.
Kaj pa umetniki, oziroma u-metnice?
Kar se umetnic tiče, so na prvih mestih umetnice, ki igrajo v teh dveh filmih: Luna Cjuri-kova, ki igra vlogo tovarniške delavke in vlogo orleanske device, je dobila kar 13 glasov od možnih 16. In tudi Natalija Belohvo-stikova spada med odkritja novejše dobe. Je to študentka kinematografske šole in igra eno glavnih vlog v filmu »Pri jezeru*.
Kot najboljši filmski igralec v lanskem letu je bil označen Ino-kentij Smoktunovski, ki se je izkazal v filmu «Čajkovski», režiserja Igorja Talankina ter v filmu tZločin in kazen* po istoimenskem delu slovitega ruskega klasika Dostojevskega.
bila v kinodvorani <dlnion* v Ljubljani predpremiera slovenskega filma «Na Klancu*. Režiser Duletič Vojko je film ustvaril po Cankarjevem delu «Na Klancu*.
Film je ekipa podjetja Vesna film snemala na Gorenjskem, na Vrhniki in na Bledu. Bil je posnet v barvah, vendar so v filmu tudi kratki čmobeli vložki, katerih namen je verjetno ia, da poudarjajo trpko usodo revnih slovenskih ljudi.
Osrednji ženski lik je mojstrsko podala v vlogi Francke slovenska gledališka in filmska igralka Štefanija Drolčeva.
Francka (Štefka Drolc) igra rev no kmečko dekle, ki se zaljubi v bogatega gospoda, nakar pa se poroči s preprostim in revnim kmetom • krojačem, ki pozneje odpotuje v tujino, ker mu doma ni dano dobiti dela. Otroci ostanejo materi v breme, eden umre, hči utone v morju hlapcev in dekel na tujih tleh (usoda slovenskih dekel), sin se pa potepa po svetu kot študent. Konec filma: Francka čaka in upa na moževo morebitno vrnitev.
Gre torej za socialno tematiko, ki je bila Cankarju tako pri srcu, da jo je stalno obdeloval v svojih literarnih delih. Bridka in včasih tragična usoda slovenskega človeka, ki mora v tujino po zaslužek, ni nič novega, zato se zdi, da je film v bistvu prenos resničnosti v filmski svet in povezuje Cankarjevo literarno dediščino s filmsko kreacijo Vojka Duletiča.
Privškova glasba v filmu ni folklorna, ampak folklorno - ambien-talna. Odlična kamera Mileta Be-glaja, kostumi Mije Jarčeve in zlasti skrbna režija in igra, dajejo filmu odlike, ki ga povzdigujejo na visoko umetniško raven. Mogoče je pripovedni tempo filma rahlo prepočasen, vendar je to morebiti bil režiserjev namen.
Kaj se povrnem k izvajalcem: Štefanija Drolčeva, prvakinja slovenskega gledališča in filma, je torej s s po jo interpretacijo Francke, lika trpeče slovenske matere, znova dokazala svoj igralski dar. Predvsem je zablestela v scenah, ko sama hodi po kolovozni poti ali teče za vozom, ki je noče vzeti s seboj; zlasti še na koncu, ki ga je režiser verjetno namerno naredil v optimističnem smislu.
Janez Bemež je izredno markantno podal vlogo moža, kmeta -krojača. V njem se borita dve misli: ljubezen do domačije in družine in želja po boljšem zaslužku
v tujini. Naposled prevlada misel in gre na pot, s treW*,
za kruhom. Vlak, ki ga
filmu, je današnji vlak 20. in hoče naznačiti kontinuiteto *>
de slovenskega izseljenca. ^
Ostali igralci so svoje vl°SP j tili in prav zaradi tega 145 ,J| zelo dober film. V ostalih vlšik so nastopali Tone Kuntner, ‘m Jezernik, Angela Hlebše in Drolc - Uršičeva.
Upajmo, da bomo mogli tuo' žašici Slovenci, videti film ,m Klancu* v Trstu. Te dni '
že predvajajo v Sloveniji-
Sovjetska založniška dejavnost v letu 1971
MOSKVA, 3. - Sovjetska 1 publicira zelo veliko knjiH■ r to skrbi 233 založb, ki bodo " ju tošnjem letu izdale kar JJ) «naslovov*, to se pravi del s skupno naklado ene r» $ de 300 milijonov izvodov. c J
čunamo, da ima Soujetsfcfl^i
skoraj 250 milijonov ____________
pride po 5 knjig na prebivalca, kar je veliko- $ je treba vzeti v poštev tnaKjf stvo, da spadajo med tudi manjše publikacije, brošure, toda to le delom0 j/ meni sicer pozitivno sliko o~' W ga založniškega življenja vjetski zvezi.
V naslednjem bomo na„li$ kaj naslovov, kot so jih
iPrVj
nekatere glavne založbe. $
kongresu Kp SZ* bo nasW ^ ke. tZgodbe del in ljudi str° ji Mala filozofska biblioteka*’^f naki sovjetske domovine»■ ba Mladinska knjiga* bo la za najmlajše vrsto dej- t katerimi tudi zbirke poezij, j troke. Med avtorji te za^°^s tudi Puškin, Lermontov, ^ $ sov, Turgenjev, Gradišek’
Založba Misl* bo no”"-Lj z izdajanjem filozofskih posameznih zbirk, založba it ženstvenaja literatura* P° ^ dala več del stare klasičn*■ ^ literature, med drugim ™0|# skega, Puškina in druge- jf slovstvo iz novejše sovje” be pa bodo v okviru ^ rjJ^' predstavljali Furmanov, *
Buhov, Roždestvenski in ski pisatelji.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ni
priporočljivo, da bi svoja vprašanja skušali rešiti s pretirano drznostjo. Pokažite več spravljivosti do drage osebe.
HOROSKOP
ni rešitvi. Neka pobuda bo imela uspeh.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne zamenjujte dinamičnosti z napadalnostjo, če nočete pokvariti odnosov s sodelavci. Manjša družinska nasprotja.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 8.) Dan je primeren za tiste, ki se ukvarjajo z raziskovanji. Ne polagajte prevelike važnosti na nekatere svoje namišljene tegobe.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Prehodne težkoče za vse. ki zavzemajo odgovorna mesta. Neko srečanje bo vplivalo, da boste spremenili neki svoj načrt.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dan bo ugoden za umetnike. S svojo odločnostjo boste preprečili neko ne-srečo
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Danes bo za vas zelo naporen dan. Pokažite razumevanje in smisel za prilagoditev, da bi se izognili nepotrebnim sporom.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Na obljube se zanesite samo do neke mere. Prišlo bo do novosti v vašem prijateljskem krogu.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Splošno vzdušje ni najbolj pozitivno. Ognite se vsakršni radikal-
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Zahvaljujoč se intuiciji se boste izvlekli iz neke nevšečne situacije. Prišlo bo do nasprotja med vami in ljubljeno osebo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) S samozavestjo boste premagali vse težkoče, tako da vam je uspeh zagotovljen. Deležni boste prijetnega obiska.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zaupajte v svojo odločnost in svojo srečo. V čustvenem pogledu bo vse v redu.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Skušajte pravočasno izpolniti vse svoje obveznosti. Dobri izgledi za vaše osebne načrte.
PETEK, 5. FEBRUARJA 1971
TRSTA
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Pianist Nero; 12.10 Vpliv zdravil na človeško telo; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 19.30 Problemi Krasa; 19.20 ženski vokalni oktet; 19.35 Nove plošče; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 21.45 Folklorni ples; 22.05 Zabavna glasba.
ročila; 7.25 Orkestri; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 13.27 Strnjena komedija; 14.05 Prenos iz Houstona; 14.30 Program za popoldne; 16.20 Izbrane pesmi za mladino; 18.45 Sindikalni problemi; 21,00 Koncert.
iVfl®
sambel Dovžan; 13.15 Zabiti;
glasba; 14.10 Po željah 14.35 Naši poslušalci česbrvir
II. PROGRAM
KOPER
6.30, 7.00, 10.00. 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.35 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Orkestri; 9.00 Znanost in življenje; 9.10 Marisa San-nia in H. Alpert; 10.06 Juke box; 10.45 Madžarski ansambel; 11.15 Prijetna glasba; 11.30 Celentanov klan; 11.45 Orkester Berlipp; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Slovenski ansambli; 15.00 Prenos RL; 15.30 Tops • Pops; 16.05 Poslanska tribuna; 16.20 Mladi izvajalci; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Vaši pevci; 18.00 Simf. koncert; 19.00 Poje A. Marchetti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pisana glasba; 22.35 Nočni recital.
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Poje Fausto Cigliano; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Telefonski pogovori; 13.00 Hit Parade; 14.00 Zakaj in kako?; 15.00 Poljudna enciklopedija; 15.40 E-notni razred; 16.05 Popoldanski spored; 18.45 Izbrane pesmi; 19.00 Poje Morandi; 21.00 Nove knjige; 21.45 Francoske plošče; 22.00 Brez naslova; 22.40 Radijska priredba.
III. PROGRAM
naoi	v--	«
15.30 Napotki za turiste; !*• kestralna glasba; 16.40 Ra^Ljti glasbo; 17.10 Človek in 17.20 Operna glasba; 18.15 tov rondč; 19.00 Lahko noč-ci; 19.15 Trio Burnik; 20.00' narodno zborovsko tekntfLft;
21.15	O morju in pomO^L V
22.15	Besede in zvoki; 23-w terarni nokturno; 23.15 Ja*1'
ITAL. TELEVIZIJ*
10.10 - 10.25 Prihod a&ffa
tov na Luno;
12.30 Koffli&U mi; 13.00 Tretja stran; l3-3®,*j fi nik; 14.50 do 19.10 (m°':!V 20.10) Sprehod po Luni p
10.00 Konlert za začetek; 10.45 Glasba in poezija; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Baletna glasba; 14.00 Dva glasova, dve dobi; 16.35 Haydnove skladbe; 17.25 Strani iz albuma; 17.45 Jazz; 19.15 Schubertove skladbe; 20.15 Sodobna medicina.
in Mitchell obiščeta žreb : j* blet in Triplet); 19.15
znanost; 19.45 šport in i^l' fV nike; 20.30 Dnevnik; 2lJ^poltednik; 22.00 Plošče; 23.0® v nik.
II. KANAL ^
17.00 Konjske dirke; 21-®®^
lilfl I 21.IS TolmHencIffl
čila; 21.15 Televizijska P'
JUG. TELEVIZIJ*
TC
SLOVENIJA
7 00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,	20.00, 23.45 Poročila; ®-3®
19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; Soli; 14.40 Polet vesoljsk® ,' 7.15 Inform. oddaja; 8.10 Operna Apollo 14 — posnetek la P glasba; 9.05 šola; 9.35 Slov. na- *	‘	'	“ 1
rodne; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Tenorist Ličert in basist Žveglič;
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po- 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 An-
NACiONALNI PROGRAM
barvah; 18.15 Obzornik; ^
cak; 20.35 Izkažimo se, $ Evr. prvenstvo v umetnost® sanju.
»
MDR]
A^ga
fe
hi
&
Vrsti
p
gs
'S
»t
• Chrij Ust
1 Vtich ,'Ann« ' VVilfcr , ^
iss
S
u
Lla >i« ^ OH
}fi!
^ teka,

$ov;
H


O-1
&
Sv.
le
>ra
tek
Kr,
anj
Krva
I°gel
S*
sS0t
3in
Sr
Sej
S
S
K
S;
S
s
'V
V

$
c
i*
* 88
fr*.
Si v * >
SS
S5
* ii
v v
S
S
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
36. ARLBERG KANDAHAR
M francoskih smučark v deseterici najboljših
Najhitrejša je bila Britt Lafforgue
JjttRREN, 4. __ Zmagoslavje Fran- treh obveznih vajah na čelu začas-
y slalomu za 36. izvedbo
Tibere « smu^arskega tekmovanja Kandahar: med prvimi dese-iitaj 2®stahmo kar 5 francoskih Lajf' WaJbolje se je odrezala Britt Ijj ,ki_ je imela v prvi vož-čas, v drugi pa je oila 2a Američanko Marylin Co-svojo rojakinjo Daniele fclo dnk ‘ V druSi vožnji je bila d* tudi Avstrijka Anne Ma-ki pa si je zapravila uvrstitev z zelo slabo prvo
1	7* red za slalom:
!. 2*1 Lafforgue (Fr.) i. rjrei?ce Steurer (Fr.)
<rrJ
A^U Pu'g (šp.)
S. ■\War,e Proe11 (Av.)
1«, QDy!m Cochran (ZDA)
“listine Roland (Fr.)
1 v.; *^,ca za svetovni pokal: !.Wle Jacot (Fr-)	132
Proell (Av.)	123
firSTr ^re^el (Avstrija) in S, pic Lafforgue (Francija) s ISa^?lse Mačehi (Fr.) rS^f ^Mir (Fr.)
I Cli»ord (Kan.)
I. Gp2:nce Steurer (Fr.)
10. Gabi (Av.)
^ara Cochran (ZDA)
99”09
99"27
100"17
100”41
100”93
101”58
101”67
101”86
101’'97
102”04
ne lestvice favoritinja Avstrijka Beatrix Schuba. Schuba ima trenutno 534,8 točke, sledi ji Madžarka Zsuzsa Almassy 495,2. Italijanka Rita Trapanese je prijetno preseneti la, saj je do sedaj na odličnem 4. mestu.
Zaradi spora z redarji
Compagnoni v jflči
Znani italijanski alpinist in smučar Achille Compagnoni, ki .je pred leti osvojil drugo najvišjo goro našega planeta, K 2, se je znašel v zaporu. Medtem ko je peljal nekega svojega prijatelja v bolnišnico, ga je zaradi nepravilne vožnje u stavila redarska obhodnica. Prišlo je do spora med alpinistom in redarjema, padle so grobe besede in — po izjavi obeh mož postave — naj bi se Compagnoni tudi fizično uprl ko sta ga pozvala naj odide z njima na policijsko postajo. Compa-gnonija so pridržali v zaporu, kar .je zbudilo po vsej Italiji mnogo negodovanja, saj sodi mož med najbolj ugledne italijanske športnike.
Glede spora med redarjema in Compagnonijetn niso še izdali nobenega uradnega poročila, ker je preiskava še v teku. Obe prizadeti strani sta dali glede incidenta povsem nasprotujoči si izjavi.
košarka
^ftnrtnem srečanju košarkar-'liili n movania za pokal evrop-^'iia ak°' K v Pragi domača h|« I-5° Podaljških tekme premalo ‘ribljatisko Olimpijo s 101:78.
m' ljubljanskem srečanju zrnati (jc.^Plia z 18 točkami prcdno-it |j 'v L zdaj pa Čehi doma s 23, Poslov si zmagovalec dvoboja četi, n., "a ekipa s 5 koši prednost	je torej izpadla iz te-
ie|t»>ovanja.
^vi«ti prvaki zv dvojicah
S**«, 4- — Na evropskem pr-Sieto t ,urt»etnostnem drsanju sta “ina Rodinina in Aleksej N usvojila že tretjič zaporedo-evrooskega prvaka v dvo Sovjetov dopolnjujeta t»voH],lri ^je mesto, ki sta ju b lJt. Para Smimova - Surajkin ^ Bia . Proskurin. lfotfi?8u v°dita prav tako Sovjeta “Mfn 8 Pahomova in Aleksander blC.Po dveh plesih, polki in k Pol*lmata 251.5 točke, se pravi fe a,,	več od zahodnonemške-
VT? Angelica in Erich Buck. l*knto
K
Vogef Planina
feenica (Ljubelj)
Corje
Cnj
'Vanju posameznic je po
i|,lHl|||||||,|||||||||,|,„,|«|||||n||||||MM|||||||
SNEžNE razmere
i gora	70 cm
avec	145 cm
95 cm 230 cm 180 cm 15 cm 45 cm 110 cm 50 cm 150 cm 110 cm 80 cm 90 cm 220 cm 60 cm 100 cm 60 cm 15 cm 45 cm 30 cm
n ^ina d’Ampezzo
•C?110
elsko sedlo
feada
VjKe
Nje
kNa
Qhj *
Hitiastein
Cueche!
Nix
NOGOMET
Šest tekem SZ v Južni Ameriki
MOSKVA, 4. — Sovjetska nogometna reprezentanca je odpotovala v Južno Ameriko, kjer bo odigrala šest prijateljskih tekem. Moštvo se je temeljito spremenilo, z ozirom na tisto, ki se je udeležilo SP v Mehiki. Novi tehnični vodja sovjetske ekipe je Valentin Nikolejev, kapetan pa veteran moštva Albert še-sternjejev, ki je do sedaj igral kar 82-krat v državnem dresu. Med LO igralci, ki so odpotovali je 10 novih imen. Prva bo na sporedu tekma s perujskim moštvom Cristal Club.
ODBOJKA
Priprave za evropsko prvenstvo
P«rnarčičeva, Pečarjeva in Klavdij Veljak
FIRENCE, 4. — Italijanska odbojkarska zveza je danes objavila seznam imen odbojkaric, ki pridejo v poštev za sestavo reprezentance za evropsko mladinsko žensko prvenstvo. Dne 12. februarja v Cover-cianu se bodo sešle naslednje mladinke: Pečar in Pernarčič (Bor), Gaggiotti (Brogliaccio), Cappellini in Mare (CS Firence), Arrnovi (Cor-lo Modena), Marchese (Borse Genova), Natali (Spina Ferrara), Mar-tinelii (Minelli), Cociancich, Luc-chesi in Brovedani (OMA Trst), Col-leoni in Remuzzi (Pallavolo Bergamo), Žago (UISP Sestese) ter Gior-dina in Palma (SS Palermo).
Kot smo že poročali se Sonja Pernarčič zaradi bolezni verjetno ne bo mogla udeležiti teh skupnih priprav, upamo pa, da se bo vsaj Pečarjeva lahko udeležila treningov mladinske reprezentance.
Sporočili so tudi imena mladincev, ki pridejo v poštev za sestavo italijanske mladinske reprezentance, ki se bo udeležila evropskega mladinskega prvenstva. Med mladimi odbojkarji smo zasledili tudi ime borovca Klavdija Veljaka, ki je edini j tržaški odbojkar, ki pride v poštev. I
V ČASU OD 26. AVGUSTA 80 10. SEPTEMBRA 1972
Enaindvajset športnih disciplin na olimpijskih igrah vMunchnu
Organizatorji so objavili uradni tekmovalni spored iger
Borovec Sirk med metom iz skoka
MONCHEN, 4. - Organizacijski odbor letnih olimpijskih iger, ki bodo na sporedu prihodnje leto v Miinchnu, je objavil danes dokončni spored te velike športne manifestacije. 26. avgusta bo otvoritvena slovesnost, zaključno pa bo na sporedu 10. septembra. Tega dne bo na sporedu tudi konjsko tekmovanje za veliko nagrado. Skupno bo obsegal spored olimpijskih iger 21 disciplin, od katerih bo dvanajst začelo tekmovati že prvega dne. Najbolj zgoščen tekmovalni program bo v dneh 29. in -.1. avgusta, ko bodo na raznih krajih tekmovali v kar 1) olimpijskih športih.
Največ časa bosta na tekmovalnem sporedu boks in hokej na travi: v teh dveh disciplinah bodo namreč tekmovali kar 13 dni. Na tem seznamu je na drugeir. mestu odbojka (12 dni), nato pa sledijo
sabljanje, košarka, nogomet in ro-koborka (11 dni). Obe glavni disciplini olimpijskega programa, a-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiTTiiiiu.riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinmnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Trebensko ŠD Primorec bo gojilo tudi basebal
Društvo se je že včlanilo v italijansko basebalsko zvezo
V	ponedeljek, 1. februarja je imela v palači Artelli (stara univerza) letni občni zbor pokrajinska zveza za baseball in softball.
Prisotni so bili: prefekt dr. Lino Cappellini, predsednik italijanske federacije za baseball in softball Bruno Beneck, predsednik pokrajinskega odbora dr. Enzo Civelli in drugi.
V	začetku sta prefekt in predsednik nagradila zmagovalce in druge tekmovalce, ki so sodelovali na tekmovanjih baseballa in atletike, ki jih je organizirala federacija: med temi so bili:
KRIŽNIČ Andrej (ena zlata kolajna, ena srebrna m ena plaketa),
SOSIČ Adrijan (ena bronasta kolajna) ;
RAUBER Lučila za softball.
Na občni zbor so povabili športno
iiiiiii iiiiiviniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiii timi milu iiiiiiii 1111111111111111111111111
V nedeljo v Moeni smučarski maraton
Za tek na 68 km dolgi progi se je prijavilo nad tisoč tekmovalcev
V nedeljo bodo v Moeni priredili ob priliki 50-letnice obstoja Italijanske zimskošportne zveze veliko tekmovanje v maratonskem smučarskem teku. To bo za Italijo ne koliko nenavadno tekmovanje, saj bo proga merila nič manj kot 68 km.
Čeprav bo proga zelo dolga, pa se je za to tekmovanje prijavilo veliko število smučarjev:	nasto-
pilo bo namreč kar 1.135 tekmovalcev, med katerimi bo tudi 40 tujcev, ki bodo prispeli iz sedmih držav. Italijanski tekmovalci, ki bodo nastopili, pripadajo 259 smučarskim klubom iz vse države.
Že doslej je prispelo v Moeno nad 500 prijavljencev. ki vneto trenirajo za nastop.
Za izvedbo tega tekmovanja so morali organizatorji opravita precej dela. Zgraditi so morali 20 mostov čez potoke, premakniti 5.000 kubičnih metrov zemlje in skal, popraviti ali na novo zgraditi 12 km gozdnih cest, itd.
Vzdolž proge so postavili večje število okrepčevalnic v šotorih in sanitarnih prostorov, dve kontrolni mesti bosta ob progi namenjeni merjenju vmesnih časov. Organiza-
torji imajo na razpolago 10 vozil za prvo pomoč in tri helikopterje. Pripravili pa so tudi posebna mesta, kjer bodo tekači lahko mazali smuči. Vzdolž vse proge so nameščeni zvočniki, po katerih bodo gledalce in tekmovalce sproti obveščali o poteku tekmovanja.
Za tekmovanje vlada tako v italijanskih kot tudi drugi smučarskih krogih, veliko zanimanje.
društvo Primorec, ki je pred kratkim predložilo prošnjo, za pristop k federaciji. Delegata športnega društva Primorec sta bila Kolarič Mario in Tavčar Karlo (trener).
Med čitanjem svojega poročila je predsednik dr. Enzo Civelli omenil, da bodo v letošnji sezoni pristopila k federaciji tudi nova društva, med katerimi eno iz zgornje tržaške okolice (Primorec iz Trebč). Ob koncu je sledila kratka zaskus-ka. Ob tej priliki je dr. Civelli predstavil vsedržavnemu predsedniku baseballa Benecku predstavnika športnega društva Primorec. Tajnik Mario Kolarič je pojasnil predsedniku, da pripada športno društvo Primorec slovenski etnični skupini, ki živi na obmejnem področju. Obrazložil mu je težave tehničnega in finančnega značaja pri razvoju in uveljavitvi tega novega športa pri nas. Ob koncu razgovora je predsednik povabil tajnika Kolariča naj bi ostal z njim v pismenih stikih pri federaciji v Rimu. Obenem je pozitivno ocenil naš pristop k federaciji, z upanjem, da se bo ta športna panoga razširila v bližnjo republiko (Jugoslavijo), tudi s posredovanjem krajevnega slovenskega tiska. Ob tem razgovoru je Kolarič obrazložil predsedniku Benecku tudi obstoj ZSŠD.
Dne 2. 2. je imel predsednik Beneck stike z zgoniškim županom Josipom Guštinom, skupno s tržaškim občinskim odbornikom za šport in dr. Enzom Civellijem.
SMUČANJE
MORAW (Švedska), 4. — Znanega smučarskega teka tvasaloppeb se bo udeležilo kar 6821 tekmovalcev, ki bodo predstavljali 14 držav. Najštevilnejši bodo tekmovalci iz Italije, ki jih bo 182.
25-LETNICA USTANOVITVE PD «S. ŠKAMPERLE«
V okviru proslav, ki jih bo priredilo društvo, bo tudi
Kraška avtomobilska vožnja
in sicer 7- marca. Proga bo potekala po Krasu, na obeh straneh meje. Tekmovanje se bo zaključilo s skupnim kosilom. Udeleženci morajo imeti za prehod meje prepustnice. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak večer (razen ob sobotah) od 20.30 do 21.30, od 1. februarja dalje. Vpisnina — katero je treba poravnati že ob vpisu — znaša 3.000 Ur.
Pred 2. delom prvenstva
Temeljite priprave novogoriške ekipe
Po skoraj četrtstoletju so vzpostavili nogometne stike med obema Goricama


Spričo kopnega terena je nogometna predsezona na Goriškem že v polnem teku. Na programu so vsako nedeljo (in celo ob sobotah) prijateljske tekme. Do začetka prvenstva konec marca, bodo v Novi Gorici in tudi v Mirnu gostovale razne ekipe in tako kar štiri iz Ljubljane: NK Svoboda, ŽNK Ljubljana, NK Slavija in NK Slovan (ie v Novi Gorici).
Pred dnevi je že gostovala v Novi Gorici nogometna ekipa iz Sovodenj (Italija). Rezultat je bil 3:1 (0:0) za domače.
V soboto 30. jan. 1971 so Novogoričani gostovali (in to sploh prvič od ustanovitve 1947) v Gorici proti mestnemu predstavniku Pro Go-rizia. To mednarodno srečanje se je končalo neodločeno 1:1 (1:1). Najprej so povedli Novogoričani v
12.	minuti po Cigoju, dočim so domači izenačili v .35. minuti. Od Novogoričanov se je posebno izkazal novi vratar Mlivič. Tekmi je prisostvovalo tudi več gledalcev z jugoslovanske strani. Imeli so kaj videti, posebno v prvem polčasu je bila igra na visoki ravni. Ob tej priliki sta se upravi obeh sosednih mestnih klubov dogovorili za bodoče tesno sodelovanje v srečanjih tudi s pionirji in mladinci. S tem drugim srečanjem se lahko reče, da je med obema obmejnima mestoma, vzpostavljeno normalno nogometno športno sodelovanje za bodoče. Pravzaprav je čudno, da toliko let ni bilo nogometnih srečanj med predstavnikoma Gorice in Nove Gorice. Znano je namreč, da že več let sodelujejo v košarki in orodni telovadbi, dočim je bilo pred leti precej srečanj v hokeju na kotalkah. Zelo važno je, da sta pri obeh omenjenih nogometnih srečanjih s predstavnikom sodelovali in podprli obmejni občinski skupščini Nove Gorice in Gorice. Pohvaliti je treba vse igralce za borbeno in športno igro ter sodnike za res objektivno sojenje.
Ob tej priložnosti objavlja mo sprejeti program nogometnih srečanj NK Nove Gorice v pripravah za spomladansko prvenstvo, ki se bo predvidoma začelo 28. marca.
7. 2. 1971 Adria (Miren) - NK N.
Gorica:
13.	2. Nova Gorica - NK Svoboda
(Ljubljana);
14.	2. Nova Gorica I. - ŽNK Ljubljana;
14. 2. Nova Gorica II. - Svoboda; 21. 2. NK Tabor (Sežana) - NK Nova Gorica;
27.	2. Nova Gorica - NK Slavija (Ljubljana);
28.	2. Nova Gorica - NK Tabor;
7. 3. Nova Gorica - NK Tolmin (pokalna) ;
7. 3. Nova Gorica II. - NK Jesenice; 14. 3. Nova Gorica - NK Primorje (Ajdovščina), bo na sporedu le v primeru, če bosta oba zmagovalca v 1. kolu 7. marca.
Dne 19. marca naj bi Novogoričani gostovali v Ronkah (Italija), ter končno preskusili prvo ekipo dne 21. marca v Novi Gorici proti solidnemu moštvu NK Slovan iz Ljubljane.
Nogometnih tekem bo torej v Novi Gorici dovolj še pred samim spomladanskim prvenstvom, tja bodo prišli na svoj račun Še talco razvajeni nogometni priv^ržeppi.
' “ R. Varl’
NAMIZNI TENIS
Tudi Kitajci na SP
TOKIO, 2. — Na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu v Nago ji na Japonskem bodo prisotni tudi Kitajci. Tako je odločila kitajska namiznoteniška zveza. Kitajci so se zadnjič udeležili nekega svetovnega prvenstva leta 1965 v Ljubljani. Takrat so zmagali tako v ženski, kot v moški konkurenci. Turneja, ki so jo opravili pred kratkim po Skandinaviji, Jugoslaviji in Romuniji, pa je pokazala, da bo njihova naloga zelo težka, saj so vse države v zadnjih letih naredile velik korak naprej.
NA NOGOMETNEM TURNIRJU
V	Trstu naraščajniki tudi iz drugih držav
V	dneh od 27. do 29. junija letos bo v Trstu večji mednarodni naraščajniški nogometni turnir za trofejo Leo Brunner. Med italijanskimi moštvi je že zagotovil svoj nastop Milan, organizatorji pa se pogajajo tudi za nastop mestenib reprezentanc Moskve in Budimpešte.
:::::::::::::

,vWMali Tončič > noče biti «scla\;
o ob stoletnici priključitve Beneške Slovenije k Italiji
moj, kaj praviš? Kaj se tl je zgodilo, kaj sem tl p da si jezen name?« Zakaj me tikaš, saj si me vedno je stara naša sveta navada?« stara sveta navada! Ali ne vidiš, kaiko sl oblečena? a »e moreš drugače oblačiti, ko prideš v mesto? Vsi Posmehujejo. Tudi v dialektu ne smeš več tu govoriti. .Jr he marajo! Razumeš?«
6 K—de so mater hudo prizadele. Takoj Je bila vsa
moj, Tončič moj, kaj so naredili iz tebe! V pre-D4 toi nisi nikdar očital mojega oblačila. Oblačim se s?6 haše matere. Ml smo ubogi preprosti ljudje. Saj veš, 5 htoreimo, da živimo v stiska. Jezik pa govorimo, kakrš-) nas naučili naši rajnki. Ali se boš tudi tega sramo-Z°S ti ne zameri, kaj nisi več naš otrok? Kaj nisi več lle* k' Pos1®). poglej, kako Je svet narobe postavljen. C8 °troka v šolo in mu pomagaš z vsemi močmi, da predli1 iz	človeka, moža, ld naj bi znal pomagati
iJfnju sebi in svojim. Vzgojijo pa tt ga tako, da se t Svoje matere in svojega jezika. Res lepa reč! Moža 1 vJ^Lila, zdaj pa še prvega sina, od katerega sem naj-lou^akovala opore. Bog se me usmili!« je iztisnila iz sebe glasom.
gj, Tončiču se je nekaj zganilo. Srce mu Je močno bilo. Z1 8a Je dušilo, kakor, da bi imel debel vozel. Mati se SnMlila in spoznal Je, da Je do nje zelo grešil. V tre-Je prišla na misel podobna zgodba, ki mu jo je
ded pripovedoval, ki jo je najbrž Cankar napisal ((ZATAJIL JE MATER« ali nekaj podobnega. Zdaj se ni več sramoval matere, ampak sam sebe.
«Tako, tako, sin moj, tudi ti si me zapustil. Oprali so ti možgane in ohladili srce, da se je oddaljilo od nas, od mene, sirota. V njem ni več prostora za ljubezen do tistega, ki ti je dal življenje. Zbogom, Tončič!« je rekla in v očeh je imela debele solze. Obrnila se je in se napotila proti vratom.
«Mama, mama!« je zaklical za njo. Ona pa je šla naprej.
«Mama, mama!« je ponovil ves obupan. Na vratih se je ustavila in obrnila. Tekel je na vso moč proti njej. Razklenila mu Je roke, on pa se ji je vrgel v naročje, jo objel in stiskal k sebi z vso močjo. Vedno jo je ljubil, a še nikoli v življenju je ni stiskal k sebi s takšno ljubeznijo, kot sedaj. Na njenih prsih se je na glas razjokal. Oba sta jokala.
«Mama, mama, odpusti mi, zelo sem grešil! Ti sd najlepša, najboljša, najljubša mati na svetu. Tvoja obleka je najlepša, najdragocenejša od vseih. Poljubljal ji je obleko, ruto na glavi In ječe ponavljal: ((Mama, mama, odpusti mi!«
«Saj sem ti že, sinko moj!« mu je odgovorila in ga držala stisnjenega k sebi, kakor, da bi se bala, da ji ga bo kdo iz naročja iztrgal.	,
«Mama, pelji me domov, pelji me domov, dokler je še čas! Jaz hočem ostati ponosen sto svoje matere!«
VII.
Mati je vse razumela. Sla sta v spalno sobo ta vzela njegove stvari. Zapustila sta zavod, ne da bi koga pozdravila. Tista, ki so ju videli, so strmeli za njima, a nihče se ju ni upal vprašati, kam gresta, kaj in kako. Na njunih obrazih so prebrali, da mora biti nekaj resnega. Razumeli so, da pelje mati Tončiča za vedno domov.
V mestu sta se ustavila v gostilni, nekaj pokosila, nato pa peljala kupljenega prašiča proti domu. V vasi se Je precej časa govorilo o tem dogodku. Nekateri so govorili, da Je
otrok preveč razvajen to da mu daje mati potuho. Ob takih govoricah se je mati vselej razjezila ta vneto odgovarjala, da ne želi, da bi postal njen sto janičar. Drugi so ga pa zagovarjali, še posebno stari ded. Kmalu potem so zvedeli, da je bal pred kratkim odprt v Gorici slovenski zavod, Slovenski dijaški dom, kjer imajo do naših otrok vse razumevanje, kjer jih sprejemajo z bratsko ljubeznijo. K materi so prišli tisti buditelji slovenstva, o katerih je govoril Tončiču vzgojitelj v zavodu. Prepričevali so mater, naj pošlje otroka v slovensko šolo v Gorico, kjer bo deležen najboljšega negovanja to ljubezni. Tudi Tončič to ded sta bila za slovensko šolo. Mati pa se je bala spet zgubiti svojega sina. Poleg tega so ji nekateri govorili, da tega ne bi smela storiti, ker da slovenska šola nič ne velja. Po drugi strani pa da bi se zamerila oblastem, ki bi Jo zapisale v črne bukve. Celo grozili so ji, da ji utegnejo vzeti pokojnino po padlem možu. Pri materi je prevladal strah, tako da je Tončič ostal doma.
štiri leta je marljivo delal, obdeloval kmetijo to tako pomagal materi pri preživljanju mlajših bratcev. Ko Je dopolnil svoje devetnajsto leto, si je oskrbel potni list to odšel na delo v belgijske rudnike. V Belgiji so ga imeli vsi radi, od delovnih tovarišev do predstojnikov. Kmalu je postal v rudniku delovodja. Materi je pošiljal vsak mesec domov denar, Včasih je ob poletnih počitnicah obiskal dom. V rudniku je delal polnih enajst let, šest mesecev to trinajst dni. Maja letos je pisal domov, da so mu dali invalidsko pokojnino, ker so mu dobili pri zdravniškem pregledu tretjo stopnjo silikoze. Pisal je, da se bo vrnil domov ta počakal smrti pod matajurskiml hrasti. Dopolnil je dvaintrideseto leto svojega življenja.
Kakšna žalostna usoda! Morda, če bi bili Imeli več razumevanja do njega v zavodu, ali če bi bil šel na slovensko šolo v Gorico ali Trst, bi bil lahko danes doktor, poln življenjske sile, željan to sposoben pomagati sebi to vsem našim ljudem. Krivični ljudje pa so mu drugače za.siilta.u pot ždvljenja. Danes čaka pod matajursklmi hrasti odrešenja.
(Kanec)
TEKMOVALNI SPORED
ATLETIKA
Od 31. avgusta do 4. septembra In od 6. do 9. septembra.
VESLANJE
Od 27. do 29. od 31. avgusta tembra.
avgusta in do 2. sep-
KOŠARKA
Od 27. do 30. avgusta, od 1. do 3. septembra in od 5. do 8. septembra.
BOKS
Od 27. avgusta do 7. septembra in 9. septembra.
KANU
28.	In 29. avgusta ter od 5. do 8. septembra.
KOLESARSTVO
29.	avgusta, od 31. avgusta do 4.. septembra in 6. septembra.
SABLJANJE
29. avgusta do 8. septembra.
NOGOMET
Od 27. avgusta do 1. septembra, tar 3., 5., 7. In 9. septembra.
TELOVADBA
Od 27. tembra.
avgusta do 1. sep-
DVIGANJE UTEŽI
Od 27. do 31. avgusta in od 2. do 5. septembra.
ROKOMET
30. avgusta, 1. In 3. septembra ter od 5. do 9. septembra.
HOKEJ NA TRAVI
Od 27. avgusta do 4. septembra in od 6. do 9. septembra.
JUDO --no .rvfooi.v
Od 31. avgusta do 4. septembra tar 8. septembra.
ROKOBORBA
Od 27. do 31. avgusta ter •. J 5. do 9. septembra.
PLAVANJE
Od 27. avgusta tembra.
do 4. sep-
MODERNI PETEROBOJ
Od 27. do 31. avgusta
KONJSKI ŠPORT
Od 29. avgusta do 1. septembra tar 3., 5., 6., 8. in 10. septembra.
STRELJANJE
Od 27. avgusta do 2. st tembra.
LOKOSTRELSTVO
Od 6. do 9. septembra. ODBOJKA
Od 27. avgusta do 3. tembra In od 5. do 8. tembra.
JADRANJE
tletika in plavanje, bosta trajali po 9 dni.
Statistiki so že zračunali, da bodo na miinchnuskih igrah podelili najboljšim tekmovalcem skupno 1.109 kolajn, od teh 364 zlatih, prav toliko srebrnih in 381 bronastih.
Prve olimpijske zmagovalce bodo proglasili že v prvem dnevu tekmovanj in sicer v streljanju s pištolo ter v dviganju uteži (kategorija do 52 kg).
Plavalci bodo skočili prvič v vodo pet dni pred prvim nastopom atletov. Večino panog bodo plavalci opravili v prvi polovici šestnajstih olimpijskih dni, prav tako kot veslači in telovadci.
Organizatorji so poleg drugega iz brali — kot je že navada — tud maskoto iger. To bo znani nem ški pes jazbečar, ki ima krive no ge, trebuh pa se mu dotika tal, Izdelali so ga v številnih primerkih v lesu, papirju ter blagu in njegov lik bo mogoče videti celo na pivskih vrčih.
ATLETIKA
RIM, 4. — Italijanski rekorder ▼ skoku s palico Renato Dionisi bo tekmoval v bližnji prihodnosti y ZDA, kjer se bo udeležil dveh tekmovanj «indoon>, lri bosta na sporedu 12 .in 19. februarja v hot Angelesu in New Yorku. Dionisija, ki bo odpotoval prihodnji torek, bo spremljal njegov trener Ielli.
• • •
Na mednarodnem krosu v Cata-nii je na 12 km dolgi progi zmagal Italijan Franco Arese. Na dlj je prispel pred Angležem Freyem, svojim rojakom Cindolom, Tunizijcem Gammoudijem in drugimi.
• • •
MILAN, 4. — FIDAL, italijanska atletska zveza je določila datum prvega nastopa na odprtem za svoje člane. Tudi letos se bo uradna atletska sezona začela s tekmovanjem «Pasqua delTatleta«, ki bo 25. aprila v Milanu v organizaciji društva Atletica Ricordi, kot vedno. Tekmovanje bo na stezi iz rubkora v milanski areni.
NOGOMET
ATENE, 4. — V prijateljski nogometni tekmi je Panathinaikos iz A-ten premagal švicarsko moštvo Lau-sanne 4:2 (1:2).
HOKEJ NA LEDU
ALLEGHE, 4. — V prvenstveni hokejski tekmi italijanske A lige je Cortina Doria premagala Alle-ghe 5:0.
(•p
sep-
Od 29. avgusta do 1. septembra ter od 4. do 6. septembra.
KONJSKI ŠPORT
BERLIN, 4. — Italijan Graziano Mancinelli je s konjem Doneraile osvojil prvo mesto v drugem nastopu na Mednarodnem konjeniškem mitingu v Berlinu.
KOŠARKA
VARŠAVA, 4. — V prvi tekmi veljavni za pokal pokalnih prvakov je domača Legija premagala neapeljski Fides 84:75.
RIM, 4. — V italijansko košarkarsko reprezentanco so povabili tudi Tržačanki Alessio in Longo, ki igrata pri Calza Bloch. Za mladinsko žensko reprezentanco je na seznamu tudi Apostolijeva (Calza Bloch).
OBVESTILO
športno društvo Polet t Opčin priredi v nedeljo, 7. februarja smučarski izlet v Trbiž. Vpisovanje do četrtka v trgovini čevljev Malalan na Proseškl u-Uci na Opčinah. Cena 1.500 lir.
Dragi bralci!
Kot smo vam v našem dnevniku že dvakrat sporočili, bo naša
prihodnja nadaljevanka
od prihodnje nedelje, 7. t. m. dalje
znameniti slovenski cbestseller* — roman:
TONE SVETINA:
UKANA
Zaradi izredne dolžine romana (tri debele knjige — skupno 2.385 strani) bomo objavljali vsak dan dvakrat daljše nadaljevanje, t. j. na 4. in 5. strani dnevnika, namesto samo na 5. kot doslej.
«Ukano» so in jo še vedno prevajajo v druge jezike. Mnogi kritiki — med njimi tudi Josip Vidmar so roman zelo pohvalno ocenili; Slavko Jan pa je o njem med drugim zapisal:
*Ukana» je roman, ki govori o spoznanju, aa v malem narodu lahko prav tako, In morda še bolj kot v velikih, vzplapolajo plameni največjega junaštva in najčudovitejše predanosti ter ljubezni do rodne zemlje, do zapuščine, ki smo jo podedovali od 30 in več rodov.
cUkana» nas utrjuje v prepričanju, da tudi majhen narod lahko živi brez manjvrednostnega občutka ob velikih, če zadosti smotrno in celovito razvije vse ustvarjalne moči in sposobnosti, se zna organizirati in se ne zapira vase.
*Ukana* pa nas osvešča tudi o tem, da v zgodovini, kot v osebnem življenju, mimo ciljev, ki si jih zavestno zastavljamo, nastaja vedno nekaj tretjega, kar smo hoteli. Tako je zgodovina ukanila velikonemški pohod, Churchilla in Stalina, pa tudi nas, ki nismo razvili zastave na Matajurju in goriškem ter tržaškem gradu pa tudi ne pri Knežjem kamnu in pri Gospe sveti.*
UREDNIŠTVO
Uredniitvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecch! 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Montecchi 6/II Telefon 95 823 sv. Frančiška 20 Telefon 37 338
Ul
Ul.
Naročnina
Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa-mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
5. februarja 1971
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, f|na^|
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. ‘Maj, 7? d 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naroča L* upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita W
Izdaja In tiska ZTT*^
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Poštnina
PO ZAKLJUČKU TEHERANSKE KONFERENCE OPEP
Ultimat držav ob Perzijskem zalivu Pogajale se bodo samo še deset dni
v
Ce ne bodo petrolejske družbe sprejele njihovih pogojev, bodo izvozniki zaščitili izvoz surovino in povišanje dohodkov z zakonskimi ukrepi
TEHERAN, 4. — Ob zaključku konference OPEP je Iranski finančni minister Jamski Amouzeg&r sipo-ločil, da so države ob Perzijskem zalivu, ki so vključene v OPEP — Iran, Irak, Kuvajt, Saudska Arabija, Katar in Abu Dhabi — sklenile nadaljevati pogajanja z mednarodnimi petrolejskimi družbami do 15. februarja, nakar bodo izvoz petroleja in povečanje dohodkov za izvoženo surovino zaščitile z zakonskimi ukrepi. Države so torej sledile nasvetu, ki jim ga je dal včeraj perzijski šah Reza Pahlevi.
Minister Amouzegar je poudaril, da so bile petrolejske družbe o tem sklepu obveščene. Do polovice februarja bodo imele petrolejske družbe čas, da se odločijo za sprejem ali odklonitev pogojev držav, Id izvažajo petrolej. V primeru, da bi medtem prišlo do nadaljevanja pogajanj, bo rok 15. februar odpadel. »Vendar,« je poudaril Amouzegar, «ne gre za pogajanje v pravem smislu besede, temveč samo za način sprejetja naših pogojev.«
Iranski minister je tudi namignil na »drastične ukrepe«, ni pa točneje povedal, kakšni naj bi bili tl ukrepi. V Teheranu ni nihče več omenil prekinitve izvoza surovine.
Dalje je Iranski minister izjavil, da je njegova vlada že začela pripravljati zakonodajo ki naj bi urejala izvoz petroleja. Odvisno pa je od petrolejskih družb, če bo vlada zakonodajo odobrila ali ne.
Čeprav je bil rok 15. februarja uradno sporočen delegatom petrolejskih družb In je o njem tudi govoril iranski finančni minister, ki je predsedoval konferenci OPEP, ga vendar ne omenja končno uradno poročilo konference. Poročilo so sestavili predstavniki držav, ki so vključene v OPEP, po samem zaključku konfemece za zaprtimi vrati. Govor je celo o dveh resolucijah, katerih tekst bo pa znan šele v ponedeljek. Iz dobro obveščenih krogov se je Izvedelo, da ena resolucija zadeva skupno stališče držav ob Perzijskem zalivu do petrolejskih družb, druga pa sa-
Tajnlk OPEP Nudim Pačači ob prihodu na teheransko konferenco
SEJA JUGOSLOVANSKE VLADE V BEOGRADU
Pred povišanjem cen nekaterih storitev
Podražili naj bi se električni tok, nafta in deri-vati ter železniške in poštnotelefonske tarife
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji pod predsedstvom Mitje Ribičiča razpravljal o predlogu za povečanje cen električnega toka, nafte in njenih derivatov ter železniških in poštoo-telegrafskih tarif. Zvezni izvršni svet je ugotovil, da je v skladu z resolucijo zvezne skupščine o družbeno gospodarski politiki v tekočem letu potrebno dovoliti določeno povečanje cen. Sklenjeno pa je bilo, da se v sedanjem trenutku smejo sprožiti samo najbolj nujne spremembe. Konkretni sklep o povišanju bo zvezni izvršni svet sprejel na prihodnji seji po širšem tozadevnem posvetovanju z družbenopolitičnimi organizacijami. Današnje seje so se udeležili tudi predsedniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov, zastopniki zvezne gospodarske zbornice, sindikata in delovnih organizacij, ki zahtevajo povečanje cen.
,	B. B.
so delavci sklenili, da za nedoločen čas stavkajo, poleg tega pa je skupina rudarjev tudi zasedla urade ravnateljstva in sporočila, da se ne bo oddaljila, dokler ne bo problem za rudarje ugodno rešen.
V premogovniku pri Falquemontu je trenutno zaposlenih 1500 rudarjev. Predstavniki sindikata CGT so med drugim opozorili ravnateljstvo «Carbonages», da ni primemo uki njati premogovnikov, ko še niso rešeni problemi uvoza petroleja.
WASHINGTON, 4. - Ameriško letalo <DC 9» družbe »Delta Airlines*, ki je bilo namenjeno iz Chicaga v Nashville, je eden od potnikov preusmeril na Havano. Podrobnosti preusmeritve niso znani. Na letalu se je-peljalo 23 potnikov in 6 članov posadke.
mo odnos Libije, katere vlada nasprotuje pogajanju z mednarodnimi družbami, ki so združene v en sam blok.
Zdi se, da so vsi predstavniki držav, ki so vključene v OPEP, glasovali za #mile» ukrepe, kar naj bi pomenilo, da so se vsi strinjali s predlogi perzijskega šaha, ki je svetoval «umirjenost ta nedrastič-ne ukrepe«. Jasno je, da je problem na ta način samo za nekaj časa odložen, ni pa še rešen.
Do sedaj ni bilo kakih posebnih reakcij s strani petrolejskih družb. Vsi delegati so ostali v Teheranu tudi po prekinitvi pogajanj. Eden od delegatov je davi potrdil, da so petrolejske družbe «absolutno naklonjene nadaljevanju pogajanj z izvozniki surovine«.
Kakor smo že omenili je konferenco OPEP vodil iranski finančni minister Amouzegar, ki je tudi predsednik ministrskega sveta organizacije. Prihodnji shod bo na Dunaju, kjer ima organizacija tudi svoj sedež, verjetno julija.
BEJRUT — Edini, ki Je dejansko grozil s prekinitvijo izvoza surovine, ali bolje s črpanjem nafte, je bil libijski minister za petrolej Ezedta Marbrouk. Ob prihodu iz Teherana v Bejrut je namreč Izjavil, da bodo države — ki Izvažajo petrolej, pripravile primemo zakonodajo, če pa petrolejske družbe ne bodo sprejele njihovih pogojev, bodo prisiljene, da’ strogo ukrepajo. »Pri tem mislim na prekinitev črpanja surovine,« je še dodal.
PONOVNI HUDI INCIDENTI V SEVERNI IRSKI
Streli in barikade po ulicah Belfasta
Policija pripisuje krivdo za nerede republikanski ilegalni organizaciji IRA • Na desetine ranjencev in 40 aretacij
BELFAST, 4. — Glavno mesto
PARIZ, 4. — V Parizu sta se danes še enkrat sestala francoski minister Ortoil ta alžirski Boutefli-ka. Pariška pogajanja se torej kljub prekinitvi teheranskih nadaljujejo, čeprav so vsi prepričani, da ne bo prišlo do konkretnih sklepov, dokler se ne zaključijo — na en ali drug način — pogajanja v Teheranu. O srečanju Ortoli-Bou-tefltka kot običajno ni vesti, ker nista podala nobene Izjave. V pariških političnih krogih se je da-n— PHWlnittrvcla bi morale v pogajanja poseči države, ki so zainteresirane za uvoz petroleja, ta po-staviti pogajanja na politično raven, kar bi prisililo države, ki Izvažajo petrolej, da bi popustile. Vendar so nekateri opazovalci tudi poudarili, da Imajo države ob Perzijskem zalivu popolno pravico, da razpolagajo z naravnimi dobrinami ta da bodo lahko izsilile višjo ceno seveda v primeru, da bodo ostale kod dosled enotne.
Srečna najdba avstralskega potapljača
Kovanci za 20 milijonov lir v potopljeni ladji
PERTH (Avstralija), 4. — V holandski ladji, ki se je pred 259 leti potopila v bližini avstralske obale, so nekateri potapljači našli večjo količino zlatih kovancev, ki veljajo danes okrog 30 tisoč dolarjev (20 milijonov lir). Ladja «Zuyt-dorp* se je potopila okrog leta 1712 65 kilometrov severno od izliva reke Murchison na obali zahodne Avstralije. Njen relikt so lokalizirali že pred desetimi leti: ladja leži med skalovjem štiri metre in pol pod morsko gladino.
Neki potapljač iz Pertha je preteklo soboto preiskal notranjost ladje in nato povedal, da je videl »kupe kovancev*. Avstralski muzej «West Australian Museum* je naročil drugemu potaliaču, naj ladjo temeljito preišče. Ta je skupaj z dvema pomagačema spravil ,ia suho 3.500 kovancev, ki nosijo po večini datum 1675, poleg tega pa še bronast top, ladijski zvon in busolo.
Severne Irske je bilo preteklo noč prizorišče novih silovitih spopadov med demonstranti in policijo ter britanskimi vojaki. Demonstranti so streljali na policijo, ki je ponekod odgovorila na ogenj. Ekstremisti so se posluževali tudi bomb in molotovk, postavili so barikade ter zažgali številne avtomobile in nekaj trgovin. Nekaj desetin oseb je ranjenih, štirideset demonstrantov pa so aretirali. Policija krivi za nerede »republikanske ekstremiste*.
Povod za nerede je dala vrsta stanovanjskih preiskav, ki so jih opravili vojaki in agenti tako v katoliških kot protestantskih četrtih Belfasta. Prvi so na to reagirali študentje, ki so se v popoldanskih urah spoprijeli z britanskimi četami na Springfield Roadu. Položaj pa se je znatno poslabšal pozno zvečer, ko so se pojavile po ulicah Belfasta oborožene skupinice pripadnikov ilegalne republikanske organizacije IRA (vsaj tako trdi policija). Na desetine takih skupin je z avtomatskim orožjem v rokah napadlo vojaške oddelke v različnih krajih mesta. Proti vojakom so izstrelili več rafalov: najmanj štirje vojaki so bili ranjeni, eden od teh je v smrtni nevarnosti.
Uporniki so bili brezhibno organizirani: izvajali so bliskovite napade proti posameznim policijskim ali vojaškim oddelkom, prevračali in sežigali avtomobile, postavljali barikade, metali molotovke ter bombe, napolnjene z žeblji, nato pa se prav tako bliskovito umaknili. Vojaški oddelki so se poslu-žili vseh metod za zatrtje demonstracij: brizgalk, gumijastih nabojev. napadov s pendreki, po nekaterih vesteh pa so vojaki reagirali tudi s streljanjem. Šele v prvih jutranjih urah je bilo po ulicah Belfasta spet mirno. Kakih štirideset oseb so aretirali.
Po policijskih vesteh je organizacija IRA v začetku letošnjega leta močno okrepila svoje delovanje, to pa naj bi bil prvi »dokaz moči*, ki ga prirejajo republikanski skrajneži.
Dogodke pretekle noči izrabljajo seveda v svojo korist protestantski ekstremisti duhovnika Jana Paisleya, ki obtožujejo vlado premiera Chichester Clarka, da ni sposobna zagotoviti reda. Paisley
je sklical za danes protestno de-
monstracijo, ki naj bi se je udeležilo več kot petdeset tisoč protestantov. Severnoirske oblasti pa so, da bi preprečile nove incidente, prepovedale shod Paisleyevih pristašev.
O incidentih v Belfastu je poročal v britanskem parlamentu o-brambni minister lord Carrington, ki je izjavil, da je londonska vlada sklenila poslati v Severno Irsko še en pehotni bataljon ter oklepni oddelek. Te okrepitve so že na poti proti Belfastu.
Severnoirski premier Chichester Clark pa je ukazal premestiti v Belfast številne vojaške oddelke iz drugih krajev Severne Irske.
V trenutku, ko poročamo, so se v Belfastu znova začele demonstracije in neredi, vendar je za sedaj položaj popolnoma pod nadzorstvom vojske in policije.
MIK NA ITALIJANSKIH ŠOLAH
Ja Abb. p«
P;
J
fr»'
Rimski študentje so predvčerajšnjim zasedli pravno fakulteto
BOLOGNA, 4.
HUD IN NEPRIČAKOVAN UDAREC ZA BRITANSKO GOSPODARSTVO
•iimiiiiimiiiHiimiiiiiuiiiimiiimiiiiiimiiiiniiiiiiiiiuiiiiiimtiiiminfiiniuiiiiiitmiiiiitmiitfiniiiiiiiiniiimmiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimmiiiHiitniiiiiiiiiiitiiiiiu
Rolls Royce» bankrotiral
Vlada bo nacionalizirala oddelke za izdelavo letalskih in ladijskih motorjev 20.000 delavcem grozi odpust - Verižne reakcije na londonski boni
LONDON, 4. — Eno najbolj prestižnih podjetij na svetu, britanska tovarna avtomobilov in letalskih motorjev »Rolls Royce», je ban krotiralo. Do stečaja ni prišlo povsem nepričakovano, vendar je vest odjeknila kot bomba v svetovnih finančnih in industrijskih krogih. Medtem pa .je britanska vlada sporočila, da bo nacionalizirala tisti del podjetja, ki je posebne važnosti za britansko gospodarstvo. Za 87 tisoč uslužbencev tovarne se vsekakor obetalo težki časi.
Največje težave so nastale v podjetju v zvezi z izdelovanjem letalskih motorjev «RB 211/22», ki jih je tovarna izdelovala za ameriško družbo Lockheed. Cene za izdelovanje teh motorjev, ki so bili namenjeni velikemu «jetu», imenovanem »Tristar*, so se občutno povišale, po drugi strani pa se je program načrtovanja in izdelovanja nepričakovano zavlekel. Prišlo
iHiiiiiiimiiiiitimiiiiiimiiiiiimiiiiiiimiiiiinmiiiHtMiiiiimiiHiHiiiiimiiiMimiimiiiiimiiiMiniiiiiiiiiiiii
Predsednik Gvajane Burnham zaključil obisk v Beogradu
Ugotovljena sorodnost pogledov obeh držav o najpomembnejših mednarodnih vprašanjih
(Od našega dopisnika! »šena in poudarila važnost sklicanja BEOGRAD, 4. — V skupnem po-! sestanka ministrov skupine 77 dr-ročilu o obisku predsednika vlade i 2®v> na katerem bi se izdelala skup-Gvajane Burnhama, ki je danes!na platforma držav v razvoju za dopoldne odpotoval s soprogo in so- tretjo konferenco Unctada. Vladna
predsednika sta poudarila, da ima-
1- ..nlilrn »JI« _	* I ___• _	Mi
delavci z uradnega obiska v Jugoslaviji v London, se poudarja, da sta Ribičič in Burnham v razpravi o mednarodnem položaju ugotovila veliko sorodnost pogledov o najpomembnejših mednarodnih vprašanjih. Vladna predsednika sta pri tem izrazila zaskrbljenost zaradi globokih nasprotij in kriz, vmešavanj v notranje zadeve, raznih pritiskov in diskriminacij, ki ne preprečujejo samo splošni napredek, temveč ogrožajo mir in
jo velike sile pri iskanju rešitev svetovnih vprašanj posebno odgovornost, da pa se trajna rešitev ne more doseči brez enakopravne udeležbe vseh držav, ki se bore za svoje uveljavljanje in streme po miru, ki bi temeljil na spoštovanju suverenosti, teritorialnih integritet in polni neodvisnosti.
Vladna predsednika Jugoslavije in Gvajane sta izrazila privrženost obeh držav z načelom listine sve-
vamost na svetu. Predsednika sta j tovne organizacije, opozorila na po-posebno obsodila povečanje priti- trebo uresničenja polne univerzal-
_1  l.„1 • i:_____I _ _____1..1 •	1 nrtcti RVpfouno	J. 
ska kolonializma in neokolonializma, razširitev vojne na Indokini »n podaljšanje nevarne napetosti na Bližnjem vzhodu. Ribičič in Burnham sta opozorila, da so bistvena vprašanja razvoja še vedno nere-
Ukinitev premogovnika . v Falquemontu in stavka rudarjev
niiiuiiiiiiiHiiiniiJiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiniiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiii
NA PREDLOG ŠVICARSKE VLADE
Referendum o volilni pravici ženskam
PARIZ, 4. — Precejšnjo napetost in zaskrbljenost je vzbudila danes med francoskimi rudarji vest, da .je ravnateljstvo »Charbonages de France* sklenilo ukiniti leta 1973 rudmk pri Falquemontu v Loreni.
Ze nekaj dni so v Parizu pogajanja med predstavniki ravnateljstva »Charbonage de France* in delegacijo rudarjev, ki jo spreml ja »Odbor za zaščito* iz Falqueinonta. Ravnateljstvo je včeraj še enkrat poudarilo svoj sklep, da ukine rudnik, predlagalo pa je tudi. naj bi bito letno odpuščenih 300 rudarjev, ki bi si morali med tem časom poiskati službe kje drugje. Delegacija rudarjev tega predtoga seveda ni mogla sprejeti. Starejši rudarji bi ne mogli najti druge službe, mlajši pa trdijo, da so tovarne, v katerih bi se lahko zaposlili, preoddaljene (najmanj 35 kilometrov od Fakjuemonta). Zato
ŽENEVA, 4. — V Svlcl potoka v teh dneh ljudsko glasovanje, ki naj bi podelilo pravico do glasovanja ra zvezne probleme tudi ženskam. V »napredni« ta moderni državi, kakor je Švica, imajo namreč ženske pravico do glasovanja samo ra občinske In kantan-ske probleme, tudi ta pravica pa je omejena samo na nekatere kantone. Podobno glasovanje, katerega pobudnik je bila tudi tedaj vlada, je že bilo leta 1959, Švicarji pa so ženskam še enkrat odrekli pravico, da bi Izražale svojo politično voljo.
Do prvega glasovanja, ki je skušalo seveda v kamionskem obsegu podeliti ženskam politično enakopravnost, je prišlo leta 1919 v Neti-cbatehi. 70 odst. volivcev je predlog zavrnilo. Od leta 1919 do leta 1957 je bilo v Neuchatelu 25 po-dobnlh glasovanj, ki so vsakokrat znova odrekale pravico do glasovanja ženskam. Sele leta 1959 so ženskam podelili pravico do glasovanja v kantonu Vaud, kmalu na-
to pa še v Ženevi ta Neuchatelu, seveda samo ra kantanske probleme. Leta 1962 so smele ženske glasovati ra občinske volitve v kantonu Graubunden, štiri leta kasneje pa so osvojite to pravico tudi v prvem nemškem kantonu Basel. V naslednjih letih so ženskam dovolili, da glasujejo — vedno samo ra občinske probleme — v kantonih Bern, Zttrich, Tlctao, VaJlAs in Luzern.
Po 52 letih od prvega poskusa imajo torej Švicarke pravico, da glasujejo v devetih kantonih za kantanske probleme, v štirih pa samo ra občinske probleme. Skupno Je v Svlcl 22 kantonov, od katerih večina nemških še vedno odreka ženskam pravico do glasovanja.
Zanimivo Je pri vsem tem, da je Švica podelila ženskam precejšnjo gospodarsko ta kulturno neodvisnost, kakor se pač spodobi modemi državi. Švicarke aktivno sodelujejo pri gospodarskem napredku države ta so vključene v jav-
no življenje, odrekajo pa jim samo pravico do svobodnega izražanja svoje politične volje ta prepričanja. Tisti, ki najbolj nasprotujejo glasovanju žensk, utemeljujejo na zelo čuden način svoje prepričanje. Pravijo namreč, da Je politično ravnotežje v Svlcl tako važno, da sl ne more dovoliti niti najmanjšega spodrsljaja, val novih vcflivoev pa bi lahko napačno razumel politično stvarnost ta povzročil nevarne pojave. Poleg tega skušajo baje z odrekanjem volilne pravice ščititi žensko navezanost do hiše ta družine ter braniti svoj družinski mir.
Da bi vladni predlog sedaj prodrl, je potrebna dvojna večina: prebivalstva ta posameznih kantonov. Opazovalci se še niso Izrekli o Izidu referenduma. Jasno je, da se bodo izrekli ra podelitev pravice kantoni, v katerih je bila ta pravica že Izglasovana, na svoji strani pa Imajo ženske še vso mladino, ki se bori za enakopravnost na vseh nivojih ta področjih.
je do tega, da bi vsak motor stal v sedanjem trenutku celih 110 tisoč funtov šterlingov, več, kot jih je predvidevala pogodba z Loockhe-edom. Edini način, da bi bila «Rolls Royce» kos sprejetim obveznostim, je bil ta, da bi vlada priskočila podjetju na pomoč in mu nakazala 150 milijonov funtov šterlingov.
Britanska vlada pa tega ni storila. Na včerajšnji izredni seji je sklenila, da se sprijazni s stečajem podjetja, istočasno pa nacionalizira tiste oddelke, ki so »posebno važni za nacionalno zaščito, za gospodarstvo in za odnose sodelovanja z drugimi državami*. To je sporočil parlamentu minister za letalsko industrijo "Frederick Corfield, ki je Izrecno omenil, da bo vlada nacionalizirala oddelke za letalske motorje, za motorje za mornarico in za plinske turbine. Glede motorja «RB 211/22» je minister izjavil, da se bo o tem vprašanju pogovoril z ameriško vlado novoimenovani stečajni upravitelj, ki ga je imenovala vlada. Omenjeni upravitelj, Rupert Nicholson, se bo posvetoval tudi s sindikati glede nameravanega odpusta občutnega dela uslužbencev. Vsi kapitali in naprave, ki jih vlada ne bo prevzela, bodo služili za odplačan je upnikov. Po prvih predvidevanjih naj bi ostalo brez dela najmanj 20 tisoč delavcev, vendar bo bankrot močno prizadejal tudi vrsto pomožnih podjetij, katerih delovanje je bito tesno povezano z »Rolls Roycom».
Stečaj podjetja je že povzročil negativno verižno reakcijo v britanskem gospodarstvu. V londonski borzi so takoj po sporočilu o stečaju blokirali prodajo delnic »Rolls Royca», katerih vrednost je sicer praktično na ničli. V zvezi s tem p« so prav vse industriiske delnice občutno padle, medtem ko se je vrednost funta šterlinga nevarno zamajala.
Ciklon j« v Mozambiku povzročil uradno 40 žrtev
nosti svetovne organizacije in na nujnost da se vložijo napori, za njeno krepitev, demokratizacijo in prilagoditev njene strukture novim pogojem. Poudarila sta nadalje, da je politika neuvrščenosti močna moralna politična zaslomba borbe za nove mednarodne odnose, ki bodo temeljili na enakopravnosti, neod- j visnosti in miru. Vladna predsed nika sta posebno pozornost posvetila razvoju dvostranskih odnosov med obema državama in se sporazumela, da se do sedaj uresničeno sodelovanje med Jugoslavijo in Gvajano na mednarodnem področju še bolj okrepi.
Premier Burnham je povabil Mitjo Ribičiča na obisk v Gvajano. Datum obiska bo naknadno določen.
B. B.
QUELIMANE, 4. - Na mozam-bdškem področju, ki ga je pretekli teden prizadel močan ciklon, nadaljujejo reševalne skupine še vedno z reševanjem poplavljencev in i-skanjem žrtev. Uradno število mrt-
vih je trenutno 40, lahko pa še zelo naraste, ker ni znano število oseb, ki so izgubile življenje pod porušenimi poslopji, ali ki jih je zakrito blato. Skupine delavcev so začele tudi graditi .jezove okoli quelimanskega letališča, kjer sedaj zbirajo poplavljence in razdeljujejo zdravila ter hrano. Zdi se, da mestu Quelimane grozi nova poplava.
BELO HORIZONTE (Brazilija), 4. — Paviljon razstavišča v Belo Horizonteju, ki še ni bil dograjen, se je danes iz še nepojasnjenih razlogov zrušil in zasul osemdeset delavcev, ki so sodelovali pri gradnji. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci, policijske sile in vojaški oddelki, ki so doslej povlekli izpod ruševin petnajst trupel in petindvajset ranjencev.
Na itajtk*
šolah in univerzah se v ten
, RIM
J*«* .
0ri"»ln<
Nl|..
* bil* “novnil R«pr, v »n*t notr "liter je '• v no •kiplodi P?kr«iin w i® ;
y*- Kot
S* iD
St.
Igu G:
veča napetost med študenti- ^ ostrovanju položaja n.enfjijstf speva tudi, poleg skupine I®* tah profesionalnih provok8 ^ zadržanje policijskih oblasti. M j sih posegajo po nepotrebni" ^ drugih prilikah pa so povsen1 sivne.
Do najhujših incidentov j® danes v Bologni pred državni ^ ničnim zavodom, ki ga je ? g11
Prep
študentov zasedla. Karabinj^
agenti javne varnosti so ji šolo in izgnali študente, (P,, p(i* se ponovno zbrali in skus®* f do vhoda bližnjega tehnična j, voda »Belluzzi*. Pot so F ^ stregli agenti s streljanien’ f žilnih bombic, študentje P® 'f stranski poti prišli do šol® jji zasedli. Tedaj .je policija zel0^
*	tudT J8 ti NglaVi 'ašističr
*	razi(
Pojilo £krajir turno Neža Pfpadal Ner , H da *“>« b 'k so
^ajan
Med
Nsebi
Šenj:
Kakih štirideset študentov je
peljali na kvesturo. Tu so vet aretirali, ostale pa r7 i
sodnim oblastem pod razniP* tožbami.
rozDami.	,■ i*'
Do spopadov med študenti ^ nepojasnjenih razlogov je t
nes tudi pred šolama «Margherita di Savoia* v N Policija je tu nastopila šele ^ cidentih. Trije študentje 80 laže poškodovani.
Ji na
tLsed
v*° P Nienj, . Mini)
C. S
vid, , "i da
o,
\ i. Polic
10 bile

Zaskrbljujoča brada
™ se topoči
^utno
Iz londonskega »The Guardian*
ni,,,||,||,,|l|||||lll||lll||||||||||imi||||||||IMIIIIIIIIIIII>llllllll«ll"'<‘ini!IMl||MllllllllllllllllllllimilllllllllllUIIIMMIM,l||llll,lll|lllll||MllllllllinMIII"l|""
..'
Drobne o gospodarskem sodelovanji1 med Italijo in Jugoslavijo
Umrl založnik Giuseppe Laterza
BARI, 4. — Danes zjutraj je umrl v svojem stanovanju v Bariju Giu-seppe Laterza, predsednik upravnega sveta istoimenske založniške družbe. Star je bil 63 let. Bil je zaveden antifašist, njegova knjigarna je v Mussolinijevem obdobju bila središče antifašistov različnih ideologij. Leta 1943 je bil zaradi svojega nasprotovanja režimu nekaj mesecev v zaporu.
PARIZ, 4. — V mrežo bretonske ribiške ladje »LTguane* se je danes ujela francoska vojaška podmornica »Espadon*. Podmornici je tudi uspelo, da .ie smuknila iz mreže, ne da bi se poškodovala.
RIM, 4. — Med trgovinsko zbornico iz Rima in gospodarsko zbornico iz Zagreba je prišlo te dni do sporazuma, na osnovi katerega bosta ustanovi vnaprej medsebojno sodelovali na raznih področjih gospodarskega udejstvovanja, pri tem pa posvečali posebno pozornost problemom mode in sodobnega oblačenja. Do medsebojnega dogovora je prišlo na nedavnem »Rimskem tednu* v Zagrebu, kjer so italijanska modna podjetja med drugimi prikazala jugoslovanski publiki modele za letošnjo pomlad-poletje.
Italijanska družba Fincantieri bo zgradila dve ladji za piransko »Splošno plovbo*. Ladji, ki bosta pravažali razsute tovore, bosta stali skupno okoli 89 milijard lir.
• * *
Avtomobilska tovarna »Crvena zastava* iz Kragujevca je sklenila z milansko delniško družbo »Sacet* sporazum o medsebojnem gospodarsko - tehničnem sodelovanju. Sacet bo v naslednjih treh letih, veljav-
nost sporazuma pa se lahko podaljša, delovala v Italiji kot edini nabavljalec tehničnega blaga za jugoslovanski obrat, kolikor ne bo šlo za izdelke, ki jih proizvaja neposredno torinski Fiat. Kakor znano, proizvaja Crvena zastava avtomobil-le po licenci Fiat ter je v ta namen že pred leti stopila v tesen poslovni stik s torinsko tovarno. Sacet ima svoj glavni sedež v Milanu, razpolaga pa tudi z oddeljenimi poslovalnicami v Trstu, Turinu In Rimu.
Odposlanstvo Jugoslovanskih poslovnih ljudi s področja prehrane in kmetijskih proizvodov je te dni zaključila sedemdnevni obisk v Italiji. Obisk je organiziralo italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino, jugoslovanski gostje pa so si v tem tednu ogledali zlasti nekatera pridelovalna središča za agrume na Siciliji. Glavni smoter obiska naj bi bil v pripravi pogojev za večji izvoz italijanskih agrumov na jugoslovansko tržišče.
Upor političnih jetnik
v urugvajskem zaporu ^
MONTEVIDEO, 4. -. UrU* ^ zunanji minister Santiag® jjljJ Carbajal .je izjavil, da njegova vlada v kratkem . sporočila v zvezi s treh* ljenimi diplomati*. Na P°°| vprašanja minister ni voriti. Medtem nadaljuje podrobnimi preiskavami jj*
Bei
ukr
Ho

;uPin
Si
Vaj J
- ’ i
'Ni
v Se
v«el
Sk
s
&
^ Ti
Sli
Sr*
SpS
S

% So p
v
N
S
poaroDmmi preisKavana jami. Iz »dobro odveščenih. ^ je prišla vest, da so „^1 krile podroben načrt »tupaj^ffl za razstrelitev nekaterih u> . trgovskih podjetij.	^1, j
Policijski glasnik je
pred nekaj dnevi v nekeso^ v predmest ju Montevidea &1' n cijo. Jetnike dolžijo, d® tK
organizacije <tupamaro6ev»'^ 9
so se, ko so čuvaji °dP]Lj. j.
jetnid za zdravniški	^
vaji so uporabili proti jetm*0^
žilo« bombe.
S
s
f
K?
S?.
s
H
s
Si H »0 .
A
S
N
Si
S
H
£
S
S