-----    157    ------
Naši dopisi.
Iz Gorenskega 3. maja. — Kakor besna hijena popada okoli sebe žalostno znana „Laib. Schulzeitung" po slovenskih učiteljih in sploh po slovenskem časopisju; posebno hud trn v peti pa sta jej slovenska učiteljska lista. Prav po izreku: „qualis vir, tališ oratio", udriha njen vrednik in vitez paragrafov Polde Gariboldi skor v vsaki številki po teh listih, vse v blato metaje, da bi jih prej ko mogoče vničil, sebi pa avtokracijo zagotovil. Pogledimo le,  kaj počenja,  da bi svoj namen dosegel.
Pri vsaki priliki se po vitežki na prsi trka , žago tov -ljaje, da je „einzig und allein von der Idee beseeit, an der Hobung unseres Volsschuhvesens mitzuarbeiten", potem pa levite bere slovenskim „Mesner-Lehrerjem", in jih pred svetom smeši, kako so nevedni, nemarni, da še naj no vej ih planketov nimajo, da se dad6 voditi kot otročaji od duhovnov, sploh iz vsake vrstice diha zagrizeno sovraštvo do narodnih učiteljev. Toda h koncu jo zviti gosp. vitez paragrafov zopet drugače zasuče, dobro vedoČ, ako od konca do kraja tako dela, da potem ga še peščica s tolikim trudom pridobljenih kruhaborcev in veternjakov na cedilu pusti in list — ki že tako za sušico hira — pa je v nevarnosti, in kaj potem? — Kje neki — si misli — bodem potem svojo puhlo učenost prodajal in svoje lažnjive in strupene notice belo-danil? Ako tega ni, potem pa tudi ne pridem za deželnega šolskega nadzornika, za kterega bi bil tako rad. Zato hajd! krene jo na koncu vsakega sestavka na drugo pot, ter se začne dobrikati in hliniti, prav kakor je lastno njegovi plemeniti osebi in naton, ter zavračati krivdo na druge njemu zoperne. Na ta način so pisani vsi sestavki v tem bornem lističu. A vkljub temu se še drzne ta korumpirana nemčurska svojat slovenske učitelje in Časopisje pred svetom črniti in blato gaziti ! Mar mislite, da je ono res tako kratkega razuma, da ne pozna mu nastavljene pasti? Visoki vrednik! kazite nam, koliko ste že Vi storili za slovensko narodno šolstvo, uČiteljstvo in sploh za slovenski narod! V vseh osmih številkah Vašega lista ni druzega nego veliko dima, pa malo ognja, veliko vpitja, pa malo volne. Zato gosp. vitez le pri miru pustite naše časopisje, in ako hočete že pisariti o naših ljudskih šolah, pojte nekoliko let za podučitelja in učitelja, da je tako bistveno spoznate in vse druge razmere ljudskih učiteljev in slovenskega naroda! Sicer pa vam povemo, da je nam naše slovensko časopisje in slovenski narod ljubše, za kterega se bodemo tudi vedno trudili in delali, kakor vsa nemčurska svojat s svojim revnim listom.
—e — učitelj. Iz Trebnega. — Za župana v Trebnem je bil pri volitvi 17. u. m. izvoljen gosp. Emanvei Tomšič, posestnik v Trebnem, za županijske svetovalce pa so bili izvoljeni gospodje: Edvard Schaffer, grajščak na Višnji Gorici in c. kr. reservini stotnik, Andrej Ora-šem, posestnik v Cesnovku, Janez Grandovc, po« sestnik v Ponikvah, Janez Dular, posestnik v Rodnah, Anton Strajnar, posestnik v Lukovki in Janez Radelj, posestnik v Ponikvah.
Iz Litije. — Ministerstvo kupčijstva je dovolilo pošto v Polšniku, ki je v zvezi s poŠto Litij sko. Iz Vrhnike 9. maja. — Kar je potihnila volilna borba, zaspalo je pri nas nekako navadno življenje — smrtna tihota vlada. Prosti poljedelec hiti, ako mu vreme pripušča, po svojih opravilih na polje; propali nemčurji pa, starim mitičnim bogovom enaki, naslanjajo se otožno na stole tukajšnje kavarne, premišljujejo svojo sedanjo oaodo. Nekdanje gospodstvo a vendar tem gospodom nikakor iz glave izpuhteti ne more, vladovanje muhomedansko je zginulo, ne ostaja jim tedaj druzega nego posel kritikovanja; al to jim dosti koristilo ne bode, vsaj vemo, da zelo stare ose ne škodujejo vedno. Delovanje sedanjega županstva, v primeru s poprejšnjim, je res v vsacem oziru hvale vredno. V naši srenji pozna se v tem kratkem času županovega poslovanja, da je on mož na pravem mestu, iskren boritelj za soseskine pravice , Če tudi mu zagrizeni sovražniki, ki za našo občino še toliko niso storili, da bi bili račune položili o svojem zanikernem gospodarstvu, mu marsiktero poleno pod noge vržejo. Želeti je, da bi ga pri napravi štiriraz-redne ljudske šole krepko podpirali pošteni srenjčani, da
se izgotovi to davno potrebno delo in da ne ostane naš trg zbog nemarnosti v šolskem oziru za druzimi kraji nazaj. Hiši za novo šolo sti dve na ponudbo: ena za 6000, druga za 8000 gold.; in akoravno je pri nas res težavno se česa lotiti , ker nismo podedovali po prejšnjem županstvu nikakega solda, marveč polno zmešnjav, vendar se nadjamo, da se zber6 rodoljubni možje in se krepko poprimejo te velevažne stvari. Koristi, ktera bode iz te naprave izvirala za naš trg in vso okolico, ni mi treba natančno popisavati, vsaj je reč sama na sebi dovolj jasna in vsacemu srenjčanu lahkoumevna. — V nedeljo 4. dne t. m. popoldne pripodila se je huda nevihta z dežjem in gromom, ter je treščilo v po-Blopje nekega kmeta v sosedni vasi, kteremu je vse pogorelo. Pripoveduje se, da nesrečnež, kakor je sploh navada pri nas, ni bil nikjer zavarovan!
Iz LJubljane.
------    158   ------
— (Telegram »Novicam") iz Lvova 12. maja. Skupščina deželnih poslancev je z malo večino se izrekla za udeležbo prihodnjega državnega zbora, a to le v soglasji z državopravno stranko druzih dežel. — Veselo znamenje, da zdaj tudi Poljaki hočejo vzajemno postopati s federalisti druzih dežel.
—    (Telegram »Novicam"), Iz Maribora 13. maja. Skupščina tiskovnega društva enoglasno izreka dr. C o s t i zaupnico zarad njegovega političnega vedenja in delovanja pri banki „Sloveniji".
—    (Telegram »Novicam") iz Celovca od 12. dne t. m. naznanja, da prečastiti prost dr. Muller v Celovcu, o kterem se je zadnje dni slišalo, da je imenovan za škofa Ljubljanskega, je bil na Dunaj i ter je prišel iz Dunaja s tem nazaj, da ostane v Celovcu. — „Deutsche Zeit." je neki ovohala, da prečastiti gospod ni mož današnjega liberalnega kalibra, zato ga je ministerstvo pretehtati hotelo. Gosp. doktor se ni vdal pogojem liberalne ere in raji pustil škofijo. Slava poštenjaku! Zdaj pa tudi vemo: kak osen mož mora prihodnji Škof biti, da ga odobri sedanje ministerstvo.
—   {Postavi za ljudske šole na Kranjskem), ki ju je sklenil deželni zbor Kranjski, ste potrjene. Kaj pa pravi nemška „Schulzeitung-au, ki se je zarad nju toliko repenčila nad deželnim odborom, da zdaj še druge reči niso potrjene?
—  Dopis si. ministerstva kmetijstva od 30. aprila naznanja družbi kmetijski Kranjski, da ga je volja zopet za leto 1873. za mnoge razdelke kmetijstva državne podpore dati in določuje ob enem, koliko da bode dalo za vsak razdelek,   al  denar bode družbi še
le poslalo potem, kedar bode na drobno svoje predloge stavila; samo za nakup bikov in telic in pa za povzdigo mlekarstva je poslalo že zdaj 7000 gola., za nakup Ruskega lami pa 300 gold.
—  (Iz seje deželnega odbora 9. maja.) Obravnaval in sklenil se je načrt in proračun, po kterem se bode grajščinsko in gospodarsko poslopje na Slapu za namene vino- in sadjerejske šole primerno popravilo. — Službo sekundarija v deželni bolnišnici je deželni odbor oddal g. Antonu Arko, doktorju medicine in kirurgije in aspirantu v občni Dunajski bolnišnici. — Na mestno glavarstvo v Peš to se je obrnil deželni odbor, da izve imena in domovje onih nesrečnih de-lalcev iz K ran j skega, ki so se minuli teden peljali z mešanim vlakom štev. 136, kteri je med Stein-bruchom in Peštom skočil iz kolovoza, in ki so pri tej priliki življenje zgubili ali ranjeni bili. — Izpraznjeno službo spremljevalca glavnega odgona med Ljubljano in Gradcem je deželni odbor oddal mestnemu stražniku Matiju Epichu.
—   (Grof Karol Hohenivart), bivši nam minister slavnega spomina, je za malo časa prišel na svojo grajščino v Ravne na Notranjskem. Kakor slišimo, ga hočejo verno mu udani rodoljubi naši vprašati: ali ne bi ga volja bila sprejeti poslanstvo v državni zbor, v kterem po njem zastopana biti bi si domovina naša štela v posebno veliko čast.
—   (Gosjp. Kaspar Masek), c. k. učitelj glasbe, tudi slovenskemu svetu po svojih kompozicijah in še posebno po krasnem napevu k Koseškemu „Kdo je maru dobro znan, je po dolgem bolehanji v 79. letu svoje starosti včeraj umrl. Tako oče in sin Kamilo zdaj počivata v grobu, zapustivši tužno rodovino. V blagem spominu ostaneta narodu našemu! Pogreb njegov je jutri ob 5. uri popoldne.
—  (Kranjsko društvo za stavbe in zidanje) je imelo, kakor so „Novice"  zadnjič   naznanile,   10.   dne   t.   m, svoj prvi občni zbor.    Predsedoval je   zboru   dr. vitez Gutmansthal; delničarjev je bilo zbranih 53,   ki so namestovali 5000 delnic.    Vlado je   zastopal ces. komisar pl. Roder, c. k. notarstvo pa dr. Ribič. V opravilni odbor so bili skor enoglasno izvoljeni: Julij Dorfel, arhitekt na Dunaji, Jožef Gorup, veliki trgovec v Trstu, dr. vitez Gutmansthal,   grajščak, Martin Hočevar, posestnik v Krškem,   Janez in Peter Kozlar,   Jožef Kri-sper,   Andrej   Malic,   E.  Majer,   trgovci   v   Ljubljani, dr. Schaffer in dr. Schrev.    Plače za seje   se   za zdaj ni nobene odločilo, da se koj iz začetka društvu odvrnejo stroški.    Poročilo predsednikovo, kaj je dozdaj že nakupilo   in  kaj   sicer storila ustanovna skupščina,  je bilo zadovoljno sprejeto,   Ker so „Novice" že v prvem svojem poročilu   objavile  večidel delovanja,   se   poživljamo danes na oni list. Zbor se je zahvalil ustavnikom za njihovo nesebično delavnost.
—   (Castitim delničarjem banke »Slovenije"!) 29. dne maja tega meseca bode prvi občni zbor banke Slovenije". Ker v programu tega zbora je morebiti najvažnejša točka dopolnilna volitev opravilnikov in pregledovalcev bankinih računov, zato se je sešlo mnogo delničarjev v Ljubljani 9. dne t. m. v razgovor, ki so soglasno priznali, da zaželeni napredek tega velevažnega in lepo bodočnost obetajočega zavoda je odvisen od previdnega in varčnega ravnanja in skrbnega gospodarstva.
V dosego tega cilja in konca morajo se združiti vsi enako misleči delničarji.
Ta namen posredovati, pa tudi doseči pomagati, se je v imenovanem zboru naložilo podpisanemu odboru.
Vabimo toraj uljudno vse častite delničarje, naj pošljejo  najpozneje  do  22. maja t. L   svoje   del-
Cesar smo se že dolgo dolgo bali, zgodilo se je: preblagega gospoda
\              barona Antona Zois-a
ni več!
Umrl je, previden s sv. zakramenti za umirajoče, 9. dne t. m. ljubljenec naroda slovenskega, pravi mecen vsem narodnim zavodom, mili dobrotnik revnim, verni sin katoliške cerkve, zvest Av-strijan. Pač po pravici je Njegovemu imenu kakor neumrlemu Žigi Zoisu bil dodan plemeniti pridevek Ede Is te in s k i; res pravi biser bil je domovini naši !
Koliko spoštovan, koliko ljubljen je bil rajnki, to je sijajno pričal velikansk pogreb 12. dne t. m., kakoršnih malo pomni Ljubljana. Vsa ndrodna društva so si za sveto d< Ižnost imela, očitno kazati svetu, da dežela žaluje po njem!
Naj za danes zadostuje prebridko to poročilo.
niče — brez kuponov — enemu izmed podpisanih, ki jih bode precej vložil pri blagajnici banke, legitima-cijski list pa potem poslal dotičnemu delničarju. Delničarji , kterim ne bode mogoče, se O3obno udeležiti glavnega zbora 29. maja, naj blagovolijo pooblastilo, ki je natisnjeno na hrbtu legitimacijskega lista, podpisati in brž zopet nam poslati, tako, da je do 29. maja t. 1. vse to v redu.
Poleg tega pa prosimo tudi uljudno častite delničarje še to, naj blagovolijo naznaniti nam svoje mnenje o tem, kteri možje naj bi se postavili za kandidate pri gori omenjenih volitvah. Glede na nasvete, po tej poti sprejete, bodemo pri konečnem skupnem dogovoru posredovali potem izvolitev zaupnih mož v glavnem zboru banke »Slovenije".
V  Ljubljani 12. maja 1873.
Dr. K. Bleiweis, primarij  dež. bolnišnice.
Dr. E. H. Costa, advokat in dež. odbornik.
Josip Kušar, posestnik in trgovec.
Miha Pa kič, posestnik in trgovec.
Franjo Ravnikar, blagajnik dež. blagajnice.
F. Ks. Souvan, posestnik.
Ivan Vil h ar, posestnik.
—   Od  podpisanih  treh  gospodov   je   vredništvo „Novic" prejelo sledeči dopis v natis:
1.    Ni res, da bi bil dr. Costa iz prvega početka do danes popolnoma brezplačno opravljal svoja opravila kot predsednik banke ,,Slovenije". Dr. Costa je proti jasni določbi bankinih pravil ('§. 40) potegnil od 11. februarija do oktobra 1872. leta vsak mesec antici-pando plačo ravnatelja 50 fr. in za vsako sejo 10 fr. — Zdaj poteza še zmerom za vsako sejo opravilnega sveta 10 fr., katera plača je tudi po pravilih opravičena. Razen tega si je dr. Costa pridržal, kar je po zapisniku konstatovano, tisto plačo za svoj trud pri banki, katero mu bo glavna skupščina delničarjev votirala. Glede na §. 60. pravil dobi predsedništvo 3% čistega dobička in ima svoj delež pri 12% z& opravilni svet namenjenih.
2.   Ni res, da bi bili imeli ravnatelji meseca marca tega leta, ko je dr. Costa bil na reviziji v Pragi, devet sej. Meseca marca je sam dr. Costa šest sej sklical (to je 4., 20., 24., 29., 30. in 31. marca). — Od 4. do 18. marca v nenazočnosti dr. Coste so bile 3 seje, dve po pravilih (§. 45.) predpisani navadni tedenski in ena izredna. Izredna seja je bila najvažnejša, ker so ravnatelji s vesti si svoje odgovornosti primorani bili te-legrafično ustaviti zavarovanje zoper točo, ki ga je Pražka podružnica na lastno roko proti strogim določbam pravil (§. 31. lit. a) začela.
V  Ljubljani 9. maja 1873.
Dr. Valenta,          Ahčin.         Dr. V. Zarnik."
Ne da bi se bilo vredništvo kakorkoli splašilo §. 19. tisk. zak., ki s sestavkom „Novic" ni v nobeni dotiki, smo vzeli predstoječi dopis v naš list, marveč vzeli smo ga z veličini veseljem zato, ker smo vedeli, da bo gosp. dr. Costi povod dal, da sam brani svoje poštenje zoper zlagane škandale, ki jih je delal „Slov. Narod" dan na dan v svojih listih, in svetu odkrije resnico.
Tule jo imate, gospodje!
-----    159   -----