Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 24. novembra 1965 Leto XIX. - Št. 279 (5654) Ogorčenje vsega sveta zaratU zločinskega atentata v Dallasu miUÉSP S? »nw .Rialti-. n EfcS it kr;; mm- i v |pSjB| racRiB n mmm m johha mmm eo jutri Novi predsednik L. Johnson Je doloòll za ponedeljek dan državne žalosti - Kap. Fritx: «Oswald Je morilec» - Toda Oswald še vedno zanikuje mmwm/u # ?u , , _____H ~*~x m m asdàr -siliUr:* rr‘.irrA Truplo pokojnega Kennedyja počiva WASHINGTON, 23. — Načelnik oddelka, ki raziskuje umore, kapetan Will Fritz, ki pripada policiji v Dallasu, je nocoj izjavil: «Zadeva je rešena. Oswald je morilec Kennedyja. Teda srno popolnoma gotovi in imamo dokaze. Malokrat sem bil tako gotov o krivdi neke osebe.» Državni pravdnik Henry Wade pa je bil manj kategoričen. «Jaz ne bi rekel, da je zadeva zaključena. Pravim samo, da imamo do sedaj mnogo elementov,» je pripomnil. • Iz bolnišnice v Dallasu javljajo, da se je stanje guvernerja Connallyja izboljšalo in da je guverner izven nevarnosti. Sinočnja operacija je trajala štiri ure., predsedni-----------r_________v Beli hiši- Krsta je' deloma pokrita z ®meriško zastavo. Ob krsti1 je s*jmo majhen venec, ker je Kennedyjeva družina izrazila *eljo, naj bi denar, ki je namenjen za vence, uporabili v dobrodelne namene. Predstav nik Bele hiše je sporočil, da bo na željo Kennedyjeve družine pogrebna svečanost privatna. Danes so se truplu pokojnika Poklonili predstavniki vlade in Colasti, Prvi je bil novi predsednik Johnson. Ob krsti je častna *traža vseh štirih rodov vojske. Jutri dh, 19. uri po stedhjéèv-času bodo truplo pre-Kapitpl, kjer je sedež U na ffilt.' ^gslfiFv Pressi kjer «t. Truplo bo ostalo tu do --'bodo Ponedeljka popoldne, ko ga 7 v katoliško katedralo, ao pogrebni obred, 2e sedaj J9. nekatere tuje osebnosti sporo-rl‘e. da se bodo udeležile pogreba, Iz Belgije so sporočili, da bo Pnšel kralj Baudoin, Spvjetsko ?vezo bo zastopala delegacija, ki jo bo vodil prvi podpredsednik v*ade Mikojan. De Gaulle je spo-r°cU. da se bo osebno udeležil Pogreba. Združene narode bo zampai glavni tajnik OZN U Tant, “kupno z drugimi osebnostmi, an-flcško kraljico bo zastopal Edim-Urški vojvoda. Kennedyjeva soproga Jacqueli-Pe j® spremljala truplo pokojni-iz Dallasa v Washington do “Olnišnice Bethesda, kjer je osta-*** vso noč skupno s predsednikovim bratom Robertom. Ob svojem Prihodu v Washington je imela f1 a sebi še, isto obleko, ki jo je •mela, ko je bil izvršen atentat p? njenega moža, in njene noga-'lc* so bile vse okrvavljene. , Načelnik tiskovnega urada Bele P'*e Salinger je sporočil, da so ?e sinoči obvestili oba Kennedy-■!eva otroka o tragediji. Sinoči so ju Pripeljali v Belo hišo, kjer sta Prespala. Davi pa sta prisostvovala ob očetovem truplu žalni maši. Črnski voditelji so izrazili da-P?.s globoko obžalovanje nad trameno smrtjo Kennedyja. Predsed-S1* sindikata železničarjev Philip .andolph je izjavil; «Drugi eman-mpator črnskega ljudstva je bil -bit po zločinski roki. Črnci bo-Posvetili svoje življenje spo-Polnitvi ameriške demokracije, •dealu, kateremu sta dva predsed-n'ka žrtvovala življenje.» . Predsednik združenja za napre-Vek barvastih ljudi Roy Wilkins izjavil: «Nobenega dvoma ni, P* je morilca vodilo sovraštvo do •uealov predsednika.» »..Črnski pastor Martin Luther rjuug pa je izjavil: «Najboljši spo-min, ki ameriško ljudstvo lahko Posveti pokojnemu predsedniku Kri rl n lrvoin ivtraeTI politiko, ki jo je on začel v no-tfanjih in mednarodnih odnosih.» Črnski boksar S>onny Liston je izjavil: «Zelo sem užaloščen zase izreka sožalje «v imenu vodstva te organizacije». Novi ameriški predsednik Lyn-don Johnson je objavil danes razglas, s katerim določa za ponedeljek dan državne žalosti in poziva prebivalstvo, naj se tega dne pokloni spominu pokojnega predsednika. V razglasu pravi predsednik, da' se je Kennedy zavzemal za mir in pravico, ter da bodo vsi tisti, ki ljubijo, svobodo, obžalovali njegovo smrt. Dodal je, da je treba Kennedyjeyo delo nadaljevati. Davi se je Johnson razgovarjal pol ure z bivšim - predsednikom Eisenhowerjem, ki- je prišel v Belo hišo, da se pokloni pred truplom pokojnega Kennedyja. Zgoraj: pokojni predsednik Kennedy na mrtvaškem odru v Beli hiši. — Spodaj: Izredno zanimiv fotografski posnetek, ki je zelo nejasen, ker je povečan » šeštmilimetrske-g» filma, toda kljub temu se vidi Kennedy (kaže ga širo-ka puščica) prav v trenutku, ko ga je zadela krogla zločinskega atentatorja in ko zaradi tega pada, nagnjen naprej. Za avtomobilom je (videti dva policaja na motornih kolesih. (Telefoto xa Prim. dnevnik) Novi predsednik Lyndon Johnson in za moje pleme, ker je bil prijatelj črncev in ljudstva.» Trije voditelji ameriške komunistične stranke — Gus Hall, Benjamin Davis in gospa Gurley Flynn, so poslali Kennedyjevi vdovi sožalno brzojavko, v kateri označujejo umor predsednika «pa-rosi?em vala nasilja in terorja rasistov in sil skrajne desnice». Brzojavka dodaja: «Umorili so črnske otroke v Birminghamu in, ob spodbudi dinamitnih atentatov, terorističnih dejanj in odsotnosti zakona v drugih državah, so zadeli najvišjo osebnost naše dežele.» V washingtonskih političnih krogih obtožujejo člane skrajne desničarske družbe «John Birch». Demokratični predstavnik Hale Boggs je izjavil; «Ti prekleti člani aružbe «John Birch» bi morali biti zadovoljni. Pritisnili so na pe. telina.» Ustanovitelj desničarskega gibanja «John Birch» Robert Welch pa ,je tudi poslal brzojav- Irn tfunnurlvioiri vdftui v Trafori Zatem se je sestal s tajnikom za obrambo McNamaro ter s številnimi parlamentarnimi voditelji. Se prej se je sestal z Deanom Ru. skom, ki je prekinil svoje potovanje na Japonsko in se vrnil v Washington. Po razgovoru z Deanom Ruskem ie Johnson pozval vse ameriške diplomate v tujini, naj ne ponudijo svoje ostavke. Za nocoj je predsednik sklical prvo sejo vlade. Ker je dosedanji podpredsednik Johnson avtomatično postal predsednik, ne bo v ZDA nobenega podpredsednika do volitev novembra 1984. Tako določa ustava. V primeru, da bi tudi novi predsednik umrl pred prihodnjimi vplitvami, bo predsedniško mesto avtomatično prevzel predsednik predstavniške zbornice, ki je John McCormac iz Massachus-setsa. Novi predsednik pripada protestantski sekti «Kristusoyi'h u-čencev», ki šteje v ZDA približ- nr» miliinn Pftft fìeoX r»ricfnš#»v Zasliševanje Oswalda DALLAS, 23. — Policija je dan zaslišala prijatelja aretiranega swalda, ki se imenuje Rodrigupz Molina aretiran, toda pozneje Je po-Molin aretiran, toda pozneje Je policija sporočila, da so ga samo pridržali zaradi zaslišanja. Lee Oswald pa Je bil danes formalno obtožen umora predsednika Kennedyja in policijskega agenta Tippitta. Oswald zanikuje umor a-genta Tippitta in umor predsednika Kennedyja. Prihodnji teden ga bo javno zaslišal preiskovalni sodnik, zatem pa bo prišel pred preiskovalno sodišče. Načelnik policije je izjavil, da Oswald odločno zanikuje, da bi imel kakršen koli opra- Predsednik sovjetske vlade Hruščov v ameriškem' poslaništvu v Moskvi, kamor je prišel izrazit sožalje ameriškemu veleposlaniku Kohlerju (v sredini) vek t atentatom in da policija ni mogla najti nobene osebe, ki bi lahko pričala, da je Oswald človek, ki je pritisnil na petelina na puški. Oswald Je zanikal, da bi orožje pripadalo njemu. Državni pravdnik pa je pripomnil: «Mislim, da lahko dokažemo, da je on izvršil oba umora.» Dejal Je, da je Oswaldova žena izjavila, da Je podobna puška, | kakršno so našli v poslopju, iz ka- \ terega so streljali na predsednika, bila dan prej v njihovem stanovanju. Do sedaj pa niso še ugotovili, ali gre za isto puško. Policija Je zaslišala tudi številne priče, ki so jih tudi soočili z Oswal-dom. Na podlagi pripovedovanja nekaterih prič so približno takole rekonstruirali zaporednost dogodkov po atentatu. Oswald Je delal v petem nadstropju podjetja «Texas Book Depository», od koder so baje prihajali streli. Neki človek, ki Je delal z njim je predlagal, naj bi šla gledat predsednikov sprevod. Oswald pa Je rekel, naj gre sam in naj mu zopet pošlje dvigalo. Takoj po atentatu je Oswald1 zapustil poslopje. Policaji so ga pustili, da je šel mimo, ker jim je rekel, da dela v omenjenem podjetju ter da hoče videti, kaj se Je zgodilo. Takoj zatem se Je oddaljil, verjetno z avtomobilom. Cez 45 minut so ga videli štiri kilometre daleč od kraja atentata, kjer se Je razgovarjal z agentom Tlpplttom. Neka gospa, ki je čakala avtobus v bližini, Je izjavila, da je Tippitt ustavil avtomobil, da bi govoril z omenjenim človekom. Tedaj je radio oddajal medel opis dozdevnega atentatorja. Zdi se, da Je agent, ki Je poslušal radio, ustavil Oswalda, ki je šel mimo njegovega avtomobila. Moški Je bil višji od avtomobila in se je priklonil, ko je govoril s policajem skozi okence. Nato je policaj izstopil. «Nenadoma, Je dodala gospa, sta oba prenehala govoriti, sta se pogledala drug drugega in moški je potegnil samokres ter ustrelil proti policaju.» Policija javlja, da Je gospodinja, kjer je stanoval Oswald, - povedala, da je prišel popoldne domov, se preoblekel in takoj odšel. Sto metrov v stran Je bil kinematograf. Nekatere priče so videle morilca vstopiti v kino ter so obvestile policijo, ki Je obkolila poslopje. O-swald Je takoj vstal, ko so ga policaji poklicali. Potegnil Je samokres in Je pritisnil na petelina, toda ni počil strel. Po kratkem prerivanju, pri katerem sta bila on in en policaj nekoliko potolčena po obrazu, so ga uklonili, in tedaj Je baje Izjavil: «Sedaj Je vse končano.» Lee Harvey Oswald ima 24 let. gf T m ;'4 •* % m ■ (Nadaljevanje na 2. straniJ iia """"""»"I1« 'iiiinuiiii.miiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiin.iiiiiiiiiiniii.iniiiiiniiiin„imiii1ii„„„„„Hi„iil„„„,mirni ________ Sožalne brzojavke Hruščova in Brežnjeva in voditeljev ostalih socialističnih dežel Obisk Hruščova pri ameriškem veleposlaniku Kohlerju - Neposreden prenos sovjetske televizije iz Washingtona preko satelita «Telstar» - Pisanje sovjetskega tiska - Posebna priloga «Iz vesti j» MOSKVA, 22. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščov Je prišel danes osebno v veleposlaništvo ZDA, kjer se je podpisal v knjigi za sožalja. Oblečen je bil v črno obleko ter z zunanjim ministrom Gromikom in načelnikom severnoameriškega oddelka sovjetskega zunanjega ministrstva Smiroov-skim odšel v prvo nadstropje, kjer se je zadržal v razgovoru z veleposlanikom Kohlerjem okrog dvajset minut. Kazalo je, da je Hruščov zelo vznemirjen in ob tej priložnosti ni dal nobene izjave. Osebe, ki so videle Hruščova, pripovedujejo, da je bil razburjen in da je zaradi tega napisal napačen datum, kar je Smirnovski nato popravil. Med razgovori je Hruščov izrazil veleposlaniku svoje osebno sožalje in izročil uradno besedilo sožalja ter omenil svoje osebne odnose s Kennedyjem, zlasti pa razgovore leta 1961 na Dunaju. Ko je odhajal, se je zdelo, da je Hruščov še bolj pretresen kot- ob prihodu. Neki očividec je dejal; «Zdelo se je, da je zelo pobit, ko je odhajal iz veleposlaništva, pred katerim se je zbrala množica resnih in zamišljenih sovjetskih državljanov, ki so med seboj potiho govorili.. Ob izhodu je Hruščov stisnil roko nekaterim ameriškim novinarjem in jim izrazil svoje sožalje.» Hruščov je poslal novemu predsedniku ZDA Lyndonu Johnsonu brzojavko, v kateri je med dru- gim rečeno, da je prišlo do umora predsedhika Kennedyja prav v trenutku, ko so qe pokazali znaki zmanjšanja mednarodne napetosti in ko Se odpirajo perspektive za zboljšanje odnosov med ZSSR in ZDA. Hruščov. poudarja, da vzbuja umor ogorčenje sovjetskega ljudstva nad krivci divjaškega zločina, in označuje Kennedyja kot «osebo širokih pogledov, ki je znal realistično oce-njevati položaj in ki je skušal najti rešitev mednarodnih 'problemov s pogajanji, problemov, ki sedaj ločijo svet». «Vlada in ljudstvo ZSSR — nadaljuje brzojavka — delita globoko žalost z a-meriškim ljudstvom, spričo tako velike izgube,» in izraža upanje, vjetske informacijske službe izra- da se bo iskanje rešitve spornih žili svoje sožalje spričo smrti ka-vprašanj, h kateremu je predsednik Kennedy konkretno prispeval, nadaljevalo v korist miru in za blaginjo človeštva. Hruščev je poslal svoje sožalje tudi vdovi Jacquelini Kennedy. Tudi Nina Hruščovna je poslala Kennedyjevi vdovi sožalno brzojavko. Zvedelo se je, da je Hruščov zaprosil zunanjega ministta Gro-mika, noj bi zastopal Sovjetsko zvezo na pogrčbu pokojnega pred. sednika Kennedyja. Hruščov se je danes zjutraj vrnil iz Kijeva, takoj ko je zVedel za Kennedy-jevo snjrt. Sožalno brzojavko je poslal predsedniku Johnsonu tudi predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Leonid Brežnjev. Podobno brzojavko je poslal državnemu tajniku Deanu Rusku tudi sovjetski zunanji minister Gromiko. Zahodni opazovalci v Moskvi poudarjajo, da se ne spominjajo nobene druge priložnosti, ob kateri bi sovjetski voditelji tako toplo in s takim poudarkom šo- ke zahodne politične osebnosti. Opazovalci poudarjajo tudi naglo vrnitev Hruščova iz Kijeva in njegov obisk v ameriškem veleposlaništvu. Sovjetska televizija in radio sta denes popoldne večkrat oddajala vesti o Kennedyjevi smrti, med premori pa klasično glasbo. Televizija je oddajala tudi fotografije in filmske posnetke ZDA, in sicer govor pokojnega predsednika po podpisu moskovskega sporazuma- o delni prekinitvi jedrskih poskusov. Televizija je prenašala tudi posnetke z obiska Hruščova v ameriškem veleposlaništvu. Nato je sovjetska televizija oddajala neposredno iz Washingtona s pomočjo satelita «Telstar» nekatere posnetke o prevozu krste v Belo hišo. Pravijo, da gre za prvo povezavo neposredno med Washingtònom in Moskvo, ih sicer na podlagi sporazuma, ki je bil dosežen z National Broadcasting Company. Tudi sovjetski tisk posveča ve-(Nadaljevanje na 2. strani) '-einemttOKSf-r'*' ■ Zasliševanje Oswalda (Nadaljevanje s 1. strani) sa ssLrfcžjspi. 2 dan}**» guvernerja Texas» Connal- Let» I960 j* bil izključen ir mor-narlStega zbora, kjer Je bil ostrostrelec. Izključili so g«, ker se Je odpovedal ameriškemu ; r stvu in zahteval sovji ljanstyo. Tedaj ae dai lyja. Ta pa je njegovo pritožbo zavrnil. Zato se postavlja domneva, da ja hotel morda umoriti Conna* lyja. Toda policija pravi) da fii dvoma, da je nameraval umoriti predsednika. Leta 1959 je Oswald odšel., v vjetsko zvezo, in tam je izroč meriškemu poslaništvu svoj p-... list. Izjavil j*, da 'je delal v nèki tovarni v Minsku, kjer se je po-roCil z neko Rusinjo. Leta 1962 se je vrnil v ZDA z ženo in s hčerko ter se nastanil v Dallasu. Državni pravdnik je izjavil, da Je FBI zaslišala Oswalda pred Kenne-dyjevlm obiskom v Dallasu. Pripomnil pa Je, da ni gotov, ali je tf res, ker FBI ni dolžna tega Javljati. drtfi E Izrazi sožalja z vsega sveta WASHINGTON, 23. — V Wa> fhingtonu dobivajo Se vedno z vsega sveta sožalne brzojavke državnih in političnih voditeljev ter drugih osebnosti. Angleška kraljica Elizabeta je poslala sožalni brzojavki novemu predsedniku Johnsonu in Kenne-dyjevi vdovi. V Londonu visijo na vseh javnih poslopjih žalne zastav«. V ponedeljek bo prekinjeno delo poslanske zbornice v znak žalovanja. Voditelji angleških strank so tudi izrazili sožalj* zaradi smrti Kennedyja. V Parizu je general de Gaullc sporočil, da se bo osebno udeležil Kennedyjevega pogreba. Spremljal ga bo zunanji minister de Murville skupno z drugimi osebnostmi. Od davi visijo v Parizu na vseh javnih poslopjih žalne zastljve. De Gaulle je poslal Kennedyjevi vdovi sožalno brzojavko in prav tako tudi novemu predsedniku. Francoska komunistična stranka pripisuje atentat pristašem rasne diskriminacije in voj-nohujskaškim elementom, ki nasprotujejo miroljubnemu sožitju med narodi. Zet'Hruščova Aleksej Adjubej, ki je v Parizu, je izjavil, da ga je novica o umoru Kennedyja globoko vznemirila. Dodal je: «Sem navaden človek in bi želel izraziti gospe Kennedy svoje sožalje. in -se še posebej spominjam dneva poroke, kateri sem leta 1954 osebno prisostvoval.» Tudi v arabskem svetu je no« vica o Kennedyjevi smrti globoko prizadela javnost in politične voditelje. Predsednik ZAR Naser je poslal Kennedyjevi soprogi sožalno brzojavko. Nekateri časopisi v Kairu so izšli črno obrob-ljeni in s prisrčnimi komentarji o življenju Kennedyja. V Gani plapolajo povsod žalne zastave. Predsednik Nkrumah je de gospa Bandaranajke, katere mož je umrl septembra 1959 pod .. jttttatorja, je brzojavila Kennedyjevi soprogi: «Kot mati in žena, ki: je zgubila moža v ena kih tragičnih okoliščinah, vem, kaj občutite v teh urah bolesti». Kubanski radio in tisk sta objavila sporočila o Kennedyjevi smrti, takoj ko se je zanjo zvedelo; V New Yorku je stalni kubanski predstavnik pri OZN Carlos Leehuga izjavil: «Kljub obstoječemu nasprotju med vlado ZDA i» kubansko revolucijo smo z globoko žalostjo prejeli novico o tragični smrti predsednika Kan-nedyja. Vsi kulturni ljudje bodo vedno užaloščeni nad takimi dogodki. Naša delegacija v OZN želi poudariti, da ta izjava izraža čustva kubanskega ljudstva in kubanske vlade». Mehiški predsednik Lopez Mateos j« izjavil, da upa, da smrt predsednika Kennedyja ne bo kalila svetovnega miru. Kakor poročajo iz mehiške prestolnice, so sinoči zaprli del severne mehiške meje z ZDA. To so storile mehiške oblasti sporazumno z ameriško vlado. Hrušeov (Nadaljevanje s 1. strani) liko prostora tragediji v Texasu. «Izvestija» »o napovedale, da bo izšla v nedeljo posebna dodatna priloga, ki je posvečena v glavnem pokojnemu predsedniku Ken-nedyju. List objavlja danes Ken-nedyjevo sliko na prvi strani z ogromnim napisom: tTragična vest iz Terasa: Ogaben umor predsednika ZDA Johna Kennedyja». Po drugi strani pa list ne poroča o aretaciji Leea H. Oswalda, za katerega domnevajo, da je atentator. Tudi «Pravda» je ohjavila na prvi strani čez trt stolpce, t.j. čez polovico prve strani, vest z besedami: «Ubit je predsednik ZDA John Kennedy», Med poročili je med drugim rečeno, da opazovalci v Dallasu povezujejo zločin z obstojem skrajnih desničarskih organizacij, ker je Dallas eno izmed Veljkih središč teh organizacij ter je skupina desničarskih elementov ob Kennedyjevem prihodu v mesto proti njemu demonstrirala. «Pravda» poudarja, da so v Kennedyjevem žepu našli besedilo govora, ki ga je nameraval prebrati med kosilom in v kate-rem je kritiziral svoje ultrakon-servativne nasprotnike. List objavlja tudi kratek življenjepis pokojnega predsednika. ■Tudi sovjetska ženska organizacija je poslala sožalno brsojav-ko vdovi pokojnega predsednika Kennedyja. Opazovalci poudarjajo, da je ra-dijski komentator Zorin ob 18.40 prvič omenil aretiranega Leea O- Jacquoline Kennedy, vdova pokojnega predsednika, vstopa v Belo hišo za krsto svojega pokojnega soproga. Krsta se ne vidi. Jacqueline je še vedno v isti obleki in s krvjo poškropljenimi nogavicami, ki jih je nosila ,v trenutku tragedije v Texasu ŠTIRI STRANKE SO VČERAJ DOSEGLE SPORAZUM GLEDE PROGRAMA NOVE VLADE LEVEGA CENTRA fi Saragat: «Težave se začenjajo sedaj, ker je treba sestaviti vlado» Jutri odločitev vodstev strank in centralnega odbora PSI - Nenni o smrti Kennedyja - Romanje množice na veleposlaništvo ZDA foinn :mn IJJM, 24, — Ob 14-4JP je bil dosežen sporazum med delegacijami štirih strank za sestavo nove vlade levega centra tudi glede pol Zaključnega skupffega sSštahka so se udeležili: Moro, Gava, Zaccagnini, Ferrari Aggradi in Moriino za KD; Saragài;, Ta-, Tren de spornih vprašanj v kmetijstvu m kmetijstvu in kar zadeva zunanjo Moro izdal naslednje politično in programsko nassi, Tremelloni, Orlandi in ITUK.V uSo, S: ri, Cattani in Mariotti za PSI; StSSS M,1'“ - “* Ro* : Po sestanku Je Shragat dejal novinarjem: «Sporazum smo dosegli glede UR bo nei a Vi 'HA. i bomo sklic se začenja iestaviti vlado. Zvečer je prei »prejel Mora, doseženem sp_. grarha. no Ve vlade. V torek :e, v sre-»en tarče, tj, jter je tre- republike tiru ko bo znano tališče vodstvenih organov štirih Strank, ki so^ sporazumela, ^de éts".......„....'........msmt V Dallasu tik po atentatu označil bivšega predsednika za «mojega osebnega prijatelja in velikega državnika», predsednik j Tanganjika Njerere j* raaglasil k en dan državnega žalovanja in je 1 poudaril, d* «Kennedyjeva žrtev ne bo zaman». Tunizijski predsednik Burgiba .je že sinoči telefoniral ameriškemu poslaništvu , in mu izrazil sežalje. Danes 'j* po« slal brzojavko predsedniku John-sonu. Libanonska vlada je razglasila tridnevno žalovanje. Isto so storili tudi v Jordaniji. V ZAR bo uradno žalovanje trajalo sedem dni. Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil, da je «globoko užalo- Najdena puška, s katero je atentator ustrelil Kennedyja swalda in je dodal, da ga je javni tožilec uradno inkriminiral. Ven-ar pa so opazovalci ugotovili, da kpmentator nf ničesar omenil o Oswaldovi preteklosti, o njegovem bivanju v Moskvi ln pripadnosti filokastristični organizaciji. S posebnim poudarkom pa je Zorin dajfil, da predstavlja atentator Vse tiste sile, ki se zoperstavljajo pomiritvi. Sovjetsko javno mnenje je prepričano, da je bil Ùbit predsednik ZIJA, ker je zagovarjal pomiritev, in sovjetski državljani izražajo željo, nsfj njegov naslednik ne bi opustil tiste peti, ki jo je pok. Kennedy za-črtal. Tudi v ostalih socialističnih državah sta radio in televizija prekinila oddaje lahke glasbe in sta oddajala le klasično. V Varšavi sta sožalne brzojavke poslala predsednik republike Zawadski in predsednik vlade Cyrankiewicz. Podobno so storili tudi številni poljski državni funkcionarji. Romunski predsednik Dej, ki je tre-nutno na uradnem obisku v Beo-gradu, je «odločno obsodil zločinsko dejanje, ki je pretrgalo nit življenja predsedniku Kennedy-ju». Njegovi vdovi in novemu predsedniku Johnsonu je poslal sožalno brzojavko tudi predsednik CSSR Novotny. V Budimpešti je vlada uradno izrazila svoje simpatije ameriškemu ljudstvu. Brzojavko z izrazi sožalja j« poslal Johsonu Walter Ulbricht, predsednik Demokratične republike Nemčije. Tiskovna agencija «Nova Kitajska» je objavila vest o umoru danes zjutraj z dodatkom, da je nov predsednik postal Johnsoni Albanska uradna tiskovna agencija pa je vključila vest med pregled tiska. Kennedy, guverner Connally in Jacqueline ob prihodu na letališče pri Dallasu programa nove vlade, bo Moro re jel mandat za sestavo vlade. Vodstvo KD se bo sestalo v ponedeljek; isti dan se bosta sestala tudi vodstvema organa demokrist-janskih parlamentarcev. V ponedeljek se bo ponovno sestalo vodstvo PSI, popoldne pa bo zasedal centralni odbor, ki bo zavzel svoje stališče do štiristranskega sporazuma, današnji seji vodstva PSI je ,1 obvestil člane vodstva o vse-doseženega sporazuma. Vecchietti je dejal, da je ustno poročilo nezadostno za «temeljito presojo» sporazuma, in je zaprosil za besedilo sporazuma, da bi ga mogli natančneje proučiti. Sklenili so, da bodo Jutri dostavili vsem Članom vodstva prepis sporazuma. Novinarjem, ki so želeli vedeti, kaj se je dogajalo na seji vodstva, Je De Martino dejal, da so obvestili vodstvo o zaključku pogajanj; ponovno se bo vodstvo sestalo v ponedeljek ob 15, pred zasedanjem centralnega odbora, in na tej seji bodo razpravljali o sporazumu. Na vprašanje, ali bodo razpravljali tudi o sestavi nove vlade, je De Martino dejal, da bo to vprašanje na dnevnem redu pozneje. V zvezi z umorom predsednika Kennedyja Je Nenni napisal za jutrišnjo številko glasila PSI «Avan ti!» uvodnik pod naslovom «Politič na in človeška tragedija», v kate rem pravi med drugim: «Vprašanje, pred katero smo postavljeni, zadeva odnos med človekom, ki ga ja tok dogodkov dvignil na vrhunec oblasti, in tokom zgodovinskega obdobja. Gre za tajinstveni odnos, kajti, če ni moč zanikati, da človek ustvarja zgodovino v razmerah, ki Jih določata okolje in tradicija, ni nič manj res, da more moralna in politična kakovost nekega človeka, postavljenega na vrh družbe, imeti v toku splošnega dogajanja isti vpliv, ki ga ima palec umetnika, ki modelira ilovico ali se poslužuje čopiča, in nam more dati umotvor ali zmazek. V tem pogledu je bil predsednik Kennedy zatrdno proizvod zgodovinskega razdobja, v katerem prevladuje vprašanje, kako približati človeškemu merilu pošastno uničevalno moč novega Jedrskega orožja; toda bil je hkrati pobudnik in voditelj v iskanju poti, da bi dali človeško vsebino novim sredstvom tehnike in znanosti.» Po omembi nekaterih najvidnejših u- spehov Kennedyjeve politike, si Nenni zastavlja dramatično vprašanje: «Ali obstajajo že sedaj zadostne sile v ZDA, v Evropi in na svetu, da se ne bo spremenila smer Kennedyjevega dela za državljansko enakopravnost in za mir? V tem trenutku more biti odgovor le dvomljiv. Ogromne sile so bile na delu v zadnjih letih proti novi politični usmeritvi, katere glavni predstavnik je bil nesrečni ameriški predsednik ; ogromne sile so še vedno na delu, da bi prekinile to novo usmeritev. Na srečo, je muče-ništvo med velikimi moralnimi vzvodi življenja in zgodovine. Verovati moramo, predvsem pa moramo hoteti, da v Dallasu prelita kri. ne bo pogasila, z odličnim življenjem, še odličnejšega dela, ampak da bo hranila še trdnejšo vero in odločnejšo voljo, da bi pripeljali do zmage ideale enakopravnosti med ljudmi, človeškega napredka In mednarodnega miru.» Na koncu Nenni poudarja, da isto velja tudi za nadaljnji razvoj italijanskega notranjega življenja, v katerem se Je močno občutil vpliv Kennedyjeve politike. Kakor to velja za Ameriko, tako velja tudi za Italijo: «Ne smemo nazaj, ampak naprej po težavni poti novega civilnega in družbenega reda, ki naj išče v pravičnosti svoje temelje in v svetovnem miru svoj lajvečji element varnosti.» Na ameriškem veleposlaništvu v Rimu so se vrstile ves dan množice ljudi vseh slojev, da bi se vpisali v spominske knjige In izrasSli svoje sožalje ob tej tragični izgubi, ki ni prizadela le ameriškega naroda, ampak vse človeštvo. Poskusne posadke za jedrsko silo WASHINGTON, 23. — Ameriški komisija za atomsko energijo je javila, da so včeraj povzročili novo podzemeljsko jedrsko eksplozijo v Nevadi. Državni departma pa je javil, da prizadete države proučujejo načrt sestave mešane posadke Šestih ev ropskih držav za ameriško ladjo, ki bi imela raketne izstrelke. Gre z* poskus, da se ugotovi, ali se da la-vesti načrt o večstranski Jedrski sili NATO. Predstavnik je dodal, da so načrt pripravili predstavniki šestih držav in ZDA, ki pa ga niso še odobrile prizadete vlade, temveč samo člani pododbora, ki so zastopali omenjene vlade. Prizadete vlade so Zahodna Nemčija, Velika Britanija, Italija, Grčija, Turčija in Belgija. lliifillliiiitniniiimlilllllliiiiiililliiHlliiiillIlliliilililiitiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiilitliiliiiiiiiliifliiiHMiiMimiMI* Nad 60 ljudi zgorelo NORVALK, 23. — V nekem zavetišču za stare je nastal požar, pri čemer jè zgubilo življenje nad 60 ljudi. Požar je nastal v prvih jutranjih urah. Ko so prišli gasilci, je bilo poslopje že vse v plamenih. Neka bolničarka je izjavila, da je bilo v poslopju 86 starcev poleg službenega o-sebja. Po zadnjih poročilih se je rešilo samo 21 ljudi. Mnoge od njih so sprejeli v bolnišnico. Poslopje je imelo eno samo nad-stropje in je bilo v kraju Fitch-ville blizu Norvalka v ameriški državi Ohio. Prekinjena pogajanja za prodajo žita WASHINGTON, 23. — Iz sovjetskih krogov v Washingtonu se je zvedelo, da je sovjetska komisija, ki se je pogajala za nakup ameriškega žita, zapustila Washington, ne da bi sklenila kak sporazum, in se bo, vrnila v kratkem v Moskvo Toda ne izključuje se možnost, da se delegacijr vrne v ZDA pozneje za nadalje vanje pogajanj. A. Huxley umrl LOS ANGELES, 23. — Danes je umrl v svojem stanovanju v Hol-lywoodu znani pisatelj Aldous Léonard Huxley. Bolehal je za rakom-Huxley se je rodil 26. julija 1894 v Londonu. .......................................................«minimumi mimi.......iiaBiiiiiiHmiiiiimiifmiMiiiHitimiiMiitimliiumiiniiiinmiiiiMiHimiiHiaiHnuimiiniHKniMiiiiiiiiiiimiiiimMiutm*|tmHiiiniiiiHHiiiiMimmmMmiiitiiiiiiimiiiiimiiiiniiinniimiiii....umni......umi....................lumi VEST 0 KENNEDYJEVI SMRTI JE GLOBOKO PRETRESLA VSE JUGOSLOVANE Tito: Miroljubni svet je izgubit poborniku miru, Jugoslovani pu pri jute!ju » 'i * ' A '.jfSSk«. ..... V vsej SFRJ so proglasili včeraj enodnevno splošno žalost - Pogreba se bosta udeležila Petar Stambolič in Koča Popovič (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Tragična smrt predsednika ZDA Johna Kennedyja je globoko pretresla vse Jugoslovane. Iskren odraz teh občutkov v Jugoslovanski javnosti so sklep zveznega izvršnega sveta, ki je bil sprejet pozno sinoči, o enodnevni splošni žalosti, izjave predsednika Tita in njegove sožalrte brzojavke predsedniku Johnsonu In vdovi Jacquelini Kennedy. Na vseh javnih poslopjih visi- ----------- ■ - jo danes državne zastave na pol t': droga, . Istočasno so odpovedali vse zabave, športne prireditpe ter zabavne oddaje radia in televizije. Zaradi splošne žalosti je bil spremenjen, sporazumno z romunsko delegacijo, potek današnjega programa bivanja romunske delegacije v glavnem mestu Jugoslavije. «Vest o žločinskem atentatu na predsednika ZDA Johna Kennedyja .in njegova tragična smrt je globoko pretresla men« in vse naše ljudi», je izjavil predsednik republike maršal Tito pozno sinoči po jugoslovanskem radiu. «Ta žalostna vest je zame toliko težja, ker mi je bila pred kratkim dana možnost, da se s predsedni- kom Kennedyjem prisrčno razgol varjam in se osebno prepričam, da se globoko zaveda potrebe o-hranitve miru na svetu in miroljubnega reševanja mednarodnih vprašanj. Predsednik Kennedy, je nadaljeval Tito, je napravil name močan vtis kot državnik in človek. S sestanka z njim sem odnesel vtis o njem kot državniku visoke kvalitete, ki pojmuje mednarodna vprašanja in skuša kljub vsem težavam, vsem mogočim oviram, delovati., za zbojj-šanje mednarodnih odnosov. Njegovo delovanje ne glede na vse težave, ki jih je imel pri svojem delu, je dalo pozitivne rezultate pri popuščanju mednarodne napetosti. Na podlagi vtisa s tega sre- nl Čanja š predsednikom Kennedy-jem sem prepričan, ,da bi on v svojem nadaljnjem delu nedvomno' se' več prispeval k izboljšanju mednarodnega položaja in u-stvarjanju nadaljnjih možnosti «a miroljubno rešitev raznih mednarodnih vprašanj». «S sm-rtjo predsednika Kennedyja, je poudaril maršal Tito, izgublja ameriško ljudstvo zares veliko osebnost v svoji zgodovini, a miroljubni svet enega pobornikov miru. Narodi Jugoslavije, je Zaključil predsednik, globoko obžalujejo to veliko Izgubo, ki je doletela narode ZDA, ker je predsednik Kennedy s svojim odnosom do Jugoslavij, pokazal, da je prijatelj jugoslovanskih narodov».. V brzojavki, ki jo je Tito po- slal soprogi predsednika Kennedyja, se poudarja: «Vest o . tragični smrti Vašega soproga, katerega življenje in delo sta bili toliko potrebni ne le ameriškemu ljudstvu temveč vsej miroljubni skupnosti, nas je globoko pretre- Aiotirani Lee H. Oswald med dvema policajema sla. Ko ohranjamo v trajnem spominu lik predsednika Kennedyja kot velikega državnika in plemenitega očeta in soproga, Vas prosimo, da v Vaši globoki bolečini sprejmete izraze našega najglobljega sožalja». V brzojavki, naslovljeni novemu predsedniku ZDA Johnsonu je predsednik Tito v imenu vlade Jugoslavije in v svojem imenu izrazil globoko sožalje in ogorčenje zaradi tragične smrti predsednika Kennedyja, katerega vdanost stvari mednarodnega sporazumevanja in miru na svetu bo prinesla trajne koristi miroljubnemu človeštvu. Sožalne brzojavke sta poslala tudi državni tajnik za zunanie zadeve Koča Popovič a-meriškemu državnemu tainiku Deanu Rusku in podpredsednik republike in predsednik Združenja borcev Jugoslavije Svetu ameriških združenj, članu Federacije bivših borcev. Predsednik republike maršal Tito in predsednik državnega sveta Romunije Dej sta sinoči ob vesti o tragični smrti Kennedvja telefonsko izrazila svoje globokd so« žalje ameriškemu veleposlaniku v Beogradu. Danes popoldne je predsednik Tito v spremstvu državnega tajnika Koče Popoviča obiskal amgrisko veleposlaništvo, kjer se j« vpisal v knjigo in izrazil sožalje. Jugoslovanska javnost je danes pod . globokim vtisom tragične smrti ameriškega predsednika in sočustvuje v tragediji, ki je doletela prijateljsko ameriško ljudstvo. Iz Washingtona sporočajo, aa so v jugoslovanskem veleposlaništvu v Washingtonu in v zastopstvih ZDA, odpovedani vsi sprejemi, • ki so bili napovedani ob 29. novembru, narodnem prazniku Jugoslavije. Pogreba predsednika ZDA Johna Kennedyja se bosta v imenu predsednika republike in zveznega izvršnega sveta udeležila predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič in državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ki bosta odpotovala jutri z letalom v ZDA. V Beogradu so se danes dopoldne nadaljevali razgovori s predsednikom Titom in Dejem in njegovimi najožjimi sodelavci. Po razgovorih, ki so potekali v prisrčnem ozralju, je predsednik Tito zadržal člane romunske delegacije na kosilu. Nocoj sta državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in zunanji minister Romunije Manescu s sodelavci proučila stalne odnose med Romunijo in Jugoslavijo in ugotovila, da so v teh odnosih napredovali in da so možnosti za nadaljnji razvoj medsebojnega sodelovanja, B. BOŽIC Prejšnji teden se je dogodil ske agencije «Novosti». Sovjetsf arsikflteri donndek. ki 4P. vzhuinl dAnInmntfl rinlžiin n enfi al nnnrt in marsikateri dogodek, ki je vzbujal mednarodno pozornost. Vendar pa so vsi ti dogodki na' mah šli v ozadje, ko je v petek zvečer kakor strela z jasnega prišla kratka novica: «Kennedy ubit». Ves svet se je zgrozil nad to novico, ker pomeni smrt predsednika Ken. nedyja nedvomno zastoj v nadaljnjih prizadevanjih za mednarodno pomirjanje in sporazumevanje, za katero se je pokojni predsednik zavzemal. Nevarno je, da sile, ki delujejo proti pomirjanju, sedaj izkoristijo razdobje, v katerem bo treba še počakati, da se začrtajo obrisi politike novega predsednika Lyndona Johnsona, čeprav je JonhnsOn kot podpredsednik v bistvu podpiral Kennedyjevo politiko. Med najvažnejšimi dogodki v začetku tedna je bil nov vojaški udar v Iraku. Predsednik Arej je s pomočjo vojske prevzel vso oblast m razpustil narodno gardo stranke baas. Po kratkih spopadih je bila narodna garda raz-oroiena. Ustanovljen je bil nov svet irarške revolucije. Za novega predsednika vlade je bil imenovan general Taher Jahija, za podpredsednika republike pa prejšnji predsednik vlade el Bakr Maršal Are) je takoj po udaru Izkoristil prisotnost predsednika sirske vlade Hafeza in tajnika stranke Baus Aflaka v Bagdadu, da se je z njima razgovarjal o odnosih med Irakom in Sirijo. Takoj po udaru je Aref izjavil, da bo deloval za izvedbo sporazuma med Irakom, Sirijo in ZAR o tristranski federaciji, kateri naj bi se pozneje. pridryiila še Jemen m Aižiriju. V Kairu so spremembo v Iraku z veseljem pozdravili, v Damasku, kjer je na oblasti stranka Baas, na so «zaskrbljeni». Težko je reči, kako se bodo stvari razvijate. Predsednik Aref je izjavil, da bodo njegova izredna pooblastila trajala šest mesecev ali pu leto dni. Razen tega poudarjajo v Bagdadu, da stranka Baas m legalna, ker so vse stranke prepovedane. Zaradi tega je pričakovati, da bo skušal Are} predvsem ustvariti enotno fronto za sodelovanje z ZAR in ostalimi arabskimi državami, Kot odraz dogodkov v Iraku niso izključena nova presenečenja v Siriji, * * e Med važnim t dogodki v prejšnjem tednu je tudi sporazum v Adis Abebi, kjer so se zunanji ministri držav organizacije afri-šk/e enotnosti sporazumeli o ustanovitvi komisije, ki ima nalogo proučiti spor med Marokom m Alžirijo in pripraviti potrebna priporočila obema vladama. Tako Maroko kakor Alžirija sicer vztrajata vsak na svojem dosedanjem stališču ,vendar pa so v obeh prestolnicah sporazum pozdravili, ker pomeni uveljavitev načela, da je treba spore reševat sporazumno, ter načela, da morajo afriške dežele same reševati medsebojna sporna vprašanja * * * Prav tako važen mednarodni do. godek je zaostritev med kongoško vlado in Sovjetsko zvezo. V Kongu so prejšnji teden aretirali dve, sovjetska diplomata, ko sta se vračala iz prestolnice bivšega francoskega Konga Brazzavilla. A-retirali so tudi dopisnika sovjet- diplomata dolžijo «sodelovanja opozicijo in s prevratnimi eh menti». Po odločnem protestu s< vjetske vlade in na osebno posn dovanje tajnika OZN U Tanta s oba izpustili in ju izgnali iz Kot ga. Razen tega je Adulova vlad sporočila, da je vse osebje sovje skega poslaništva «nezaželeno». T pomeni začasno prekinitev dipl» matskih odnosov med obema d žavama Adula pa je izjavil, d bi želel, naj v Kongo pride ,no poslanik. Vse to kaže, da se Kongu postopomi izvaja dolgoroi ni načrt, ki so ga bili pripri vili s pomočjo ZDA, da se doc i la uveljavi ameriški vpliv v Kot gu in da se nevtralizirajo vsi ni prednejši elementi, ki se zavri majo za popolno neodvisnost Kot ga. Prav zaradi tega je Gizeng še vedno v zaporu. Narodna kot goška stranka, t.j. stranka Lt mumbe, je prepovedana. Ze sej tembra pa je ameriški miljene predsednik Kasavubu razpust «neposlušni» parlament. Vsi glai ni voditelji narodne kongošk st'anke so zbežali v bližnji bra: zavilski Kongo Taka politika t dulove vlade nedvomno škoduj kongoški neodvisnosti in omog< ča ponovno neokolonialistično uvi Ijavljenje v deželi * * * Tudi v Aziji )e prejšnji tede prišlo do neprijetnega razvoji Kambošk i predsednik princ S trii nuk je sporočil ameriški vladi, d se Kambodža odpoveduje vsej < meriški vojaški, gospodarski ' kulturni pomoči. To pa zaradi ti ga, ker ZDA podpirajo kambošk upornike, ki delujejo na ozemlj Južnega Vietnama. Sjhanuk J* rl zen tega predlagal, naj se nemi doma skliče konferenca Stirino sfili državi ki so sodelovale n ženevski konferenci. Sporazume naj bi se o popolni nevtralizad. Kdmbodže. Sihabuk je poudari da' je to že večkrat' zahtevat, C bi ZDA upoštevale težnje Kav bodže po nevtralnosti, ne bi Pr Šlo do sedanjih žapetljajev, Na ži lost, pa na Zahodu ne kažejo pt) velikega navdušenja zn sklicanj, konference in za nevtralizacij Kambodže, * * e Prejšnji teden so v Moskvi * v Washingtonu obhajali 30. oble! nico diplomatskih odnosov me ZDA in Sovjetsko zvezo. Prosit ve je priredil odbor za prijate!; stvo ZDA-SZ. Ob tej priložnost je Hruščov postal poslanico, v ki teri ponovno izraža željo po dl brih odnosih z ZDA tn po sodelt vanju za mednarodni mir. Preč sednik omenjenega odbora v W< shingtonu pa je obtožil amerišfc obveščevalno službo, da sili ami riške turiste, ki odhajajo V vjetsko zvezo, naj vohunijo. Dc dal je, da je verjetno bil tak pr mer tudi s profesorjem Barghoot nam. Sovjetska zveza je v primeru pokazala dobro voljo it je profesorja izpustila. Sovjetsk zunanji minister Gromiko je P* tem poudaril, da so Barghoorni spustili edinole zaradi tega, fc* želijo ohraniti dobre odnose ZDA in predvsem iz spoštovanj* do predsednika Kennedyja, ki *' je osebno zavzel za Barghoorni To je bilo, na žalost, zadnje sc vjetsko priznanje ameriškem' predsedniku. mS,dva junaka Dolgo sem razmišljal, ali naj pišem o tem, kar se je zgodilo predsinočnjim. Počutim se, kot da sem umazan od pet do glave. Le zakaj že ne mine ta kriza, ki jo preživlja človeška vest, da bi tisti, ki so občutili, Kaj je vojna, nehali vojno ponarejati na potiskanem papirju, iz strahu, fanatizma ali nečimrnosti. Na primer: sploh je neverjetno, kaj vse je obešeno na odlikovanja. Uravnovešenemu Človeku se seveda zdijo smešni raznovrstni trakci, ki si jih mnogi pripenjajo na svoje vojaške bluze. Pomislite samo, kako vsak izmed trakcev kliče v imenu ljudi, ki jih nosijo: «Jaz sem pogumen!» «Jaz sem velikan!» Povejte mi, prosim vas, ali se resen človek lahko postavlja s takimi napisi na obleki! Podnarednik Dimitratos, Ge-orgis Dimitratos Antipov na primer, ki je prišel iz divizije Sereza, se prismukal k naši četi in je stalno blizu mene, je pravi vir odkritij. Ima vojni križec. Ta križec vsi občudujejo. Meni pa ugaja Dimitra-tosov ostri cinizem, s katerim ■e postavlja po robu življenju. Včasih se mi zdi, da se skriva v njem čustven človek, in priznati moram, da mu včasih zavidam, ko vidim njegovo veliko moč, ki ga varuje pred nepričakovanimi in nenadnimi težavami. Kot oče treh sinov je nekoč napisal svoji ženi pismo z naslednjo vsebino: «Draga žena, ti veš, da so o-četje štirih otrok oproščeni strelskih jarkov. Predvsem moraš razumeti, da je jarek veselje, ki ga ne more preseči nobeno drugo. Ker je s tem pač tako, poskrbi čimprej, da mi dopolniš število otrok. Med drugim ne pričakuj, da ti bom od tukaj lahko redno pošiljal denar za preživljanje. Kljub temu se poleg treh nemočnih otrok ne smeš zgarati. Saj si še dovolj ohranjena, a prej ali slej, ubožica, ne boš imela kam. Torej boš morala! Drugače zame ni rešitve. Sklep se vsiljuje sam po sebi: bolje je biti prostovoljni rogonosec kakor neprostovoljni mrtvec. Zapomni si dobro, kar ti pravim, in ne da bi izgubljala čas, poskrbi, da mi boš rodila četrtega. Zakon je glede tega povsem-jasen. Prosila boš v mojem imenu mesarja Apostolisa, naj ti pomaga, da se bomo uskladili s tem veličastnim zakonom o «rezervistih», očetih štirih o-trok, vpoklicanih v vojsko, če ti Apostolis morda ne bi hotel ustreči — v kar ne verjamem — mu reci, da sem mu jaz nekoč brez njegovega dovoljenja naredil enako uslugo. Če ne bo Verjel, naj vpraša svojo Marijolo.» Zakaj Je napisal to pismo in ga poslal z redno vojaško pošto?! Ali je hotel dati do kraja duška svojemu cinizmu ali je želel, da bi ga kazensko premestili drugam, to ostaja zame uganka. V glavnem — cenzura je poslala pismo poveljstvu polka, a od tam so ga poklicali na zaslišanje. Polkovnik ga je sprejel s pismom v roki, ves besen, vendar je postal tišji, ko je na Di-mitratosovih prsih zagledal vojni križec. Niti on sam ga ni imel! V tem hipu je izginila jeza in namesto da bi bil ozmerjan in kaznovan, se je Dimitratos vrnil oproščen in z laskavo pripombo v dnevnem povelju, v katerem je bil omenjen «junaški podnarednik, ki ga krasi vojni križ». Pripovedoval sem pravzaprav na dolgo in široko o Dimitra-tosu, a nisem še niti pisnil o sebi, o tem, o čemer sem nameraval danes pisati. Zdi se mi, da se je moj svinčnik nameno- ............... ,V ORGANIZACIJI P. D. BARKOVLJE Razpis za II. revijo slov. popevk - «Trst ’64» Zadnji tok za predložitev popevk je 20. dec. 1963 ^ • Prosvetno društvo Barkovlje, pripravlja tudi za prihodnje leto izvedbo Revije slovenskih popevk. Da bi bila izbira popevk čim Številnejša, vsestranska in pestra vabi društvo vse one, ki želijo prispevati svoje popevke k sodelovanju. Pogoji so sledeči: 1. Sodelujejo lahko - tudi z več popevkami - Slovenci, ki stalno bivajo v Italiji, predvsem oni s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije. 2. Pesmi morajo biti opremljene z naslovom, besedilom in harmor nizacijo. 3. Udeleženci tega razpisa naj pošljejo svoje prispevke, označe- Pevci, in pevke, solisti in skupine, (dueti, terceti, kvarteti), ki želijo nastopati prihodnje leto na II. reviji slovenskih popevk Trst ’6a, pošljite svoje prijave s točnim ne s psevdonimom, v zaprti kuverti. Poleg tega naj v drugi zaprti kuverti, na kateri Je psevdonim, navedejo svoj točen naslov. 4 Pošiljke s popevkami morajo biti naslovljene na: Prosvetno društvo Barkovlje, TRST, Ulica Cerreto 12. 5. Izbrane popevke bodo 'objavljene v časopisju, medtem ko od-klonjenih ne bomo vračali. itOV/JzU 6. Zadnji rok za vk 0 —mp predložitev prispev-kov s popevkami je I 20. december 1963, i, upoštevajoč datum T poštnega pečata. I 7. Prispele popevke I bo pregledala in iz-I brala posebna žirija I// A. in tri najboljše po ji / y vrstnem redu bodo 'v' ’ nagrajene. 8. Naziv prireditve je: II. revija slovenskih popevk «Trst ’64». Vsi, ki želijo sodelovati pri tej reviji so vabljeni, da prispevajo cvoj delež. f' v naslovom do 20. de-N J cembra 1963 na na- ___k slov: Prosvetno dru- tn štvo Barkovlje, Trst, Ulica Cerreto št. 12. Pravočasno vas bo posebna komisija povabila na preizkušnjo. ma vrtel okrog tujih stvari, da bi se izognil dogodku, ki se nanaša name. A vendar, povedal bom vse, da bi si odvalil breme s srca. Tako torej. Včeraj sem bil predlagan za drugi našiv in zaslužil sem vojni Križec. Predlog so poslali in v četi bom drugi, ki je prejel to odlikovanje. Od danes sem torej enak Dimitra-tosu. Ta pomembni dogodek je zajet v četrto dnevno povelje, a ubogi kapetan, ki mi je to prebral, je mislil, da mi podarja ves svet. Zardel je do ušes in se — grizoč si brke — prevzetno smehljal. Bil je tako vesel, da ga nisem hotel zdramiti iz zmote. Na kratko, kako se je zgodilo: Predsinočnjim sem vodil patruljo od enih do treh po polnoči. Tema je bila takšna, da nisem videl niti prsta pred očesom. Plazili smo se po mokri zemlji, premagovali ovire, se spotikali in padali, ne da bi dali od sebe kak glas. če si v temni noči izvidnik onkraj bodeče žice, globokih prask in raznih drugih poškodb sploh ne smeš čutiti. Da se ne bi razgubili, smo se dogovorili za geslo: trikratno rahlo praskanje z nohtom po torbici za naboje. Pogosto sem se ustavljal, zapraskal znak in počakal, dokler mi moji vojaki niso odgovorili. Komaj smo napredovali. Takšno je območje med dvema frontama, ko je vlažna noč gosta kot črnilo, gosta, da jo potiskaš s prsi, tipajoč od enih do treh po polnoči. Po poti se vlečeš z dušo v nosu in veš, da je polna spolzkih škorpijonov, ki prežijo s svojimi čeli in velikih, strupenih pajkov, ki visijo pred teboj kot vozli zelenega strupa. Počasi, počasi ti prileze v srce nekak skrivnosten strah, naslanja svojo ostro konico na kosti skeleta, ki šklepeta; v tem podzemlju smrti se giblješ, kot da bi te tlačila mora. Stopaš rahlo, previdno. Nazadnje je vsega konec, tudi nočne službe. Treba se je bilo vrniti v jarke in poročati. Bili smo kakih dvajset metrov od naših linij, kar je iz goste tišine odjeknil oster in jokajoč krik gozdne sove. Moji ljudje so v hipu obstali, ne da bi jim bil rekel. Takoj nato, nekoliko dalje proč, drugi klic: — Kuku — vau! Odpraskal sem po torbici za naboj dogovorjeno znamenje in iz teme je prispel odgovor vseh mojih tovarišev« Ukazal sem e-nemu izmed njih, naj se vrne do odprtine v bodeči žici in obvesti vodjo izvidnikov, ki nas bodo zamenjali, prav tako naj reče najbližjemu stražarju, dà bo ob prvem strelu prižgal svetlobno raketo. Razvrstil sem svoje ljudi vzporedno s strelskim jarkom, na taki razdalji, da ne bi ,mogel nihče mimo njih, ne da bi ga opazili. Nato sem legel tudi sam. Vsi smo bili prepričani, da so sove Bolgari in da se tako sporazumevajo med seboj. Ni bilo prvič, da so uporabljali glas te nočne ptice. Pričel sem misliti ostro, jasno in — čudno. Kot da bi mi nekdo drug šepetal v ušesa svoje mnenje in u-kaze, a jaz sem vse to ubogljivo sprejemal, pripravljen, da ravnam natančno tako, kot mi je bilo ukazano. Prva sova, mi je šepetal glas, je bolgarski vojak, ki je zavohal navzočnost naših izvidnikov. Nato je šel za nami, in ko je opazil, da' se vračamo in da nas bodo zamenjali drugi, je obvestil svoje tovariše. Ti so mu — spet z glasom sove — odgovorili: «Tu smo, prihajamo.» (Nadaljevanje na 8. strani) I OPOZARJAMO NA «TAMBURICO» || V soboto 30. novembra in v nedeljo 1. decembra bo gostoval v Trstu Tamburaški orkester «Tamburica» iž Zagreba s pestrim sporedom folklorne glasbe in plesov. Tamburaški ansambli so pri nas zelo priljubljeni; tega se je zavedala Slovenska prosvetna zveza in v letošnji sezoni prire- dila l^oncert Tamburaškega orkestra «Tamburica». Ta orkester je bil osnovan 1. 1960 v okviru sindikalne podružnice zagrebške pivovarne. Od tedaj je imel neštevilne kvalitetne koncerte doma in v tujini; gostoval je v Bremenu, Stuttgartu, Dunaju in še v mnogih drugih krajih. Na raznih festivalih in tekmovanjih pa je orkester 43 članov, osvojil nič koliko nagrad. Obeta se torej pravi kulturno zabavni užitek za ljubitelje folklorne glasbe. «Tamburica» bo gostovala v soboto ob 20.30 v občinski telovadnici v Miljah, v nedeljo pa ob 16. v Ljudskem domu v .Križu in ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj». Wf Ni:;: ,r> j «M sr ! y- silila ~1 * iiiiiiiiiii ^ .■ m. '-»■i.Uc.T M fr- T-. M GÀCi&emÙér w -Z JUTRI PREMIERA V AVDITORIJU pisatelj, ki je v zadnjih letih na mah zaslovel po vsem svetu. S svojimi romani «Predstavljam Se» «Vstop prepovedan», «Tar- Hans Habe: v Ce jih tisoč pade Hans Habe — naj vas samo na kratko spomnimo na avtorja —je Živahen prizor iz zadnjega dejanja «Don Pilonove sestrice» novska», «Ce jih tisoč pade», «Ilona» je postal eden najbolj branih sodobnih pisateljev in avtor, katerega dela «a široko prevajajo v vse jezike. Samo prvo njegovo delo je bilo doslej prevedeno na 18 jezikov. In na srečo Slovenci to pot nismo med zadnjimi, ki spoznavamo tega zanimivega pripovednika, nemškega pisatelja, ki je postal nekaka vest sodobne Nemčije. Najprej je v slovenščini izšel roman «Vstop prepovedan», nato lani «Ilona». Za letos je napovedan roman o ruski plemkinji Tar-novski, pravkar pa smo dobili na knjižni trg roman «Ce jih tisoč pade». Izdala ga je založba Obzorja v Mariboru. Roman «Ce jih tisoč pade» je avtobiografski roman, tesno povezan s pisateljevim življenjem. Skoraj bi rekli, da je to romanizirana avtobiografija, v ka- llllllllllllllllllltltlllllMllllllllllltllllllllllllllllll||||,i,||||,|||||||||||||||,|H||||||||||||||||„||l|l|,||„||l|„„„|„,||,|,„||||||||i|||||||||||m|||1M|||M||||||||)||||M|M||||||||||||||||||||||||n|||||||||t|||||||M|t||||)||||||||||)||||)||||||||||||| PRED JUTRIŠNJO PREMIERO SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Nekaj značilnosti GiglijeVega gledališča «Don Pilonova sestrica» je zelo značilen primer italijanske komedije v dolgi in tako zgodovinsko kot estetsko zapleteni prehodni dobi med renesanso in Goldonijevo reformo J «Naš zdravnik» ||| poleg «Jadranskega koledarja» isÉMÉM .......................' ' ’ Girolamo Gigli je napisal svoja najboljša gledališka dela v prvih dveh desetletjih XVIII. stoletja, to je v dobi, ko je razum že začel prevladovati nad domišljijo in pristnostjo in je čustvenost, ki so jo v umetnost prinašale nove meščanske množice, prvič deležne kulturnega pojava, začela odločno izpodrivati klasično neprizadetost in njene ognjevite, a žal preveč načelne zagovornike. Ne mo- Gi rol amo Gigli remo pa reči, da je sienski 'filolog in komediograf Gigli, vsaj v svojih gledaliških delih, pustil kako zelo vidno znamenje' novih časov, ki so z venomer večjo vztrajnostjo trkali na vrata evropske umetnosti. Ne smemo pač pozabiti, da je bil Gigli po rodu in vzgoji Toskanec in da je bila prav Toskana zadnja postojanka, iz katere so italijanski književniki vodili brezupno, a vendar živahno borbo proti vsem tistim kulturnim gibanjem, ki so posredno ali neposredno ogrožali renesančne u-metniške ideale. Ne meneč se za zmagoslavne uspehe komedije «dell’arte», je torej Gigli še vedno vztrajal na posnemanju renesančnih zgledov. Ni pa mogel ztnikati francoske izkušnje ir;, pridobitev Molièrovega gledališča, saj je bilo že tedaj očitno, da je veliki francoski dramatik naj zvestejši tolmač novih časov, ki so dajali posamezniku večje pravice kot v preteklosti, a so od njega terjali tudi mnogo večje odgovornosti. V marsikakem poglgdu je zato Giglijevo gledališče prej nekak kompromis med tako imenovano «književno komedijo» in Mo-lièrovim realizmom kot pa nova in pristno italijanska kulturna izkušnja, pogojena v ljudskem duhu, ki se je v prejšnjem stoletju in tudi tedaj tako markantno odražal v komediji «dell’arte». Drugače povedano, je Girolamo Gigli zaradi svoje izrazito literarne vzgoje in kulturnega okolja, v katerem je živel, včdno odločno odklanjal improvizacijo v u-metnosti in se krčevito oklepal tradicionalnih pihanih pravil. Razumel pa je, da je klasična komedija že povedala vse, kar je imela povedati, in da je nujno moTal ubrati novo pot, če jo je hotel premakniti z mrtve točke. V tem prepričanju je začel iskati nove sugestije izven Italije, ki je bila po njegovem že popolnoma podlegla povprečnemu ljudskemu okusu, in našel jih je v Franciji in sicer v Mòlièrovem gledališču in v njegovi naravpi etiki. Zal, pa naj-avna etika ni, bila; najprimernejša za italijanske kulturne in umetniške razmere.' Protireformacija je bija globoko zaorala v italijanskih duhovih, mnogo globlje kot v Franciji, in ustvarila neko posebno vzdušje, ki je ftilo prav gotovo primernejše za nastanek in razvpj melodrame kot pa komedije, ki naj bi zagovarjala naravno etiko. Zato je bil Giglijevemu poskusu že vnaprej uso- jen neuspeh fn čakati je bflp treba vsaj še nekaj desetletji, da se po Goldonijevi zaslugi izvrši dejanska reforma italijanske komedije. ; Sicer pa ne moremo za gotovo trditi, da je Gigli hotel reformirati italijansko književno komedijo. Bil je predvsem književnik, univerzitetni profesor, član več akademij in strasten zagovornik prednosti sienskega narečja v primeri s florentinskim. Gledališče ga je začelo zanimati šele proti štiridesetemu letu starosti, ko je žalostno ugotovil, da mu je dejavnost na vseh drugih področjih književnosti prinesla samo neuspehe in dejansko gorje. Toda tudi v novi dejavnosti ni hotel kloniti prevladujoči modi svojega časa in jg rajši obrnil svojo pozornost proti Franciji. Prevedel je nekaj Racinovih in Molièrovih de! in se navdušil za francoski realizem XVII. stol. Skušal ga je posnemat; v vseh svojih delih in še zlasti v komediji «Don Pilone», ki je nekaka priredba Molièrovega Tartuffa. Vendar pa je prav v nadaljevanju tega dela, to je v «Don Pilonovi sestrici», pokazal, da se zna osvoboditi tujih vplivov, saj je v tem delu toliko svežih prehodov in toliko pristnegp, izrazito italijanskega, ali bolje rečeno 'toskanskega humorja, da je v njem težko izslediti kak vidnejši znak velike Molièrove umetnosti. In ni zgolj naključje, da jè Goldoni večkrat priznal, da je pri izdelovanju svoje gledališke reforme'imel pred očmi tudi Gi-rolama Giglija, čigar «Don Pilonova sestrica» mu je še zlasti ugajala. «Don Pilonova sestrica» je to-r^j zelo značilen primer italijanske komedije, kakršna jè bila v dolgi in prav tako zgodovinsko kot estetsko zapleteni prehodni dobi med renesanso in Goldonijevo reformo. V tem pogledu je nedvomno zelo velikega kulturnega pofnena. V njej so prisotni mnogi klasični motivi, kot ha primer iznajdljivost, lakomnost in duhovna beda služabnikov, prepoznanja, preoblačenja, skopuštvo gospodarjev in čutnost v ljubezenskih odnosih. Prisotne pa so tudi — če dobro pogledamo — tudi drugačne, modernejše prvine. Pot, ki jo je Gigli pokazal s tem delom, prav gotovo ni bila taka, da bi po njej lahko hodili njegovi nasledniki. Bila pa je brez dvoma zanimiv poskus, s katerim se je italijanska komedija skušala rešiti težkega bremena, ki ga je predstavljalo klasično izročilo, ne da bi pri tem podlegla — kot je to končno morala storiti Goldonijeva komedija — pritiskom ljudskega Improvizacijskega duha. Ko bodo prijatelji «Jadranskega koledarja» v kratkem dobili v roke ta priljubljeni zbornik s knjigami Prešernove družbe, se bodo najbrž še posebno razveselili velike knjige (formata kot koledar) «Naš zdravnik». Že dolgo smo pogrešali take knjige, svetovalca v raznih boleznih. Dr-Franjo Smerdu, ki je knjigo napisal, se je potrudil, da je knjiga kar najbolj zanimiva, predvsem pa izredno koristna. Danes nanjo samo opozarjamo, a homo še pisati o njej .................ili"iiMHimiliiimiininiiiiitiiiiiiilili’ Zastave na pol droga fievfbw sožalno pisma, brzojavke m obiski pri ameriškem konzulu v Trstu - Podpisovanje v spominski album v ameriškem kulturnem krožku v Ulici Gallati Trst, njegovi meščani in predstav. : športnikov v našem kraju v le- niki oblasti, so tudi včeraj na raz ne načine izrazili svoje sožalje z ameriškim ljudstvom zaradi tragične smrti predsednika ZDA Kenne-dyja, ki je padel pod streli zločinske roke. Na vseh javnih poslopjih v mestu so razobešene zastave na pol droga, številni predstavniki oblasti in tudi preprosti meščani pa so pohiteli na sedež ameriškega kulturnega centra v Ul. Gaiatti, kjer so se podpisali v ta namen pripravljeni album, da so tudi s to preprosto gesto izrazili svoje spoštovanje do uglednega pokojnika in svojo obsodbo zločina. Sole bodo počastile spomin pokojnega predsednika Kennedyja v ponedeljek na dan pogreba, med rednim poukom. 1 Prvemu izrazu žalovanja v občinskem svetu med petkovo sejo, so se v teku včerajšnjega dneva pridružila Se druga. Zupan dr. Franzil j« poslal konzulu ZDA v Trstu mr. Edwardu Allenu Fidelu pismo, v katerem mu izreka v svojem in v imenu mesta najgloblje sožalje, V svojem pismu se župan spominja Kennedyjevega obiska v Trstu leta 1952 in pravi, da so takrat dobili Tržačani v njem odkritega in iskrenega p»j(Jktelja. Župan pravi nato v svojem pismu med drugim, da sedaj ne moremo storiti drugega kot se pokloniti posmrtnim ostankom predsednika Kennedyja v okviru splošnega žalovanja, ki je dobilo svoj najgloblji pomen v žalovanju zamorcev v Harlemu, kjer se razlegajo žalne pesmi v njegov spomin. Generalni vladni komisar dr. Mazza, ki je odsoten iz Trsta, je poslal ameriškemu konzulu v Trstu brsojavko naslednje vsebine: «Potrt zaradi gnusnega zločina, ki je zadrt vašo veliko državo in vse človeštvo, Vam pošiljam izraze globokega sožalja». Sožalno brzojavko je poslal tudi predsednik pokrajine dr. Delise v svojem imenu in v imenu pokrajinske uprave. V odsotnosti gen. vladnega komisarja dr. Mazze se je podal osebno h konzulu ZDA šel njegovega kabineta podprefekt dr. Mo-linari v spremstvu vodje urada za zvezo z zunanjim ministrstvom dr. Gerinom. Ameriški konzul Je prav tako sprejel številne predstavnike konzularnih zastopstev v Trstu, ki so mu izrazili svoje žalovanje. Ob 17. uri Je sprejel kvestorja dr. Ar-manda Paceja, katerega je spremljal šef kabineta dr. Bartolini. Kve-štor je konzulu izrazil sožalje v imenu vsega vojaškega in civilnega osebja kvesture. Sožalno brzojavko Je poslalo kon. zulu. ZDA tudi vodstvo združenja Italijanskih žena. tih po prvi svetovni vojni ter se je udeležilo krajevnih nogometnih tekem od leta 1921 do 1924 ter je igralo s tržaškimi ekipami. Kakor je fašizem zatrl vse demokratične italijanske in slovenske organizacije, tako je tudi razpustil naše športno društvo. Po osvoboditvi se je naše društvo «Primorje» obnovilo ter se udele-žilo raznih nogometnih prvenstev. Sedaj šteje 150 članov, ki redno plačujejo članarino in po svojih močeh prispevajo za kritje stroškov. Ko smo obnovili «Pri. morje», si nismo zastavili posebnih političnih smotrov, marveč smo vedno imeli pred očmi nujnost zadostiti potrebi na-ih mladincev po opravljanju športne de-javnosti. Na vsak način poudarjamo, da nismo na noben način hoteli žaliti narodnostna čustva mladih športnikov, s katerimi smo se hoteli pomeriti v športu, ko smo dali našemu društvu staro in tradicionalno ime «Primorje». Čudno pri vsem tem je to, da je vsedržavna FIGC redno spre- jela naš vpis in da so šele kasneje posamezna društva odrekla i-granje z nami. Večina naših članov je slovenske narodnosti. Toda mi menimo, da to v, športu nič ne pomeni; nasprotno, menimo, da je eden izmed idealov športa ravno ta. da pobrati ljud-stva različnih narodnosti. Naši predstavniki so se ob raznih prilikah sestali z voditelji FIGC in z voditelji zainteresiranih društev, da ne bi politične ovire, ki jih nekateri ljudje u-metno postavljajo in ki so v resnici obsodbe vredna dejanja protislovenskega šovinizma, onemogo. čile rednega potekanja prvenstva. S tem pismom želimo zato o-pozoriti na to vprašanje vse mest. ne oblasti ter apelirati na zdrav razum javnega mnenja, na resnične vrednote športa, ki ga ne sme kvariti rasistična mržnja. Na ta načm smo skušali preprečiti, da ne bi prišel tržaški šport s takim ravnanjem ob svoje dobro ime. Za vodstveni odbor Predsednik (Antonio Cimador) NA POVABILO MLADINSKE INICIATIVE Delegacija mladine Slovenije na obisku v Gorici in Trstu V sredo v Slovenskem klubu predavanje in javna debata o temi «Življenje in delo slovenske mladine» Danes bo prispela na obisk kot gost Mladinske inniciative delegacija centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije. Delegacijo bo vodil predsednik Tone Florjančič. Gostje bodo prispeli v Gorico skozi blok pri Rdeči hiši danes zjutraj, kjer jih bodo sprejeli člani tajništva Mladinske iniciative, takoj zatem se bodo odpeljali v Čedad, kjer si bodo o-gledali sedež prosvetnega društva Ivan Trinko. V ponedeljek bodo predstavniki CK Z MS gostje goriške mladine in se bodo sestali s predstavniki goričke mladinske organizacije in si ogledali sedeže nekaterih prosvetnih društev. Ob 20.30 bo na sedežu kluba v Ul. Asco-li javna debata, ki jo bo vodil predsednik Florjančič, ki bo go-voril o delu in življenju slovenske mladine. V torek in sredo bodo predstavniki mladine Slovenije gostje tržaške mladine. V torek dopoldne se bodo sestali s predsedstvom Slovenske kulturno-gospo. darske zveze in si kasneje ogledali gradnjo Kulturnega doma. Zvečer pa bo Mladinska iniciativa povabila na razgovor predstavnike različnih lokalnih mladinskih organizacij v prostore prosvetnega društva Škamperle. V sredo se bodo člani CK ZMS poklonili spominu bazoviških žrtev na strelišču v Bazovici, ob 20.30 pa bo v prostorih Slovenskega kluba javna debata, ki jo bo vodil predsednik CK ZMS Tone . Florjančič, ki bo govoril o temi: «Življenje in delo slovenske mladine». Konzulat SFRJ zaprt 29. in 30. novembra Generalni konzulat SFR Jugoslavije v Trstu sporoča, da bodo uradi konzulata zaprti v dneh 29. in 30. novembra t. 1. ob priliki državnega praznika dneva republike. Poleg tega bodo uradi dne 28. novembra t. 1. poslovali samo do 11.30 ure in ponovno pričeli z red-nim poslovanjem 2. decembra t. 1. od 8.30 do 13.30. ure. TRI M0V0ST! V GLEDALIŠČU «VERDI» V gledališču «Verdi» so bile včeraj zvečer tri premiere, od teh celo dve praizvedbi, medtem ko je bilo prvo delo tudi prvič prikazano tržaškemu občinstvu, čeprav je že «staro» (od 1950). Tako smo bili deležni zelo resne in kvalitetne glasbe (Luigi Daliapìccola, Ujetnik) poleg manj resne in manj kvalitetne ‘ (Jacopo Napoli, 17-bogi vrag) do take, ki ji je občinstvo požvižgavalo in se med izvajanjem po svoje zabavalo (s tem pa ne mislimo, da je to že lahko sodba za kvaliteto). Danes nam prostor ne dopušča pisati o novih delih kaj več, zato odlagamo to na prihodnje dni. - ----- Tržaška delegacija UDI na «Pohodu varnosti» Združenje italijanskih žena sporoča, da se bo delegacija združenja iz Trsta udeležila «Pohoda varnosti», ki bo danes v Bellunu. Tržaška delegacija se bo udeležila te manifestacije, potem ko je navezala neposredne stike s preživelimi ženami v Vajontu, z namenom, da se še enkrat opozorijo tamkajšnje in osrednje oblasti na upravičene zahteve prizadetih žena. Tržaško delegacijo bo vodila članica vodstva Jole Burlo. Pismo nog. kluba «Primorjc-Prosek» ? Nogopetni klub «Frimorje-Pro-sek» je poslal raznim športnim organom in v vednost tisku naslednje pismo: Dovoljujemo si Vas s tem pismom opozoriti na razne homati-je, ki preprečujejo našemu športnemu društvu redno udeležbo na nogometnem prvenstvu, ki ga je organizirala FIGC, kar se dogaja zaradi politične špekulacije nekaterih tako imenovanih športnih voditeljev v našem mestu. Naše športno društvo «Primorje» je nastalo na pobudo mladih . ■■uiiiiiiihhiiiiiiiiiiiiimi t imitimi li II minimum imun mi IMI um III POIASHJEH DOGODEK g AVCUST* 1960 Policija prijavila sodišču žensko zaradi detomora » Nesrečna mati je priznala, da je vrgla trupelce med smeti liinitiiiuiMiiiiniimimiiiiiiMmiiiiimiiiiiiuiliiiiiiiiitiiMiiliiiiiiiiiHiHiHinmiiJiiMiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiMiiiifiiiiiiiiittmiiiitiiiiiiiiiiiitiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiint AFERA V ZDRUŽENIH BOLNIŠNICAH PRED SODISCEM Včeraj četrti dan zasliševanja glavnega obtoženca dr. Stena Sodišče je s 5-minutno prekinitvijo počastilo spomin Kennedyja - 5 let bo sedel zaradi kraje avtomobila in povzročitve smrtne nesreče Na včerajšnji razpravi pred kazenskim sodiščem (predsednik Bo-schini, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli) je odv Moscolin na kratko počastil spomin pok. predsednika ZDA J. Kennedyja. Zagovornikovim sožalnim besedam sta se pridružila tudi predsednik sodišča in javni tožilec. Vsi prisotni so potem počastili pokojnega ameriškega predsednika s petminutno prekinitvijo razprave. Takoj nato je dr. Egeo Steno spet sedel na zatožno klop pred predsednikom sodišča Včeraj je bil že četrti dan, odkar sodniki zaslišujejo glavnega obtoženca. Zelo verjetno je, da bo zasliševanje trajalo še več dni, saj visi nad Stenom kar 42 obtožb. Prihodnji teden pa sodišče ne bo zasedalo, ker bo dvorana na razpolago prizivnemu porotnemu sodišču, a 29. t.m. se bo nadaljevala razprava proti carinskemu inšpektorju Giuseppu Mescii. Včerajšnje zasliševanje dr. Stena ni bilo mogoče tako zanimivo kot prejšnje, vendar pa je pripomoglo vsaj nekoliko, da so si sodniki in občinstvo ustvarili točnej-šo sliko o upravljanju združenih bolnišnic Priznati pa je treba, da se dr. Steno zagovarja z veliko vnemo in večkrat se mu posreči, da pojasni kako okoliščino v svoj prid. V nekaterih primerih pa se izmika direktnemu odgovoru, tako da ga mora predsednik opominjati, naj se ne vrti okoli konkretnih vprašanj kot mačka okoli vrele kaše. Predmet včerajšnjega zasliševanja sta bila dva dogodka, ki sta se odigrala v letih 1956 in 1957. Obtožnica trdi. da je Steno skupaj z nekaterimi drugimi obtoženci z zvijačo napotil upravno komisijo združenih bolnišnic, da Leteči oddelek tržaške kvesture M prijavil sodišču 38-letno Ido B ‘ecciaroli iz Ul. Polonio zaradi de-tdmora. 2ensko so poleg tega obrt ilžilt še, da Je uničila truplo novi rojenčka. Policijske oblasti so p ijavile sodišču tudi 38-letnega pleskarja Nerea Pasca, ki je obtoži n, da je povzročil Brecciarolijevi d iločene telesne poškodbe. O tem žalostnem dogodku smo pAročali že pred nekaj dnevi. 8. avgusta 1960 so nekatere ženske, ki st) brskale v smetišču pri Trebčah, nišle truplo novorojene deklice, ki jd bilo zavito v volneno ruto ln v . več kosov papirja. Policij» Je začela preiskovati zBdevo, toda ni se Ji[ posrečilo najti krivoev. 'V zadnjih dneh pa se Je dogodek péjasnll. Nesrečna mati, ki je po-vfla dekletce, je priznala,' da je ptav ona zavila truplo novorojene hčerke v papir ter odvrgla zavitek v smetišče. Uslužbenci mestne čistoče so ga potem prepeljali na sAietišče blizu Padrič. Kako pa je policija zasledila Brecclarolljevo? V trenutku, ko pišemo, še niso znane vse okoliščine te zapletene zadeve. Gotovo pa Je, da je Brecciarolijeva porodila otro-ka ženskega spola, ki Je bil živ. V trenutku poroda (bilo je 6. avguste 1960) je v neki sobi blizu kuhinje, kjer je prišlo do poroda, spal omenjeni Nereo Pasco. Brec-claroUjeva trdi sedaj, da je bil Nereo pijan. 2enska Je porodila otroka, ki Je bil sicer živ, a je umrl nekoliko minut po porodu. Zakal pa? Policija trdi, da je hčerkino sihrt »krivila mati, BrecciarbMJeva p4 prali, da je bila v tistem trenutki tako zmedeha, da ni utegnila pfmagati novorojenčku. Kako pa je policija zvedela za ta degodek? Pozneje je Pasco spoznal neko «rugo žensko* Mario Grazio je navezal intimne sti-lìàroUieva pa je baje za-sumaosti priznala njej Išnje razmerje z moškim, ta se Brecciarolijeva in iolnoma skregala. Ker Je do pretepanja, se je da bi utegnil priti na dan tudi dogodek iz 1. 1960. Zato je baje nagovoril novo ljubico, naj na-, piše pismo, v katerem ženska izjavlja, da Je on popolnoma nedolžen. To pismo je Maria Grazia L. izročila ljubimcu, a ta ga Je pred časom poslal tržaškemu preiskovalnemu sodniku. Pozneje je moški trdil, da ga je pomotoma vtaknil v neki pisemski zavitek, ki ga je nameraval poslati v inozemstvo. Preiskovalni sodnik je seveda uka- preišče jè ta dodelila podjetju Negrisin dela za tlakovanje dvorišča pred mrtvašnico v splošni bolnišnici. Po mnenju strokovnjakov so zdru. žene bolnišnice plačale za tlakovanje vsaj 40 odst. več kot je bilo potrebno, upoštevajoč tedanje cene. Spričo tega je podjetje Negrisin zaslužilo okoli pol milijona lir več kot mu je pripadalo. V tej zvezi so sodniki proučili obširno dokumentacijo. Med drugim so prečitaii zapisnik seje u-pravne komisije v avgustu 1956, kjer so odločali o teh opravilih. Steno pa je izjavil, da tistega zapisnika ni sestavil on, ker je bil prav tedaj na dopustu. Drugi dogodek pa se nanaša na popravila v četrtem nadstropju zgradbe, kjer so nameščeni upravni uradi. Svoj čas (bilo je okoli leta 1942) je podjetje Costruzioni generali opravilo v tistem nadstropju razna dela. V začetku 1957. Jeta pa se je strop nenadoma podrl. Uprava združenih bolnišnic je zahtevala, naj podjetje poravna škodo, ki je nastala. Pri sporu je posredoval državni tehnični urad, ki je dosegel, da je podjetje prevzelo neka druga dela ter je v višini 300.000 lir prispevalo tudi k popravilu v 4. nadstropju. V zvezi z raznimi popravili pa so Stena in Cisilina obtožili tudi, da sta podpisala več naročilnic za razni material ter izplačilne naloge, V resnici pa so uporabili ta material pri popravilih v 4. nadstropju. Posebno kočljivo je bilo za Stena vprašanje sklepa upravne komisije št. 484/57, ki se nanaša na nakup materiala za «vzdrževanje prostorov». Tega sklepa ni upravna komisija nikoli sprejela, kar je razvidno tudi iz odgovarjajočega zapisnika. Steno pa se je zagovarjal, da sklep ni bil vnesen v zapisnik samo po pomoti. * * # Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar De Paoli, obramba Ko-storis) so sodili včeraj 26-letnemu Emiliu Vidonisu iz Ul. Valmaura 2, ki je bil obtožen, da je ukradel neki avto ter z istim nenamerno ubil 25-letnega Flavia Mal-lardija iz Ul. delle Campanelle 126. Poleg tega so ga obtožili tudi, da je povzročil hude telesne poškodbe Mallardijevemu bratu in da je upravljal avto v vinjenem stanju. Vidonis je ukradel avto Fiat 600 nekemu Francescu Giudiciju 1. aprila letos popoldne. Z vozilom se je odpeljal proti Sv. Soboti. Okoli 18. ure se je peljal po Ul. Flavia, Nenadoma je zavil z avtom popolnoma na levo. Po nesreči pa sta se v tistem trenutku pripeljala z lambreto 125 iz nasprotne smeri brata Maliardi. Trčenje je bilo neizogibno. Avto je odbil lambreto kakih 10 m nazaj in oba motorista sta padla na cesto, Flavio je naslednje jutro umrl v splošni Dolnišnici, Kazenski sodniki so včeraj spoznali Vidonisa za krivega ter so ga obsodili na 5 .let zapora in na 60.000 globe. Za vožnjo v vinjenem stenju pa so mu prisodili 2 meseca pripora in 120.000 lir denarne kazni. Smrtne posledice padca v stanovanju Včeraj je na drugem medicinskem oddelku, kjer so ga sprejeli predvčerajšnjim zaradi nezavestnega stanja, udarcev po prsih in težkega dihanja, preminil 69-letni upokojenec Mario Logar iz Verniellisa 33. V stanovanju ga je našel zet, ko je ležal na tleh, kjer je padel verjetno zaradi nenadne slabosti. Zet je moral poklicati gasilce, da so mu pomagali odpreti , vrata stanovanja, ker se ni nihče oglasil iz notranjosti po dolgem trkanju. Smrtna žrtev prometne nesreče 2rtev hude prometne nesreče na cesti v Žavljah, 24-letni Giuseppe Martinig iz Sovodenj v Beneški Sloveniji, Ul. Tercimento 7, o kateri smo poročali včeraj, je v včerajšnjih jutranjih urah v bolnišnici podlegel hudim za-dobljenim poškodbam. Martinig se je v petek zvečer vozil z vespo proti Miljam, iz neznanih razlogov je izgubil nadzorstvo nad motorjem in treščil v pločnik sre. di cestišča. Pri tem si je prebil lobanjo- Z vso naglico so ga pre-peljali v bolnišnico toda vse zdravniške n^ge so bile zaman. Včeraj zjutraj je nesrečni Martinig izdihnil. V znak prolesta proti grdemu ravnanju na delu Delavci v Tržaškem arzenalu so včeraj zapustili delo Uspela stavka v malih čistilnicah in pralnicah, ki se bo nadaljevala tudi jutri I Slovensko gledališče v Trstu | V ponedeljek, 25. novembra 5 ob 20.30 premiera, v v torek, 26. novembra ob 20.30 8 repriza | V AVDITORIJU V TRSTU J Girolamo Gigli j DON PILONOVA \ SESTRICA Igra v petih dejanjih $ Osebe: GERONIO, sienski polž štenjak - RADO NAKRST; E-v GJDIA, njegova žena ZLATA 8 RODOŠKOVA; Don PILOGIO, X hinavski svetohlinec - STANE X RAZTRESEN ; BUONCOMPA-X GNO . Geroniov prijatelj -MODEST SANCIN; TIBERINO, Geroniov tajnik - STANE STAREŠINIČ; MENICHINA -Buoncompagnova služabnica -MIRA SARDOCEVA; CREDENZA, Egidijina dekla - LELI NAKRSTOVA; Mojster BURINO, zlatar . ALOJZ MILIC. Nastopajo še v vlogah mask: Silvij Kobal, Edvard Martinuz-zi, Miranda Caharija in Ina Piščanc. Prodaja vstopnic v Tržaški * knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, S ter eno uro pred pričetkom J predstav pri blagajni Avditorija. Igra ni primerna za mladino Včeraj ob 11.30 so vsi delavci V Tržaškem arzenalu zapustili de. lo v protest proti ravnanju delovodij in proti nedopustnim dis-ciplinskim ukrepom sploh. Stavko sta enotno napovedali obe sindikalni organizaciji kovinarjev. Delavci, ki delajo v izmenah, pa so zapustili delo pol ure pred koncem vsake izmene. Sindikata sta izdala skupno poročilo, v katerem pravita, da sta skupno z delavci proučila položaj ter ugotovila, da vodstvo ze-16 lahkomiselno in na površen na-čin kaznuje delavce, ne da bi jim dalo sploh kako možnost o-pravičevanja ali zagovora. Razen tega se tudi nekateri delovodje po delavnicah obnašajo osorno z delavci v nasprotju s predpisi o-krožnice ministra Boja za tovarne skupine IRI. Sindikati zahtevajo, da se spoštuje človeško dostojanstvo delavcev ter da se odnosi med delavci in podjetjem o-Sranijo v okviru toliko opevanih «človeških odnosov» (human re-lations). Prav zato sta oba sindi-kata napovedala stavko. Včeraj je bila tudi stavka y malih čistilnicah in pralnicah: An. gelo, Rico, Maria in Rustia, ki nočejo priznati uslužbencem boljših prejemkov, to je takšnih, ka. kor so jih že dosegli v tteh večjih čistilnicah, kjer so Stavkali prejšnji teden. Za te delavce ni bila delovna pogodba obnovljena celih 12 let in vsakdo si lahko predstavlja, kako nizki so njihovi prejemki. V večjih čistilnicah so priznali delavcem po stavki povprečno 555 lir poviška na dan ttr se obvezali, da bod.o še pred koncem leta začeli pogajanja za novo delovno pogodbo. V malih čistilnicah se bo borba nadaljevala in uslužbenci bodo stavkali tudi v ponedeljek. Nova javna dela Na deželnem skrbništvu javnih del sta bili dve dražbi, na katerih so dodelili dela za ureditev in 3popolnitev miljskega pristanišča družbi Adriatica Costruzioni iz Milana za 72 milijonov lir ter zgraditev pristana v sesljanski luki družbi Taverna Domenico iz Vidma za 12.320.000 lir. Skupščina gradbincev Delavske zbornice Sindikat gradbenih delavcev Delavske zbornice sporoča, da je včeraj zjutraj prispel v Trst vsedržavni tajnik FILEA-CISL Alfredo Messere, ki se udeležuje vrste sestankov gradbenih delavcev ter delavcev cementarn in opekarn. Včeraj sta bila sestanka delavcev opekarne in Italcementi, danes ob 10. uri pa bo na sedežu Delavske zbornice v Ul. Duca D’Aosta skupščina gradbenih delavcev, članov te sindikalne or. ganizacije. Na skupščini bo tajnik Messere orisal dejavcem no-vo delovno pogodbo gradbene stroke, 1___-____________________________' PRISPEVAJTE ZA OlJASKO MATICO I HUDA NESREČA NA DELU V ŽAVLJAH Kletka za dviganje opeke na delavca pri Vetrobelu» Nesrecneževo stanje je zelo resno zaradi prebitja lobanje in drugih hudih poškodb v raj tovarni Vetrobel se je vče- zjutraj zgodila huda nesreča na delu. Iz neznanih razlogov je železna kletka, ki jo uporabljajo za dviganje opeke, padla na 37-letnega delavca Giulia Strazzer-ja iz Vittorio Veneta, Ul. Focal 19. Strazzerju, ki je bil zaposlen za podjetje Saccaim, so delovni tovariši priskočili na pomoč in ga potegnili izpod težke kletke. Poklicali so nato rešilni avto RK, s katerim so ga z vso naglico prepeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na prvi kirurški oddelek s pridržano prognozo. Strazzer se je ranil in pobil po zatilju, se ranil po čelu ter ima prebitje lobanje. Zdravniki so mu tudi ugotovili verjetni zlom levih reber. Strazzerjevo zdravstve. no stanje je zelo resno. zal, naj policija ponovno celotno zadevo .....................................................................................................................................................im.....i....imimiilliiiiiiiiiiiniiiiiiimn Stelio Puzzer ln gospodinja Emilia Puzzer. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. novembra 1963 se Je v Trstu rod Ro 9 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 73-l«tna Olga Hoff-man por, Koerbl, 79-letna Emma Žvanut vd. Konobelj, 80-l«tna Elisa-betta Deglorgl por. Mlnellt, 66-letni Luigi Milani, 71-tetni Adolfo Peruccl, 71-letna Antonia Giuressi por. Dei-bello. 69-letnl Mario Logar, 44-letni Estelio Glavlna, 5T-letna Noemi Co-moli. 82-letni Antonio Rlzzan, 24-let-ni Giuseppe Martinig, 76-letna Emilia Pasquotti vd, Dell'Oste, 69-letna Evelina Deboni, 57-tetnl Otello Ur-banaz, 52-ietnl Guido Lassig. OKLICI Šofer Qulrico Angius In gospodinja Carolina Gereblzza, uradnik Glauco dr Zumin in učiteljica Pia Frausin, šofer Mario Cicchetti ln šivilja Annamaria Gelleni, mehanik Stellio Co-lauttl in gospodinja Norma Luglio, šofer Paolo Ledi In delavka Bianca Včeraj-danes «L-UNION» Zavarovalna ln pozavarovalna družba ustanovljena 1828. leta Avtomobili — tatvine — požari nezgode — pokojnine in razne nesreče Glavna poslovalnica v Trstu Ul. Paduina št. 8 — Tel. 79-216 Uradne ure: od 9.30 do 12. Orel, pomorski kapitan Giorgio Bal-dassl in gospodinja Stella Vouk, karabinjer Giuseppe Brancate In gospodinja Maria Barlni, opremljevalec Sergio Marzorati in lekarnarka Silvia Longo, delavec Maria Casclauo In gospodinja Diana Silvi, uradnik Gaetano Panarello ln uradnica Germana Turchi, delavec Isidoro Smot-lak ln gospodinja Francesca Barba, steklar Silvano Fernettl in bolničarka Adriana Brazzati, mehanik Roberto Gerin In gospodinja Dolores Forti, pek Francesco Marotta in gospodinja Liliana Bassi, mehanik Gilbetr to Zacchigna in snažilka Savina Chleppa, Industrijski Izvedenec Alberto Marsche ln uradnica Francesca Beliamoci, uradnik Paolo Pit-talis in sanit. asistentka Edvige Ruffino, pismonoša Giorgio Cbiostergl in gospodinja Carmen Abate, električar Sergio Antoni in delavka Maria Luisa Novello, zastopnik Paolo Zotti In trg. pomočnica Annalisa Prlnz, mehanik Valentino Peric In trg, pomočnica Silvana Regent, zidar Giovanni Guštin In šivilja Emilia Stolcovlch, trgovec Germano Furlan In uradnica Luisa Fabris, elektrotehnik Mario Slnibaldi in gospodinja Carla Puppi, uradnik Alfredo Brocchi in trg. pomočnica Nerlna Sancin, delovodja Sergio Valenti In trg. pomočnica Marisa TomasslnJ, električar Luigi Mian In gospodinja Maria Grazia Sodomaco, uradnik Bruno Burri in gospodinja Estelina Iurise-vic, delavec Augusto Seghene in Maria Verginella, karabinjer Firmino Medveš in gospodinja Fiorina Ber-tolla, električar Vincenzo Mastromau-ro In gospodinja Lucia Giorgi, kmet Romulus Buga in kmetica Jerina Iva-sku, uradnik Franco Marsetti In u-radnica Lucilla Iacoviello, momar Ervino’ Pizzi in frizerka Fetronella Boerdam, računovodja Silvio Pe-tean in bolničarka Loredana De Vito, bolničar Guido Zlanl in gospodinja Rosa Nocera, uradnik Claudio Basilico In uradnica Marina Ravenna, uradnik Mario Giaconi In učiteljica Maria DI Martino, uradnik LEKARNE ODPRTE DANES Dr. Codermatz. Ul. Tor S. Piero 2; Godina, Campo S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška, G. Papa, Ul. Felluga 46; Al Due Mori, Trg Unità 4; Dr. Rossetti, Ul. Combl 19: Dr. Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro comp. Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2: Picciola, Ul. Orlani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Serravano, Trg pavana 1; G. Papo, Ul. Felluga 46 * LOTERIJA BARI 64 73 61 59 42 CAGLIARI 4 22 44 37 6 FIRENCE 30 29 56 26 85 GENOVA 21 26 72 10 19 MILAN 55 11 81 39 37 NEAPELJ 16 53 54 19 40 PALERMO 5 42 24 64 58 RIM 83 79 52 69 17 TURIN 14 60 40 21 67 BENETKE 23 40 20 88 60 ENALOTTO 2 1, 1 1. X 1, 1 2, 1 1, X 2 KVOTE: 12 — 925.000 lir 11 — 125.000 lir, 10 — 10.900 lir. Ljudska prosveta V sredo, 27. t. m. ob 20.30 v j Prosvetnem domu na Opčinah ♦ DON PILONOVA SESTRICA * SLOVENSKI KLUB vljudno vabi na predavanje, ki ga bo imel » torek, 26. nov. ob 21. uri dr. Gojmir DEMŠAR z naslovom ITALIJANSKA ROMANTIČNA OPERA IN GIUSEPPE VERDI ob 150. obletnici skladateljevega rojstva. Predavatelj bo ponazoril predavanje z odlomki iz Verdijevih oper. Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Law- rence d'Arabia». Technicolor. Alee Guinness, Anthony Qulnn, Jose Fer-rer Film sedmih Oskarjev. Arcobaleno 14.30 «Il grande Safari». Technicolor. Robert Mitchum, Elsa Martinelli. Excelsior 14,30 «Cuori infranti». Nino Manfredi, Franca Valeri, Tino BuazzelU. Prepovedano mladini. Fenice 14.30 «Missione in Oriente». Technicolor, Marion Brando, Sandra Church. Grattacielo 14.00 «Mondo di notte N“ 3». Technicolor. Prepovedano mladini. Supercinema 14.30 «Gli invincibili sette». Eastmancolor. Tony Russel. Helga Line, Massimo Serato. Alabarda 13.45 «Il delitto Dupre». Marina Vlady, Pierre Brasseur, Vtr-na Lisi. Filodrammatico 14.30 «Le 3 spade di Zorro». Technicolor. Gloria MU-land. Aurora 14.45 «L’ammutinamento del Bounty». Cristallo 15.00 «Il boom». Alberto Sordi Capito! 14.00 «Per soldi o per amore». Kirk Douglas. Garibaldi 14.30 «Ponte di comando». Technicolor. Alee Guinnes, Dlrk Bo-garde. Massimo 14.00 «Il pirata del diavolo». Technicolor. Richard Harrl-son. Impero 14.00 «Le folli notti del dottor Jerryll». Moderno 14.00 «Il granduca e mister Pimm». Technicolor. Glenn Ford. Zadnji dan. Astoria 14. «Una sposa per due». Technicolor. Sandra Dee. Sledijo barvne slikanice. Astra 15.00 «Come Ingannare mio marito». Vittorio Veneto 14.30 «L’ape regina». Ugo Tognazzi, Marina Vlady, Prepovedano mladini. Abbazia 14.00 «La donna nel mondo». Technicolor. Prepovedano mladini. Marconi 14.30 «Operazione terrore». Glenn Ford. Prepovedano mladini. Ideate 14.00 «I conquistatori». Technicolor. Skedenj 16.00 «Spartacus». Technicolor. Kirk Douglas, Jean Simmons. Slovenska prosvetna zveza sporoča ljubiteljem pestrih folklornih sporedov, da bo 30. novembra ln 1. decembra t. 1. gostovala v Miljah, Križu ln Trstu «Tamburica» Iz Zagreba. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir», vas vabi na svoje redne sestanke, ki so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu. * * • SPDT vabi na svoj redni občni zbor, ki bo v petek 6.XII.1963 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9. Slike brucovanja* *kl so bile posnete v sredo 20. t.m., so na ogled v Tržaški knjigarni V Ulici sv. Frančiška 20. Mali oglasi pukkivanje podov in podi iz plastike, guma, linoleum od 500 Ur dalje kv. meter. Preproge in plastične pre-proge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev. ITALPLAST, Trst Trg Ospedale 6. tel 95919 Prosvetno društvo Lonjer-Katinara priredi danes 24. t.m. od 11. do 13. ure ter od 15. do 19. ure razstavo slovenske knjige. Vljudno vabljeni. * * * Danes 24. t.m. ob 17. url bo v j dvorani na Kontovelu KULTURNA PRIREDITEV. Nastopajo: pevski zbor, recitatorji m solisti ter dramska skupina prosvetnega društva «Vesna» iz Križa, ki bo uprizorila enodejanko «Na kriški osmlcl». Prosvetno društvo «IVAN CANKAR» obvešča člane in prijatelje, da bo v društvenih prostorih nastopilo Slovensko gledali-ŠČG v petek, 29. t. m. ob 20.45 uri s koncertno uprizoritvijo IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE Vljudno vabljeni 1 SPDT priredi 15. decembra Izlet po Istri z ogledom znamenitih fresk v Hrastovljah in rimskih spomenikov bizantinske katedrale v Poreču. Vpisovanje v uradnih urah v Ul. Geppa št. 9. CINE Hiroivi " RIALE ŠEGUL IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 Vabi prijatelje In znance, naj ga obiščejo. HVALA! NAROČITE se na PRIMORSKI DNEVNIK za lelo 1964 žc sedaj in ne čakajte novega leta. Tako dobite list veliko ceneje in poleg tega še lepo slovensko knjigo. Telefonirajte na št. 37-338 PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20 Za MIKLAVŽA je dobra knjiga n.ajlepše darilo TRŽAŠKA KNJIGARNA - Ul. Sv. Frančiška 20 - Telefon 61792 vam nudi bogato izbiro otroških knjig in slikanic imìm PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE» obvešča vse člane ln prijatelje društva, da bo 29, t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih, predaval prof. France Habé o temi «LEPOTE NAŠEGA KRASA» Predavanje bo ponazorjeno s 120 diapozitivi. Dodatno bodo prikazana s 30 diapozitivi še Plitvička jezera. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Josipa Fišerja so darovali za Dijaško Matico: Danila Tavčar 500, Ema ln Fani 1.000, Vojko Ferluga 3.000, Sonja in Just Colja 2.000, družina Urdih 1.000, tovariši levice tržaške federacije socialistične stranke, kateri je pripadal 5.000, družina Skrap 1,000, nameščenci tiskarne Graphis: Franc Brus 500, dekleta 1.000, Prelc 500, Rauber 500, stavci 1.150, Kolwltz 500, Moženič 500. V počastitev spomina pokojnega inž. Konstantina Rebeka darujejo dr. Pertotovi 3.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina Josipa Fišerja daruje Marija Brajkovič 5Ó0 in Tul-Germani 500 ltr za prosvetno društvo v Skednju. Gledališča VERDI Danes ob 16, uri zadnja predstava Verdijeve opere Aida za dnevni red v vseh prostorih. V vlogi Radame-sa bo nastopil tenorist Luigi Otto-lini. V sredo ob 20.30 druga predstava treh novitet «Ujetnik» Luigija Dalia-piccole, «Ubogi vrag» Jacopa Napo-llja in «Vojščakov trud» Giannija Ramousa. Dirigent Gianfranco Rivoli. Prodaja vstopnic se začne danes zjutraj pri blagajni gledališča. • PECI IN ŠTEDILNIKI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA • ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, BRALNI STROJI, HLADILNIKI • LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCI • DEKORATIVNI PREDMETI • SERVISI IZ PORCELANA • NAMIZNI PRIBOR (Be-steck) IZ NERJAVEČEGA JEKLA (Rostfrel) KERZÈ TRST Piazza S. Giovanni 1 PRODAJA TUDI I A OBROKE Zahvala • Vsem, ki so nas ob smrti naše nepozabne TEREZE REGENT roj. LUKSA tolažili in z nami sočustvovali, iskrena hvala. Posebna zahvala g. župniku, zdravniku dr. Milanu Starcu, domačemu pevskemu zboru,sorodnikom in sosedom, prijateljem in znancem, da-rovalcem cvetja ln vsem onim, ki so Jo z nami pospremili k zadnjemu počitku. Družine: REGENT, LUKSA, KREČIČ in PUNTAR Prosek, 24. nov. 1963. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago MARIJO VATTA roj. SOSIČ se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala prečastitim gg. duhovnikom in vsem, ki so na kateri koli način počastili nien spomin. Žalujoče družine: VATTA, DANEU, SOSIČ in VREMEC Opčine, Sao Paulo, 24. nov. 1963. ZA ELEGANTNO OBUTEV DAJTE PREDNOST ALTA MODA TRST, UL. O. GALLINA 3 KI VAM NUDI NAJKOVEJtE MODELE ZA DAME IN GOSPODE PO ZMERNIH CENAH. R. E. D.A.T.A. Trst, Ul. F. Severo St. 5 b - Tel 31883 nudi priznane akumulatorje (baterije) S* A* F« A» in vse elektroavto predmete in nadomestne dele Novi lastnik LISJAK ( L I S I A N 1 ) se vljudno priporoča Marinella' RES TA V RA C I J A B A R TRST — Viale Miramare 323, tel. 36366 NA LEPEM ZIMSKEM VRTU VSAK VEČER GLASBA IN PLES Nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah, — Mednarodna kuhinja. — dnevno specialitete na žaru, — Po naročilu prireja zakuske, kosila in večerje za poroke, godove, obletnice in druga praznovanja. Restavracija «L UCIJA» PORTOROŽ DNEVNO GLASBA, PLES 28. 29., 30. novembra in 1. decembra VELIKO' IN VESELO RAJANJE Igra priznani orkester «BARANJA» DOMAČE SPECIALITETE, DIVJAČINA, RIBE IN ODLIČNA DOMAČA VINA Sprejemamo rezervacije. Tel. 73235 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE LA O O R 1 ZI A KI A GORICA - UL Duca d'Aosta 180 - lei 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA AUTOFORNITURE CARLO LUPO Trst, Ulica S. Francesco 18 Rezervni deli za avto Hat menjalniki, amortizatorji bati, ležaji, tesnitveni obroči preobleke in preproge za avto KINO ŠKEDENJ predvaja danes 24. t. m. ob 16. uri veličasten cinemascope barvni film: «SPARTACUS» Igrajo: - KIRK DOUGLAS JAN SIMMONS -r Dr. VRTOVEC JOŽE (jr.) specialist za ustno in zobne bolezni _ asistent na zobodravniškl univerzitetni kliniki v P A D OV 1 Trst, Ul. Mercadante 1/1 vogal Ul. Carducci • Ul. Milano Telefon 68-349 GOMMA PLASTICA Ulica dell’lstrla 8, tel. 50-034 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA A. BIRSA i ■ r Vam ivudl vse Oline potrebščine. torbe. Igrače, lutke, plastiko t* pode • imitacija parketov. Vse po konkurenčnih cenah l nino na Vneli mi predvaja danes 24. t. m. ob 15. uri Paramount film: HUD IL SELVAGGIO (DIVJI HUD) Igrajo: PAUL NEWMAN, MELVYN DOUGLAS in PATRICIA NEAL V ponedeljek, 25. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: ** ~ ' HUD IL SELVEGGIO — (Divji Hud) OB SMRTI PREDSEDNIKA KENNEDY JA Vsa goriška javnost obsoja zločinski atentat v Dallasu Po žalni komemoraciji prekinjena seja pokrajinskega sveta ■ Sožalne brzojavke goriškega župana in predsednika pokrajinske uprave Pokrajinsko vodstvo KPI je sino-, viti či objavilo poseben proglas v katerem izraža v imenu goriških komunistov globoko sožalje in obsodbo atentatorjev na predsednika Kenne-dyja, ki je ob velikih težavah in ovirah krenil na pot razgovorov in pomirjenja ter dosegel nekatere delne a pozitivne uspehe. KPI pri. pisuje ameriškim rasistom in skrajnežem odgovornost za umor ter izraža željo, da bodo nasledniki nadaljevali Kennedyjevo delo. Krščanska demokracija je tudi objavila proglas, v katerem se pridružuje žalosti ameriškega ljudstva ob smrti velikega Kennedyja, borca za svobodo in enakopravnost ljudi. Pokrajinski tajnik KD Cocia-ni pa je poslal sožalno brzojavko veleposlaniku ZDA v Rimu. Pokrajinski odbor PSDI pa pravi v svojem proglasu, da je Kennedy dal svetu nove upe v napredek, ko je pogumno vodil politiko miru. Goriška prefektura priporoča vsem organizatorjem javnih prireditev, naj prireditve, napovedane za dan pogreba predsednika ZDA Ken nedyja, odpovedo. Novica o zločinskem atentatu na predsednika ZDA Kennedyja in o njegovi smrti se je že v petek zvečer razširila po Gorici tn Goriškem ter navdala z ogorčenjem vse prebivalstvp, ki obsoja atentatorje in njihove mandante. Po vseh javnih poslopjih in tudi na številnih zasebnih hišah so vče. raj razobesili zastave na pol droga v znak sožalja. Goriški župan dr. Poterzio je poslal brzojavko soprogi pokojnega predsednika, v kateri ji Izraža sožalje v imenu vsega goriškega meščanstva. Podobno brzojavko je poslal tudi ameriškemu veleposlaniku v Rimu, v kateri ugotavlja, da je dal Kennedy svoje Življenje za mir in pravico. Predsednik pokrajinsxe uprave dr, Chientaroli je prav tako poslal sožalno brzojavko veleposlaniku ZDA v Rimu, v kateri mu izraža sožalje v svojem in v imenu vsega prebivalstva goriške pokrajine ob tragični, smrti predsednika Kennedyja. Včeraj ob 16. uri je imel tudi pokrajinski svet žalno sejo za pokojnim predsednikom ZDA,, na kateri je predsadnik' •dr. Chientaroli poudaril, da je vest o njegovi smrti globoko presunila vse prebivalstvo na Goriškem, «s Ken-nédyjem je odšel človek, ki je ljubil življenje in je imel zaupanje vanj, To dokazuje njegova politika, ko je še razmeroma mlad odločno vodil tako veliko državo v tem važnem zgodovinskem trenutku. Kennedy se je tega prav dobro zavedal in si prizadeval zagoto- mir na svetu. Zato je bil deležen splošne' simpatije » Po predsednikovem govoru so vsi prisotni počastili spomin pokojnega predsednika ZDA z enominutnim molkom. Nato je bila seja prekinjena in se bo nadaljevala v soboto 30, t.m. ob 16. uri. To ko Več luči na Vrhu Sovodenjska občinska uprava je sicer pred ' čBsom poskrbela za ulično razsvetljavo tudi na Vrhu in je namestila dovoljno število javnih svetilk t>° naših ulicah. 2al pa so se v poletnih mesecih mnoge žarnice razbile in bi jih bilo treba nadomestiti z novimi, je še bolj nujno zlasti sedaj, imamo dolge noči in, gremo v zimo. Zvedeli smo tudi, da je v občinskem proračunu za prihodnje leto določeno med drugim, da bodo namesto dosedanjih pame-stili pri javni razsvetljavi nove neonske žarnice, ki dajejo več svetlobe ob isti potrošnji. Upamo, da se bòdo pri tem delu spomnili tudi nas in napravili tako zamenjavo tudi na Vrhu. Sinoči okrog 18.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 31-letne-ga Silvija Božiča iz Gorice, Ulica Monte Santo 145, ki je bil ranjen Maj iz Št. Mavra Danes praznujemo v St. Mavru našega drugega patrona, po katerem ima tudi vas svoje ime. Prav. zaprav imajo vaščani bolj v čislih sv. Valentina, ki prinaša v vas prvo pomlad in tudi prve izletnike, ki prinesejo zlasti ob nedeljah več življehja v vas. Po zračni liniji je St. Maver zelo blizu Gorice, a kaj, ko pa j« vmes globoka struga Pevmice in pa cesta, ki ji vse krpanje in popravljanje prav nič ne zaleže in traja le do prihodnjega dežja. Zato se čutijo vaščani precej od-rezani od ostale okolice in bi marsikaj radi uredili kar doma, da jim ne bi bilo treba delati take poti. Med takimi opravili so tudi injekcije, ki jih potrebujejo bolniki, ki se zdravijo doma. Ce bi bil kdo v vasi, ki bi lahko opravljal to delo, bi jim prihranil neprijetno pot v mesto in veliko izgubo časa. Za tako delo bi bila zelo primerna kakšna žena ali dekle, ki bi napravila zadeven tečaj v mestu, da b. se izurila v tem postu in ga potem poleg svojega dela opravljala v domačem kraju. Ali Se bo. katera odločil» V ÉThWKMlW IN -k4 - OSLA V JU Vinska kupčija je zastala po prvih boljših izgledih 'V Šlandrezu pa bodo ves pridelek porabili doma Ko je novo vino še vrelo se je zdelo, da bo že od samega začetka šlo dobro v promet in so nekateri vinski trgovci, zlasti pa Scolaris, ki je eden glavnih odjemalcev briške kapljice zlasti v Steverjanu, še precej pogostoma obiskoval vinske kleti. V zadnjem času pa je povpraševanje zopet nekoliko zastalo in se ždi, da trgovci in gostilničarji- kupujejo vi-nn le bolj za sproti. Nekateri so mnenja, da je vzrok temu dejstvo, da je bilo letos precej grozdja gnilega in se zaradi tega gostilničarji bojijo, da bi vino ne potemnelo. Vendar pa bi morali^ vedeti, da se s pravilnim ravnanjem z vinotn v kleti to lahko prepreči, tudi če je bilo grozdje morda kaj nagnito. Letos so ipneli obilnejšo vinsko letino tudi v Standrežu, kjer ce- nijo, da je bilo za 20 do 30 odst. več vina kot lani. Vendar pa tu nimajo takega problema za prodajo vina kot v Brdih, keT ga pridelajo največ za domače potrebe po svojih vrtovih in okoli hiš. Menični protest! V drugi polovici meseca oktobra je bilo v goriški pokrajini 400 meničnih protestov. Od tega jih Je bilo 182 v Gorici, 84 v Tržiču, 20 v Ronkah, 19 v Krminu, 19 v Gradiški, 19 v Škocjanu, 18 v Gradežu, 8 v Zagraju, 5 v Romansu, 4 v Steverjanu, 3 v Foglianu-Redipugli, 3 v Sovodnjah, 3 v Starancanu, 2 v San Pier d’Isonzo, 2 v Slovrencu, .2 v Moši, 2 v Dolenjah ter po enega v Doberdobu, Farri, Marianu, Medeji in Villessah. pri prometni nezgodi v Ul Roma.1 za to delo? zadeva sica še ni zaključena ZASEDANJE KOMISIJ TRGOVINSKE ZBORNICE V GORICI Komisija ministrstva goriškem sodišču ? na Ni izključeno, da bo izvršen proees proti udeležencem v nedovoljenih dražbah Med goriškimi meščani krožijo ministrstvo za delo povabilo za 26. govorice, da se bo začel postopek j novembra zastopstvo delavcev, da 'se obnovijo pogajanja za obnovo kolektivne delovne pogodbe. | Jutri se bodo začela v Gorici pogajanja za Izvajanje novega sporazuma v žganjarnah proste cone. Izvršilna komisija delavske zbornice je na svoji seji sklenila, da so odgovorni tajnik Fulvio Bergo-mas, dodatni tajnik Elio Zuliani in pokrajinski tajnik za gradbene delavce Edo Sfiligoj, člani tajništva delavske zbornice. V izvršilnem odboru so poleg navedenih Se: Papais, Karel Cernie, Ezio Cavallari, Gastone Cervel, Marija Selič in Bruno Marizza. Sklenili so, da začasno vodi sindikat kolonov, spolovinarjev in dninarjev Bruno Marizza. proti nekemu sodniku, ki je bil iz Gorice premeščen v Bassano di Grappa, ker naj bi bil povezan z nezakonitim delovanjem družbe SICA, ko je šlo za dražbe imovine na sodišču. Takšne govorice so nastale zaradi prisotnosti komisije ministrstva za sodstvo v Gorici, ki naj bi že nekaj dni zasliševala priče in pregledovala akte, ki so v zvezi s poprej omenjenimi protipostavnimi dejanji,' zaradi katerih so pred dvema letoma premestili dva osumljenca v Bassano di Grappa in na Sardinijo.’ Izsledki, ki jih bo zbrala ministrska komisija, naj bi služili kot dokazni material v procesu proti močno osumljeni premeščeni osebi, ki bo po vsej verjetnosti v Vlcenzi. Sindikalna kronika Pokrajinski odbor CISL in CGIL sta pozvala lastnike lekarn, naj pridejo na sestanek, da sklenejo novó pokrajinsko pogodbo za prodajalce v lekarnah, ki nimajo univerzitetne diplome. Sindikati zahtevajo tudi podpis novega sporazuma za javne lokale (bare, kavarne, slaščičarne itd.) naše pokrajine. Stroka šoferjev v prevozništvu^ včlanjenih v CISL sporoča, da je Kratke iz bolnišnice Včeraj opoldne so pridržali na zdravljenju za 20 dni 90-letnega Jožefa Marvina iz Gabrijelove ulice 7 v Gorici, Dežurnemu zdravniku v bolnišnici Je dejal, da ga je nekdo povozil na zelenjadnem trgu. Močno se je udaril v levo nogo, da ni izključen celo zlom. Ob 16. uri so nudili zdravniško pomoč v bolnišnici 32-letnemu Ser-giu Romanzimi iz Ul. Giulio Cesare 32. Na delu se Je porezal po levem zapestju. Doma se bo zdravil 8 dni. K IMO «IRIS» PROSEK predvaja danes 24. t. m. ob 16. uri barvni film: HATARI Veličastna predstava, v kateri Igrajo JOHN WAYNE, ELSA MARTINELLI in HARDY HRUGER KINO PROSEK-KONTO VEL predvaja danes 24. t. m. ob 16. uri barvni Universal film: La strada a spirale (Gesta v zavojih) Igrajo: ROCK HUDSON. BURL TVES. in GENA ROWLANDS KINO «R0SANDRA» BOUUNEC predvaja danes 24. t. m. oh 17. url film: I MAGNIFICI SETTE (Čudovita scdmorlca) Igrajo: YUL BRYNNER, ELI WALLACH, STEVE MC QUEEN in CHARLES BRONSON l Y//////ZÙ V. V/S/S/j te Radio Trst A 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 S pesmijo po Slovenskem; 11.15 Oddaja za najmlajše: «Blisk nad Pacifikom», pustolovska zgodba, ki jo je napisal Dušan Pertot; nato Harmonikar Wolmer; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj. zakaj,.. Odmevi tedna v naši’ deželi; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.10 Jam sessioni I960 Radijska noVela: Giuseppe Berto: «Osvojitev lune»; 16.10 Orkester «The International Pop»; 16.30 Popoldanski koncert, Vodi Alberto Zedda. Sodeluje violinist. Uto Ughi; IR.15 Kvintet Conte Candòli; 18.30 Kino včeraj in danes; 20.00 Sport; 20.30 Revija glasbil; 21.00 Iz slovenske folklore; Niko Kuret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje; 21.30 Ludwig van Beethoven: Simfonija ^t. 8 v F-duru, op. 93; 22.00 Nedelja v športu; 23.00 Malo znane skladbe. NEDELJA, 24. NOVEMBRA 1963 cert; 18.35 Plesna glasba; 19.00 Športne vesti; 20.25 T. Wilder — A. Micozzi; «Il ponte di Saint Luis Rey»; 21.00 Radijska križanka; 22.00 Luči in sence; 22.19 Z. Vaneea: Kvartet za godala. Današnji program Radia Trst A bo zaradi smrti predsednika ZDA Kennedyja delno spremenjen, predvsem kar zadeva lahke glasbe. Trst 9.00 Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «El Campanon». Koper 6.00 Prenos KL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.40 Domače viže; 9.00 Reportaža; 9.15 Zabavni zvoki; 9.45 Zbor «Ivan Cankar»; 10.00 Prenos RL; 10.30 Glasbena matineja; 11.30 Repor-taža; 11.50 in 12.50 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; 15.15 Berlinski promenandni orkester; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 1900 Športna nedelja; 19.10 Glasbena medigra; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba: 11.10 Sprehod skozi čas; 11.35 Roditeljski' krožek; 13 15 Papeževa poslanica; 14.00 Violončelist Parnas in pianistka Mi-chels; 14.30 in 16.45 V nedeljo skupaj; 15.15 Nogomet od minute do minute; 17.15 Ital. pesmi in plesi; 17.30 Simfonični kon- II. program 7.45 Jutranja glasba; 9,00 Od* daja za ženske; 9.35 Nedeljski motivi; 10.00 Glasbeni leteči krožnik; 10.35 Glasba za praznični dan; 11.35 Pevci; 12.00 Športna prognoza; 12.10 Plošče tedna; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Jesen ni žalostna; 15.45 Neapeljske pesmi; 16.15 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Glasbe in šport; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Srečanje med notami; 20.35 Sama glasba- 21.00 Športna nedelja. III. program 17.05 F. Hebbel; «Maria Magdalena»; 19.00 Gluckova Simfonija; 19.15 Španska kultura; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revijski program; 20.40 Na programu Holst in Walton; 21.20 G. A. Bontempi; «Paride». Slovenija 6.00 Dobro jutrò!; 6.30 Napotki za turiste; 8.00 Mladinska radijska igra; 8.33 Iz albuma skladb za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši... 10.30 I. Zabavno-glas- ^HHra (»opravila in prodaja TV aparatov I pralnih Hlrojrv | •‘Irktro^oHpodinjskih predmetov I Šarf«. TRE VIS AN Trat, Via S Nicolo gl, tel 24-018 Popravila: Via delle Milizia 3, telefon štev 76-276 1 Izberite melodijo; 21.00 Ob 50-letnici rojstva B. Brittna; 22.10 Zaplešite z nami; 23.05 Ameriška komorna glasba. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.30 Visokožolci z onstran morja; : 18.30 ital. prvenstvo v telovadbi; 16.15 Konjske dirke v San Siru; 16.45 Ital. prvenstvo v telovadbi; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 TV priredba: «Zgubljeni sin»; 19.00 Dnevnik; 19.15 Registriran športni dogodek; 20.05 Športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.05 «La città accusa»; 32.40 Baliac; 23.00 Športna nedelja in Dnevnik. DRUGI KANAL 18.00 G. E. Lessing: «Vojakova sreča»; 20.0Q Slikanica; 20.15 Rotocalchi in poltrona; 21.05 Dnevnik; 21.15 Glasbeni variete «Coeur de Paris»; 22.35 Sport. Ponedeljek, 25. novembra Od 8.30 do 13.05 Sola; 16.45 Nova srednja šola; 18.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; J&.00 Dnevnik; 19;15 Gor-ni Kramet in Lauretta Masiero v «Alta fedeltà*; 20.00 Sport; 20.30 Dnevnik; 21.05 TV tednfk; 22.05 TV priredba «Dve neskončni uri»; 22.30 Simfonični koncert; 23.10 Dnevnik, DRUGI KANAL 21.05 Dnevnik; 21.15 R. Mac Dougall; «Un figlio per Doro-tea»; 23.35 Sport. Jug. televizija 11.00 KnietijsKa oddaja; 11.30 «Telefon» — zgodba za otroke; 16.15 Konjske dirke — prenos iz Milana; 19.00 Športna poročila; 19.10 Disneyjev svet — Velika mačja družina; 20.00 TV dnev- jugoslovan-film; 22.15 Po- nik — nedeljska izdaja; 20.45 «Velika turneja» I 8-276 I mmmJ bena matineja RTV Ljubljana; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.30 Zabavna glasba; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.10 Zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert pri va» doma; 14.10 Voščila za 29. november; 1505 Strani iz ruske glasbe; 16 00 Humoreska tedna; 16.2o Naš glasbeni avtomat; 17.15 Radijska igra; 18.25 Glasba Iz znamenitih oper; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 ski celovečerni ročila. Ponedeljek, 25. novembra 10.40 Šolska ura — 2ivljenje med skalami naših alp;; 15.20 Ponovitev šolske ure; 17.30 Angleščina na TV; 18.00 TV v šoli; Kamenite priče — kopenske živali! Severne Amerike; 18.30 Poročila; 18.35 «Peter — partizan» — lutkovna igra za otroke; 19.00 Tv obzornik; 19.30 Tedenski športni pregled; 20.00 TV dnev nik; 20.30 B. Hofman: «Zvezde na jutranjem nebu» TV drama; 2],30 Raziskovalno delo v službi produktivnosti — reportaža; 21.43 Poročila. Predlagana ustanovitev zadružnega organa za Industrijsko cono v Gorici in Sovodnjah V drugi lazi industrializacije naj bi se industrijsko področje razširilo tudi na področje goriško občine na desnem brega Soče Na seji stalne komisije za industrijo, kateri so prisostvovali tudi predsedniki stalnih komisij trgovinske zbornice za kmetijstvo, trgovino, prevoze in komunikacije, so pod predsedstvom izrednega komisarja Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo dr. Palisija sprejeli resolucijo, v kateri vsi prisotni pooblaščajo trgovinsko zbornico, naj skrbi za u-stanovitev konzorcialne ustanove za industrijsko cono na področju občin Gorica in Sovodnje, ki naj bi se kasneje razširila tudi na desni breg Soče na področju goriške občine. Zahtev» po ustanovitvi industrijske cone, ki bi bila zadružnega značaja, je vključena v resolucijo, ki so jo svpj ■ čas soglasno sprejeli na podlagi elaboratov inženirjev CacceSej#"in ’ gona. Poziv, da se ustanovi orgarf, ki bo razvil industrijo na področju proste cone, pa ni rodil nobenega uspeha. Ustanovitev takšnega organa je nujno potrebna zaradi izpopolnitve zakonskih instrumentov za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina. Za takšen zadružni organ pa je trgovinska zbornica že namenila tri milijone lir. Resolucija, ki smo jo objavili v skrajšani obliki, je bila sprejeta na koncu sestanka, na katerem so predsedniki obsežno poročali o vprašanjih, ki jih njihove komisije srečujejo pri svojem delu. Inž. Caccese je zahteval o-krepitev industrijske dejavnosti v Gorici, prof. inž. Bagon pa je nakazal možnosti, da se na področju, kjer deluje v Tržiču industrijska in pristaniška ustanova, zgradijo novi industrijski obrati. Prof. Mar-sano je žejel večjo vsklajanje dejavnosti raznih ekonomskih sektorjev, da bi si kmetijstvo poiskalo svoje mesto v splošnem gospodarskem razvoju in prilagodilo svoj ustroj potrebam tržišča. Predsednik komisije za promet inž. Grusovin je predlagal, da bi čim-prej zbrali ves potreben material in napisali prošnje za izgradnjo avtomobilske ceste, ki bi Gorico povezala z Vzhodom. Cav. Krainer je omenil aktivni saldo v znesku 3 miljjprd JJjf, ki ^a, j<(„ Jugoslavija ustvarila z izvozom v zadnjih mesecifc.:i!V okviru lokalnih sporazumov o blagovni izmenjavi in ki ga bodo morali italijanski operaterji zmanjšati s povečanim izvozom v bližnji prihodnosti. Po govorih vseh predsednikov se je izredni komisar dr. Palisi zahvalil vsem za izdatno pomoč, ki so jo nudili ustanovi pri njeni dejavnosti, ter seznanil prisotne s končnim sprejemom pravilnika za prosto cono. ki naj bi ga ministrski organi odobrili v kratkem. Povedal je, da jim je ministrstvo za industrijo in trgovino izplačalo 10 milijonov izrednega prispevka, ki so ga razdelili za pohištveno razstavo v Krminu, središču za ugotavljanje radioaktivnosti, za razvoj Brd in pa za industrijski področji v Tržiču in v Gorici. iiMHiiiiimiinmiiiiiiiiiHiiiMiiiiHiiiiniiiMiiimiiittHiiHiiiaiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiititiiiimHiiiiitiii GORIŠKI NOGOMET Danes derby tekma Mavodnje-Podpora JuventiRa Iz Standreža pa gostuje v Dolegnanu Sovodenjci imajo danes popoldne zopet precej težko in važno tekmo, saj bodo na domačem igrišču imeli v gosteh Podgoro, ki Jo štejejo kot Otroci slovenske osnovne šole v Ul, daiolli, kjer je bila v četrtek ikl dneva drevja eno najboljših ekip v svoji katego liji letos in se je že večkrat dobro izkazala. Sicer pa so se tudi domačini pripravili za današnje srečanje in če bodo zaigrali tako kot v Krminu proti Cormontium ali tudi kot prejšnjo nedeljo v Standrežu, prav gotovo ne bodo šli praznih rok z Igrišča ter bodo zadovoljili tudi domače navijače. Vsekakor se morajo zavedati važnosti tekme, ki bo imela vpliv tudi pri splošni klasifikaciji. Seveda pa vabimo tudi domače športnike, naj pridejo na tekmo v čim večjem številu in podprejo svoje igralce. Za to tekmo naj se javijo trenerju naslednji igralci: Marson G., Ožbot, Devetak, Marinič, Caudek, Ferfolja B., Marsdn B., Kerševan, Visintin, Kuzmin, Petejan K. in P» tejan B. Juventina pa gre danes v Dolegna. no, kjer ima tekmo s tamkajšnjo ekipo. Igralci naj m zberejo ob U. uri v baru pri Milanu od koder bodo odpotovali v Dolegnano. Za to tekmo ao vabljeni naslednji igralci. Faganel, Paškulin, Pula, Marega, fabaj, Žezlin, Ferfolja, Nanut L., Batistič, Furlan, Briško, Montico, Bizaj. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiiil||liiiiiiil|a„|tll, mnmimmmnuHui Vceroj-dar.cs ROJSTVA SMRTI IN POROKE Od 17. do 23. novembra se Je v goriški občini rodilo 22 otrok, umrlo Je 15 oseb, porok Je bilo 6 in oklicev 9. ROJSTVA: Alessandro Stacul, Giancarlo Nami, Michela Pasquali, Alessandro Liberatori, Massimo Spanghero, Luca Fasulo, Cristina Franzot (rojena mrtva), Roberto Bettella, Manuela Tech, Alfio' Dijust, Valeria Fugà, Elvia Tosetto, Barbara Oneglia, Stefano Donda, Giovanni Crobu, Paolo Casella, Maura Pelesson, Maurizio Romagnoli, Paola Perossutti, Marco Bean, Giuliana Fulizio, Alessandro Siess. SMRTI: upokojenec 73-letni Francesco Doliani. 80-letna Maria Bru-mati, por Martellani, upokojenec 76-letni Giuseppe Trpin, upokojenec 85-letni Giovanni Brainl, upokojenec 70-letnt Andrea Mian, upokolenec 83-letni Vittorio Cerne, upokojenec 79-letni Isidoro Clancis, upokojenec 65-letni Giuseppe Ussai, 4 mesece stara Annamaria Meena, 81-letna Maria Calltgaris, vd. Vittori, 32-let-na Luciana Gregori, delavec 45-letni Antonio Iacovini, trgovec 49-letni Giorgio Licinto Devettl, 76-letna Caterina Petean, vd. Fnrian, upokojenec 78 letni Giuseppe Barea. POROKE: agent Javne vernosti Piani, kemični delavec Remo Ia-nesch in uradnica Anna Berchicci, učitelj Valerio Dosso in uradnica Ladra Berchicci, mehanik Andrea Paoelia in Fedora Trobitz, brivec Salvatore Haschech in Norina Princi, upokojenec Amedeo Salvetere in Adelma Bisiacji. OKLICI: delavec Giuseppe Simo-netti in delavka Anna Favaro, delavec Lorerao Reditti in Edda Fon-tanini, Orlando Silvestri in Noguei-ra Docampo Tomasa, uradnik Filippo Calipar in učiteljica Domenica Aronna, dninar Armando Braini in Angela Zollia, delavec Ferruccio Ballaben in Diva Simonetti, pek Bruno Alessio in tekstilka Dolores Rupil, delavec Orlando Cosolo in uradnica Alba Mancini, mehanik Giovanni Pintar in Alcida Schiffo. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ih ponoči je od prta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku št. 14, tel. 29-72 Luigi Germetti in tekstilka Silvana 1 odstotkov. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 15 , stopinj ob 14.30, najnižjo 1 stopinjo ob 7.30. Povprečne dnevne vlage Je bilo 81 v Gorici VERDI. 14.30: «Il piede piti lungo», D. Kaye in H. Williams. Ameriški film. CORSO, 15.00: «Gli uccelli», Hitch-ckokov barvni film. R. Taylor in J. Katandy Mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA. 15.00: «Tamburi lontani», G. Cooper m M. Aldon Ameriški film technicolor. CENTRALE. 15.15: «Gli invincibili sette», T Russel in H. Line Ita lijanski barvni film. c 'Iršiču PRINCIPE. «Il disprezzo», Brigitte Bardot in Jack Palanca Barvni film v kinemaskopu. NAZIONALE. «Clemenne Chérie», Rita Pavone. EXGELSIOR. «I tre delia Croce del Sud», John Wayne. Barvni film. AZZURRO. «Le motorizzate», Walter Chiari, Raimondo Vlanello, Liana Orfei in Sandra Mondaini. r Ronkah RIO. «La veglia delle aquile», Rock Hudson. Barvni film. EXCELSIOR. «Via col vento»» Clark Gable in Vivien Lelgh. DANES V TEKMI PRVENSTVA B LIGE Dovolj točka Napoliju v tekmi s Triestino? Di Vincenzo v vratih, Vit pa vodja napada Tržačanov Z Napolijem v Trstu bomo danes imeli vtis, kot da smo ponovno v prvi nogometni ligi italijanskega prvenstva. Dejstvo je seveda drugačno, ker so nogometni predstavniki mesta pod Vezuvom tako kot Triestina v B ligi. Kljub temu je med danai njima tekmecema razlika precejšnja. Medtem ko se enajstorica v rdečem dresu s težavo poteguje za varno mesto, so Neapeljčani glavni kandidati za dokončno zrna. go. Napoli ali bolje njegov trener Lerici razpolaga s celo vrsto tehničnih elementov kot so Gar-zena, Emoli in Bolzoni, da ne govorimo o Prenni in Rimbaldu. Na. ravno je, da bodo skušali plavi tudi v Trstu obogateti in to na račun Triestine, ki spada med šibke sorodnike tega zelo zanimivega prvenstva. Trener Lerici je pripeljal v Trst trinajst igralcev, vendar je zelo verjetno, da bosta ostala Cu-man in Rosa ob robu, medtem ko bodo gostje nastopili proti tržaškemu moštvu z naslednjo postavo -.Poiitel, Garzena, Gatti, CorèU It, Rimbaldo, Girardo, Bolzoni, Emoli, Franse hini, Ronzon in Prenna. Neapeljski trener je še pred odhodom v Trst izjavil, da bi se zadovoljil z neodločenim izidom. Ker pa poznamo cilje neapeljskega moštva ne smemo vzeti te besede preveč resno in moramo pričakovati, da bodo gostje danes zaigrali predvsem in izključno za zmago. Naravno je, da je ta odvisna od Triestine, Ce bodo domačini zaigrali borbeno in predvsem s srcem, se lahko tudi zgodi, da se bodo uresničile besede neapeljske, ga trenerja. Priložnost je ugodna, ker je trener Tržačanov Montanari tokrat temeljito, vsaj kar se tiče napada, spremenil postavo. V vratih se bo zopet pojavil Di Vincenzo, ki je brez dvoma najboljši mož tržaškega moštva. Fri-geri in Vitali bosta kot po navadi na svojih mestih, medtem ko bo tokrat nastopil v krilski vrsti •lIlllIlliilIMlMIIItilllltlllltllilllf tlllllllllltliitniiiiliit V počastitev spomina Kennedyja Danes na tekmah enominutni molk RIM, 23. — CONI je na predlog ministra za turizem in predstave Folchija povabil vse športne zveze naj odredijo za jutri 24. t. m. enominutni molk v počastitev spomina umerjenega predsednika ZDA J. F. Kennedyja. *** MILAN, 23. — Na prošnjo prireditvenega odbora turnirja za pokal prvakov je nemška nogometna zveza določila Rudolfa Kreitleina za glavnega sodnika tekme osmine finala Inter-Monaoo. Tudi stranska sodnika bosta Nemca in sicer Fritz Seiler in Ernst Schmid. tudi Sadar, ki je že prebolel gripo. V isti vrsti bosta še Pez in Varglien li. V napadalni petorki pa bodo nastopili Rancati, Dalio, Vit, Porro in Orlando. Precejšnje zanimanje vlada za prvi sezonski nastop srednjega napadalca Vita, ki je moral zaradi študija ostati precej časa daleč od igrišča. Ce mu je trener poveril vlogo vodje napada pomeni, da mu zaupa in da je tudi Vit zaupanja vreden. Ce to drži pa se bo videlo danes med tekmo z močnimi neapeljskimi tekmeci. Dva junaka Danes ob 10.45 bo odbojkarska šestorka Bora prvič nastopila v moškem prvenstvu B lige. Nasprotnik Bora bo ekipa CRDA, ki ne spada med boljša moštva C skupine prvenstva, a zna biti, posebno danes proti slovenskim odbojkarjem, zelo nevarna. Dvoboj bo v telovadnici šole Morpurgo (Campi Elisi). Na sliki ekipa Bora, v postavi, ko je igral še za barve športne ga združenja Sergij Veljak iiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V CQRTINI 8 UR - V INNSBRUCKU 1 MINUTA l elektronskim računskim strojem izračunan je zapletenih rezultatov 62 televizijskih kamer bo snemalo 9. zimske olimpijske igre Predstavniki sedme sile, radia in televizije najbolj zamerijo organizatorjem športnih prireditev, če morajo dolgo čakati na končne rezultate. Avstrijci so za 9. zimske olimpijske igre v Innsbrucku pripravili moderno elektronsko napravo, ki bo zasenčila vse, kar so doslej na tem področju dosegli na zadnjih olimpiadah. V novem kemičnem inštitutu v Innsbrucku so že postavili so- dobno elektronsko računsko napravo, ki jo sestavljata pravzaprav dva elektronska računalnika. Ta zapletena elektronska naprava si lahko «zapomni» približno 2 milijona povelj, informacij in rezultatov, kar je dovolj, da bi lahko spisala kakih 20 romanov normalnega obsega. V eni minuti lahko ta naprava sešteje 193 tisoč osemštevilčnih števil. Strokovnjaki pravijo, da je za tega «možganskega robota» takšna naloga prava šala. Organizatorjem olimpijskih iger dela vedno največ preglavic izračunavanje rezultatov v umetnem drsanju, pa tudi smučarski skoki so precej zapletena zadeva. Ko so v Cortini leta 1956 računali končne rezultate v umetnem drsanju — seveda so pri tem uporabljali še navadne računske stroje — so za to delo porabili polnil 8 ur. Na olimpiadi v Squaw Valleyu leta 1960 so že uporabili prvič elektronsko napravo, ki jc iste rezultate že izračunala v 12 minutah. Avstrijci pa bodo ta rekord še obilno prekosili. Elektron, ska naprava, ki jo je izdelala nemška firma IBM. bo izračunala končne rezultate v umetnem drsanju v 1 minuti! Kaj pa ostali rezultati — smuk, slalom, teki, sankanje, bob itd? Te naloge so za elektronsko napravo resnična igrača. V dveh sekundah (!) na- «MniiiiiiMMMHiuiiMiitMMiimiiiiiiiiimimnniinmiiiiiitmMniiiiiiiiiNtiiiimiiiHniiMiiiHiiiHiiiiMiiiiNtiii NOGOMET DANES ALIGA ATALANTA-MODENA Dl Tonno BOLOGNA-L. R. VICENZA Lo Bello FIORE NTIN A-ROMA Righi LAZIO-CATANIA Roversl MANTOVA-GENOA Varazzani ME8SINA-INTER D'Agostini MILAN-JUVENTUS Sbardella SAMPDORIA-BARI Angonese TORINO-SPAL Marchese BUCA ALESSANDRIA-PRATO Carminati BRESCIA-FOGGIA INCEDIT Bernardls CAGLI ARI-COSENZA Marchiori CATANZARO-PARMA Somani PADOVA-VARESE Polltano POTENZA UDINESE Schlnettl PRO PATRIA-PALERMO Barolo S. MONZA-VENEZIA Monti TRIESTINA-NAPOLI Orlando VERONA HELLAS-LECCO 4 Rancher prava zapiše točen čas tekmovalca, njegovo ime ih priimek, startno številko in državo, vrh tega pa še vrstni red v skupni oceni. Organizatorji sodijo, da bodo novinarji že dobro minuto po končanem tekmovanju lahko dobili generalno listo vseh rezultatov in vseh tekmovalcev s končnim vrstnim redom. Zares — novinarjem se obetajo zlati časi. A propos — k novinarjem. O-limpijski mednarodni komite je hotel sprva za 9. zimsko olimpiade akreditirati samo 400 novinarjev in 75 radijskih ter televizijskih reporterjev. Avstrijci pa so bili velikodušnejši in so pokazali več razumevanja za predstavnike tiska in radiotelevizije. Zato je njihov organizacijski komite to številko precej zvišal, tako da bo v Innsbrucku akreditiranih 600 novinarjev, 100 radijskih reporterjev, 100 televizijskih reporterjev in še 100 fotoreporterjev — skupno torej 900 mož (in žena), ki sodijo pred oznako « presse». Seveda pa je naval na glavnega tiskovnega atašeja, g. Bertla Nèiimanna, nepopisen. Ce bi vsem, ki bi radi prišli v Innsbruck kot novinarji, izdali akreditiv, bi bilo na olimpiadi prav gotovo več novinarjev kot tekmovalcev. Za vse tiste, ki na olimpiadi ne bodo uradno akreditirani novinarji, so pripravili neke vrste «tolažilne» B karte. Novinar, ki ne bo akreditiran, bo sicer s takšno «B karto» dobil brezplačne vstopnice (in še nekaj vljudnostnih komplimentov), moral pa si bo sam poskrbeti za hrano, prenočišče, prevoz in tudi za vse informacije (uradne biltene, rezultate itd.), ki jih bodo sicer redno dobivali akreditirani novinarji. Sicer so pa organizatorji dobro poskrbeli za propagando. Televizija ima pripravljenih 62 ka- mer, na voljo ima vrsto tribun in kabin in še povrh helikopter. Za ponesrečence so že postavili kliniko z 52 posteljami, na Lizu-mu. v alpskem centru, kjer je pričakovati največ poškodb, pa je na red 12 reševalnih sani (akia) in seveda še helikopter. IGOR PREŠERN NOGOMET RIM, 23. — Tiskovni urad FIGC javlja, da bo tekma; predolimpijskega kvalifikacijskega turnirja Ro-munija-Danska 28. t. m. v Turinu. Sodil jo bo Italijan Campanati ob sodelovanju Politana in Righettija. BOKS LONDON, 23. — Okulist oftal-mične bolnišnice Moorfielda dr. James Doggart, je danes povabil zdravnike naj se izjavijo proti boksu. To je izjavil med kongresom o zdravstvenih pogledih na boks. Dr. Doggart Je predvsem kritiziral zdravnike, ki ne Jemljejo resno v poštev posledice številnih udarcev na oči. Zdravstveni svetnik škotskih amaterjev dr. A. M. MacDougall pa Je bi! nasprotnega mnenja in je izjavil, da ni nikoli opazil hudih posledic na očeh amaterskih boksarjev. SZ BOR ATLETIKA DANES, 24. t. m. bo ob 10. uri na stadionu «Prvi maj» sestanek atletskega odseka. Po sestanku bo krajši film o atletiki. Vabljeni mladinci, ki bi radi pristopili k atletskemu odseku in vsi člani. (Nadaljevanje na 3. strani) Moj svetovalec, vodja izvidnikov, podnarednik, poveljnik, je sklepal: «Tema je taka, da bi, če bi jim postavili zasedo, pobili drug drugega. Ce bi obvestili našo artilerijo, naj odpre ogenj, bi v taki bližini požela tudi nas. Zato jih je bolje pustiti, da se nam približajo,, a od njihovega števila je odvisno, kako ravnati dalje. Ce jih je malo, ujemite nekoga izmed njih ali jih ubite, vendar posamezno, z bajonetom drugega za drugim. A če nas napadejo oni, naj najbližji stražar Izstreli raketo, da boste videli, na koga streljate in mečete ročne bombe.» Ne vem, koliko časa je preteklo tako. Slišal sem bitje svojega srca, kot da bi ga imel zunaj plašča, medtem ko je nad mano nenehno in enakomerno deževalo. Nato je bilo slišati neko plazenje, ki se mi je zmeraj bolj približevalo in je bilo, kot da nekdo zelo pazljivo premika sveženj oblek. Najbrž se je ustavljal in prisluškoval, da bi takoj nato nadaljeval premikanje. To je bilo nekaj, kar se je obotavljalo in napredovalo zelo previdno ter se mi je vedno bolj bližalo. Bilo je le še kakih šest metrov od mene. Z nohtom sem popraskal tista tri znamenja, tako tiho, da jih je komaj lahko slišal «tisti» ali «tisto», kar se je približevalo. Takoj je obstal, ne da bi odgovoril. Torej je — sovražnik. Dolgo sem miroval na istem mestu, miroval je tudi on, in pričel sem že misliti, da sem se motil. Ne! Plazil se je dalje, sedaj še bolj previdno in zelo počasi, tako počasi, da nihče razen mene ne bi mogel slišati tega zahrbtnega gibanja. Vse moje bitje je čutilo, da se mi «oni» približuje. Ves sem se spremenil v sluh, a srce sem čutil povsod, po vsem, telesu, v vseh udih. Slišal sem ga tako močno, da sem se bal, da ga bo slišal tudi «on». Vendar me to ni oviralo, da ne bi prisluhnil njegovemu najmanjšemu gibu. Spremenil sem se v eno samo preobčutljivo uho, posajeno sredi blata kot kak ogromen kukmak. Bil sem uho z neznansko izostrenim sluhom, srce, ki je tolklo kot s pestmi, in roka, ki je stiskala goli bajonet. Končno se je «oni» plazil tik mimo mene in v nekem trenutku se je rob njegove o-bleke dotaknil moje cokle ter se nato hitro odmaknil. Gro- za je kot električni tok pritekla od moje noge do glave pod čelado. Ko se je «oni» pri dotiku z mojo obutvijo odmaknil, sem sočasno potisnil bajonet v njegovo črno grmoto. Vse se je zgodilo v hipu, avtomatično. Udaril sem z bajonetom štirikrat, dokler nisem zaslišal klokotanja, kot da bi blatna voda drla iz neke odprtine in izme-tavala mehurje. Ni si mogoče predstavljati, kako zlahka prodre bajonet v človeško telo. Kot da bi prebil vrečko s kislim mlekom. Le tretjič nisem zabodel zlahka in naravnost. Toda «oni» je bil že negiben. Nato mi je srce stresel mraz. Stiskal sem čeljusti, da bi zadržal krik, ki je silil iz mojih prsi. Nenadoma je zamolklo počila puška, zažvižgali so streli, a nisem slišal streljanja in treskanja težkih ročnih bomb, katerih šrapneti so frčar li mimo mene. Prav tedaj se je zavestilo nad nami in oba z raketo sva zagledala štiri vojake, ki so bežali proti bolgarski liniji. Nekateri izmed mojih vojakov so tekli za njimi, vendar sem jih ustavil. V strelski jarek smo se vrnili s truplom bolgarskega vojaka in z enim ujetnikom. Zaradi tega so me predlagali za čin narednika in za vojni križec. V povelju čete so zapisali, da sem «zgled hladnokrvnega junaštva in eden redkih junaških starešin.» Čudovito, ali ne? In vse to zato, ker sem v temi ubil človeka, trepetajoč od strahu, da bo on ubil mene. Čutim se strašno ponižanega pred samim seboj. Ce bi imel ogledalo, mislim, da si ne bi upal pogledati v oči. Gostilna «Maček» LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 15-1? Vas vabi na razne primorske in druge specialitete ter se priporoča za cenjeni obiski k VOZNI RED VLAKOV 6.18 D 6.21 A 7.16 D 9.42 12.20 12.30 14.30 17.32 19.10 19.55 20.52 21.51 A 1.0? D 7.05 A 7.50 A 8.21 D 9.12 A 9.20 D 12.00 A 15.09 17.37 18.58 19.50 21.15 22.40 22.50 A A DD A A A D Videm-TrbiŽ Videm Videm - Trbiž - Dunaj- Muenchen Videm-Trbiž Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm - Trbiž - Dunaj- Muenchen Videm PRIHODI Videm Videm Videm Videm Videm Dunaj-Muenchen Trbiž-Videm Videm Videm Trbiž-Videm Videm Videm Videm Muenchen - Dunaj • Trbiž-Videm OPC1NE-LJUBLJAJNA —BEOGRAD ODHODI 0.20 D 7.30 A 8.38 D 13.40 A 18.00 A 20.08 A 20.30 D 5.30 D 7.12 A 8.28 D 11.20 A 17.02 A 19.35 D 21.40 A • Ljubljana - Beograd Opčine Zagreb Opčine Opčine-Reka-Ljubljana Opčine Opčine Opčine Opčine Beograd bul Ljubljana • Atene - Istan- PRIHODI Beograd • Zagreb -Ljubljana • Opčine Opčine Beograd • Ljubljana • Opčine Opčine Opčine Ljubljana • Reka . Opčine Opčine HOTEL "TURIST» LJUBLJANA, Dalmatinova 13, tel. 37-110 Hotel «TURIST» se priporoča cen j. gostom za obisk v sodobno urejenih hotelskih sobah in restavraciji, ki ima priznano mednarodno kuhinjo in domače specialitete. Cenjene goste vabimo, da obiščejo tudi naš obrat RESTAVRACIJE «ZLATOROG», ki nudi predvsem specialitete iz divjačine in obrat «DALMACIJA», ki nudi ribe pripravljene na vse načine. 9.30 D Marseille - Ventimiglia-Genova • Milan - Benetke (spalni vagon in ležišča Genova-Trst) Benetke 11.45 DD Pariz-Milan (2) 12.50 D Pariz-Benetke (3) Cervignano-Tržič Pariz - Milan - Benetke Benetke - Portogruaro-Cervignano Tržič (**) Bologna-Benetke (*) Portogruaro-Tržič 20.00 DD Pariz - Milan - Benetke 21.30 R Milan-Rim-Benetke (•) 22.32 A Benetke-Tržič 23.55 DD Turin - Milan - Genova (II) - Rim - Bologna • Benetke 11.35 R 13.55 A 15.30 D 17.20 D 18.07 A 18.52 R 19.15 A (* ) Samo prvi razred (**) Ne vozi ob nedeljah. 3) SE od 26. maja do 1. nov. 1963 in od 17. marca 1964 dalje. VIDEM—DUNAJ— SALZBURG—MU ENCHEN ODHODI 3.43 A Videm-Trbiž 5.20 A Videm -BENETKE-MILAN PARIZ—RIM-BARI ODHODI 6.40 A 6.10 R Portogruaro Benetke • Bologna Milan (1) Benetke - Milan • Turin - Rim Benetke - Rim (obvezna prenotacija) 9.35 DD Benetke • Milan . Genova (II) - Pariz Portogruaro Benetke Portogruaro Benetke - Milan - Pariz Benetke - Pariz (2) Tržič • Portogruaro 17.48 DD Benetke-Bari 18.45 A Tržič-Portogruaro Tržič-Cervignano Benetke - Milan - Turin - Genova - Venti-miglia - Marseille (spalni vagon in ležiščg Trst-Genova) - Mestre - Bologna • Roma (spalni vagoni in ležišča Trst -Rim) 6.35 D 8.46 R 10.08 A 13.00 R 13.30 A 14.45 D 16.05 D 16.50 A 19.25 A 21.45 DD 1) Samo prvi razred in obvezna prenotacija. 2) 615 Simplon Express od 1. nov. 1963 do 15. marca 1964 z vagonom za Pariz. P R-I H O D I 6.22 A Cervignano-Tržič 7.28 A Portogruaro-Tržič 8.15 DD Turin - Milan - Benetke - Rim (spalni vagon in ležišča Rim-Trst) ☆ ARETTA med elegantnimi urami švicarske marke je najcenejša ☆ ARETTA ULTRA TH1N SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje' z modernimi tovorno DOtniškiml ladjami redno progo Jadran-Južna Amerika — ria Zahodna Afrika (Rtjeka Split, Napoli, Genova, Marseille, Casablanca. Dakar Conakry. Tako-radi, Tema, Rio de Janeiro. Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno Unijo okoli sveta (Iz Jadrana v Indijo. Indonezijo Japonsko. ZDA — Zahodna obala sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od IM« do It.tOt ton nosilnosti. Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja sSploloa plovba» Piran, Zupančičeva allea 24, In na naše agente Po vsem svetu. Telegrami; Plovba Piran Teler.l; 03S—22, 035—23 Telefoni: 72-170 do 72-177 HOTEL „SLON" LJUBLJANA Titova 10. tel. 20644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usi tute, ki Jih nudimo v kletni restavi acljl. kjet sl tanko postrežete s hladnimi In toplimi malicami, Kosilom In večerjo iz domačin specialitet po zelo pristopnih cenan. Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V model..o urejeni notelskl restavraciji Vam nudimo vse domače la tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BAKU se lahko vsak večer zabavata ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu. Sprejemamo rezervacije za manjše In večje družbe. Telefon JO-641-44. Agatha Christie: DESET ZAMORČKOV « ŠLO JE... Nekdo je kradoma hodil skozi noč. Prisluhnil Je — toda šum se ni ponovil. In sedaj ga je napadla nova skušnjava. Predrzno si je zaželel, da bi stopil iz sobe in začel raziskovati. Ce bi le mogel videti, kdo se piazi okoli v tej temi. Toda odpreti vrata — to bi bilo blazno. Zelo verjetno Je, da čaka oni drugi prav na to. Mogoče Je hotel celo zvabiti Blora ven na poizvedovanje. * Blore je stal negibno pri vratih in napoto poslušal. Sedaj Je lahko slišal povsod škripanje, rožljanje, tajlnstveno šepetanje — toda njegov stvarni, budni duh Je takoj spoznal, da so vsi tl zvoki plod razgrete domišljije. In potem je zaslišal šum, ki ni nastal v njegovi domišljiji. Prav tihe, previdne korake, ki Jih Je pa moral človek, ki je tako pozorno poslušal kakor Blore, prav Jasno slišati. Nekdo Je tiho prihajal po hodniku (Lombardova in Armstrongova soba sta bili obe še bolj oddaljeni od stopnišča kakor njegova). Nato so šle stopinje mimo njegovih vrat brez vsakega obotavljanja. Na vsak način hoče videti, kdo Je.... Neznanec je že šel mimo njegovih vrat in se usmeril k stopnicam. Kam neki gre? Kadar se je Blore odločil za akcijo, je ukrepal hitro, presenetljivo hitro za moža, ki je bil na videz tako težak in počasen. Dotipal se je nazaj do postelje, vtaknil vžigalice v žep, odklopil električno svetilko, jo vzel z nočne omarice in ovil žico okoli nje. Bila Je težka, kovinska svetilka — prav uporabna za orožje. Vrnil se je tiho k vratom, odmaknil stol izpod kljuke in previdno odklenil ter odpahnil vrata. Stopil je na hodnik. Spodaj v veži je začul rahel šum. Blore je imel na nogah le nogavice in Je neslišno stekel do stopnic. V tem trenutku je spoznal, zakaj je bil slišal tako jasno vse te šume. Veter se je bil popolnoma polegel in nebo je bilo jasno. Mesečina je prodirala skozi okno na hodniku in je obsevala spodnjo vežo. Blore Je za trenutek še videl postavo, ki je nato izginila skozi glavna vrata. Stekel je po stopnicah navzdol, a se je nenadoma ustavil. Spet bi bil skoraj napravil neumnost! To je mogoče past, da bi ga izvabili Iz hiše! Toda oni drugi se gotovo ne zaveda, da je napravil napako, da ga ima Blore sedaj v svojih rokah. , Kajti ena izmed sob zgoraj mora biti sedaj prazna. Treba bo le ugotoviti katera! Blore se je hitro vrnil v prvo nadstropje in stopil po hodniku. Najprej se Je ustavil pred vrati doktorja Armstronga ln potrkal. Nihče ni odgovoril. Počakal Je minuto, pbtem je šel dalje do sobe Filipa Lombarda. Ta se je takoj oglasil. «Kdo Je?» «Blore. Mislim, da Armstronga ni v njegovi sobi. Počakajte malo!» Sel je dalje do vrat na koncu hodnika in spet potrkal. «Gospodična Claythorne, gospodična Claythorhe....» Vera se je oglasila vsa prestrašena. «Kdo je? Kaj se je zgodilo?» «Je že v redu, gospodična Claythorne. Počakajte malo! Takoj pridem nazaj.» Stekel Je nazaj do Lombardove sobe. Vrata so se odprla In Lombard je stopil na hodnik s svečo v levi roki. Hlače je imel oblečene kar čez pižamo. Desno roko je držal v žepu svoje pižame. Vprašal je z ostrim glasom : «Kaj vraga se tu dogaja?» Blore mu je hitro vse razložil. Lombardu so se oči zasvetile. «Armstrong — kaj? Torej on je!» Stopil Je k Armstrongovim vratom. «Mi je zelo žal, Blore, toda kar tako ne morem ničesar verjeti.» Potrkal je močno na vrata. «Armstrong — Armstrong!» Nobenega odgovora. Lombard se je spustil na kolena ln pogleaal skozi luknjo v ključavnici. Previdno Je vtaknil prst v ključavnico. Rekel Je: «Ključa ni v vratih, niti na notranji strani.» Blore Je rekel: «To pomeni, da je zaklenil vrata od zunaj in vzel ključ s seboj.» Filip je prikimal. «To je običajna varnostna mera.... Dobili ga bomo, Blore.... To pot ga bomo dobili! Trenutek, prosim!» In stekel je k Verini sobi. «Vera!» «Da?!» «Armstronga lovimo Odšel je iz svoje sobe. Pazite, da pod nobenim pogojem ne odprete vrat! Razumete?» «Da, razumem.» «Ce pride Armstrong in reče, da je nekdo umoril mene, ali pa, da je nekdo umoril Blora, mu ne verjemite! Vrata odprite le, če se oglasiva oba, Blore in jaz! Ste razumeli?» Vera je rekla: * «Da. Saj nisem še popolnoma ob pamet.» Lombard je rekel: «Dobro.» Vrnil se je k Blora In mu rekel: «In sedaj — za njim! Lov se začenja.» Blore Je rekel: «Previdna bova morala biti. Ne pozabite, da ima revolver!» Filip Lombard, ki Je že tekel dol po stopnicah, se je ustavil. Rekel je: «V tem se pa motite!» Odprl Je glavna vrata in pripomnil: «Zaklopko pri vratih je pustil odprto, da bi se lahko spet vrnil v hišo.» Nadaljeval je: «Jaz imam zdaj tisti revolver!» In ga potegnil na pol Iz žepa. «Našel sem ga sinoči spet v predalu nočne omarice.» Blore je obstal na pragu kakor vkopan. Obraz se mu je čudno izpremenil. Filip Lombard Je to opazil In rekel : «Imejte vendar pamet, Blore! Ne bom vas ustrelil! Pojdite nazaj, če hočete, in se zabarikadirajte v svojo sobo! Jaz grem naprej za Armstrongom.» Oddajil se je v mesečini. Blore se je nekaj časa obotavljal, potem pa je šel za njim. Mislil je sam pri sebi: «To si tudi želim. Sicer pa —» Sicer pa Je že večkrat šel nad zločince, oborožene z revolverjem. Ce mu je že kaj drugega manjkalo, poguma je imel gotovo dovolj. Ni se bal odkrite nevarnosti, le skrita nevarnost v zvezi z nadnaravnimi silami, ga je spravljala v strah. 6. Vera je medtem vstala in se oblekla. Nekajkrat je pogledala proti vratom. Vrata so bila zaklenjena in zapahnjena, kljuko pa Je podpiral hrastov stol. S silo ne bi mogel nihče vdreti v sobo. Posebno ne bi mogel tega storiti doktor Armstrong, ki ni bil telesno močan. Ce bi bila na njegovem mestu ln bi pripravljala uboj bi se posluževala zvijače in ne fizične sile. (Nadaljevanje sledi) --- «.«.vre TRST UL. MONTECCHJ 6 ■ II. TELEFON 93-808 IN «4-«« - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA GORILA: Ulica 8 Pellico I II, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Tel. St. 87-338 - NAROČNINA: meseCna 85C lir - Vnaprej: CetrV uredništvo: xKO« - Ur Ur _ SPBJ; T t^u 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezne 40 din letno 1920 din, polletno »60 din, Četrtletno 480 din - ostni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisk» Trst. 11-6374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, letna 1800 lir, poiietna rafun pri Narodni n»nin v Ljubljani 600-14-60386 - OGLASI: Cene oglasov. Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravni 250, oamrtnloe 180 Ur — Mali oglasi 40 lir beseda. — V«1 oglasi ae naročajo pri upravi — Stritarjeva ulica 3 L teiei. » ^ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst